NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o.

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU LJUBEČNA KLINKER d.o.o. Kandidatka:Sonja Pliberšek Študentka izrednega študija Številka indeksa: Program:Visokošolski strokovni Študijska smer:marketing Mentor:dr.Bruno Završnik Stranice, november 2006

2 1 PREDGOVOR V preteklosti so nabavo v številnih podjetjih opredeljevali kot neproduktivno dejavnost, ki prinaša samo stroške, dobička pa ne. Ta miselnost pa se je v zadnjem času korenito spremenila, tako nabava pridobiva na svojem pomenu, saj se v podjetjih zavedajo, da z zniževanjem nabavnih stroškov povečujejo svojo konkurenčno sposobnost na tržišču in s tem tudi dobiček. Odgovorna je za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij. To dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj podjetja ter z vzpostavljanjem in vzdrževanjem stikov z dobavitelji. Naloge, ki jih morajo opraviti znotraj podjetja, so opredelitev nabavne politike, planiranje, analiziranje, evidentiranje in kontroliranje potreb in možnosti. Nabavna funkcija se mora ustrezno vključiti v celoten poslovni proces podjetja, postaviti smotrno notranjo organizacijo svojega delovanja, zagotoviti strokovnost dela in povezanost službe, zagotoviti preglednost dela, zanesljivost in točnost opravljanja vseh nalog ter ustrezno informirati samo službo in vse povezane dejavnosti. Ustrezna organiziranost nabavne funkcije predstavlja osnovo za učinkovito politiko te funkcije. Nabava bo učinkovito izvajala svoje naloge, če bo dobro in ustrezno organizirana. Zaradi tega moramo določiti položaj nabave v celotni organizacijski strukturi podjetja in razdeliti delo znotraj same dejavnosti. Ne glede na vrsto organiziranosti nabavne funkcije je pomembno, da nabavna funkcija, kot samostojna funkcija ali v okviru kakšne druge funkcije, dobro in uspešno sodeluje z drugimi funkcijami v podjetju, če ne neposredno, pa vsaj posredno. Na ta način prispeva k doseganju ciljev celotnega podjetja. Za področje nabave sem se pri diplomskem delu odločila zato, ker sem delala na tem področju, ker se zavedam vse večjega pomena nabave v podjetju in ker sem kot komercialist v nabavi delo z veseljem opravljala. V diplomskem delu sem naprej teoretično predstavila nekaj splošnih pojmov v zvezi z nabavnim poslovanjem ter sam proces nabave, nato pa sem analizirala še delovanje nabave v podjetju Ljubečna Klinker d.o.o.. Pri pisanju teoretičnega dela sem si pomagala z ustrezno domačo in tujo literaturo, podatke za praktični del pa sem črpala iz lastnih izkušenj in internega gradiva podjetja. Analizirati sem poskušala tudi, kako podjetje vodi svojo nabavno politiko, kakšno je sodelovanje z ostalimi funkcijami v podjetju in predvsem potek faz v nabavnem poslovanju Podjetje Ljubečna Klinker d.o.o. ima dokaj dobro razvit informacijski sistem, kar mu omogoča hitrejše in bolj učinkovito poslovanje kot tudi boljše delovanje nabavne funkcije. Tako so urejeni podatki na voljo vsem funkcijam v podjetju. Na koncu bi še izkoristila priložnost, da se iskreno zahvalim za nasvete in strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela mentorju dr. Brunu Završniku. Posebna hvala pa tudi vsem mojim najbližjim za podporo in vzpodbudo med trajanjem študija.

3 2 KAZALO 1. UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode 5 2. TEORETIČNA IZHODIŠČA Opredelitev nabave Dejavnost nabave, njeni cilji in politika Naloga nabave Sodelovanje nabave z drugimi poslovnimi funkcijami Zaposleni v nabavi SPREJEMANJE NABAVNIH ODLOČITEV Raziskava nabavnega trga Odločanje o nabavnem poslovanju Odločitve glede kakovosti in količine materiala Odločitve glede nabavnih cen Postopki pri nabavi ANALIZA NABAVNEGA POSLOVANJA V PODJETJU LJUBEČNA KLINKER d.o.o Predstavitev podjetja Ljubečna Klinker d.o.o Organizacija podjetja Izobrazbena struktura zaposlenih Nabavni program podjetja Nabavna politika podjetja Ljubečna Klinker d.o.o Sodelovanje nabave z drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju Analiza faz nabavnega poslovanja v podjetju SKLEP POVZETEK 36 Ključne besede 36 SEZNAM VIROV 38 SEZNAM SLIK IN TABEL 38

4 3 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi se bom posvetila nabavnemu poslovanju in podrobneje opisala celoten potek nabave ter v praktičnem delu predstavila ta potek na primeru podjetja Ljubečna Klinker d.o.o. Ker je nabava ena od treh temeljnih funkcij poslovnega procesa podjetij, je njena naloga zagotoviti tiste izdelke, ki jih prodaja posreduje kupcem, in to v zadostni količini in primernem asortimentu, po ustreznih cenah ter pravočasno. Sodobno nabavno poslovanje ni omejeno le na nakupno delovanje, ampak zajema vse dejavnosti, ki nabavo čedalje bolj opredeljujejo kot strateško poslovno področje. Najpomembnejše dejavnosti nabave so: raziskava nabavnega trga načrtovanje nabave sprejemanje nabavnih odločitev priprava in izvršitev nabave evidentiranje nabave analiziranje nabave nadzor nabave Podjetje Ljubečna Klinker d.o.o. je prisotno v panogi proizvodnje klinker fasadnega zidaka, klinker ploščic, unikatnega programa-art programa in betonskega programa tako na domačem kot tudi na tujem trgu vzhodne in južne Evrope, kjer si je utrdilo sloves uspešnega proizvajalca in zanesljivega poslovnega partnerja. Kot vsako podjetje se tudi podjetje Ljubečna Klinker d.o.o. spopada s tehnološkimi in ekonomskimi problemi. Razvoj znanosti in tehnologije vedno uspešneje obvladuje tehnološke probleme, tako da znanje bolj ali manj uspešno prodira v prakso in prispeva svoj delež k razvoju tehnično tehnološke proizvodnje in znižanju proizvodnih stroškov. Ekonomski problemi se pa nanašajo na probleme z oskrbo: kako z materiali in deli omogočiti optimalno preskrbo kontinuirane proizvodnje. Nabavljanje sredstev, zlasti reprodukcijskega materiala, je pravzaprav največja postavka proizvodnih stroškov. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen moje diplomske naloge je opredeliti pomen in vlogo nabavnega poslovanja v celotnem poslovanju podjetja ter predstaviti celoten potek le-tega, pomembnost povezanosti nabave z ostalimi poslovnimi funkcijami in analizirati samo nabavno politiko.

