ZASNOVA ORGANIZACIJSKE IN INFORMACIJSKE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov ZASNOVA ORGANIZACIJSKE IN INFORMACIJSKE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU Mentor: izr. prof dr. Miroslav Jeraj Kandidat: Bojan Hrovatič Kranj, januar 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Miru Jeraju za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Barbari Goršič Posebna zahvala ženi Dubravki in sinu Timoteju, ki sta me vzpodbujala v času študija.

3 POVZETEK Logistika postaja vse pomembnejša znanstvena disciplina, dobro razvit logistični proces podjetja pa konkurenčna prednost. Skupen cilj tako izvajalcev logistične dejavnosti kot tudi uporabnikov je racionalizacija pretoka blaga in storitev. Pri tem je posebno pozornost potrebno nameniti posodabljanju logističnega sistema. Vprašanje prenove poslovanja podjetja so najpogosteje vezana na prenovo poslovnih procesov ter zajemajo področja racionalizacije, standardizacije in poenostavitve postopkov ter uvajanje nujnih organizacijskih sprememb in razmer za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela in sodobne informacijske tehnologije. Tudi podjetje Adria Mobil se zaveda tega dejstva. Vsakoletno povečevanje proizvodnje, selitev v novo tovarno, nenehni razvoj novih proizvodnih programov, zmanjšanje logističnih površin v skladišču in na traku so dejstva, ki zahtevajo prenovo logistične dejavnosti. Po uvodu je v drugem poglavju diplomskega dela predstavljen koncept organizacijske in informacijske prenove logističnih procesov, politika poslovnega sistema ter področja delovanja logistike. V tretjem poglavju je narejen posnetek stanja in kritična analiza predvsem za dve področji logističnih pretokov v podjetju Adria Mobil, nabavno in interno logistiko. Dani rezultati analize so omogočili, da se je z metodama Benchmarking in Brainstorming omogočila prenova procesa tako, da so se dosegli pričakovani rezultati. Rešitve so se iskale na področju dela z dobavitelji, skrajševanju časov, odpravi ročnih dokumentov, hitrejši pripravi in komunikaciji, točnosti informacij in obdelav itd. Na koncu so predstavljeni še prihranki in možnosti nadaljnjega razvoja. KLJUČNE BESEDE Prenova procesa Proces nenehnih sprememb Just in time JIT Produktivnost Racionalizacija

4 ABSTRACT Logistics is steadily gaining importance as a scientific discipline and a highly efficient logistics process within a company has became a competitive advantage. Therefore, the rationalisation of the flow of goods and services is a common objective of both the providers and the users of logistic services, whereby particular attention must be paid to the constant modernisation of the logistics system. A renewal of company's operations is mostly associated with the modernisation of the implementation of organisational changes and the environment as may be necessary to introduce modern teamwork concepts and state-of-the-art IT technology. Adria Mobil is aware of these facts. The ever incresing production rates, transfer to the new facilites, the constant developement of new product lines, a reduction of the required logistic capacities both in storage and production all these activites require an upgrade of the logistics. Following the introduction, chapter two of the thesis presents the concept of modernisation of logistics processes in terms of organisation and IT support, the business system poicy as well as the areas covered by logistics. Part three shows a case study and a critical analysis of predominantly two types of logistics flows within Adria Mobil: supply chain management and internal logistics. Based on the analysis, results, benchmarking and brainstorming methods were applied to search for solutions for the modernisation of the logistic processes which would yield the expected results. Solution were searched for in the supply chain, in shortened timelines, in the elimination of documents prepared by hand, in more efficient preparatory processes and communications, in the accuracy of information and information processing, etc. The savings and further development optios are presented in the final part.

5 KAZALO 1. UVOD 1.1 Predstavitev problema stran Predstavitev podjetja...stran Predpostavke in omejitve stran Metode dela..stran 6 2. TEORETIČNE OSNOVE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV 2.1 Politika poslovnega sisitema..stran Prenova poslovanja.stran Logistični proces in prenova..stran OBSTOJEČE STANJE 3.1 Posnetek stanja...stran Kritična analiza logističnih pretokov.stran PRENOVA LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU 4.1 Vodenje in organizacija..stran Prenova nabavne logistike.stran Prenova Interne logistike stran Informatizacija logističnih pretokov stran ZAKLJUČKI 5.1 Ocena učinkov..stran Pogoji za uvedbo..stran Možnosti nadaljnjega razvoja.stran 77 Literatura in viri stran 78 Kazalo slik stran 79 Kazalo tabel.stran 80

6 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Logistika je razmeroma mlada veda, ki pa zelo hitro dobiva na pomenu in postaja vse pomembnejši element konkurenčne prednosti podjetja. Tako bodo morala podjetja na novo oblikovati svojo logistično strategijo. Konkurenčno prednost si bodo zagotovila z ustrezno usklajenostjo vseh materialnih in z njimi povezanih informacijskih tokov, pravilnim angažiranjem lastnih in tujih zmogljivosti in s preglednostjo celotne dobavne verige. Dobra organiziranost logistične službe je odvisna od politike podjetja. Potrebna je optimalna kombinacija dejavnosti, da bi bilo delo učinkovitejše. Iz tega razloga je treba nujno spremljati in uvajati novosti, ki jih na področju logistike ponuja tržišče. Kar nekaj let je tovarna Adria Mobil razvijala samo določena področja svoje dejavnosti, kot so razvoj, nabava, proizvodnja in trženje. Ostali procesi so se prilagajali osnovni dejavnosti ali pa sploh niso bili razviti. Do leta 2003 so se logistične aktivnosti izvajale v različnih sektorjih tovarne. V uporabi so bile rešitve, ki niso bile prilagojene današnjim zahtevam tovarne in okolja, v katerem deluje. Predvsem se ni upošteval logistični proces v celoti, temveč samo posamezni del procesa, za katerega je posamezni sektor bil odgovoren. Za Sektor logistike, ki se je formiral v letu 2003 so ta izhodišča pomenila velik izziv. Potrebno je bilo obdelati celotno področje logističnega delovanja in določiti aktivnosti za izboljšanje procesa. Osnovni problem, ki ga je potrebno rešiti je uvedba novih ali prilagoditev že obstoječih logističnih pretokov pogojem dela v novi tovarni. Pričakuje se večja produktivnost, zmanjšanje skladiščnega prostora, zmanjšanje stroškov in skrajšanje časov. Za realizacijo ciljev je potrebno zagotoviti drugačne sisteme oskrbe proizvodnje, zlasti za materiale, ki prihajajo od naših partnerjev. Sistem naročanja materialov mora upoštevati zahteve kupca, ki so vezane na ustrezno količino in vrstni red dostave. Neustrezno pakiranje zahteva dodatne logistične premike na relaciji dobaviteljskladišče-delovno mesto v proizvodnji. Slabša izkoriščenost skladiščnih in transportnih kapacitet ter delovne sile pomeni manjšo produktivnost in velike izgube prostora in časa. Nova proizvodna tehnološka oprema in drugačne tlorisne razporeditve zahtevajo večjo prilagodljivost logističnih procesov. Cilj diplomskega dela je, celovit način predstavitve pristopa k projektu in aktivnosti, ki jih vodi Sektor logistike v smeri temeljite prenove logističnega procesa. Bojan Hrovatič: stran 1 od 85

7 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA Slovensko podjetje ADRIA MOBIL, d. o. o. iz Novega mesta je razvojno usmerjeno podjetje, ki že 40 let uspešno piše zgodbo razvoja izdelkov za aktivno preživljanje prostega časa. Svoje proizvode trži pod blagovno znamko ADRIA in kar 99 odstotkov svoje realizacije proda na zahtevne trge Evrope. S svojimi izdelki je tako prisotno na vseh trgih, od Skandinavije do Grčije. Na evropskem trgu ima 6,5-odstotni tržni delež, s čimer podjetje uvršča na šesto mesto med najuspešnejšimi evropskimi proizvajalci počitniških prikolic in avtodomov. Osnovna proizvodna programa podjetja sta program počitniških prikolic in program avtodomov, katerimi je priključen še program mobilnih stanovanjskih enot. V programu počitniških prikolic se na trgu predstavlja s petimi serijami (Altea, Action, Adora, Classica, Adiva), ki ponujajo preko 50 različnih tlorisov, program avtodom pa obsega 5 serij (Stargo, Izola, Coral, Serija 70, Adria Van) z več kot 30 različnimi tlorisi. V vseh teh letih je bilo proizvedenih preko počitniških prikolic in avtodomov za evropski trg. Adria Mobil, d. o. o. letno proizvede in proda že več kot počitniških prikolic in avtodomov, vrednost letne prodaje pa presega 250 milijonov evrov. Svojo prisotnost na trgih razvitih evropskih držav želi razširiti tudi na neevropske trge, za kar se je opredelila tudi v strategiji dolgoročnega razvoja. Izmed neevropskih trgov je Adria Mobil že prisotna na Japonskem, v letu 2005 pa se je odprla pot tudi v Avstralijo. Število držav, povezanih v Adriino prodajno mrežo, tako nenehno raste, vsako leto pa načrtuje svojo prisotnost razširiti za vsaj en trg. Dolgoročni cilj razvoja je postati tretji največji proizvajalec vozil za prosti čas v Evropi. Poslovna skupina Adria Mobil je v letu 2004 postala pomemben del slovenskega poslovnega sistema ACH. Primarna dejavnost družbe ACH, d.d., ( je gospodarjenje z naložbami in je na tem področju ena vodilnih družb v jugovzhodni Evropi, ki investitorjem ob sprejemljivi stopnji tveganja zagotavlja ustrezno visoke in stabilne donose naložb. Poslovni sistem ACH sestavlja 38 odvisnih družb, katere dejavnosti vključujejo trgovino z vozili, poslovno hotelirstvo, finančne zadeve, informacijsko tehnologijo ter nenazadnje proizvodnjo. Adria Mobil prav na tem področju smiselno dopolnjuje poslovni sistem ACH in predstavlja enega najpomembnejših delov sistema. V letu 2005 je Adria Mobil praznovala svojo 40. obletnico delovanja. Okrogli jubilej se je obeležil s številnimi dogodki, vrhunec visokega jubileja pa je bila proslava z otvoritvijo sodobne in tehnološko dovršene nove tovarne. Temeljni kamen nove tovarne je bil postavljen 26. julija 2004, z izgradnjo 35 milijonov evrov vredne investicije pa se je zaključilo v rekordnih 17-ih mesecih, kolikor je preteklo od podpisa pogodbe z izvajalcem. Nova tovarna bo podjetju omogočala večjo fleksibilnost poslovanja ter izkoriščanje tržnih priložnosti, nova tehnološka oprema, v katero je bilo vloženih več kot 5 milijonov evrov, pa bo omogočala nadaljnjo rast produktivnosti ter zagotavljala napredek v kakovosti izdelkov. Vizija podjetja je postati eden od vodilnih evropskih proizvajalcev izdelkov za prosti čas. Glavni poslovni cilji podjetja so 5-odstotna rast prodaje in z njo povezana zmerna rast prihodkov, povečanje tržnega deleža na primarnih in sekundarnih trgih, okrepitev Bojan Hrovatič: Stran 2 od 85

8 svojega položaja med vodilnimi podjetji v panogi in povečanje poslovnega ugleda podjetja in ugleda blagovnih znamk Adria in Adriatik. Vrednote podjetja so timsko delo, znanje in inovativnost in zadovoljstvo strank ter zaposlenih. Zaposleni so ključni dejavnik dolgoročnega uspeha, zato je Adria Mobil zavezana interesom svojih zaposlenih; omogoča jim stalni osebni in poklicni razvoj ter zadovoljevanje socialnih in socioloških potreb. V podjetju je zaposlenih nekaj manj kot 800 oseb in vsem je omogočeno pridobivanje novih znanj, potrebnih za delo in njegovo uporabo v vsakdanjem poslovnem življenju. Slika 01: Organizacijska struktura družbe Adria Mobil, d. o. o. Novo mesto (Vir: Poslovnik kakovosti podjetja Adria Mobil, d. o. o.) Poslovna skupina Adria Mobil, v okviru katere deluje devet hčerinskih podjetij, je v preteklih letih poslovanja dosegala izjemne poslovne rezultate in več kot uspešno zapolnjevala tržne vrzeli ter se prilagajala dinamičnemu trgu proizvodnje počitniških prikolic in avtodomov. Bojan Hrovatič: Stran 3 od 85

9 Poslovni sistem Adria Slika 02: Poslovne in kapitalske povezave sistema Adria (Vir: Sektor marketinga, Adria Mobil, d. o. o) Odvisne družbe Adrie Mobil PODGORJE, d. o. o. Šentjernej Družba Podgorje, d. o. o. Šentjernej, je v 98,6 odstotni lasti Adria Caravan d. o. o. Novo mesto, 1,7-odstotni delež pa imajo zaposleni oziroma bivši zaposleni. Poslovno je družba neposredno vezana na Adrio Mobil in je dobavitelj za pohištvene elemente, katere ta vgrajuje v proizvode. Večino proizvodov proda Adrii Mobil, ostalo pa drugim kupcem, večinoma v tujini. Osnovni cilj družbe v sezoni 2007 je nemotena in popolna oskrba Adrie Mobil s pohištvenimi elementi. Adria Plus, d. o. o. Novo mesto Družba Adria plus, d. o. o. je v 100-odstotni lasti Adrie Mobil d. o. o. Družba je še vedno v fazi stabilizacije in definiranja poslovnih dejavnosti. V letu 2003 je prodajala in servisirala osebna vozila iz programa Fiat. V letu 2004 je postala še pooblaščen prodajalec in serviser za vozila Hyundai in Opel ter pridobila status posrednika turističnih storitev. V letu 2005 so bile aktivnosti usmerjene tudi v iskanje dodatnih programov v zvezi z blagovno znamko Adria (turistična dejavnost skupaj z družbo Adria More, d. o. o., HR, in drugo). Cilj družbe je opravljanje popolnega servisa za celotni sistem Adria. Z rastjo Adrie Mobil pa se bo povečal tudi obseg storitev Adrie Plus. Adria Caravan, Aps Danska Družba je v popolni lasti družbe Adria Mobil in opravlja trženje proizvodov Adria na Bojan Hrovatič: Stran 4 od 85