5 4 V ta namen bom poskušala doseči cilj, s katerim želim prikazati skladnost oziroma neskladnost teoretičnega in praktičnega področja delovanja nabavne službe v podjetju: v teoretičnem delu želim predstaviti nekaj splošnih pojmov v zvezi z nabavnim poslovanjem ter sam proces nabave, glede praktičnega dela pa bom poizkušala kar se da natančno analizirati delovanje nabave v podjetju Ljubečna Klinker d.o.o. Razlog za raziskavo nabavnega poslovanja je predvsem v tem, ker je podjetje Ljubečna Klinker d.o.o. s svojim dolgoletnim delovanjem 110 let na domačem in tujem tržišču kot uspešen proizvajalec klinker zidaka, ploščic in zanesljiv poslovni partner. Dejstvo pa je, da se podjetje osebno tudi zanima za analizo problema in njene ugotovitve, kajti v podjetju že kar nekaj časa ni bila izvedena ustrezna analiza. Trditve, ki jih bom skušala na podlagi analize v samem podjetju dokazati pa so sledeče: -nekatera podjetja na tržišču ne morejo preživeti v vse manj predvidenem okolju. Proizvodno trgovska podjetja bodo lahko obdržala svoj konkurenčni položaj, s tem bolj kvalitetnim asortimanom, ki ga bo pravočasno in ob sprejemljivih cenah, ob ustrezni kakovosti in količini, v vse krajših dobavah in dobavnih rokih plasiralo na tržišče, -nabavna funkcija mora uspešno sodelovati z vsemi poslovnimi funkcijami v podjetju, -nabava kot poslovna funkcija samostojno deluje. Ob stalnih spremembah v vseh dejavnostih in odnosih v podjetju in zunaj nje, predvsem zaradi konstantnih in pogosto nepredvidljivih sprememb na tržišču, je treba nenehno spreminjati in izboljševati celotni proces nabave in njene posamezne faze. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri preučevanju teorije ni omejitev glede literature, kajti na voljo je dovolj knjig, ki proučujejo prav nabavno poslovanje ter samo nabavo. Na voljo imam tudi druge vire informacij ter lastno znanje, pridobljeno v času študija in dela na področju nabave. Možne so manjše omejitve pri praktičnem delu, kajti določeni podatki, ki bi jih bilo zaradi boljšega razumevanja priporočljivo vključiti v diplomsko delo, so pa poslovna skrivnost podjetja in zaradi tega nedostopna. Obravnavano podjetje sodi med srednje velika podjetja glede števila zaposlenih in prav tako med srednje velika podjetja po ustvarjenem dobičku, zato ni veliko aktivnosti, ki bi zahtevale obširno obravnavo. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Raziskava je usmerjena na posamezno funkcijo podjetja in sicer na funkcijo nabave zato spada v vrsto poslovne raziskave. Ker sem proučevala način organiziranosti in sam potek izvedbe nabave jo imenujemo statično poslovna raziskava in bom pri tem uporabila deskriptivni in analitični pristop. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabila metodo kompilacije, saj se bom osredotočila na povzemanje mnenj, stališč in rezultatov raznih avtorjev iz področja nabave, medtem ko je uporabljeni analitični pristop k raziskovanju v osnovi induktiven.

6 5 Predviden način zbiranja podatkov temelji na iskanju podatkov v tuji in domači strokovni literaturi. Za reševanje praktičnega si bom pomagala s podatki iz poslovnih poročil podjetja in lastnim delovanjem na področju nabave v omenjenem podjetju. 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Opredelitev nabave Nabava je poslovna dejavnost podjetja, ki je odgovorna za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij, kar dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj podjetja. Prav tako vzpostavlja in vzdržuje stike z dobavitelji, s ciljem doseči optimalen ekonomski učinek. Glavni namen vseh metod naročanja je predvsem zniževanje stroškov, skrajševanje dobavnih rokov in dvig kakovosti, in to z aktivnostmi v podjetju. Naslednji avtor poda definicijo nabave, hkrati pa opozarja na razliko med oskrbo (angl. procurement) in nabavo (angl. purchasing). Ta dva termina se velikokrat uporabljata kot sinonima, pa vendar ima oskrba širši pomen, saj pomeni pridobitev potrebnih dobrin na vsak način, tudi s silo, nabava pa se razume kot funkcija, ki je odgovorna, da z nakupom, najemom ali drugim pravnim sredstvom pridobi opremo, material in storitve za nadaljno uporabo (Lysons 2000, 1). Širino besede nabava lepo prikazuje Iršič (1998, 25). Opredelitev in pojmovanje širine besede nabava v tuji in domači literaturi Tabela 1: Pojmovanje širine besede nabava v tuji in domači literaturi Slovenska literatura Nemška literatura Angleška literatura nabava Beschaffung Purchasing nakup Einkauf Buying oskrba Vorsorgung Supply Management (Procurement) materialni management (Material Wirtschaft) Materials Management Vir: Iršič (1998,25). Nabava v ožjem pomenu je nakup materiala po dogovorjeni ceni na določenem trgu. Medtem ko nabava v širšem pomenu zajema poleg samega nakupa še: - raziskovanje nabavnega trga - načrtovanje nabave - oblikovanje nabavne politike - sklepanje nabavnih pogodb - količinski in kakovostni prevzem materiala - analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov (Potočnik 1996a, 7).

7 6 Za vsako podjetje je izredno pomembno, kako poteka nabavno poslovanje, saj dosega vrednost porabljenega materiala med 40% in 70% vseh stroškov poslovanja in je zaradi tega poslovni rezultat podjetja v veliki meri odvisen prav od uspešnosti nabave. Večina vseh sredstev se porabi za nabavo materialov in storitev ter za druge sestavljene stroške in izdatke. Vsak tolar prihranjen v nabavi pomeni tudi tolar dobička. 2.2 Dejavnost nabave, njeni cilji in politika Nabavo torej definiramo kot poslovno dejavnost podjetja: ki je odgovorna za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij, kar dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj podjetja (oblikovanje nabavne politike, planiranje, analiziranje, evidentiranje in kontroliranje potreb in možnosti), ter z vzpostavljanjem in vzdrževanjem stikov z dobavitelji (nakup in organizacija dobav), s ciljem doseči optimalen ekonomski učinek (Kaltnekar 1993a, 183). Ta definicija določa tudi namen celotne dejavnosti in opredeljuje njene cilje. Obstaja tesna povezanost med podjetjem in njihovimi cilji. Podjetje samo sebi ni cilj, on je samo sredstvo za uspešno doseganje ciljev in izvrševanje nalog. Cilji nabavne funkcije morajo biti usklajeni s cilji vseh funkcij v podjetju, ter s cilji podjetja kot celote. Samo tako lahko nabava posluje optimalno in je le tako najbolj koristna v podjetju. Obstajajo naslednje zahteve nabave: materiale in storitve je potrebno kupovati ustrezne kakovosti, v pravi količini, od pravega dobavitelja, in ob pravem času. Iz teh zahtev izhajajo naslednji osnovni cilji nabave: Preskrba vseh porabnikov v podjetju z ustreznimi količinami in kakovostjo potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih Kupovati konkurenčno in pametno. Kupovati konkurenčno pomeni vzdrževati moči ponudbe in povpraševanja, ki regulira cene in razpoložljivost materiala.pametno kupovati pomeni stalno iskanje boljšega materiala, ki prinaša najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in storitev. Dosegati najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in dobave. To so trije faktorji, ki vplivajo na naročilo: najprej kakovost, nato dobava in šele nazadnje cena. Minimiziranje izgub, ki se nanašajo na zaloge, ki pa so lahko rezultat stroškov za presežke na eni strani in stroškov zaradi nezadostnih zalog na drugi strani. Najbolj radikalna rešitev je sistem»just in time«, kjer ne potrebujemo zalog, ampak gre material takoj v proizvodnjo.

8 7 Negovati dobre odnose z dobavitelji, sodelovanje in razvijanje oblike takojšnje dobave, reševanje nastalih problemov, pogajanje glede cen in razvoja novega izdelka. Izkoriščanje prednosti standardizacije in specifikacije posameznih delov. Spremljanje marketinških trendov in ohranjanje tekmovalnega položaja v podjetju. Ustvarjanje in vzdrževanje dobrih delovnih in medsebojnih odnosov z ostalimi službami v podjetju. Izobraževanje, razvijanje in motiviranje poklicno kompetentnega nabavnega osebja. Poleg teh naštetih ciljev nabave pa se v večini podjetij pojavljajo tudi drugi, specifični cilji, ki so edinstveni za posamezna podjetja (Završnik 2000a, 12). Delo posamezne službe regulira politika dejavnosti, ki jo ta služba opravlja. Poslovna politika vsebuje načelne planske odločitve, ki usmerjajo in omejujejo delovanje posamezne funkcije s težnjo po čim smotrnejšem doseganju ciljev. Nabavna politika se nanaša na sprejemanje odločitev o vseh najpomembnejših nabavnih dejavnostih. Poslovno odločanje o nabavi temelji na analitičnem proučevanju nabavne problematike in predvidevanju možnih rešitev. Odločanje o nabavi je jedro nabavne politike in se nanaša na: kakovost ter količino izdelkov, ceno, zalogo, roke dobave, pogoje in način plačila, dostavo materiala, nabavne vire in poti, nabavne stroške, recipročno nabavo, nakup, proizvodnji ali najem. Učinkovito oblikovanje nabavne politike temelji na dobrem poznavanju tržnih razmer in nabavnih pogojev ter poznavanju potreb. Uresničevanje nabavne politike se kaže v bolj ekonomičnem poslovanju in zmanjšanju poslovnega tveganja v nabavi (Potočnik 1996b, 37-38). Z nabavno politiko določa podjetje poti in sredstva za dosego svojih nabavnih ciljev. Zato mora dobro poznati vse dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje nabavne politike, zlasti pa pogoje gospodarjenja ter tržna gibanja, ki se nanašajo na količino, kakovost, cene, dobavitelje, dobavne roke, nabavne stroške itd. Oblikovanje nabavne politike poteka po naslednjem zaporedju: analiza tehnično-tehnoloških značilnosti podjetja (kapacitete proizvodnje, potrebe po materialu, skladiščni prostor); določitev položaja podjetja v gospodarskem prostoru (velikost glede na panogo in druga konkurenčna podjetja, tržni položaj, finančna moč ipd.);

9 8 proučitev sedanje ter ocena bodoče ravni nabavnega poslovanja; opredelitev temeljnih ciljev nabave; določitev oblik, poti in sredstev za dosego nabavnih ciljev. Na oblikovanje nabavne politike vpliva tudi odvisnost podjetja od dobavitelja. Velika podjetja naročajo velike količine materiala pri dobaviteljih, kar povzroča določeno odvisnost, vendar je z uveljavljanjem dolgoročnih kooperacijskih odnosov postala odvisnost od posameznega dobavitelja bolj sprejemljiva, ker je ta odvisnost obojestranska. Poslovna politika pa je pri oblikovanju odvisna tudi od drugih številnih dejavnikov. Razdelimo jih na objektivne in subjektivne. Objektivne dejavnike pa na zunanje in notranje. Zunanji objektivni dejavniki nabavne politike so: nabavno tržišče, ekonomska politika in gospodarski sistem, razvoj znanosti in tehnike, integracijski proces, logistika, javno mnenje. Notranji objektivni dejavniki nabavne politike so: potrebni predmeti dela, delovna sredstva in storitve za proizvodnjo in poslovanje podjetja, sistem informacij in komunikacij podjetja, finančna moč in stabilnost podjetja, sredstva za delo in prostor za skladiščenje in ravnanje s predmeti dela, lastna zmogljivost za dostavo sredstev proizvodnji, stroški in rezultati nabave. Subjektivni dejavniki nabavne politike so: organi upravljanja, referenti, vodilni kadri, neformalne skupine. Po uspešno oblikovani nabavni politiki sledi njeno izvajanje. Pri izvajanju nabavne politike pridejo do izraza predvsem: nabavna logistika, politika kakovosti za nabavljeni material in storitve, cenovna politika, politika do dobaviteljev in politika komuniciranja. Nabavna logistika Cilj nabavne logistike je optimizacija postopka naročanja in vhodnega materiala toka. Politika kakovosti Za politiko kakovosti je izjemno pomembna specifikacija materialov. Specifikacije morajo biti napisane v razumljivem jeziku, nabavni referent pa jih mora obravnavati kot spremenljiv dejavnik. Cenovna politika

10 9 Cilj cenovne politike je na podlagi poznavanja določanja cen nabavljenega materiala in storitev doseči najboljši rezultat za podjetje. Politika do dobaviteljev Politika do dobaviteljev je osredotočena na sistematično izboljšanje ali prenehanje odnosov z dobavitelji. Dobavitelje, ki podjetju prinesejo največjo dodano vrednost, je treba opaziti v pravem trenutku in jim nakazati morebitna področja sodelovanja (kot kooperanti). Politika komuniciranja S posebno politiko komuniciranja dobavitelje in notranje porabnike seznanimo z nabavno politiko. Tako naj bi pritegnili predvsem pozornost zanesljivih in tehnično usposobljenih dobaviteljev, kajti ti so za podjetje pomembna»človeška pridobitev«. (Weele 1998a, ). 2.3 Naloge nabave Sama menim, da se naloge nabavnega kadra razlikujejo od podjetja do podjetja, vendar so v splošnem odvisne predvsem od: -komleksnosti nabavnih artiklov oziroma storitev -odgovornosti položaja posameznika v nabavni službi -konkurenčne moči na nabavnem trgu -nabavnih količin oziroma vrednosti nabave -notranje organiziranosti, specializacije in delitve dela v podjetju -same cenovne elastičnosti kupcev, ki se odraža v spremenjeni ceni nabavljenih storitev ali izdelkov -pomembnosti nabavne funkcije za sam obstoj ali rast podjetja -itd. Kotnik naloge nabave deli na pripravljalne in izvrševalne naloge. Pripravljalne dejavnosti nabave so predvsem pridobivanje informacij o nabavnem trgu, virih nabave, oblikovanje nabavne politike, izdelava izvedbenih načrtov nabave, načrtovanje zalog in podobno. Praviloma poznejša faza izvrševanja obsega naloge, kot so naročanje, prevzem, skladiščenje, ažuriranje baze artiklov, obračun in evidentiranje nabavnih poslov in podobno (Kotnik 1990, 1). Pomembna naloga nabave je tudi, da ugotovi, s katerimi 20% dobavitelji ustvari 80% prometa, jih selekcionira in pri izbranih doseže ugodne pogoje (Hrastelj 1995, 346). Van Weele deli nabavno funkcijo na strateško, taktično in izvedbeno raven odgovornosti, pooblastil in nalog nabavne funkcije. Na izvedbeni ravni nabave so pomembni naročanje in izvedbeno komuniciranje z dobavitelji, usklajevanje izvedbenega delovanja z dobavitelji, spremljanje in vrednotenje dobaviteljev glede na dogovore in pogodbe oblikovane in sprejete na strateški predvsem pa taktični ravni ter dnevno reševanje težav, ki se pojavljajo na relaciji od dobavitelja do kupca (Van Weele 2002, ). Na taktični ravni je nabavna funkcija vključena tudi v procese odločanja o izdelkih in procese izbiranja dobaviteljev. Posledica taktične ravni je oblikovanje letnih in dolgoročnih pogodb z dobavitelji, priprava nabavnih specifikacij in podobno. Najvišji nivo je strateška raven, ki pa zajema aktivnosti in odločitve, ki vplivajo na dolgoročni položaj in poslovanje podjetja. Tu je pomembno oblikovanje smernic za delovanje nabavnih služb, pooblastil in odgovornosti nabavnega kadra, oblikovanje sistema kontrole, informacijskega sistema in podobno.