10 lokalnem trgu. Namen družbe je ohranjanje vodilne vloge blagovne znamke Adria na lokalnem trgu. Tudi v letu 2007 bo nadaljevala aktivnosti povečanja obsega storitev na trgu in z uravnavanjem bilance sredstev in virov s tem, da bo ohranjala enako raven naložb in kapitala (usklajena prva podbilanca). Cilj družbe v sezoni 2007 je ohranitev prvega mesta pri prodaji prikolic na lokalnem trgu. Adria Caravan, d. o. o. Novo mesto Družba Adria Caravan, d. o. o. Novo mesto je lastnik osnovnih sredstev oz. predvsem nepremičnin na sedanji lokaciji in lastnik poslovnih prostorov, ki jih večinoma najema Adria Mobil. Cilj poslovanja kot najemodajalca je dosegati rezultat na ravni pozitivne ničle. Nadaljnje odločitve bodo sledile doseganju optimalnih poslovnih učinkov sistema Adria Mobil. Glede na to, da bo družba dolgoročno izgubila vlogo lastnika nepremičnin, bo to pomenilo morebitno ukinitev ali prevzem izvajanja enega od programov v sistemu. Adria More, d. o. o. Hrvaška Družba je bila ustanovljena v začetku leta 2003 in je v popolni lasti družbe Adria Mobil. Poslovno področje in program, s katerim se ukvarja, je dajanje proizvodov Adria v prodajo in najem oz. čarter s ciljem razširiti program in ugled blagovne znamke Adria s turističnim programom. V sezoni 2007 bodo aktivnosti usmerjene v povečanje ponudbe iz programa nudenja storitev za prosti čas, tudi z organiziranjem prodaje in storitev v kampih (lasten kamp v Pakoštanih, ostali kampi najeti). Fleetwood Caravans, Ltd Velika Britanija To je leta 2003 kupljeno proizvodno podjetje s sedežem v Angliji. Adria Mobil je v letu 2004 odkupila 50-odstotni delež in postala 100-odstotni lastnik podjetja, ki proizvaja in prodaja prikolice višjega cenovnega razreda. Osnovna aktivnost podjetja v sezoni 2007 je pospešena širitev prodaje proizvodov programa Adria na britanskem trgu in ohranjanje programa pod blagovno znamko Fleetwood v obstoječi ali spremenjeni proizvodnji. Adria Mobil Schweiz, Gmbh Švica Konec leta 2003 je družba Adria Mobil ustanovila lastno podjetje v Švici, ki je v njeni popolni lasti. Osnovni namen ustanovitve je bil konsolidacija prodajnih aktivnosti na lokalnem trgu. Družba se bo ukvarjala predvsem s trgovanjem produktov za prosti čas iz programa Adria. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Podjetje Adria Mobil d. o. o. se uvršča med pet največjih proizvajalcev izdelkov za prosti čas. Velika konkurenca manjših podjetij, ki želijo prevzeti del tržnega deleža, spodbujajo podjetje Adria Mobil k iskanju vedno novih možnosti za napredek, saj noben proces ni tako dobro organiziran, da s spremembami ne bi bilo možno doseči boljše rezultate dela. Eden od najpomembnejših procesov v podjetu je vsekakor tudi Bojan Hrovatič: Stran 5 od 85

11 logistični proces. Zaradi tega je glavni namen preoblikovanja logističnih procesov zniževanje stroškov, skrajševanje logističnih časov in optimalen pretok informacij. V diplomski nalogi bodo predstavljene samo nekatere največje aktivnosti organizacijske in informacijske prenove logističnih procesov v podjetju Adria Mobil. Predvsem bodo obdelana področja nabavne in interne logistike. 1.4 METODE DELA Predmet raziskave narekuje uporabo različnih znanstveno raziskovalnih metod. Raziskava je osredotočena na konkretno podjetje, v katerem se analize izvajajo na osnovi tehnoloških podatkov, analiz delovnih procesov, analiz delovnih mest, slikovnega gradiva in podatkov, pridobljenih iz internih virov podjetja. Metoda raziskovanja bo potekala v okviru analitičnega pristopa. Analiza bo obsegala tako kvalitativni kot tudi kvantitativni del. Predvidevamo uporabo metode Benchmarking s katero se bodo iskale dobre prakse sorodnih dejavnosti. Na osnovi sklepov obsoječega stanja bomo z metodo opazovanja in kritične analize stanja predlagali rešitve problema in izvedli tudi prikaz koristi prenove procesa. Velik poudarek bo na metodi Brainstorming (vetrenje možganov), s katero predvidevamo pridobiti veliko novih idej, ki bodo pripomogle k prenovi logističnih procesov. Podatke bomo zbirali s pomočjo informacijskega sistema, s pomočjo interneta in s pregledovanjem knjig, učbenikov, revij in drugih publikacij v knjižnicah in na sedežu podjetja. Bojan Hrovatič: Stran 6 od 85

12 2 TEORETIČNE OSNOVE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV 2.1 POLITIKA POSLOVNEGA SISTEMA Pri temeljnih poslovnih procesih nabave, proizvodnje in prodaje nastajajo številne premostitvene potrebe. Preoblikovalni procesi so zavoljo procesov prenosa (transferja) vzajemno povezani. Sektorja proizvodnje investicijskega in potrošnega blaga sta povezana s Sektorjem prenosa blaga, ki izvaja storitve časovne in prostorske premostitve med proizvodnjo in porabo ter pomeni komplementarno stran nabave, proizvodnje in porabe v tem smislu, da je njihov pogojni dejavnik. Tako se kažejo na eni strani potrebe po premostitvi v gospodarstvu zaradi delitve dela, dislociranosti in časovne razporeditve nabave, proizvodnje in porabe. Na drugi strani se s premostitvijo prostorske in časovne neenakomernosti med proizvodnjo in porabo blaga soodloča o strukturi, prostorski in časovni organiziranosti preoblikovalnega sektorja(-jev) s pogoji prenosa (transferja). Iz danih storitev gospodarstva, ki so razdeljene na udeležene poslovne sisteme in določene lokacije kot tudi opredeljene z določeno organiziranostjo, izhajajo določene zahteve po izravnavi glede vrste, količine, prostorske in časovne premostitve. To opredeljujemo kot potrebo po logističnih storitvah določenega gospodarskega sistema. Pri poslovanju ločimo zahteve po poslovnem redu ravnanja in zahteve po prostorski in časovni premostitvi, kar lahko prikažemo kot sistem vplivnih in vzajemno delujočih dejavnikov: Delitev dela Storitve poslovnega reda ravnanja Dislociranost Storitve prostorske premostitve Različne časovne razporeditve Storitve izravnave časa Slika 3: Sistem vplivnih in vzajemno delujočih dejavnikov (Vir: Oblak) Smoter logistike je v tem, da omogoča po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času prilagojen dovoz stvari (oz. logističnih objektov), kot so potrebe za vhod in izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Pri tem učinkujejo okoliščine, povezane Bojan Hrovatič: Stran 7 od 85

13 z logističnimi storitvami, povratno na organiziranost gospodarstva in na njegove prostorske in časovne premostitvene zahteve. Učinkovanje številnih dejavnikov na poslovno logistiko lahko grafično prikažemo takole: TEHNOLOŠKI RAZVOJ INFORMACIJSKI TOK MATERIALNI TOK - EDI k dobaviteljem/ - Zunanji transport Odjemalcem - Notranji transport - Strategije AOP - Skladiščenje in komisioniranje - IM proizvodnja Surovine Pomožni material Gotovi izdelki Vmesni proizvodi POSLOVNA LOGISTIKA Pakiranje Vračanje stvari Tovori - Dobavna kakovost - Gospodarnost - Dobavni rok - Globina proizvodne izdelave - Dobavna točnost - Prežete proizvodne strukture kratkih dobavnih ritmov - Ergonomija dela - Fleksibilnost - Usmerjenost na osnovno Dejavnost ZAHTEVE TRŽIŠČA ZAHTEVE PODJETJA Slika 4: Učinkovanje dejavnikov na poslovno logistiko (Vir: Oblak) Logistični sistem (proces) je sestavljen iz množice elementov, ki jih lahko smiselno združimo v večje enote (podsisteme): nabavna logistika fizična preskrba intralogistika logistični elementi znotraj podjetja fizična distribucija gotovih izdelkov poprodajna logistika remenilna logistika Bojan Hrovatič: Stran 8 od 85

14 vodstvo Logistični upravljalni sistem poslovna logistika fizična preskrba intralogistika fizična distribucija dobavitelji prevzem skladišče Proizvo dnja skladišče odprema kupci Razbremenilna logistika Slika 5: Logistični procesi v industrijskem podjetju (Vir: Ogorelc, Organiziranje in upravljanje logističnih procesov) Nabavna logistika informacijski tok materialni tok Nabavna logistika skrbi kot podsistem mikrologistike poslovnega sistema za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Z blagom označujemo vse potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem rabi za izvedbo svojega proizvodnega programa. Funkcija nabavne logistike je torej podpirajoča in prežemajoča sestavina za delovanje funkcije nabave. Izvedbeni del nabavne logistike se prične tedaj, ko nastane njegova pravica razpolaganja s prvinami poslovnega procesa pri dobavitelju ali pa na določenem delu prevozne poti v skladu s pariteto prodaje. To pomeni, da se tedaj prične materialni tok nabavljenih prvin poslovnega procesa od dobavitelja v sprejemno skladišče prejemnika oz. neposredno v proizvodni proces, če gre za tako urejen industrijski poslovni sistem. Raven servisnih storitev nabavne logistike je zato na eni strani odvisna od pogojev dobaviteljev, na drugi strani pa od pogojev odjemalcev. Način dobave blaga je odvisen v glavnem od treh vplivnih dejavnikov: načina naročila, načina odprave in od informacij. Pri teh logističnih storitvah gre za zagotovitev fizičnega razpolaganja z blagom na pravem mestu, v pravem času, pravi količini in kakovosti, bodisi da gre za vložek ali pa za njegov izid iz poslovnega sistema. Dobavitelj lahko prevzame pri prodaji svojega blaga tudi logistične funkcije, ki jih sicer lahko opravi v storitvenem procesu prodaje njegov odjemalec ali pa za to najeti zunanji Bojan Hrovatič: Stran 9 od 85

15 logistični sistem. Tako npr. lahko prevzame dobavitelj v okviru svoje distribucijske logistike funkcije, ki bi jih sicer moral opraviti odjemalec v okviru svoje nabavne logistike. Iz tega lahko sklepamo, da loči nabavna logistika dva načina preskrbe blaga za svoj poslovni sistem. Pri tem mislimo na načina»iti po blago«in»prinesti blago«. Pristojnost izvajanja logističnih storitev v uvozu in uvozu blaga je v okviru teh dveh načinov opredeljena tudi z mednarodnimi pravili»incoterms«. Pri nabavi materiala loči Grochla (1978, str 23) tri načine, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Najpreprostejši način oskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo določene stvari takrat, ko se le-ta v poslovnem sistemu rabi. Prednosti tega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju tega blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala. Lahko pa pride do zastoja v proizvodnji, če material ne prispe pravočasno v poslovni sistem. To povzroči prekoračitev dobavnega roka in neustrezno izrabo proizvodnih zmogljivosti. Ta način se uporablja pri nabavi blaga, ki je na nabavnem tržišču vedno na voljo, in za tisto blago, ki ga potrebujemo iznenada, pa ga zato nismo upoštevali v planu nabave. Drugi način je nabava materialov na zalogo, tako, da je material vedno pripravljen, ko ga potrebujemo v proizvodnji. S tem se poslovni sistem zavaruje pred riziki zunanje oskrbe, ki se nanašajo na tržna nihanja ponudbe za to blago in na dobavno nezanesljivost pri dobaviteljih. Pri tem načinu pa narastejo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. S stroškovnega vidika nastaja pri tem načinu potreba po ugotovitvi optimalnih količin naročenega materiala. Tretji način oskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali dobava materiala, s čimer se želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v točno določenem roku, ki je opredeljen s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, za katero je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do poglobljenega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij. To je pomembno zlasti v primerih, kadar prejemnik materiala spremeni svoj proizvodni program, ki se mu mora pravočasno prilagoditi tudi dobavitelj. Širitev proizvodnega programa povzroča nove naloge tudi nabavni logistiki. V praksi prihaja večkrat do konfliktov med raziskavo in razvojem na eni strani in nabavno logistiko na drugi strani. Raziskave in razvoj zahtevajo specifične materiale za svoje raziskovalno delo, medtem ko je nabavi in nabavni logistiki veliko do tega, da imata kar se da omejen program vhodnih materialov in težita po njihovi standardizaciji z normativi in tipiziranjem. Pri tem igra pomembno vlogo tudi pakiranje in nabavna logistika teži za takšnim materialom za pakiranje, ki se da preprosto skladiščiti in ne zahteva dosti prostora. Pri nakupno prodajnih pogodbah, ki vsebujejo specialna določila o izpolnitvi, kot so Bojan Hrovatič: Stran 10 od 85