11 10 Skupni cilj oseb v nabavi mora biti, da zagotavljajo in razvijajo dobavitelje, ki bodo podjetju omogočali ustvarjati kar najvišjo vrednost zdaj in v prihodnosti. Za dosego tega cilja je treba vstopati v takšna pogodbena razmerja, ki bodo vodila k zniževanju nabavnih stroškov (Heinritz et al. 1991, ). 2.4 Sodelovanje nabave z drugimi poslovnimi funkcijami Ko govorimo o trgovskem podjetju, je na prvem mestu usklajenost nabavne funkcije s prodajno funkcijo, tudi zato ker sta to začetna in končna funkcija v podjetju (Mavretič 2000, 7). Nabavna služba pa mora neposredno ali posredno sodelovati z ostalimi službami podjetja. Svojih nalog ne more izvajati neodvisno od proizvodnje ter finančne, razvojne in prodajne funkcije. Čeprav je funkcija nabave zelo pomembna poslovna funkcija, pa vendar ni enako pomembna za vso organizacijo, kar pomeni, da v splošni poslovni politiki ne odigrava enako pomembno vlogo kot druge funkcije. Razlogi za to so različni (lokacija, metode proizvodnje, značilnosti blaga, obseg nalog itd.). Delitev dela znotraj organizacije ali njena organizacija poteka po funkcionalnem načelu na večje ali manjše število funkcij, pač glede na konkretne potrebe in razmere za poslovanje posamezne organizacije. Med temi funkcijami mora biti tesno sodelovanje, ker opravljajo posle, ki so v interesu organizacije kot celote. Za uspešno vodenje nabavne politike mora nabavni management sodelovati predvsem z naslednjimi funkcijami: z razvojno, proizvodno, prodajno (marketing), finančno in računovodsko (Kajzer 1999, 5-8). Sodelovanje in koordiniranje pa mora potekati tudi med naslednjimi funkcijami: skladiščno, transportno, kontrola kakovosti, plansko analitsko, kadrovsko, investicijsko, pravno, funkcijo vzdrževanja (Završnik 1996, ). Čim večje in tesnejše je sodelovanje, tem manj bo problemov in ovir na področju nabavne funkcije, in narobe, čim slabše bo sodelovanje, tem več problemov se bo pojavilo ne le v nabavi, marveč tudi na ostalih področjih sodelovanja.

12 11 SLIKA 1: Sodelovanje nabave z ostalimi funkcijami v podjetju Vir: Završnik (2000) 2.5 Zaposleni v nabavi Uspešnost nabavne službe je odvisna od zaposlenih, ki nabavljajo material. Nabavno poslovanje postaja vse bolj zapleteno zaradi hitrih sprememb tehnologije in uporabe številnih novih vrst materiala. Zato je obseg nalog na delovnih mestih v nabavni službi zelo širok in terja ekonomsko, pravno in tehnično znanje, predvsem pa: poznavanje tehnike nabavnega poslovanja, poznavanje metod raziskave trga, poznavanje osnov gospodarskega prava, poznavanje osnov statistike, poznavanje tehnoloških značilnosti materiala, usposobljenost za računalniško komuniciranje. Kadri, ki se ukvarjajo z strateškim managementom v nabavi, morajo imeti spodobnost strateškega razmišljanja in načrtovanja predvsem pri izbiri strategij nabave in vodenju nabavnega procesa. Potrebna je tudi modrost pri kreiranju idej in analitičen um za razumevanje dinamičnega okolja.ljudje na zahtevnejših delovnih mestih potrebujejo tudi širše razumevanje vseh vidikov nabavnega procesa, da bi lahko cenili povezave med različnimi stopnjami, in da bi lažje oblikovali nabavne plane. Za uspešno delovanje v

13 12 strateškem managementu nabave morajo biti sposobni vzpostavljati komunikacijske povezave z drugimi funkcijami (Potočnik 1996c, 71). Za osebje v nabavi so velikega pomena zunanji in notranji dejavniki. Zunanji dejavniki se nanašajo na: poslovanje organizacije v stabilnih ali nestabilnih pogojih v nepredvidljivem okolju, ko se morajo plani človeških virov temu ustrezno prilagoditi; svetovni trgovski razvoj; konkurenčni položaj organizacije znotraj panoge; zunanje spremembe v tehnologiji, opremi in delovnih metodah; starostne trende v splošni populaciji; zahteve po izobrazbi, spretnostih in njihovo razpoložljivost. Notranji dejavniki pa vključujejo kontrolo človeških virov vključno z upoštevanjem naslednjih dejavnikov: starost zaposlenih, možne izgube pri upokojitvi ali odhodu iz službe, predvidena napredovanja in premestitve, analizo sposobnosti v odnosu do vsakega zaposlenega, analiza zahtev o človeških virih zaradi uvajanja sodobne tehnologije, reorganizacije, začasne izgube zaradi bolezni, nosečnosti, odsotnosti zaradi usposabljanja itd. Da bi dosegli optimum pri nabavnih aktivnostih, je oskrba z osebjem pomemben izziv. Izbrano osebje se mora biti sposobno integrirat v nabavni team. Pomembno je, da je nabavni oddelek dober le, če so dobri ljudje v njem. Zato morajo le-ti biti izbrani z veliko skrbjo (Završnik 2000b, 51-53).

14 13 3 SPREJEMANJE NABAVNIH ODLOČITEV Za uresničevanje politike in planov nabave obstaja več postopkov oziroma načinov, kako se nabavljajo sredstva za proizvodnjo in storitve. Podjetja se medsebojno razlikujejo v velikosti, načinu dela, asortimentu in količini proizvodnje, količini in vrednosti potrebnih sredstev za proizvodnjo in storitev, kadrih, organizaciji itd. Glede na te razlike ni mogoče določiti postopka nabavljanja, ki bi bil enak za vsa podjetja. Vsako podjetje ima v skladu s svojimi potrebami, možnostmi, zahtevami, s svojo politiko nabave in drugimi dejavniki, ki vplivajo na proces nabave, svoj postopek nabavljanja, ki omogoča uspešno doseganje ciljev in izpolnjevanja nalog nabave. Kljub vsem razlikam med podjetji je celotni nabavni proces v glavnem podoben. Faze se namreč odvijajo v naslednjem vrstnem redu: raziskava nabavnega trga, sprejemanje nabavnih odločitev (odločitve glede kakovosti, količine, nabavne cene, dobavnih rokov, dostave materiala, stroškov, ), nato sledijo postopki kot so: - iskanje in analiza ponudb, - nabavne kalkulacije in izbor dobaviteljev, - dogovarjanje o nabavi, - naročanje in dostava materiala, - prevzem materiala in kontrola izvršitve naročila, - obračun nabave, - evidentiranje nabave, - analiziranje in kontrola nabave. 3.1 Raziskava nabavnega trga Dolgo časa je bilo spoznanje, da na uspešnost trgovskega podjetja bistveno vplivajo tudi dejavniki nabavnega trga, zanemarjeno. Postopno se je uveljavilo prepričanje, da za uspešno nabavljanje ne zadostujejo le izkušnje nabavnih referentov, ampak da so za sprejemanje nabavnih odločitev potrebni natančni podatki in informacije o nabavnem trgu, ki jih zagotavlja sistematična raziskava tega trga. Dejavniki, ki poudarjajo potrebo po sistematični raziskavi nabavnega trga, so: Nenehni tehnološki razvoj. Da bi bilo podjetje konkurenčno, mora nabavo usmeriti na nove izdelke in izboljšanje kakovosti sedanjih izdelkov, zato mora stalno proučevati svoje nabavne trge. Raziskava nabavnega trga je pomemben vir informacij za sprejemanje nabavnih odločitev. Dinamika nabavnih trgov. Trgi dobaviteljev se nenehno spreminjajo. Uvozne priložnosti so lahko npr. zaradi spremembe političnih odnosov med državami nenadoma manj ugodne, dobavitelji gredo v stečaj, lahko jih prevzamejo konkurenčna podjetja, vse to pa različno vpliva na cene in stalnost dobave.

15 14 Sprememba povpraševanja. Nabavni referenti morajo predvideti morebitne spremembe povpraševanja in ponudbe posameznih izdelkov ter ugotoviti, ali lahko nastane pomanjkanje posameznih izdelkov. Najpomembnejši podatki, ki jih moramo preučiti v zvezi z raziskavo nabavnega trga so: Makroekonomska raziskava, ki obsega: - poslovni cikel in gospodarska rast, - razvoj proizvodnje v dejavnosti, - povprečna stopnja izrabe zmogljivosti v dejavnosti, - gibanje cen, - obrestna mera, - gibanje plač, produktivnosti, - politične razmere. Mezoekonomska raziskava obsega: - analizo ponudbe in povpraševanja, - stopnjo izrabe zmogljivosti, - zaloge, - stanje naročil in prodaje, - struktura trga. Mikroekonomska raziskava pa vsebuje naslednja področja: - finančno stanje, - organizacijsko strukturo, - kakovost dobavljenega materiala, - potek nabave, - rok dobave, - splošni pogoji, - kakovost storitev, - lastništvo in delničarstvo, - struktura stroškov in cene, - raven cen (Weele 1998b, 155). Raziskavo nabavnega trga razdelimo na tri dele: analizo nabavnega trga, opazovanje nabavnega trga, prognozo razvoja nabavnega trga,. Analiza nabavnega trga ali raziskava nabavnega trga v ožjem pomenu je ugotovitev stanja na trgu v danem trenutku. Praviloma je potrebna v naslednjih primerih: pri prvem ugotavljanju stanja na nabavnem trgu, pri prvem nabavljanju posameznih vrst materiala, pri spremembi proizvodnega programa. Z analizo nabavnega trga želi podjetje ugotoviti predvsem:

16 15 kdo so možni dobavitelji na domačem in tujih trgih, kateri dobavitelji ustrezajo glede količin, kakovosti in cen materiala, kolikšna je konkurenca na strani ponudbe, kakšna je konkurenca na strani povpraševanja po materialu, kakšne so možnosti za nabavo substitutov, katere nabavne poti lahko izbere, kakšne so prevozne možnosti in s kakšnimi prevoznimi sredstvi. Opazovanje nabavnega trga se nanaša na ugotavljanje sprememb v določenem časovnem obdobju. Pri tem so pomembna predvsem naslednja vprašanja in odgovori nanje: kako se giblje količina in kako se spreminjajo cene materiala, kako se spreminja konkurenca glede ponudbe in povpraševanja po materialu, kakšne spremembe lahko pričakujemo glede razvoja tehnologije in substitutivnih materialov. Prognoza razvoja nabavnega trga temelji na analizi in opazovanju trga. Najpomembnejši prognozi za nabavne odločitve sta prognoza gibanja cen ter prognoza spremembe količine, po kateri bodo povpraševali konkurenti oziroma ki jo bodo ponujali dobavitelji. Zanesljivost napovedi in območje tolerance opredeljujejo naslednji dejavniki, to so zlasti: dolžina obdobja, za katerega prognoziramo (čim krajše je obdobje, tem zanesljivejše so napovedi), natančnost informacij in podatkov ter hitrost sprememb na nabavnem trgu, za katerega napovedujemo bodoče gibanje (Potočnik 1996d, 20-21). 3.2 Odločanje o nabavnem poslovanju Odločanje o nabavnem poslovanju je jedro nabavne politike, ki pomeni sprejemanje odločitev o vseh najpomembnejših nabavnih dejavnosti. Poslovno odločanje o nabavi temelji na analitičnem proučevanju nabavne problematike in predvidevanju možnih rešitev. Odločanje o nabavnem poslovanju se nanaša na: kakovost materiala, količino materiala, ceno materiala, rok dobave, pogoje in način plačila, dostavo materiala, nabavne vire in poti, nabavne stroške, recipročno nabavo, nakup, proizvodnjo ali najem.

17 Odločitve glede kakovosti in količine materiala Smotrnost odločitev glede kvalitete nabavljenih surovin se kaže v kvaliteti končnih proizvodov. Kakovost je mogoče določiti na različne načine, odvisno od vrste materiala. Kakovost opredeljujemo glede na kemično sestavo, fizikalne značilnosti, biološke lastnosti, dimenzije in tolerance, zanesljivost pri uporabi ipd. Upoštevati moramo namen uporabe materiala, ki določa potrebno kakovost in dopustno toleranco. Nabava boljše kakovosti je praviloma dražja kot nabava ustrezne kakovosti, zato takšna nabava ni ekonomična. Nabava slabše kakovosti materiala, ki je praviloma cenejša, pa povzroča probleme pri izdelavi, več proizvodnega»škarta«, reklamacije kupcev zaradi slabše kakovosti izdelkov itd., zato takšna nabava tudi ni ekonomična. Kakovost materiala, ki ga nabavlja podjetje, je mogoče določiti na več načinov: s standardom, z vzorcem, po specifikaciji ipd. Na ta način je kakovost natančno definirana, kar je pogoj, da se nabavna funkcija izogne napakam dobavitelja in nesoglasjem z oddelkom tehnične priprave proizvodnje. Za posamezne načine naročanja velja naslednje: z blagovno znamko: z njo daje proizvajalec garancijo stalnosti določene kakovosti. Blagovna znamka se je uveljavila predvsem za končne proizvode, redkeje pa za surovine in material. vzorec: omogoča sistematično vhodno kontrolo materiala in primerjavo materiala z vzorcem. tržna kakovost: to določajo s trgovskimi običaji ali pa na blagovnih borzah, opis kakovosti je običajno kratek in obsega naziv ter vrsto materiala. standard: določa kakovost materiala z opisom, mersko enoto, sliko ipd., standarde pa določajo državni organi za standardizacijo, v mednarodnem poslovanju pa poznamo regionalne standarde ter mednarodne standarde ISO. specifikacija materiala: ta se uporablja, kadar ni mogoče določiti kakovosti materiala na prej navedene načine, z njo določimo ozke tolerance, specifične dimenzije, ipd., predstavlja pa tudi podrobno določene fizične in kemične lastnosti materialov (Potočnik 1996e, 39-40). Po opredelitvi kakovosti materiala, mora podjetje določiti tudi količino vsakokratnega naročila ter maksimalno in minimalno zalogo posameznih vrst materiala. Po ugotovitvi potrebne količine materiala za določeno obdobje, mora podjetje določiti: kolikšna je ekonomična količina naročila in čas, kdaj naročiti, da bo material pravočasno prispel v skladišče. Ekonomična količina naročila je tista količina, pri kateri je seštevek stroškov za naročanje, skladiščenje in financiranje zaloge najnižji, a vendar omogoča nemoteno proizvodnjo. Poleg količine pa je še pomembno vprašanje kdaj naročiti, da material ne bi zmanjkal za potrebe proizvodnje. Zato je vzdrževanje pravilne zaloge tesno povezano z ekonomično količino naročila in časom naročanja. Temeljna načina naročanja, ki sta povezana z vzdrževanjem zalog sta: naročanje po potrebi,