16 okvirna določila, pogodbena določila o odpoklicu blaga, postopna dobav blaga itd., so ravno logistične storitve največkrat predmet teh posebnih dogovorov. Prek politike komuniciranja nabavnega marketinga odjemalcev se seznanjajo dobavitelji z njihovimi zamislimi in namerami. Osnovni cilji odjemalcev so zagotoviti, ohraniti in razvijati pri dobaviteljih dobavno pripravljenost, dobavno sposobnost in poslovno trajnost (zvestobo). Politika komuniciranja nabavnega marketinga ima torej cilj, da se izberejo takšni dobavitelji poslovnega sistema, ki bodo ustrezali zahtevam tudi nabavne logistike, kar se poleg drugega nanaša tudi na število dobaviteljev in na problem njihove geografske razpršenosti. Veliko število dobaviteljev zmanjšuje tveganje v zvezi z odvisnostjo odjemalca od dobavitelja. Na drugi strani pa veliko število dobaviteljev povzroča precejšnjo obremenitev nabavne logistike, saj se materialni in informacijski tok vzpostavljata bolj racionalno, če ima poslovni sistem manj dobaviteljev. Z vidika nabavne logistike pa je smotrno imeti dobavitelje čim bližje svojemu poslovnemu sistemu. Lahko sklepamo, da logistika, in v njenem sestavu nabavna logistika, nima enakega položaja in pomena v vsakem poslovnem sistemu. Njen pomen je odvisen od oskrbnega in dobavnega servisa, določenega v okviru politike marketinga posameznega poslovnega sistema in seveda tudi od logističnih stroškov, vse za blago, ki je predmet pretoka skozi logistični sistem. V zvezi s tem se pojavljajo v določenem obsegu in časovnem zaporedju opravila nabavne logistike, za katere je treba izbrati odločitvena sodila: Prostorsko časovna določitev prevzemnih opravil za blago, ki bo predmet fizičnega pretoka od dobavitelja k odjemalcu. Priprava transporta, izbira prevoznih poti, prevoznika in zbirna ter pakirna opravila. Obratovalna pripravljenost logističnih delavcev, transportnih sredstev in pomožnih transportnih naprav. Izvedba nakladanja in transporta blaga. Razkladanje blaga in dostavni transport do namembnega kraja. Pri mednarodni nabavni logistiki je zelo pomembna odločitev, ali se poslovni sistem veže na enega dobavitelja posameznega materiala ali na več. Vezava zgolj na enega dobavitelja lahko ima kljub velikemu tveganju mnogo prednosti: večje naročene količine pomenijo ugodnejše cene, učinkovitejše komuniciranje, administrativna obremenjenost je manjša, stalno prizadevanje za zniževanje stroškov, skupne raziskovalne in razvojne aktivnosti, lažja izbira logistične opreme, poenostavitev vhodne in količinske kontrole blaga, enostavnejša izdelava plana dobav itd. Visoki stroški pri mednarodni nabavi zahtevajo večje naročilne količine. Vodenje zalog mora upoštevati tudi morebitne zamude pri dobavah blaga. Stroški skladiščenja naraščajo z večjo količino uskladiščenega blaga in vezanimi obratnimi sredstvi v zalogah. Z naraščajočo oddaljenostjo nabavnih tržišč naraščajo stroški informacij in komunikacij. Nabavna logistika pomaga pri odpravljanju ozkih grl v mednarodni nabavi, tako da: spoznava in opozarja na možne prekinitve poslovanja podjetja; s svojimi aktivnostmi preprečuje nastanek stroškov zaradi manjkajočih količin blaga; Bojan Hrovatič: Stran 11 od 85

17 sodeluje pri določanju varnostnih zalog in politiki naročenih količin; sodeluje pri sklepanju dolgoročnih pogodb z dobavitelji; neguje dobavitelje pri logističnih vprašanjih; izdeluje logistične tržne analize; kontrolira dobavno zanesljivost dobaviteljev; sodeluje pri izbiri dobaviteljev z logističnega vidika; odpravlja na konkurenco naravnano primerjavo pri izvajanju logističnih storitev (Benchmarking). Benchmarking je treba razumeti kot prvi korak v koncepcijo»reengineeringa«, s katerim mislimo na sistematično rekonstrukcijo poslovnih procesov podjetja. Na med organizacijski ravni podjetja je to»supply CHAIN REENGINEERING«, s katerim težimo k izboljšanju celotnega poslovnega procesa, v katerem sodeluje določeno število udeležencev z namenom boljšega gospodarjenja in racionalnega partnerstva. Notranja logistika ali intralogistika Planiranje potekanja poslovanja znotraj poslovnega sistema je pomembna sestavina njegove organiziranosti. Zlasti je to pomembno za smotrno potekanje proizvodnje, v katerem ima osrednje mesto načrt prostorske razvrstitve strojev in naprav. Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren potek proizvodnje. Zlasti pred notranjim transportom je večkrat naloga, da mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja tovarne. Problematika ima seveda drugačen značaj, če gre za posamično ali pa serijsko proizvodnjo. V zvezi s tem govori Gutenberg (1996, str. 214) o»dilemi«tekmujočih ciljev, in sicer miniziranja časa za pretok materiala skozi poslovni sistem in maksimiranja izrabe zmogljivosti agregatov. Poleg modelov s takšno zasnovo ciljev obstajajo še številni drugi modeli, ki so zasnovani na ciljih pomembnih parametrov (npr. minimiranje časa ali pa stroškov medfaznega skladiščenja itd.). Gre za optimiranje delnih področij logistike, ki niso sami sebi v namen, kar pomeni, da s tem posegamo vedno tudi na področje odločanja drugih, ki jih logistične storitve zadevajo. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razvrsti in po količinskem ter kakovostnem pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala (ali polizdelkov), kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le-ti morajo biti tudi ustrezno pakirani in obstajati mora zopet primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem. Bojan Hrovatič: Stran 12 od 85

18 Distribucijska logistika Naloga distribucijske logistike je zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na eni strani in stroški distribucijske logistike na drugi strani znamenom, da so odprte organizacijske možnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi na njegovi med organizacijski ravni. Drugi vidik, ki je seveda enako pomemben, kot so nizki logistični stroški, je logistični servis, ki se zahteva za logistične storitve pri distribuciji določenega blaga in njegovem dobavnem servisu. Distribucijska logistika skrbi za izročitev določenega blaga v zahtevani količini in kakovosti ter v določenem času uporabniku na kraju, ki ga je določil v kupni pogodbi. S časovnega vidika gre lahko za enkratne, občasne in kontinuirane dostave blaga. S parametri, kot so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcev. Najvišje zahteve postavlja distribucijski logistiki z vidika časovnosti storitev nestalnost povpraševanja. Nastaja iz nujnosti potreb po blagu, ki se v opazovalnem obdobju pojavijo le enkrat. Na časovno strukturo tržnega odjema blaga vpliva tudi velikost embalaže, podprta s cenovno diferenciacijo za večje pakirne enote ali za pakirne enote z večjim številom proizvodov. Vpliv ima tudi delovni čas tako dobavitelja kot vseh drugih udeležencev v logističnem kanalu določenega blaga: to pomeni, da bodo logistične aktivnosti potekala v določenem časovnem presledku. Čas dostave blaga je odvisen tudi od prometnih zgostitev na transportni poti pa tudi od prometnih zapor, ki veljajo ob določenem času za cestni transport. Distribucijska logistika je področje prenosa med dvema transformacijskima sektorjema, in sicer med področjem priprave in področjem tržnega odjema blaga. S področjem priprave blaga je mišljena proizvodnja določenega izdelka na kocu proizvodnega procesa. Tržni odjem blaga je nakup blaga. Distribucijska logistika teži za čim boljšim načinom razpečave blaga, ki je opredeljena s samim izdelkom, s tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški itd. Distribucijska logistika se ukvarja z zasnovo logističnih kanalov pretoka blaga in z izvajanjem teh procesov. Input kot element distribucijskega sistema zajema v glavnem: načrtovanje skladišč, skladiščenje, transport, pakiranje in potekanje naročil; informacije iz sistemov, ki so potrebni za dosego cilja; krmilne aktivnosti, ki krmilijo in uravnavajo sistem po načelu povratne zveze; V proces se poveže input, sestavljen iz kombinacije logističnih dejavnosti, ki so časovno in konceptualno določene z želenim outputom. Informacije o doseženem nivoju dobavnega in znotraj tega logističnega servisa ter za to nastalimi stroški, ki jih dobimo na osnovi povratne zveze, opredeljujejo bodoči distribucijski splet. Obrobni pogoji so lahko notranji ali pa zunanji, med temi ločimo take, na katere lahko in na katere ne moremo vplivati. Nevplivni zunanji dejavnik je na primer tržišče EU s svojimi značilnostmi delovanja, na katere ne more vplivati posamezno podjetje. Na razvoj Bojan Hrovatič: Stran 13 od 85

19 evropskih distribucijskih sistemov ima poleg industrije velik vpliv tudi trgovina. Zlasti trgovina je zelo pozorno spremljala logistiko, saj ima slednja pri nastajanju celotne vrednosti blaga večji delež v trgovini kot na primer v predelovalni industriji. Zato so večja trgovinska podjetja že dokaj zgodaj poskrbela za vzpostavitev mednarodnih logističnih nabavnih in distribucijskih sistemov. Distribucijski sistem zajema vse podjetniške naloge, ki so usmerjene na vrednotenje storitev podjetja na tržišču. Vrednost izdelka na tržišču vsebuje poleg cene, kakovosti in funkcionalnosti tudi elemente časovne, prostorske in količinske razpoložljivosti. Strukturo logističnih storitev opredeljujejo naslednji dejavniki: raziskovalna in posredniška funkcija transportna funkcija skladiščna in pretovorna funkcija komunikacijska funkcija distribucijski dobavni servis in testno pošiljanje pošiljk Osnova za razpečavo blaga in s tem za uspeh mednarodne distribucijske logistike je podjetniško specifični dobavni servis in iz tega izhajajoče mednarodno povpraševanje. Stroški za razpečavo blaga, prodajne količine, prihodek in dobavni servis so najpomembnejše vplivne veličine. Na koncu neke logistične verige je treba v okviru strateškega planiranja opredeliti število, velikost in strukturo podružnic, skladišč in prodajnih mest ter jih aktualizirati. V tem sklopu je treba zasnovati tudi transportne storitve in opredeliti, ali jih bomo izvajali sami ali pa jih bomo prepustili v izvajanje tretjim proti plačilu. V opredelitvi med rentabilnostjo in stroški dobavnega servisa ležijo vse nadaljnje odločitve o nivoju logističnega servisa podjetja. Glavne značilnost se pri tem nanašajo na: strukturo in število skladiščnih zmogljivosti planski horizont in strukturo povpraševanja zahteve dobav po sestavi, frekvenci in načinu sestav voznega parka, izbiro vozil in omejitve njihovega vključevanja vožnje po obliki, dolžini in trajanju postavljanje ciljev v distribucijskem sistemu in obstoječih enotah podjetja dobavni servis, npr. glede na čas in pogostost Poprodajna logistika Marketinško poslovanje poslovnih sistemov čedalje bolj uvaja poprodajne servisne storitve svojim komitentom, izhajajoč pri tem iz dejstva da je opravljeni prodajni posel razlog za začetek novega posla. Pri teh poprodajnih servisnih storitvah gre lahko za številne servisne storitve prodajalca, kot sta montaža in poskusno obratovanje posameznih strojev, nadalje za njihovo servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje ali pa zgolj za dostavo rezervnih delov, takrat, kadar so potrebni. Prihaja pa tudi do reklamacij za poškodovano ali pa nepravilno dostavljeno blago. Ta tok materiala je v nasprotni smeri od tistega v nabavni, intra in distribucijski logistiki. Za ta proces lahko Bojan Hrovatič: Stran 14 od 85

20 tudi rečemo, da pomeni takšen materialni in informacijski tok v določeni meri povratno zvezo od kupca k določenim dobaviteljem ali do posameznega poslovnega partnerja. Za utrditev položaja na trgu si mora podjetje tudi po opravljeni prodaji prizadevati, da bi ustvarjalo konkurenčne prednosti. To doseže s ciljno usmerjenimi poprodajnimi dejavnostmi oz. storitvami, ki pomagajo spodbujati zaupanje pri kupcih. Za dolgoročno uspešnost podjetja potrebujemo ustrezen sistem poprodajnih storitev. Ker bo le zadovoljen kupec naša prizadevanja nagrajeval s svojo zvestobo, mora biti naš sistem poprodajnih storitev usmerjen predvsem v utrjevanje zaupanja. Logistika rezervnih delov je segment poprodajnih servisnih storitev prodajalca. "Rezervni deli so zamenljive komponente tehničnega sistema, ki sestoji iz več komponent (naprava, agregat, motor, aparat) in ki ga imenujemo primarni proizvod. Z zamenjavo posameznih ali več komponent lahko vzdržujemo ali ponovno vzpostavimo funkcijsko sposobnost tehničnega sistema v smislu prvotnega funkcijskega obsega." Organiziranost logistike rezervnih delov je odvisna predvsem od pričakovanj uporabnika primarnega proizvoda v zvezi s funkcionalnostjo in neomejeno možnostjo uporabe proizvoda. Pri tem je poleg proizvajalčevih servisnih storitev in nakupa originalnih delov potrebno upoštevati predvsem možnost ponovnega nakupa primarnih proizvodov. Proizvajalcu se ponuja možnost, da storitve logistike rezervnih delov in svoj servisni sistem uporabi kot instrumente marketinga. Tržišča rezervnih delov so v primerjavi s tržišči primarnih proizvodov veliko bolj nepregledna in ponujajo zato boljše možnosti za dolgoročne storitvene in cenovne diferenciacije. Poslovno politiko proizvajalca primarnih proizvodov, ki se nanaša na oskrbo z rezervnimi deli, določajo trije motivi Z dobrimi servisnimi storitvami je uporabnika mogoče prepričati, da tudi pri bodočih nabavah poseže po proizvodih istega podjetja. Jedro poslovne politike je skrb za stalne stranke. Za pridobivanje novih strank na podlagi priporočil potencialnim kupcem s strani zadovoljnih kupcev, hkratno oskrbo za konkurenčne proizvode, k zamenjavi konkurenčnih primarnih proizvodov za primarne proizvode podjetja. Pri poslovanju z rezervnimi deli je mogoče ustvarjati prihodek neodvisno od primarnih proizvodov, če ga zasnujemo kot samostojno dejavnost. Pogoj za povpraševanje po rezervnih delih je, poprej prodan primarni proizvod, označujemo ga kot izvedeno povpraševanje. Ni nujno, da je dobavitelj rezervnih delov hkrati tudi proizvajalec primarnih proizvodov, kar velja predvsem za standardizirane dele (npr. ležaji). Pomembna je asimetrična cenovna elastičnost povpraševanja po rezervnih delih; z znižanjem cen doseže podjetje praviloma le majhno povečanje prodaje, previsoke cene pa lahko povzročijo ne le padec prodaje rezervnih delov, temveč tudi primarnih proizvodov. Med primarnim proizvodom in pripadajočimi tehničnimi servisnimi storitvami obstajajo tesne obojestranske odvisnosti. Odločilni so stroški. Obstajajo različne strategije za oblikovanje končne cene. Rezervne dele lahko Bojan Hrovatič: Stran 15 od 85