18 17 sistematično naročanje. Naročanje po potrebi poteka brez določenega reda, slučajno, ko nastane potreba po materialu. Količina materiala, ki ga naročamo, je lahko stalna ali pa se spreminja. Tak način naročanja je značilen za posamično oziroma maloserijsko proizvodnjo. Sistematično naročanje se razlikuje po treh načinih naročanja: po periodičnem, po načinu točke naročanja in po načinu maksimum-minimum. Potrebe so lahko stalne, ciklično spremenljive ali neznane. Pri sistematičnem naročanju upoštevamo le tiste potrebe, ki so vnaprej znane. Periodični način naročanja poteka v naprej določenih stalnih časovnih intervalih, vendar količina naročenega materiala ni nujno enaka. Najprej moramo določiti število naročil v enem letu in nato roke za naročanje. Količina naročila je odvisna od potreb proizvodnje v naslednjem obdobju, ob upoštevanju ostanka zaloge iz prejšnjega obdobja. Ta način naročanja je elastičen in prilagodljiv spremembam porabe materiala v vsakem obdobju. Vendar je njegova pomanjkljivost zlasti v tem, da obstaja nevarnost, da se bo ogrozil sam potek proizvodnje. Način točke naročanja je dopolnjen periodični način naročanja, ki omogoča nabavni službi, da ne čaka do konca roka za novo naročilo, ampak naroči takrat, ko se zaloga zmanjša na signalno raven. Količina naročila je različna in odvisna od potreb proizvodnje v naslednjem obdobju. Ta način naročanja ima tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem zaradi večje povprečne vrednosti zaloge (vsaj za signalno zalogo) in nevarnosti, da materiala ni mogoče nabaviti ravno v točki naročanja. Tudi rok dobave je lahko daljši, kot ga je nabavna služba pričakovala in predvidevala. Po načinu»maksimum-minimum«naročamo vedno enako količino, vzdrževanje zaloge pa uravnavamo z različnimi časi med naročili in pri tem upoštevamo signalne in maksimalne zaloge kot dejavnika, ki vplivata na vsakokratno naročilo. Novo količino materiala moramo naročiti tedaj, ko se zaloga zmanjša na signalno zalogo, ki jo določimo kot vsoto»železne«(varnostne) zaloge in zaloge, ki je potrebna za proizvodnjo v dobavnem roku. Dobavni rok sestavljajo: čas za izdajo naročila, čas dostave naročila dobavitelju, čas za pripravo pošiljke pri dobavitelju, čas prevoza, čas za prevzem, uskladiščenje in izdajo materiala. Čas naročanja lahko bistveno skrajšuje elektronska izmenjava podatkov z dobaviteljem (Potočnik 1996f, 44-46). Za racionalizacijo poslovanja sta pomembna dva pripomočka in sicer ABC in XYZ analiza, ki ju lahko uporabljamo v večjih in manjših podjetjih na vseh poslovnih področjih. S to analizo: - ločimo bistveno od nebistvenega, - usmerimo pozornost na področja, ki so pomembnejša za uspešnost poslovanja, - povečamo učinkovitost odločanja. V nabavnem poslovanju proučujemo z ABC in XYZ analizo najpogosteje: število in vrednost nabavljenega materiala oziroma skupin materiala, število in vrednost naročil, število in vrednost reklamacij ipd.

19 18 Pri metodi ABC razdelimo material v tri skupine: skupina A: 10% vrst materiala in 70 % vrednosti zaloge skupina B: 20%vrst materiala in 20% vrednosti zaloge skupina C: 70% vrst materiala in 10% vrednosti zaloge Korist od takšne razdelitve je predvsem v tem, da proučujemo z vso pozornostjo samo 10% števila vseh vrst materiala, ki pa obsegajo kar 70% vse vrednosti. Preostali material ne vpliva v večji meri na ekonomičnost nabavljanja. Po metodi XYZ razdelimo material glede na možnosti vnaprejšnje napovedi porabe: skupina X: material, katerega poraba je konstantna, zato je napoved porabe zanesljiva. skupina Y: material, katerega poraba je odvisna od sezonskega nihanja proizvodnje in je zato natančnost predvidevanja porabe manj zanesljiva. skupina Z: material, katerega poraba je zelo spremenljiva, zato je težko predvideti, kolikšna bo dejanska poraba v določenem obdobju. Za odločanje, kdaj in kako nabaviti, je smiselna kombinacija ABC in XYZ metode, ki omogočajo večdimenzionalno analizo, katere nabavne aktivnosti so potrebne za posamezno kombinacijo (npr. posebno kritična je kombinacija AZ, saj je vrednost materiala velika, poraba pa težko predvidljiva). Na odločitev, kolikokrat naročiti, vpliva tudi koeficient obračanja zaloge, to je razmerje med porabo in povprečno zalogo materialov v določenem času. Kolikor večji je koeficient obračanja, toliko krajši je povprečni čas vezave in toliko manjša je potrebna zaloga materiala. Iz tega izhajajo številne prednosti, ki so povezane z manjšo zalogo v skladišču: - manjša potreba po denarju (in s tem nižji stroški za plačilo obresti), - manjši stroški, povezani s skladiščnim prostorom, - manjši stroški vzdrževanja zaloge, - manjše tveganje (zaradi kala, kvara, sprememba mode, zvišanja nabavnih cen ipd.) (Potočnik 1996g, 98). Nabavno poslovanje je bolj ekonomično pri večjem koeficientu obračanja, vendar le do določene mere. Če zaradi prehitrega obračanja narastejo stroški naročanja bolj, kot se znižajo stroški vzdrževanja zaloge, mora nabavna služba zmanjšati število naročanj in povečati količino naročila Odločitve glede nabavnih cen Na odločitve glede količine nabave vplivajo še drugi dejavniki, predvsem cena. Optimalnost nabave je možna le pri stalnih cenah ali vsaj takih, ki pogosto ne nihajo. Pri nestabilnih cenah predstavlja nabavljanje količin precejšnje tveganje. Zato mora kupec presoditi, kako se gibljejo cene ter zaloge in nabavo prilagoditi nastalim razmeram na tržišču.