21 ponuja relativno poceni ali v srednjem cenovnem razredu ali drago. Pri približno enakih cenah primarnih proizvodov so lahko prav servisni stroški odločilni za nakup. Cilj logistike rezervnih delov je zagotoviti, da bo določeno povpraševanje po rezervnih delih pokrito z vidika količine, kvalitete, časa in prostora. To pomeni zagotoviti razpoložljivost naprav s stroškovno ugodno dostavo pravih rezervnih delov (po količini in vrsti), ob pravem času, na pravem kraju in ob čim manjših zalogah. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je glavna naloga logistike rezervnih delov optimalno ravnanje z zalogami rezervnih delov. Razbremenilna logistika Razbremenilna logistika je tradicionalno delovno področje poslovne logistike in sega od nabave, prek proizvodnje, do distribucije in oskrbe z rezervnimi deli. Zaradi skrbi za varstvo okolja, se pojavlja potreba po vključitvi področja razbremenitve v delovno področje poslovne logistike. Za predmet razbremenilne logistike se uporablja tudi izraz ostanek, kamor se prišteva ves izmet, ostanki materiala in embalaže, ki nastajajo v procesih proizvodnje, distribucije in porabe. Cilji razbremenilne logistike se nanašajo na ekološko ozaveščenost, kar pomeni zmanjševanje obremenjevanja naravnega okolja, medtem ko se ekonomski cilji nanašajo na oblikovanje stroškovno učinkovitih in servisno naravnanih blagovnih in informacijskih tokov. Pri vsakem proizvodnem in distribucijskem procesu nastajajo predmeti, ki sami po sebi ne ustrezajo stvarnim ciljem podjetja, ostanki ali odpadek. Odpadek je vsaka snov oz. predmet v tekočem, plinastem ali trdnem agregatnem stanju neznanega lastnika ali ki ga proizvajalec, lastnik ali imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oz. mu škodi ali ga je zaradi interesov varstva okolja oz. drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti, kot je predpisano. Ob upoštevanju te opredelitve lahko ostanke razdelimo v dve skupini: V prvo kategorijo sodijo ostanki, ki nimajo nobene vrednosti za povzročitelja ali nekoga tretjega in zato se ne reciklirajo. To so odpadki. Z recikliranjem označujemo krožne tokove v transfomacijskih procesih, ki pomenijo vračanje in ponovno izkoriščanje odpadnih surovin, materialov in proizvodov v proizvodnji. Potekajo lahko na več načinov: S ponovno uporabo proizvodov ali njihovih delov, ki se brez zahtevnejših fizikalnokemijskih postopkov predelave vključujejo v transformacijski proces v prvotni materialni sestavi in obliki in opravljajo prvotno funkcijo (npr. vračljive steklenice) ali funkcijo posameznih komponent v napravah (npr. deli računalnika); Z nadaljnjo uporabo proizvodov v prvotni materialni sestavi in obdelavi, vendar s spremenjeno funkcijo (npr. plastična embalaža) S ponovnim izkoriščanjem, kar pomeni zahtevnejši proces predelave (recikliranje v ožjem pomenu), s čimer ponovno dosežemo prvotno materialno sestavo, prvotno obliko in prvotni namen uporabe (npr. železni ostanki v jeklarski industriji); Bojan Hrovatič: Stran 16 od 85

22 Z nadaljnjim izkoriščanjem, katerega značilnost je sprememba materiala in s tem spremenjena funkcija novih proizvodov, ki so na nižji tehnološki ravni (npr. lesene plošče iz žagovine). Cilji razbremenilne logistike se delijo na ekonomske cilje in cilje v zvezi z varstvom okolja. Če ni možnosti za nadaljnjo uporabo ali nadaljnjo predelavo, mora razbremenilna logistika zagotoviti okolju prijazno prostorsko-časovno transformacijo odpadkov do njihove ustrezne odstranitve. Ekonomski cilji razbremenilne logistike so usmerjeni na izboljšanje rentabilnosti podjetja. S povečanjem kvote ostankov, ki jih podjetje reciklira, se zmanjša količina ostankov za odstranitev, s čimer doseže podjetje znižanje stroškov za razbremenitev. Z avtomatizacijo pretoka ostankov se znižajo tudi stroški za plače delavcev. S povečanjem deleža ostankov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, se pri mikrorecikliranju znižajo stroški vhodnih prvin, pri makro recikliranja pa se lahko poveča dobiček na podlagi iztržka od prodaje ostankov. Investicije v delovna sredstva za razbremenilno logistiko, kot so npr. zbirna, transportna, pretovorna in skladiščna sredstva, praviloma omogočajo ukrepe za avtomatizacijo in prispevajo k racionalnejšemu poteku procesov razbremenilne logistike. 2.2 PRENOVA POSLOVANJA Okolje, v katerem živimo, od vsakega podjetja, ki se želi vključiti ali obstati na tržišču, zahteva, da dejavno sledi smernicam globalizacije sodobnega poslovnega sistema. Pri vključevanju v to sredino se podjetja najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem konkurenčnosti v primerjavi s podjetji, ki poslujejo v razvitih okoljih. Toda zahteva za povečanjem konkurenčnosti pogojuje temeljite spremembe v delovnem procesu. Pogledi na optimizacijo poslovanja in načini optimizacije so se skozi zgodovino spreminjali. Sproti so se prilagajali poslovnemu okolju. V zadnjih 70 letih tako lahko govorimo o treh usmeritvah (slika 1): na začetku se je vsa pozornost usmerjala k optimizaciji izrabe virov, potem je sledilo obdobje prizadevanj v optimizacijo organizacije, v zadnjih letih pa je večina naporov optimizacije usmerjena v procese. resursi organizacija procesi leto Slika 6: Načini optimizacije poslovanja (Vir: Kovačič, Peček, Prenova in informatizacija delovnih procesov) Bojan Hrovatič: Stran 17 od 85

23 Uvajanje tako pomembnih sprememb, kot so prenova in informatizacija procesov, da bi v podjetju izboljšali uspešnost poslovanja skozi nižje stroške, krajše izdelovalne časa in boljšo kakovost, zbudi v praksi različne odzive. Največkrat so pozitivni, toda obstajajo tudi drugačna mnenja, ki menijo, da v danem trenutku za prenovo poslovanja ni posebne potrebe. V prihodnosti bodo preživela samo podjetja, ki bodo znala svojo ponudbo prilagoditi individualnemu kupcu in pri tem zagotoviti prožno in prilagodljivo proizvodnjo. Poleg tega se bodo podjetja morala drugače lotiti razvoja in uvajanja informacijskih sistemov. Pravi način reševanja težav je dvostopenjski. Na prvi stopnji je treba opredeliti potrebne značilnosti poslovnega procesa, ki poteka v podjetju, in ga temeljito prenoviti. Na drugi stopnji je treba prenovljenemu poslovnemu procesu zagotoviti organizacijsko in informacijsko podporo. Vprašanja prenove poslovanja podjetja so najpogosteje vezana na prenovo poslovnih procesov ter zajemajo področja racionalizacije, standardizacije in poenostavitve postopkov ter uvajanje nujnih organizacijskih sprememb in razmer za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela in sodobne informacijske tehnologije. Pri tem se moramo vprašati, kaj so merila za ta koncept prenove procesa. To so čas, ki pomeni, da je podjetje sposobno narediti proizvod v dogovorjenem roku, stroški, ki se prilagajajo obsegu proračuna ali projekta ter prodajni ceni na trgu, in kakovost kot tretje merilo, ki je v direktni povezavi s prvima dvema meriloma. (krajši) čas (višja) kakovost Uspešnost prenove (nižji) stroški Slika 7: Temeljni cilji prenove poslovnih procesov (Vir: Kovačič, Peček, Prenova in informatizacija delovnih procesov) Projekti prenove poslovanja so različni po svojem obsegu in vsebini oziroma vidiku prenove. Tako lahko govorimo o projektnih aktivnostih izboljšav (improvements) in celoviti prenovi poslovanja (reengeneering). Za projekte izboljšav je značilno, da potekajo kot projektni proces, aktivnosti so usmerjene k postopnemu izboljšanju procesa in to največkrat v okviru ene same poslovne funkcije. V projekt so vključeni neposredni izvajalci procesa. Cilji takih projektov so analiza stanja, izboljšave in avtomatizacija delovnih postopkov ter zniževanje stroškov. Bojan Hrovatič: Stran 18 od 85

24 Za razliko od projektov izboljšav, imajo projekti celovite prenove poslovanja za cilj doseči konkurenčno enakost ali prednost pred tistimi, ki so doslej bili vodilni na svojem področju delovanja. Najpogostejše vprašanje pri teh projektih je, ali proizvajamo prave izdelke in/ali ponujamo prave storitve? To so ključna vprašanja vodstva podjetja glede na predmet in način poslovanja. V obeh primerih potekajo taki projekti ob uporabi informacijske tehnologije in uvajanju le-te v poslovni proces. Tveganja pri izvedbi prenove poslovanja podjetja so odvisna od naslednjih dejavnikov uspeha: motivacije vodstvo podjetja mora verjeti, da samo skozi prenovo poslovanja ohranja položaj podjetja v okolju ali pa pridobi prednost pred konkurenti; vodenja projekta odgovornost mora prevzeti vodja, ki je član najožjega vodstva; zaupanja pri srednjem vodilnem kadru nekako velja, da je ta del kadrov že tradicionalno nenaklonjen spremembam, ker se boji za pridobljene položaje; vizije mora biti jasna in sprejemljiva za vse; usmeritve projektne aktivnosti in viri morajo biti usmerjeni k najpomembnejšim ciljem podjetja; opredelitve vlog in odgovornosti morajo biti jasne in podrobne; merljivih rezultatov; tehnološke podpore. 2.3 LOGISTIČNI PROCES IN PRENOVA Na logistični proces moramo gledati celostno. To pomeni, da ne smemo obravnavati posameznih elementov izolirano, temveč v povezavi z drugimi. Tako na primer, če naročimo prevelike zaloge, stroški zaloge naraščajo, toda zmanjšujejo se stroški transporta. S kalkulacijo enega in drugega elementa ter upoštevajoč okoliščine, bomo izbrali optimum, ki bo najbolje zadovoljil kupca ob stroških, ki ne bodo preveč obremenjevali podjetja. Pri vsem tem velja splošno načelo, da so glavni cilji dobrega vodenja logističnih storitev: Znižanje stroškov logistike v nekaterih podjetjih so ti stroški zelo veliki, tudi do 30 % prodajne vrednosti. Dosegamo jih s skrajšanjem poti, s primernim znižanjem zalog, z optimalnimi količinami zalog, z dobro organizacijo transporta, s pravilnim pakiranjem in označevanjem izdelkov ter z dobro informacijsko podporo. Dvigovanje kakovosti oziroma izboljšanja servisa logistike to dosegamo z: večjo hitrostjo in točnostjo dobav, z dostavo blaga na način Just-in-time, večjo zanesljivostjo dobav, s pravilnim pakiranjem blaga pri dobaviteljih in kakovostnim transportom brez poškodb, varstvom okolja na to najbolj vplivajo transport, pakiranje in skladiščenje. Zahteve po dobavah ob pravem času in v točno določenih količinah povečujejo število prevozov s tovornjaki. Le-ti z izpušnimi plini in hrupom negativno vplivajo na okolje. Bojan Hrovatič: Stran 19 od 85

25 Odpadna embalaža, če ni pravilno sortirana in nato reciklirana, obremenjuje okolje kot komunalni odpadek. Zato se v zadnjem času daje velik poudarek na pravilno ravnanje z odpadno embalažo. Drugi način reševanja omenjenega problema je uporaba vračljivih embalaž. Pri reševanju logističnih problemov in prenovi procesa se je treba držati»logističnega pristopa«. Le-ta pomeni, da moramo upoštevati določena načela: Poenostavitev poslovnih postopkov z odstranitvijo nepotrebne dokumentacije in drugih organizacijskih aktivnosti; Skrajševanje poslovnega cikla oziroma logističnega procesa v podjetju, povečanje odgovornosti in posledično znižanje stroškov poslovanja; Dvigovanje dodane vrednosti v vseh postopkih ter ob tem postopno dvigovanje kakovosti in storitev; Zniževanje stroškov izvajanja postopkov ob ohranjanju ustreznega razmerja s kakovostjo in dobavnimi roki; Povečanje zanesljivosti in doslednosti pri izvajanju postopkov; Prenovo procesa v smeri neposrednega povezovanja z dobavitelji; Usmerjanje v lastne ključne zmožnosti in prenos izvajanja drugih, ki niso ali pri katerih nismo konkurenčni, zunaj organizacije (outsourcing). Pogoj za uspešno delo na projektu je timsko delo, ki mora potekati skozi ves čas poteka projekta. Logistične strategije industrijskih podjetij V izvajanju logističnih strategij ima industrijsko podjetje več možnosti. Ena od možnosti je strategija zniževanja logističnih stroškov ob nespremenjenem nivoju dobavnega servisa. Temeljni motiv je maksimiranje dobička poslovnega sistema. V racionalizaciji proučimo vse komponente poslovne logistike, in to z vidikov konkurenčnosti in komplementarnosti. Tako na primer analiziramo ustreznost izbranega transportnega nosilca, proučimo načine skladiščenja, izberemo lokacije notranjih in področnih skladišč, proučimo nivo varnostnih in drugih zalog ipd. Druga strategija, za katero je motiv maksimiranje ROI (return of investment), je usmerjena k zmanjševanju stroškov kapitala. Podjetje prouči možnosti za znižanje investicij v logistiko ali v skrajni različici popolnoma opusti investiranje in prenese celotno izvajanje logističnih aktivnosti na zunanje izvajalce. Tretja strategija je usmerjena v izboljšanje nivoja dobavnega servisa (neodvisna spremenljivka so logistični stroški). Multinacionalna podjetja oblikujejo lastne logistične strategije, kjer gre pogosto za kombinacijo optimiranja logističnih stroškov in oblikovanja različnih nivojev dobavnega servisa. Bojan Hrovatič: Stran 20 od 85

26 Ciljev upravljanja logistike ne moremo obravnavati izolirano, temveč jih je treba uskladiti s cilji drugih podsistemov. Samo z vidika logistike namreč ni mogoče oceniti, kaj je na primer»optimalna oskrba kupcev«, optimiranje stroškov logističnih dejavnosti (kot cilj) pa lahko vodi do zmanjševanja obsega prodaje. Cilje je treba specifično formulirati, ker so splošni cilji za prakso neuporabni. Izdelati je potrebno operativne kriterije oz. standarde servisa po vrstah proizvodov, prodajnih področij itd. Dolgoročni cilji oz. strategije v poslovni logistiki v praksi podjetij so zlasti: Vprašanje, ali vlagati v lastne logistične objekte, opremo in sredstva; Izbira optimalne logistične tehnologije; Izbira lokacije proizvodnje (v primeru novogradenj); Izbira lokacije logističnih objektov (npr. področnih skladišč). Med logističnimi dejavnostmi v industrijskem podjetju prihaja do medsebojnih konfliktov. Poznavanje teh konfliktov in tako imenovanih subtitucijskih razmerij (trade offs) je v veliko pomoč pri strateškem upravljanju logistike. Tipični primeri substitucijskega razmerja v opredelitvi standarda logistične storitve so: Izbira transportne zvrsti: transportni stroški nasproti stroškom zalog in skladiščenja; Opredelitev nivoja dobavnega servisa: stroški transporta in skladiščenja nasproti stroškom, ki nastanejo zaradi nižjega nivoja dobavnega servisa; Opredelitev velikosti varnostnih zalog: stroški vzdrževanja zalog nasproti stroškom nižjega nivoja dobavnega servisa. Princip skupnih stroškov v odločitvah o izbiri transportne zvrsti pogosto prikazujemo s primerom zračnega prevoza stvari. Za zračni transport stvari so značilne sorazmerno visoke tarifne postavke. Zračni transport postane konkurenčen, če upoštevamo skupne logistične stroške: upoštevati je potrebno prihranke pri embalaži, zavarovanju, vezavi kapitala, dokumentaciji in stroških dostave. Ocena pomembnosti poslovne logistike Glavni dejavniki, ki vplivajo na upravljanje poslovne logistike v industrijskem podjetju, so: Pomembnost logističnih aktivnosti v poslovanju; Pomen podjetij v panogi (velikost, tržni delež); Značilnosti področja preskrbe: razmere na nabavnem trgu, značilnosti in oddaljenost dobaviteljev, količina in vrsta materiala, geografske razmere, transportne poti itd.; Značilnosti področja distribucije: razmere na prodajnem trgu, značilnosti in oddaljenost kupcev, količina in narava proizvodov, sodelovanje samostojnih organizacij v distribucijskem kanalu itd.; Vrsta poslovne dejavnosti; Tip (vrsta, sistem in način) proizvodnje; Kadri za poslovno logistiko; Obstoječa organiziranost podjetja. Bojan Hrovatič: Stran 21 od 85

27 Najprej je treba analizirati pomembnosti logistike v poslovnem procesu. Pri tem se pojavi niz vprašanj: Kako naj ocenimo pomen logistike v podjetju? Kako naj izrazimo pomembnost? Ali zadošča zgolj subjektivna ocena? Na oceno o pomembnosti poslovne logistike vpliva niz dejavnikov: stroški logistike velikost podjetja raven oskrbovalnega in dobavnega servisa vrsta proizvodnje narava vhodnih materialov in izdelkov struktura logistične mreže Logistični stroški. Logistični stroški vplivajo tako na višino prodaje in dobiček, kot tudi na aktivo podjetja. Logistika ima tako velik vpliv na donos ROI in uspešnost podjetja nasploh. Stroške logistike je zelo težko v popolnosti zajeti, ker so prikazani v raznih stroškovnih kategorijah. Z analizo stroškov je mogoče dobiti sicer grobo, vendar dokaj točno oceno pomembnosti logističnih aktivnosti. Snemalec pa mora dobro poznati logistično koncepcijo (ugotavljanje nosilcev stroškov logistike) ter imeti na voljo vse finančne podatke poslovnega sistema. Z analizo stroškov se ugotovi absolutni znesek stroškov logistike, izračunati pa je treba še delež stroškov logistike v skupnih stroških in delež v prihodkih. Da bi dobili vtis o pomembnosti poslovne logistike s stroškovnega vidika, primerjamo stroške logistike s stroški, ki jih povzročajo druge dejavnosti v poslovnem sistemu. Dobavni servis. Čim večji je pomen dobavnega servisa, tem pomembnejše so logistične odločitve in tem večje so (načelno) prednosti organizacijskega združevanja nalog poslovne logistike. Velik pomen dobavnega servisa pripomore tudi k temu, da v podjetju spoznajo pomen logističnih aktivnosti in potrebo po skrbnem vodenju toka materiala. Načini proizvodnje. Glede načina proizvodnje izhajamo iz delitve na proizvodnjo po naročilu in proizvodnjo na zalogo. Če podjetje proizvaja samo po naročilu, bodo problemi poslovne logistike verjetno enostavnejši. Podjetje, ki proizvaja na zalogo, mora natančno predvideti povpraševanje po proizvodih. Bistvenega pomena je skrbno predvidevanje in načrtovanje. Narava vhodnih materialov in izdelkov. V oceni je treba upoštevati naravo vhodnih materialov in izdelkov. Tu gre za različno zahtevnost glede embalaže, skladiščenja, transporta in manipuliranja, ker zelo vpliva na pomen poslovne logistike. Določeni materiali zahtevajo mnoga znanja logistike, več pozornosti in temu primerno skrbnejše upravljanje materialnega toka. Logistična mreža. Le-ta je lahko sorazmerno zelo enostavna ali pa zelo obsežna. V prvem primeru dobavlja podjetje surovine iz enega samega vira, proizvode pa dostavlja enemu samemu kupcu. Niso potrebna nobena zunanja skladišča. V tem primeru bo Bojan Hrovatič: Stran 22 od 85

28 upravljanje materialnega toka sorazmerno zelo enostavno. V drugem primeru pa se podjetje oskrbuje s surovinami iz mnogo virov oz. dostavi material mnogim proizvodnim obratom na različnih lokacijah. Po izvršenem proizvodnem procesu dostavlja proizvode mnogim distribucijskim skladiščem in od tam tisočim porabnikom. V obeh primerih so lahko stroški logistike (absolutni in relativni) lahko tudi enaki, vendar bo v prvem primeru morda lahko obvladal položaj samo en človek, v drugem primeru pa bo verjetno potrebna dobro organizirana služba poslovne logistike. Logistični sistem podjetja oziroma njegovi podsistemi pokrivajo celoten produkcijski proces. Logistiko moramo zato obravnavati povezano in v medsebojni odvisnosti z drugimi področji poslovnega sistema. Prilagajanje podjetij na področju logistike ni enostavno zaradi kompleksne interakcije logističnih komponent in stroškov (cost trade offs). Zniževanje stroškov na enem področju povzroči lahko spremembe in tudi porast vrste drugih logističnih stroškov. Pri racionalizaciji v proizvodnji ali v distribucijskem sistemu podjetja je treba proučiti vse možne posledice, ki nastanejo v logističnem sistemu kot celoti. Ob primerjavi podjetij, ki imajo podobne proizvodne programe, ugotavljamo, da problemi poslovne logistike načeloma naraščajo z velikostjo podjetja. V večini podjetij je odločanje v poslovni logistiki mnogo bolj odgovorna in težja naloga. Pomen logističnih dejavnosti se tudi spreminja (praviloma raste) z razvojem in rastjo podjetja. Ob ustanavljanju ima sorazmerno preprosto obliko prostorskih operacij, oskrbovalnih in dobavnih relacij (logistične mreže), zato so logistične dejavnosti sprvo verjetno manj pomembne. Seveda pa bo potrebno takoj organizirati logistične aktivnosti ob predvidevanju možnega nadaljnjega razvoja poslovnega sistema in njegovega logističnega podsistema. Soodvisnost z drugimi poslovnimi procesi Kakšen je pomen logistike postane jasno, ko opazujemo področje intralogistike (notranje logistike). To področje lahko opazujemo tudi kot del proizvodnega sistema. Seveda pa vplivajo proizvodne odločitve tudi na oblikovanje drugih dveh podsistemov logistike (le-te pa determinirajo proizvodne odločitve). Proizvodnja mora izpolniti zahteve sistema fizične distribucije; npr. napolniti skladišča, skrajšati dobavni čas, upoštevati posebne želje kupcev itd. Proizvodnja pa je odvisna od sposobnosti sistema nabavne logistike, ki naj pravočasno dostavi proizvodnji potrebne surovine in material v želeni količini in kakovosti. Na področju intralogistike so problemi, proizvodnje, notranjega transporta uskladiščevanja in manipulacij med seboj zelo tesno povezani. V procesu proizvodnje nastajajo zaloge polproizvodov in gotovih proizvodov. Notranji transport povezuje posamezne faze proizvodnega procesa, sam pa je odvisen od razporeditve zgradb, prostora in naprav. Proizvodne odločitve vplivajo na višino zalog (ob upoštevanju, da so le-te odvisne tudi od naročil kupcev). Zato je potrebna povezava med odvijanjem naročil, načrtovanjem proizvodnje in vodenjem zalog. Proizvodnja, uskladiščenje in transport morajo potekati simultano. Samo tako se bodo zmanjšali stroški logistike v poslovnem sistemu. Bojan Hrovatič: Stran 23 od 85

29 Izvajanje logističnih dejavnosti v fazi fizične distribucije (prodajne logistike) odločilno vpliva na realizacijo ciljev marketinga. Za doseganje ciljev trženjskega spleta (marketing-mix) je treba logistične dejavnosti uglasiti z drugimi instrumenti. Temeljna funkcija logistike je v optimalni dostavi prave količine in kakovosti proizvodov na pravo mesto. V okviru trženjskega spleta pa je treba upoštevati interese logistike oz. zmožnosti logističnega sistema. Naraščajoča raznovrstnost ponudbe povzroča progresivno naraščanje celovitosti logističnega sistema in sproži dilemo lastne ali tuje logistične storitve. Dejavnost logistike je treba uskladiti z drugimi trženjskimi instrumenti, sicer se lahko na primer trženjski ukrepi v distribuciji izničijo oz. izostanejo, če logistični sitem ne more dostavljati želenih proizvodov v pravem času na pravo mesto. Po drugi strani pa je dober logistični servis lahko tudi učinkovit argument ekonomske propagande. Zmožnost, da zagotovi redno, hitro in zanesljivo dobavo proizvodov, omogoča kupcem, da zmanjšajo svoj lastni skladiščni prostor. Takšne lastnosti poslovne logistike povečujejo akvizicijski potencial. Politika izdelka in politika cen v mnogih primerih odločilno vpliva na poslovno logistiko. Narava izdelka na primer vpliva na skladiščno in transportno tehniko in tehnologijo, politika kontrahiranja (cena, rabat, kondicije) na strukturo pošiljanja itd. Politika distribucije s komponentami vpliva na razmestitev in število zunanjih skladišč, na transport in na raven preskrbe kupcev. Politika komuniciranja (ekonomska propaganda, napredek prodaje in odnosi z javnostjo) prav tako vpliva na logistiko, ker zahteva na primer ustrezno dostavo blaga, optimalne zaloge, transport blaga brez zastojev itd. Informatizacija logističnih procesov Poslovanje v logistiki si je težko predstavljati brez podpore informacijske tehnologije, ki olajša in pospeši delo, še pomembneje pa je, da logistiko naredi učinkovitejšo. Značilnost materialnih pretokov je izredna številnost različnih informacij, ki jih spremljajo. Za to lahko navedemo dve osnovni skupini vzrokov: Zelo veliko število različnih materialov, polizdelkov ali izdelkov, orodij in naprav; Izredno veliko različnih interakcij, ki zahtevajo ali ustvarjajo informacije (material kupujemo, prodajamo, transportiramo, skladiščimo, porabljamo itd.). Ob tem se postavljajo vprašanja, kako obvladati vse številne materialne in informacijske tokove, kako zagotoviti smotrnost vseh teh pretokov in s tem oskrbljenost vseh s potrebnimi materiali in informacijami in nenazadnje, kako doseči čim večjo ekonomičnost oskrbe. Zahteva po enotnosti vseh akcij postavlja logistični dejavnosti kot eno od zelo pomembnih nalog za vzpostavitev racionalnega in učinkovitega informacijskega sistema. Tak sistem mora zajeti vse transakcije celotnega materialnega pretoka, uporaben mora biti kot kontrolni instrument na področju materiala in kapacitet ter delovati mora kot informacijska banka, od katere je mogoče dobiti informacije na zahtevo za različne upravljalne nivoje. Izhodišča informatizacije logističnih procesov so: Enkraten zajem podatkov in sočasen, sproten nadzor podatkov v procesu; Bojan Hrovatič: Stran 24 od 85