20 19 Nabavna cena materiala je odvisna od: prodajne cene dobavitelja, ponudbe in povpraševanja po materialu in surovinah, iz katerih je material izdelan, kakovosti materiala, stroškov dostave, zavarovanja, posredovanja itd., rabata in drugih popustov, finančnega stanja prodajalca in kupca materiala, načina in pogojev plačila. Politiko nabavnih cen mora nabavna služba uskladiti s finančno službo, ki mora zagotoviti potrebna sredstva za ohranitev likvidnosti. Pri sprejemanju odločitev o nabavni ceni materiala moramo upoštevati še naslednje dejavnike: - kakovost materiala, - količino materiala, - rok dobave, - pogoje plačevanja, - prevozne in ostale stroške, ki vplivajo na skupno nabavno ceno. Pogosto se pojavlja v podjetju vprašanje, ali je gospodarno kupovati material pri dobaviteljih, ki nudi nižjo ceno. Najnižja cena materiala pa ni hkrati tudi najugodnejša cena, če obenem ne upoštevamo drugih nabavnih kriterijev, zlasti kakovosti. Nabavni referent naj bi vztrajal pri fiksni ceni, ki je rezultat licitiranja ali pogajanja in je sprejemljiva za naročnika in dobavitelja. Finančne obveznosti morajo biti jasno opredeljene. Najbolje je, da dobavitelj prevzame vse tveganje, če to ni s pogodbo izključeno. S stališča kontrole stroškov ali uporabe proračunskih sredstev je prav gotovo boljša fiksna cena. V praksi se v nabavnih pogodbah uporabljajo različni dogovori o ceni: Fiksna cena plus stimulacija. Tovrstna pogodba je namenjena motiviranju dobaviteljev, in sicer na podlagi nagrajevanja za izvedbo dela, ki presega dogovorjene standarde. Ni nujno, da se stimulacija nanaša na takojšnje vidno znižanje stroškov, ki je posledica dobaviteljevih prizadevanj; lahko se nanaša tudi na skrajšanje dobavnih rokov in ali kakovosti dela. Pogodba»stroški plus«. Takšna pogodba ima lahko različne oblike: stroški plus določen odstotek nagrade, povračilo stroškov plus fiksna nagrada in stroški plus zajamčena najvišja nagrada. Te pogodbe se uporabljajo, kadar dela ne morejo dovolj natančno opredeliti oziroma kadar je fiksna cena za dobavitelje in nabavnega referenta preveč tvegana. Za takšno pogodbo je značilno velika negotovost, zato mora biti naročnik previden, da se to ne dogaja v njegovo škodo (Weele 1998c, 83-84).

21 Postopki pri nabavi Izvajanje nabave obsega številne postopke in sicer: iskanje in analiza ponudb, nabavne kalkulacije in izbor dobaviteljev, dogovarjanje o nabavi, naročanje in dostava materiala, prevzem materiala in kontrola izvršitve naročila, obračun in evidentiranje nabave ter analiziranje in kontrola nabave. Nabavni postopek se začne z navedbo potrebe po materialu. Izdelavni material zahteva proizvodnja, pomožni material in gorivo zahteva skladišče, trgovsko blago pa prodaja. Če vodi podjetje zalogo po metodi točke naročanja, se najava potrebe avtomatično sproži, ko se količina materiala v zalogi zmanjša na signalno (varnostno zalogo). Ne glede na razlike v podjetjih in specifičnosti postopkov nabavljanja v konkretnem podjetju, je za vsa podjetja značilno, da imajo celotni postopek nabave zelo podoben ter se odvija po istem vrstnem redu (Kaltnekar 1993b,189).

22 21 4. ANALIZA NABAVNEGA POSLOVANJA V PODJETJU LJUBEČNA KLINKER d.o.o Predstavitev podjetja Ljubečna Klinker d.o.o. Opekarna Ljubečna je bila ustanovljena že leta 1892, kasneje je delovala kot Ljubečna Celje, d.d., s procesom lastninjenja pa se je leta 2003 preimenovala v Ljubečno Klinker, d.o.o.. Opekarništvo se je v Ljubečni pričelo razvijati že v srednjem veku. Takratni prebivalci Ljubečne in okolice so bili v glavnem kmetje, katerim je opekarništvo pomenilo dodaten vir zaslužka. Sredi 18. stoletja pa na tem območju zasledimo prve poljske opekarne, kajti nahajališča gline se nahajajo ob severnem in zahodnem obrobju Celjske kotline. Firma: Ljubečna Klinker d.o.o. Industrija keramičnih izdelkov Kocbekova 30, 3001 Celje V svoji zgodovini je bila Ljubečna primer uspešnega podjetja v obdobju in pogojih bivšega domačega tržišča (edini proizvajalec klinker keramike v Jugoslaviji). Propad tržišča je načel moč podjetja, najhuje pa se je kazal v tem, da je stopiral razvoj oziroma soočanje z realnim trgom (evropskim). Vse to je vodilo k razvojnemu zaostanku. Nove razmere so terjale tudi premik v razmišljanju. Ključnih nalog ni bilo težko identificirati: stabilizacija tekočega poslovanja dokončanje projekta lastninjenja razvojne perspektive. Težje pa je bilo te naloge realizirati ob tako oslabljeni moči podjetja. Naloge so bile definirane jeseni leta 2003, realizirane pa v celoti leta Podjetje je bilo 2003 leta vpisano v sodni register kot družba z omejeno odgovornostjo. Trend poslovnih rezultatov se je preusmeril (delež izvoza klinker keramike je leta 2003 znašal 65%). Razvojne perspektive so bile opredeljene tako, da je uprava družbe v letu 1996 že izoblikovala tri ključne odgovore na vprašanja: Kaj smo - poslanstvo Kam gremo - vizija Kaj hočemo - cilji POSLANSTVO: Proizvodnja keramičnih obloženih materialov za zunanjo uporabo in druge zahtevne obremenitvene pogoje; VIZIJA: Obvladati princip proizvodnje keramike na način ekstruzije za zadovoljevanje potreb in želja evropskega trga;

23 22 CILJI: -Nadoknaditi razvojni zamik na področju tehnologije in designa pri klinker keramiki, -uvesti keramične proizvode kakovosti»sinter«za bazensko keramiko in zahtevnejše industrijske tlake, - uvesti proizvode kakovosti»cotto«za manj zahtevne obremenitvene pogoje, -zagotoviti povečanje deleža storitev pri prodaji proizvodov (projekt-proizvodizvedba), -stalno večati tržni delež pri ekstrudirani keramiki in postati opazen evropski proizvajalec, -skrbeti za ohranjanje naravnega okolja z: - ekološko čistim proizvodnim procesom, - recikliranjem proizvodnega odpada, - vračanje izkoriščenih glinokopov v prvotno stanje, -skrbeti za motivacijo in razvoj zaposlenih, -odzivati se dinamično na spremembe tržnega okolja. Moto podjetja: Zadovoljni kupci so temelj uspešnosti podjetja, zaslužka in socialne varnosti zaposlenih. Glavne vrednote podjetja so: dobičkonosnost, ustvarjalni pogoji dela in kreativnost, profesionalnost, stimulativno nagrajevanje, kakovost, medsebojni odnosi, timsko delo, izobraževanje ( Poslovni načrt 2004). Osnovna dejavnost Ljubečne Klinker d.o.o. je proizvodnja klinker opeke NF, klinker ploščic in klinker tlakovcev različnih dimenzij. Poleg osnovne dejavnosti se podjetje ukvarja še z naslednjimi dejavnostmi, ki z vidika finančnega rezultata predstavlja pomemben delež: proizvodnja oziroma izdelava unikatnih izdelkov iz gline, proizvodnja betonskih izdelkov, reciklaža odpadnega materiala (tenisit, hlevit), maloprodaja Klinker, veleprodaja (izdelkov in prodaja trgovskega blaga). a.) Proizvodnja klinker NF opeke, klinker keramike in klinker tlakovcev Izdelovanje klinker izdelkov je zahteven tehnološki proces in sicer vsebuje več faz: -priprava surovine v glinokopu, -priprava gline in oblikovanje, -faza sušenja, -faza žganja, -faza sortiranja izdelkov.