30 Zajem in kontrola podatkov v posameznem delu procesa prevzame uporabnik, ki vsebinsko v celoti obvladuje obravnavano problematiko; Čim več podatkov o posamezni zadevi naj se zajame in preveri na začetku procesa, uporabniki, ki sodelujejo v kasnejših aktivnostih procesa, zajete podatke le dopolnjujejo; Zagotovitev avtomatizacije pretoka in izvajanje posameznih aktivnosti poslovnega procesa ter sprotni nadzor izvajanja. Napredek informacijske in telekomunikacijske tehnologije ima velik vpliv na možnost informatizacije logističnih procesov, saj omogoča cenovno dostopen avtomatski zajem podatkov, sprotni prenos podatkov in mesta izvora do centralnega sistema in preko tega do vseh uporabnikov v podjetju ter elektronsko izmenjavo podatkov s poslovnimi partnerji. Doseganje ciljev informatizacije logističnih pretokov lahko merimo z naslednjimi kazalniki: Hitro usposabljanje zaposlenih: primerjava porabljenega časa izvajanja enakih operacij pri različnih izvajalcih; Hitro izvajanje operacij: čas med začetkom in koncem operacije; Točno izvajanje operacij: primerjava porabljenega časa za enake operacije, potrebno število popravkov, izmet; Prilagodljivost: število različnih delovnih nalogov v časovni enoti; Hitra odzivnost: čas od naročila do dobave; Nižji stroški dela: količina papirno vodenih informacij, čakalni časi; Manj stroškov nekakovosti: število napačnih dobav, število reklamacij, izmet, število popravkov v proizvodnji; Zadovoljni in lojalni kupci: število ponovnih naročil. Avtomatske identifikacijske tehnologije V zadnjih nekaj deset letih so avtomatične identifikacijske (Auto-ID) tehnologije postala ena najbolj cvetočih industrij. Brez njih si je težko predstavljati vsakodnevnega življenja, saj so črtne kode in pametne kartice tako rekoč povsod. Ravno ti dve tehnologiji sta do nedavnega držali v rokah več kot 95 % vsega denarja, namenjenega Auto-ID sistemom. Pred kratkim pa se je na tržišču pojavila tudi RFID tehnologija. Zaradi visoke cene komponent tehnologija RFID (Radio Frequency Identification) dolgo ni bila primerna za množično uporabo. V zadnjih letih pa so se cene oddajnikov spustile na vsega nekaj centov, zato strokovnjaki napovedujejo, da bodo RFID sistemi počasi prevzeli levji delež med Auto-ID sistemi. V nadaljevanju bodo predstavljene najbolj razširjene Auto-ID tehnologije. 1. Črtne kode: V zadnjih 20 letih so imele črtne kode primat med identifikacijskimi sistemi. Črtna koda je v bistvu binarna koda, sestavljena iz črt in presledkov, urejenih v paralelno konfiguracijo. Sekvenco, ki jo predstavljajo ozke in široke črte ter presledki, lahko interpretiramo numerično ali alfanumerično. Kodo preberemo z optičnim laserjem, kajti črte in presledki različno odbijajo laserski snop. Kljub temu da so si črtne kode identične po načinu izdelave, obstaja več različnih zapisov Bojan Hrovatič: Stran 25 od 85

31 kode. Trenutno se na svetu uporablja približno deset standardiziranih zapisov črtnih kod. Najpopularnejša koda je EAN (European Article Number), ki je nastala izključno za potrebe prehrambne industrije leta EAN kodo so razvili iz ameriške UPC (Universal Product Code), katero so predstavili že nekaj let prej. Danes UPC koda predstavlja podrazred EAN kode, zato je tudi z njo združljiva. EAN koda vsebuje do 13 digitov: identifikator države, identifikator podjetja, identifikator proizvoda in kontrolni digit. Slika 8: Črtna koda 2. Pametna kartica: To je sistem za shranjevanje podatkov, ki lahko vključuje tudi dodatno procesiranje (mikroprocesor). Ponavadi ima obliko in velikost kreditne kartice. Pametno kartico se vstavi v čitalec, v katerem se vzpostavi galvanski sklop med kontaktno površino kartice in čitalca. Pametna kartica se napaja z energijo in urinim impulzom iz čitalca. Pretok podatkov med pametno kartico in čitalcem poteka pred dvosmernega serijskega vmesnika (vhodno/izhodni vmesnik). Po funkciji ločimo dve vrsti pametnih kartic: Spominske kartice vsebujejo EEPROM (Electrically Erasable Programmable Read Only Memory) do katerega dostopimo z uporabo sekvenčne logike. Funkcionalnost je ponavadi prirejena določeni aplikaciji. Fleksibilnost aplikacije je sicer močno omejena, vendar imajo spominske kartice tako nizko ceno, da so daleč najbolj uporabljan mehanizem v večini masovnih sistemov. Mikroprocesorske kartice vsebujejo mikroprocesor, ki je povezan s segmentiranim spominom (ROM, RAM in EEPROM segmenti). V ROM (Read only Memory) je zapečen operacijski sistem, ki je enak za vse kartice iste vrste in ga ne moremo prepisati ali izbrisati. EEPROM vsebuje aplikacijske podatke, branje in pisanje vanj pa nadzira operacijski sistem. RAM (Random Access Memory) je trenutni delovni spomin. Vanj se shranjujejo rezultati vmesnih operacij, ki se izgubijo, ko se prekine napajanje. Mikroprocesorske kartice so zelo fleksibilne. Možno je v eno kartico integrirati podporo večjim aplikacijam (multi aplikacijske kartice). Primer uporabe mikroprocesorskih kartic je GSM. Bojan Hrovatič: Stran 26 od 85

32 Prednost pametnih kartic je, da so podatki na kartici zaščiteni pred ne željenim branjem. So vodilna tehnologija v plačilnih sistemih. Leta 2000 jih je bilo po svetu več kot 3 milijarde, pri čemer jih je bila približno petina mikroprocesorskih. Slaba stran pametnih kartic je predvsem kontaktna tehnologija, ki je močno izpostavljena umazaniji, koroziji in uničenju. Čitalci, ki so pogosto v uporabi, zahtevajo drago vzdrževanje, poleg tega pa so javno dostopni čitalci (telefonske celice, bankomati) izpostavljeni vandalizmu in poskusu kraje podatkov oziroma zlorabi. 3. Kontaktne kartice: V uporabi so približno dve desetletji. Gre za posebno vrsto avtomatskih ID sistemov, kjer je potreben fizičen kontakt med kartico oziroma nalepko velikosti kovanca in posebno paličico, s katero preberemo podatke. 4. Optična razpoznava znakov: Ta način so prvič uporabili leta V ta namen so razvili posebne oznake, ki so bile razumljive tako ljudem kot napravam, namenjenim branju. Prednost optične razpoznave je predvsem velika gostota informacije in možnost vizualnega branja v nujnih primerih. Danes se uporablja v bankah za prepoznavo čekov ter v administraciji za prepoznavo izpolnjenih formularjev. Splošne razširjenosti tehnologija ne bo nikoli dosegla predvsem zaradi visoke cene in zapletenih čitalcev. 5. Prepoznava glasu: To je precej nova tehnologija. Uporablja se predvsem za verifikacijo dostopa. Oseba pove določen tekst v mikrofon, ki je povezan z računalnikom. Ta sekvenco analizira ter jo primerja z vnaprej posneto in če sta si dovolj podobni, lahko sklepamo, da gre za isto osebo, torej ji je vstop omogočen. 6. prstni odtis: Kriminologija uporablja prstne odtise za identifikacijo oseb že skoraj stoletje. V tem procesu primerjamo brazde in vdolbinice na konicah prstov, ki so unikatne za vsakega človeka. Pri osebni identifikaciji (ponavadi za dostop v določen prostor) mora oseba prst položiti na poseben čitalec. Ta odtis posname ter ga primerja z vsemi v bazi in če zazna določen odstotek ujemanja, potem je osebi dovoljen vstop. Moderni identifikacijski sistemi na osnovi prstnih odtisov potrebujejo manj kot pol sekunde za prepoznavo in preverjanje odtisov. 7. RFID: Ti sistemi so po funkcionalnosti podobni pametnim karticam. Tako kot pri pametnih karticah so podatki shranjeni v nekem spominskem modulu, v tem primeru oddajniku. Vendar prenos energije in podatkov pri RFID sistemih poteka brez galvanskega stika. Namesto tega se izkorišča magnetno ali elektromagnetno polje. Zaradi številnih prednosti pred ostalimi sistemi RFID tehnologija počasi, vendar zanesljivo prevzema vodilni delež na masovnih trgih. Glavne lastnosti RFID tehnologije so: Modifikacija podatkov: Možnost spreminjanja podatkov je odvisna od standarda. EPC standard definira dva razreda oddajnikov: o Razred 0: Te oddajnike je možno le brati, kar pomeni, da lahko uporabimo le številke, ki jih proizvajalec zapiše na oddajnik. o Razred 1: Te oddajnike lahko programiramo oziroma na njih zapišemo kakršne koli podatke. Varnost podatkov: Podatke, zapisane v spominu oddajnika je v splošnem možno kriptirati, kar pomeni, da jih lahko beremo le z določenim čitalcem. Kakšni mehanizmi enkripcije so na voljo, je odvisno od standarda, ki ga uporabljamo. Količina podatkov: pasivni oddajniki ponavadi vsebujejo 64,96,128,256 ali 512 bitov informacije, odvisno od proizvajalca. Cena: Trenutne cene oddajnikov se gibljejo med 20 in 50 centi in stalno padajo. Bojan Hrovatič: Stran 27 od 85

33 Standardi in regulacije: Področje RFID urejajo ustrezna upravna telesa (ETSI v Evropi, FCC v ZDA). Frekvenčna področja uporabe se malenkost razlikujejo od telesa do telesa, v splošnem se uporabljajo tri področja: nizkofrekvenčno (LF) okoli 125kHz, visokofrekvenčno (HF) pri 13,56 MHz in ultra visokofrekvenčno (UHF) od MHz. Protokol komunikacije med čitalcem in oddajnikom (zračni vmesnik) urejata dva standarda: EPC standard in ISO standard. Življenjska doba: Življenjska doba pasivnih oddajnikov je tako rekoč neomejena, življenjska doba aktivnih oddajnikov pa traja za časa trajanja baterij. Velikost: Velikost pasivnih oddajnikov se giblje od velikosti bucikine glavice do velikosti zavojčka cigaret. Modifikacija podatkov Varnost podatkov Količina podatkov Črtne kode Pametne Kontaktne RFID kartice kartice nemogoča možna možna Možna minimalna visoka visoka Visoka Linearne črtne kode 8-30 znakov, 2D kode do 7200 znakov Tabela 1: Primerjava avtomatičnih identifikacijskih tehnologij kb Do 8Mb Pasivni oddajniki do 64 kb, aktivni do 8 Mb Cena oddajnikov nizka srednja visoka Srednja (pasivni)/ visoka (aktivni) standardi določeni določeni nedoločeni Določeni in Življenjska doba oddajnikov Interference odprti kratka srednja srednja Nedoločena (pasivni)/3-5 let (aktivni) Umazanija, vlaga, optične prepreke Umazanija, korozija, izpostavljenost uničenju Ovira, preprečuje kontakt Bralna razdalja: Pasivni oddajniki komunicirajo na razdaljah od nekaj milimetrov do več deset metrov. Doseg zveze aktivnega oddajnika lahko preseže 100 metrov. Velika prednost je, da za komunikacijo ni potrebna optična vidljivost med čitalcem in oddajnikom. ki Zunanja polja, kovina, tekočina Možnost visoka visoka nizka Nizka zlorabe Hitrost branja nizka nizka nizka Zelo visoka, možnost več 100 istočasnih branj Bojan Hrovatič: Stran 28 od 85

34 Število hkratnih branj: Čitalec lahko simultano prebere več sto oddajnikov. Možne interference: Številni materiali lahko negativno vplivajo na učinkovitost komunikacije. Aktivni oddajniki so manj dovzetni za interference, vendar jim povzročata težave bližina kovine in tekočina. Bojan Hrovatič: Stran 29 od 85

35 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 POSNETEK STANJA Pri izvajanju posnetka logističnega procesa so upoštevana štiri področja logistične dejavnosti. Prvo področje zadeva vodenje in organizacijo logistike. Ugotovitve so naslednje: Podjetje se zaveda pomena logistične dejavnosti ter je zaradi tega tudi formiralo Sektor logistike. Zahteva vodstva podjetja je, da se postavi nova organizacija dela, ki bo pomenila združevanje logističnih dejavnosti, enotno vodenje in enakopravno sodelovanje z ostalimi sektorji v tovarni ob upoštevanju vseh specifičnosti delovanja podjetja Adria Mobil. V Sektorju logistike obstajata dve službi Služba interne logistike in Služba tehnologije logistike. Služba interne logistike skrbi za vse materialne in informacijske pretoke od vhoda v tovarno pa do delovnih mest v proizvodnji. Služba tehnologije logistike skrbi za razvoj novih pretokov, za sodelovanje z dobavitelji, za simulacije in izračune delovne sile, logističnih površin in delovnih sredstev, za sodelovanje na strateških projektih tovarne, za izvajanje nenehnih aktivnosti napredka ter za sodelovanje z vsemi ostalimi sektorji tovarne. Vodstvo Sektorja logistike sodeluje pri vseh pomembnih odločitvah tovarne. Direktor Sektorja logistike je član kolegija generalne direktorice in sodeluje pri vodstvenih pregledih. Do momenta, ko se je formiral Sektorja logistike, v podjetju ni obstajala služba, ki bi se celovito ukvarjala z napredkom logistične dejavnosti. Le-te so se izvajale parcialno in to samo znotraj vsakega posameznega sektorja ali službe. Analiza učinkov logističnih sprememb ni bila celovita. Vse funkcije podjetja so več ali manj podrejene razvojnim dejavnostim. To je posledica nenehnih zahtev trga k razvoju novih izdelkov. Planiranje novih modelov se začne z mesecem septembrom, ko se pridobijo osnovne informacije o delovanju konkurence ter zahtevam trga. Do meseca novembra se izdelajo vzorci novih modelov ali spremembe obstoječih. Takrat se zberejo vsi generalni uvozniki podjetja Adria Mobil in sodelujejo pri definiciji nove sezone, ki se začne z mesecem junijem. Od novembra pa do marca se v Razvojno tehničnem sektorju načrtujejo in izdelujejo prototipi novih modelov na osnovi katerih generalni uvozniki planirajo prodajne količine za naslednjo sezono. Praktično se takrat šele začne delo na izdelavi tehnološke dokumentacije, začne se z izdelavo načrtov za nova orodja in pristopa k intenzivnim sodelovanjem z dobavitelji. Izdelavo rednih serij za novo sezono je potrebno zagotoviti do začetka junija. Tako kot vsi drugi sektorji tovarne ima tudi Sektor logistike nalogo, da na začetku vsakega leta oz. na začetku nove sezone izdela strateški plan za zagotovitev strateških usmeritev in ciljev vodstva tovarne. Bojan Hrovatič: Stran 30 od 85

36 Za nabavno logistiko so ugotovitve naslednje: Področje nabavne logistike pokrivata dva sektorja Nabavni sektor in Sektor logistike. Izračuni potreb, naročanje in spremljanje naročil materialov za prvo vgradnjo se izvaja v Nabavnem sektorju. Razvoj novih dobaviteljev in aktivnosti napredka zagotavljata oba sektorja istočasno. Sprejem materialov, skladiščenje in oskrba proizvodnje je v odgovornosti Sektorja logistike. Nabavni sektor se delno ukvarja tudi z razvojem in vpeljavo novih kataloških številk. Navodila za to delo dobi od Razvojno tehničnega sektorja. Nabavni sektor nameni 80% svojega časa spremljanju in zagotavljanju naročil. Samo 10% časa nameni aktivnostim napredka. Aktivnih je približno 220 dobaviteljev na mesec. Od tega je 55 % domačih dobaviteljev. Najpomembnejši dobavitelji pohištva, plastičnih elementov in tekstila se nahajajo v krogu dvajsetih kilometrov od podjetja Adria Mobil. V tovarni je vsak mesec aktivnih približno kataloških številk. Med njimi je polovica kataloških številk pohištvenih elementov, ki jih dobavlja samo en dobavitelj. Na dan se sprejme in obdela okoli 38 enot transporta. V podjetju obstaja 12 dnevna vezava zalog. Zaloge materialov se iz leta v leto povečujejo, tako vrednostno kot tudi količinsko. Področje pakiranja, označevanja in transporta je veliko bolj razvito pri tujih dobaviteljih. V večini primerov so to veliki dobavitelji, ki so specialisti za izdelavo materialov za prikolice in avtodome ter dobavljajo tudi vsem ostalim konkurentom Adrie Mobil. Za domače dobavitelje, razen nekaterih redkih izjem, logistika pomeni samo dostavo materialov do kupca. Slika 9: Primer neustreznega pakiranja in označevanja (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Plan proizvodnje za M+2 se potrjuje na rednih mesečnih planskih konferencah, na katerih sodelujejo Razvojno tehnični sektor, Proizvodni sektor, Nabavni sektor, Prodajni sektor in Sektor logistike. Zaradi zagotavljanja naročil se planske konference izvajajo minimalno 6 tednov pred dostavo materialov. Transport vhodnih materialov in gotovih izdelkov je v domeni zunanjih izvajalcev. Bojan Hrovatič: Stran 31 od 85

37 Posnetek stanja interne logistike je pokazal naslednje: Aktivnosti interne logistike so se zelo dolgo izvajale v različnih sektorjih tovarne. S formiranjem Sektorja logistike je prišlo do združevanja vseh funkcij ter do enotnega vodenja. Služba interne logistike ima dva oddelka Oddelek prevzema, skladiščenja in priprave za oskrbovanje ter Oddelek oskrbovanja. Pri izvajanju materialnih pretokov se uporabljajo naslednji dokumenti: prejemnica, delovni nalog, komisionirna lista, izdajnica, preskladiščnica in prijava napake. Proces je samo delno informatiziran. Obstajata dve skladišči materialov. Na vzhodni strani tovarne se na talnih površinah skladiščijo materiali, ki se oskrbujejo na način direktnih pretokov. Na zahodni strani tovarne se nahaja prevzem, centralno skladišče materialov in prostor za komisionirane materiale. Najava prihodov kamionov se izvaja samo za tuje dobavitelje, in še to samo za tiste, ki so v domeni slovenskega transporterja. Embaliranje in označevanje materialov je zelo različno. V podjetju ne obstaja standard na osnovi katerega bi se poenotilo embaliranje in označevanje materialov. V obtoku je zelo veliko različnih embalažnih enot. Vse embalažne enote se pri izvajanju prevzema ponovno označujejo s kataloškimi številkami podjetja Adria Mobil. Osnova za planiranje logističnih pretokov je terminski plan, ki je potrjen na planski konferenci. Zapisan je v Excelovi datoteki ter se praviloma skozi mesec ne spreminja oz. prilagaja realnemu stanju v proizvodnji. Osnovni način oskrbovanja je priprava na način delovnih nalogov. Znotraj delovnega naloga so podatki o vrsti programa, številu izdelkov, državi, za katero se dela, in termin začetka dela v proizvodnji. Zelo pomembno področje oskrbovanja je oskrba volumenskih materialov, za katere je na delovnih mestih prostora za dve, v nekaterih primerih pa samo za eno embalažno enoto. Oskrba poteka v zaporedju vstopanja vozil. Materiali se postavijo na določeno mesto v skladišču, kjer ga prevzamejo viličaristi oddelka oskrbovanja. Določene materiale je zaradi možnih poškodb, ki bi nastale ob komisioniranju, nesmiselno pripravljati v količini, ki zadošča za oskrbo delovnega naloga. Zaradi tega se na delovno mesto zapelje cela embalaža, višek pa po porabi vrne v skladišče. Pohištveni elementi se pri dobavitelju izdelujejo v tako imenovanih dekadah. Le-teh je od 7 do 8 na mesec in so sestavljene iz več delovnih nalogov istega programa. Na mesec se v podjetje dostavi od do različnih pohištvenih elementov. 30 % vseh zabojev se pošilja direktno na trak. 70 % se ponovno prelaga v skladišču kooperacij. Pri oskrbovanju delovnih mest so zelo pomembne izkušnje»starih«lanserjev. Ker se oskrba izvaja na tako imenovani dekadni način (več delovnih nalogov skupaj) je na delovnih mestih prevelika količina materialov. Delovna sredstva so v nekaterih primerih zelo slabo izkoriščena. Ugotovitve za področje informatike so: Podjetje je celoten informacijski sistem razdelilo na dva dela, poslovni in proizvodni. Poslovno informacijski sistem (PIS) pokriva področje Bojan Hrovatič: Stran 32 od 85

38 računovodstva in finance, drugi del pa se nanaša na programske rešitve, ki bi bile prilagojene proizvodnemu procesu. Proizvodno aplikacijo je razvilo podjetje Apros, ki je ponudilo celovit informacijski sistem imenovan UPRO. Napisan je v okolju Delphi in je izdelan po konceptih objektno orientiranih metod razvoja sistemov. Iz tega izhaja tudi velika prilagodljivost in možnost nadgradnje sistema po posameznih modulih. Informacijsko so v celoti pokrita področja tehnologije, proizvodnje, prodaje, nabave in upravljanja z dokumenti. Podpora interni logistika je zelo skromna. Predvsem je orientirana na izpise dokumentov in njihovo zajemanje oziroma potrjevanje. Določanje odlagalnih mest v skladišču se izvaja na ročni način. Vsaka družina materialov ima namensko mesto skladiščenja. Ne obstaja centralna baza podatkov za logistično področje, to pomeni, da v sistemu niso definirane embalažne enote, količine po embalaži, načini transportov, načini oskrbovanja in podobno. Informacijska povezava z dobavitelji je skromna. Omejena je samo na pošiljanje naročil. 3.2 KRITIČNA ANALIZA LOGISTIČNIH PRETOKOV Vsakoletno povečevanje proizvodnje, selitev v novo tovarno, nenehni razvoj novih proizvodnih programov, zmanjšanje logističnih površin v skladišču in na traku, so dejstva, ki zahtevajo spremembo organizacijskih in informacijskih logističnih pretokov tovarne. Zaradi izredno kratkega razvojnega cikla imata Nabavni sektor in Sektor logistike zelo malo časa za optimalno določitev nabavnih in logističnih izhodišč za naslednjo sezono. Še največ težav se pojavi pri delu z novimi dobavitelji, ko je skoraj nemogoče zagotoviti vse logistične predpogoje za nemoten pretok materialov. Novega dobavitelja v večini primerov določi že Razvojno tehnični sektor, ko se dogovarja za dobavo vzorcev za nove modele. Velikokrat se zgodi, da se logistična izhodišča začnejo obdelovati šele po prispetju prve redne serije materialov. To lahko pripelje tudi do konfliktov med dobavitelji in Sektorjem logistike, ker se vsaka nova zahteva po drugačnem embaliranju, označevanju in komisioniranju smatra kot dodatna zahteva, ki pa za dobavitelja avtomatično pomeni zahtevo po povečanju cene izdelka. Posledica zgoraj omenjenih problemov je velika logistična izguba pri izvajanju prevzema materialov. Za kakovostno delo je skoraj nujno, da jo izvajajo samo zelo izkušeni delavci. Pri dobavah nekaterih dobaviteljev, za prelaganje, iskanje, štetje, količinski in kakovostni prevzem, skladiščnik porabi tudi 6 ur. Administrativno se materiali prevzemajo šele ob prispetju kamiona v skladišče. S tem se čas, ki je potreben za prevzem materialov, zelo podaljša. Skladiščenje materialov ni informacijsko podprto. Da bi skladiščnik imel večji nadzor nad prispelimi materiali posameznega dobavitelja, se materiali skladiščijo na točno določenem mestu v regalu. Odlagalna mesta so na ta način neizkoriščena, kar predstavlja velike prostorske izgube. Bojan Hrovatič: Stran 33 od 85

39 Informacije o nujnih kataloških številkah za oskrbo proizvodnje se prenašajo ustno. Na koncu delavnika se zberejo informacije od vsakega skladiščnika ter se zapišejo na seznam, ki služi za spremljanje nujnih kataloških številk. Pretok takih informacij, ki niso podprte z informacijskim sistemom je dolg, to pa v končni fazi pomeni, da se materiali dostavijo v proizvodnjo s prevelikim časovnim zamikom, kar pripelje do nedokončane proizvodnje. Dobava pohištvenih elementov (približno 5000 različnih elementov) se izvaja v velikih zabojih. Njihova uporaba na delovnih mestih je zaradi dimenzij zelo problematična. V zabojih se nahajajo materiali za več delovnih nalogov, kar predstavlja količino za večdnevno proizvodnjo. Velik problem predstavlja tudi nedostopnost materialov. Delavci na traku morajo prelagati materiale, ki so zloženi na vrhu zaboja, da bi prišli do tistih, ki jih potrebujejo za izdelavo določenega delovnega naloga. Zaradi tega mora Sektor logistike ponovno preložiti oz. delati kolekcije po delovnih nalogih in delovnih mestih za veliko število prispelih zabojev. To je seveda logistično neustrezno. Materiali se pri prelaganju lahko tudi poškodujejo, kar pa posledično pripelje do zahteve po ponovni izdelavi poškodovanega materiala ali pa pride do nedokončane proizvodnje. Slika 10: Izgled embalažnih enot pohištvenih elementov (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Shematski prikaz poteka procesa od dobavitelja do delovnega mesta je prikazan na spodnji sliki. Razvidno je, da je potrebno izvajati veliko logističnih aktivnosti, preden se ta material dostavi do delovnega mesta v proizvodnjo. Bojan Hrovatič: Stran 34 od 85

40 SRART dobavitelj PAKIRANJE POHIŠTVENIH ELEMENTOV dobavitelj DOSTAVA - TRANSPORT kupec RAZKLADANJE kupec TRANSPORT kupec SKLADIŠČENJE kupec TRANSPORT kupec MEDFAZNO SKLADIŠČENJE kupec SORTIRANJE IN PREPOZNAVA MATERIALOV kupec VLAGANJE V NAMENSKE VOZIČKE kupec TRANSPORT kupec DELOVNO MESTO kupec ODVZEM IZ EMBALAŽE KONEC Slika 11: Prikaz procesa pohištvenih elementov (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Del materialov se v tovarno dostavlja na način fiktivnih mesečnih planov. Pri nekaterih, kot so vijaki, vodniki, matice in manjši plastični elementi, je zelo težko določiti pravi normativ porabe. Zaradi tega se v skladišču ali na delovnih mestih v nekaterih primerih pojavljajo viški, v drugih pa manki. Skladišče in delovna mesta so neurejena. Slika 12: Izgled skladiščnega prostora in urejenosti delovnih mest (Vir: Interna logistika, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 35 od 85