24 23 Razlika med opečnimi izdelki in zidakom oziroma ploščicami je v: -osnovni surovini, -dodatni predelavi, -temperaturi žganja. Od kvalitete izdelka so zelo pomembni elementi odležanja gline (približno eno leto) in temperature žganja izdelka. Značilnost za vse klinker izdelke oziroma proizvode je, da je njihova temperatura žganja maksimalna t.j C (znana Hofmanova peč). b.) Izdelava unikatnih izdelkov Dejavnost družbe je tudi ročna izdelava unikatnih izdelkov, h katerim štejemo gospodinjsko in okrasno keramiko. Ti izdelki so ročne izdelave npr. svetila, ure, slike, vaze, vrtni okraski iz gline in podobno. Ročno izdelani izdelki gredo nato v fazo sušenja in žganja, temperature žganja pa so tu seveda manjše. c.) Proizvodnja betonskih izdelkov Proizvodnja betonskih izdelkov zajema betonske zidake, betonske ločne preklade, betonske ravne preklade in betonske nosilce za plošče. d.) Reciklaža odpadnega materiala Pri proizvodnji glinenih izdelkov pri sortiranju izdelkov oziroma klasifikaciji odpade dosti materiala, katerega zmeljemo v posebnih mlinih. Tako pridobljen izdelek imenujemo tenisit. Je material minerološke sestave, v bistvu žgana mleta glina primerna za vrhnje sloje tenis igrišč. Hlevit pa je namenjen živinorejcem za izdelavo tal in ometov v vseh vrstah hlevov. e.) Maloprodaja Klinker Industrijska prodajalna Klinker je namenjena maloprodaji industrijskega in drugega trgovskega blaga fizičnim osebam. f.) Veleprodaja Komerciala se ukvarja predvsem z veleprodajo industrijskih izdelkov in drugega trgovskega blaga drugim podjetjem na domačem in tujih trgih. Zaradi konkurence domačega trga je prodajna strategija usmerjena predvsem na izvoz, ki trenutno pokriva 65% prodaje.

25 Organizacija podjetja SLIKA 2: Organigram družbe UPRAVA SLUŽBA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI SLUŽBA INFORMATIKE SPLOŠNA SLUŽBA KOMERCIALNI SEKTOR IN MARKETING FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR PROIZVODNI SEKTOR -Marketing -Finance -Priprava dela -Prodaja -Računovodstvo -Tehnologija in razvoj -Nabava -Proizvodnja -Skladišče gotovih proizvodov in odprema -Skladišče repromateriala Povzeto iz poslovnega načrta (2004, 1 izdaja)

26 Izobrazbena struktura zaposlenih Podjetje Ljubečna Klinker d.o.o. zaposluje na dan delavcev. Od tega je za nedoločen čas zaposlenih 59 za določen čas pa 34 delavcev. TABELA 2: Plan zaposlenih Izobrazba zaposleni na dan % osnovna 25 26,88 poklicna 34 36,56 srednja 17 18,28 višja 12 12,90 univerzitetna 5 5,38 SKUPAJ: ,00 Vir: Poslovni načrt (2004, 1 izdaja) Za leto 2006 niso planirane nove zaposlitve. Problemi so zimski delovni čas, takrat zaustavimo proizvodnjo za mesec dni, čas remonta. Nekateri delavci imajo celo prisilne dopuste, kajti stroški energije (elektrika, plin) je naš največji strošek, izdelek pa je vezan na sezono, zato ne moremo planirati novih zaposlitev Nabavni program podjetja Nabavni program podjetja sestavljajo: nabava surovin, nabava embalaže, nabava repromateriala in pomožnega materiala, nabava trgovskega blaga, storitev prevozov. Nabava surovin Ker je v družbi več dejavnosti, s katero se le ta ukvarja, je tudi nabava surovin odgovorna naloga nabavnega komercialista. Zaloge surovin niso informacijsko podprte, pa tudi služba tehničnega sektorja oziroma vodstva podjetja odloča, kaj se bo v danem trenutku proizvajalo (glede na povpraševanje), zato je povezanost funkcije nabave in proizvodnje nujno potrebna.

27 26 Ob naročanju surovin je zelo pomembno, da ne pride zaradi morebitnih zamud pri dostavi s strani dobavitelja ali pa s stani tehničnega sektorja (interno naročilo nabavi) do zastojev v proizvodnji oziroma do nepotrebnih stroškov. Surovine, ki so potrebne za tovrstno proizvodnjo so: -glina je osnovna surovina: nahajališča so last Ljubečne Klinker d.o.o., zato je strošek gline le nakladanje, prevoz in razkladanje, -kremenčev pesek; je surovina iz uvoza (Hrvaška), katero dodajamo glini in z njo dosežemo želeno kakovost izdelka, -gramoz; naročamo gramoz različne granulacije, za izdelavo betonskih izdelkov, -frita; uvoz surovine iz Italije in določa specifično želeno barvo na izdelku, -cement; naročamo v silosu od ton, osnovna surovina pri izdelavi betonskih izdelkov, -maltit; se naroča v silosih in je direktna dostava kupcu oziroma naročniku fasad iz klinker fasadne opeke (primer fasade NUK v Ljubljani.), -žagovina; dobavitelji so razna lesna podjetja. Je surovina, ki kot dodatek glini povzroča na izdelku želeno poroznost, -armatura; armaturo naročamo v kolutu. S posebnim strojem se ravna in reže na določene dimenzije in se uporablja za izdelavo betonskih preklad, -ločna konstrukcija; je betonska armatura določene kvalitete in dimenzij za izdelavo ločnih preklad. Nabava embalaže Za embaliranje izdelkov so potrebne palete. Včasih smo naročali palete različnih dimenzij, glede na program izdelkov, katerih stroški so bili zelo visoki. V novejšem času, pa so po evropskih standardih uvedene evro palete z žigom. Te palete so znatno zmanjšale stroške embalaže vseh podobnih proizvajalcev, kajti te palete so vračljive. Za sortiranje oziroma embalažo ploščic pa naročamo kartonske škatle različnih dimenzij. Za naročanje te embalaže je cenovno pomembna količina naročila. Pvc vreče uporabljamo za embaliranje tenisita in hlevita. Vreče morajo prenesti določeno težo (25 kg), zato je pomembna kvaliteta vreče (debelina) oziroma kvaliteta zvara vreče, da ne pride do razsutja. Nabava repromateriala in pomožnega materiala Pomožni material je stalnica v tehnologiji tovrstne proizvodnje. Sem prištevamo mazalna olja, varilne elektrode in industrijske pline. Nabava repromateriala predstavlja največje stroške nabave. Da nebi prišlo do zaustavitve proizvodnje, moramo določeno količino rezervnih delov imeti stalno na zalogi. Največji problem proizvodnje, pa so v preteklosti nezadostne investicije v tehnologijo razvoja. V zadnjem času se je investiralo samo v en del proizvodne linije. K repromaterialom prištevamo: različni ležaji, jermeni, itd. Zaradi kontinuirane proizvodnje se vsako leto opravi remont na vseh tehniških linijah (proizvodnja se zaustavi za mesec dni čas nesezone) in opravijo se vsa prenovitvena dela od zamenjave dotrajanih delov do vgradnje novih ognjevarnih zidakov za obratovanje peči.