41 Narejena je analiza uporabe vijakov v tovarni s poudarkom na nujnih dobavah, ki so se nenehno pojavljala na koncu meseca. Rezultati polletnega spremljanja so predstavljeni v naslednji tabeli: Viški (preveč razpisano) Manjki (premalo razpisano) Količina v kosih Pozicij v % % skupne porabe Vrednost v % 9% % 35% Tabela 2: Anomalije polletne porabe vijakov (vir: Controling in Informatika Adria Mobil, d. o. o.) Iz predstavljenega sledi, da je na letni ravni bilo za manjov in viškov. Vsak manjo je pomenil kreiranje prijave napake, da bi se na ta način zahtevala nujna nabava vijakov (leteča nabava), da ne bi prišlo do ustavitve proizvodnje. V primeru viškov sicer do ustavitve ni prihajalo, toda nenehno kopičenje zaloge na delovnih mestih in v skladišču je predstavljalo veliko oviro normalnim proizvodnim in logističnim aktivnostim. Osnovni način priprave materialov za oskrbo proizvodnje je komisioniranje po delovnih nalogih. Potrebno je veliko štetja in prelaganja da bi se na delovna mesta dostavila točno zahtevana količina. Pripravljen material se zlaga na vozičke in palete, potem pa začasno skladišči na vmesnem skladišču. Ker ni informacijskega sistema, ki bi vodil pripravo, material ni v zaporedju oskrbovanja delovnih mest. Tako nastajajo dodatni logistični manipulativni stroški. Oskrba volumenskih materialov je problematična z vidika točnosti oskrbe. Oskrbovalec nima informacije, kdaj mora zapeljati material na delovno mesto. Zaradi tega mora izvajati nenehni nadzor nad porabo materialov in v momentu, ko na embalaži ostane samo en ali dva kosa, sproži oskrbovanje nove embalažne enote. Drugi način, da oskrbovalec dobi informacijo o zamenjavi embalaže, je, da ga po telefonu pokliče delovodja linije in naroči, kaj mora pripeljati. Ker gre za embalažne enote z malim številom kosov, je klicev zelo veliko, kar predstavlja motnje proizvodnega procesa. Prihaja tudi do mikro zastojev in zaradi tega do zmanjšanja dnevnih kapacitet proizvodnje. Dokumenti materialnih pretokov se izpisujejo na tiskalnikih in sortirajo po skladiščnikih. Za te aktivnosti je potrebno izredno veliko časa. Glede na tip in vsebino dokumenta skladiščniki opravljajo svoje naloge, zapisujejo stanje na dokumente ter po opravljenih aktivnostih ponovno vse prepisujejo na ekrane informacijskega sistema. Zaradi velike količine različnih dokumentov se velikokrat zgodi, da se nekateri med njimi izgubijo. Delovna mesta je potrebno tehnološko in logistično urediti. Ni standardnih rešitev pri skladiščenju in uporabi materialov. Obstaja veliko število različnih regalov za odlaganje Bojan Hrovatič: Stran 36 od 85

42 delov, toda v večini primerov so neustrezni. Niso izkoriščeni po višini, v nekaterih primerih so preširoki in ne obstaja možnost spremembe višine polic. Med proizvodnim procesom prihaja do zahtev za ponovno oskrbo. To so tako imenovane prijave napak, ki nastanejo zaradi slabe kakovosti, neustrezne dokumentacije, uničenja s strani delavcev ali dimenzijske neustreznosti. Za vsako prijavo napake je potrebno ročno napisati dokument, dobiti podpise odgovornih in narediti dodatno izdajnico. Postopek je dolg in neučinkovit. Izguba časa lanserjev, ki skrbijo za realizacijo prijave napake, je velika. Mesečni plan proizvodnje se v Službi operativne priprave proizvodnje izdeluje samo v obliki Excelove tabele. Zajema delovne naloge, države, za katere se izdeluje, količine in opcije, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi produktov. V primeru odstopanj od plana se plan ne spreminja. Vse dodatne informacije se prenašajo po elektronski pošti ali ustno. Plan se spremeni samo v primerih zamikov delovnih nalogov. Zgoraj našteti problemi logističnih pretokov zahtevajo celovito rešitev, ki je možna s kontinuiranim delom z dobavitelji, s prilagajanjem organizacije novim pogojem v tovarni, uvajanjem aktivnosti nenehnega napredka in dodatnim razvojem računalniškega programa. Bojan Hrovatič: Stran 37 od 85

43 4 PRENOVA LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU 4.1 VODENJE IN ORGANIZACIJA Podjetje Adria Mobil uporablja različne načine strateškega planiranja. Eden od načinov je tudi določitev strateških ciljev za naslednje petletno obdobje. Vsak sektor ima nalogo, da pripravi svoje strateške aktivnosti, s katerimi bo realiziral zahteve vodstva glede ciljev, ki so opredeljeni v planskem pismu generalne direktorice. Prenova logističnih pretokov je tako zajeta v strateški plan Sektorja logistike, v katerem so opredeljene naslednje vsebine: 1. temeljni cilji s terminskimi opredelitvami in vrednostnimi kategorijami, 2. aktivnosti za izvedbo ciljev s predvidenimi roki 3. potrebni resursi za doseganje ciljev: a. plan investicij b. stroškovni vidik-plan FIS po SM c. organizacijsko-kadrovski vidik (izobrazbena struktura, izobraževanje, zaposlovanje) 4. odločujoči dejavniki poslovanja - opredelitev možnih tveganj, analiza tveganj in aktivnosti za odpravo le-teh 5. aktivnosti za spodbujanje poslovnih inovacij, motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih 6. program nenehnega izboljševanja procesov za izboljšanje kakovosti 7. informiranost 8. drugi pomembni elementi za uresničitev zastavljenih ciljev Na osnovi natančno izdelane strategije delovanja Sektorja logistike je ena od najpomembnejših nalog za njihovo uspešno realizacijo določitev optimalne organizacije ter natančna delitev nalog znotraj služb in oddelkov Sektorja logistike. V ta namen je izdelan nov organizacijski predpis, v katerem so zajete vse najpomembnejše aktivnosti Sektorja logistike, določeni nosilci nalog ter prikazane povezave z ostalimi organizacijskimi predpisi v podjetju. Sektor logistike je sestavljen iz dveh služb: Služba interne logistike in Služba tehnologije logistike. Bojan Hrovatič: Stran 38 od 85

44 Kolegij tovarne Direktor sektorja logistike Samostojni analitik Služba interne logistike Služba tehnologije logistike Slika 13: Organigram Sektorja logistike, Adria Mobil, d. o. o. (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Za uspešno delovanje znotraj Sektorja logistike kot tudi za sodelovanje z ostalimi sektorji v podjetju je zelo pomembno, da so naloge služb Interne logistike in Tehnologije logistike opredeljene čim bolj natančno. Za vsako službo je imenovan vodja, ki ima nalogo, da pripravlja aktivnosti za zagotovitev strateškega plana podjetja ter da zagotavlja operativno izvajanje aktivnosti. Osnovne naloge Službe interne logistike so: spremljanje pravočasnosti prihodov kamionov sravilna razporejenost prihodov kamionov sotrjevanje prihodov kamionov v tovarno administrativni prevzem transportov o kontrola transportne dokumentacije in primerjava s poslanimi najavami o ročno zajemanje prispelih količin koordinacija pretokov kamionov znotraj tovarne razlaganje kamionov v namembnem skladišču količinski prevzem sprejetih artiklov zajemanje popravkov količin ali reklamacij v informacijski sistem končna potrditev sprejema v tovarno koordinacija dela z vhodno kontrolo z namenom zagotavljanja kakovostnega prevzema artiklov označevanje prispelih embalažnih enot z internimi identifikacijskimi etiketami tovarne formiranje embalažnih enot skladiščenja skladiščenje embalažnih enot na namembnem odlagalnem mestu izvajanje rednih inventur v skladiščih Bojan Hrovatič: Stran 39 od 85

45 formiranje embalažnih enot oskrbovanja montažnega traku potrjevanje prenosa zaloge iz skladišča na trak ali v drugo skladišče izvajanje aktivnosti, ki omogočajo ponovno oskrbovanje delovnih mest na montaži (načini oskrbe Kan Ban, inventura ) izvajanje aktivnosti, ki omogočajo popis stanja zaloge na delovnih mestih s ciljem zagotavljanja naročanja pri dobaviteljih oskrbovanje delovnih mest s že pripravljenimi enotami iz skladišča koordinacija s proizvodnjo označevanje in ureditev delovnih mest in materialov s ciljem optimalne organizacije logističnih površin zagotavljanje potrebnih podatkov v informacijskem sistemu za vodenje skladišč in delovnih mest pravočasno uvajanje novih artiklov na montažnem traku izvajanje auditov delovnih mest odstranitev artiklov, ki so vodeni kot konec serije Osnovne naloge Službe tehnologije logistike so: izračun potrebnih logističnih površin v tovarni določitev optimalnih logističnih rešitev tovarne določitev potrebnih sredstev in opreme vpeljava novih logističnih pretokov v tovarno izračun časov operaterjev v logistiki razvoj novih embalažnih enot in opreme izdelava ponudb in njihova realizacija logistična ureditev delovnih mest ureditev potrebnega prostora na delovnih mestih določitev regalov, opreme, embalaž sodelovanje s tehnologijo pri uvajanjih novih izdelkov ali pri večjih spremembah pomoč Interni logistiki pri reševanju težav in zagotavljanju napredka izdelava kazalcev s katerimi se spremljajo aktivnosti logistike izvajanje izobraževanj in predstavitev za vse nove logistične pretoke spremljanje konkurence in novih logističnih rešitev Podjetje Adria Mobil je pridobilo certifikate kakovosti za standard ISO 9001/2000 in ISO Vsi bistveni in podporni procesi teh dveh standardov so zapisani v sistemu UDOK. Med bistvene procese se uvrščajo vodenje, razvoj, nabava, proizvodnja in prodaja, vsi ostali procesi v podjetju pa so njihovi podporni procesi. Logistične dejavnosti so prežete skozi vsa področja delovanja podjetja. S formiranjem sektorja se je pojavila potreba po izdelavi novega procesa, ki bi zajel vse osnovne funkcije delovanja, določil odgovorne nosilce nalog in prikazal povezave z vsemi ostalimi glavnimi in podpornimi procesi v podjetju. To je tudi osnova za uspešno prenovo logističnega procesa. V nadaljevanju je kratka predstavitev osnovnih aktivnosti Sektorja logistike. Bojan Hrovatič: Stran 40 od 85

46 Logistični proces se začne pri dobavitelju. Že v fazi definicije novega izdelka se je potrebno dogovoriti o vseh najpomembnejših elementih logističnega pretoka. V ta namen se lahko izdela anketni vprašalnik ali pa izvede audit s katerim se preverja stopnja razvitosti dobaviteljeve logistične dejavnosti. Glede na pridobljene informacije se potem določijo osnovni logistični parametri, kot so način embaliranja in označevanja, priprava materialov znotraj embalažnih enot, način in roki transporta in podobno. V nekaterih primerih gre za popolnoma nove pretoke, ki jih je potrebno dogovoriti z dobaviteljem materialov ali pa za obsežno prenovo obstoječih. V ta namen je potrebno formirati projektno skupino, ki določi aktivnosti, odgovorne in roke izvedbe. Na osnovi planske konference se v Službi operativne priprave proizvodnje pripravi terminski plan proizvodnje. Naloga Sektorja logistike je, da uskladi plan naročanja materialov in proizvodni plan s planom priprave za oskrbo proizvodnje. Pri tem je zelo pomembno, da se preverijo roki dobave materialov kot tudi roki dobave baznih vozil. Dva dneva pred začetkom izdelave na montažnem traku se preveri materialna problematika, izvede se usklajevalni sestanek z Nabavnim sektorjem ter potrdi začetek komisioniranja in priprave materialov na način delovnih nalogov. V primeru, da so določeni materiali nujni se sproži postopek spremljanja transporta in skrajšane obdelave ob prispetju v tovarno. Vse odgovorne službe se obvestijo o možnih zastojih proizvodnega procesa. Na osnovi tako pridobljenih informacij se podjetje lahko odloči tudi za zamenjavo izdelave delovnih nalogov. Administrativni prevzem je mesto, kjer se zbirajo informacije o prihodih kamionov in kjer se pripravijo materialni dokument za začetek količinskega prevzema. Najave prihodov kaminov se pošiljajo po elektronski pošti ali pa po faksu. Uradni dokument za izvedbo administrativnega prevzema je dobavnica. Le-ta se primerja z naročili Nabavnega sektorja ter po potrebi uskladi s podatki, ki so na dobavnici. Administrativni prevzem je tako prva kontrolna točka logističnega procesa. Po prihodu kamiona se ponovno preveri istovetnost originalne dobavnica in dobavnice, ki je prispela po faksu ali po elektronski pošti. Ob vhodu kamiona v podjetje se informacijsko sproži tiskanje prejemnice in etiket vhoda. Količinski prevzem se izvaja na dveh lokacija v podjetju. Prva lokacija služi za prevzem materialov, ki se oskrbujejo na način direktnih pretokov, torej brez skladiščenja. Na drugi lokaciji se izvaja tudi skladiščenje materialov v za to predpisane regale ali talna odlagalna mesta. Embalažne enote se označijo z etiketami vhoda, na katerih so vse potrebne informacije o materialu, dobavitelju in datumu prevzema. Nosilec informacij je črtna koda, na osnovi katere je zagotovljena sledljivost pri vseh nadaljnjih aktivnostih Sektorja logistike. Na količinskem prevzemu se ugotavljajo odstopanja od količin, ki so zapisane na dobavnici, in v primerih neskladja se pristopi k izdelavi količinske reklamacije. Kot orodje za izvedbo količinskega prevzema se uporabljajo radijski terminali. Razlika med najavljeno in ugotovljeno količino avtomatično sproži izdelavo količinske reklamacije, ki se po elektronski pošti takoj pošlje vsem odgovornim v Nabavnem sektorju, ki poskrbijo za nadaljnjo obdelavo reklamacije. Količinski prevzem je tako druga kontrolna točka logističnega procesa. Bojan Hrovatič: Stran 41 od 85

47 V sodelovanju z vhodno kontrolo se izvede kakovostni prevzem, ki je lahko vzorčni ali pa za vso prispelo količino materialov. To je odvisno od kakovosti predhodnih pošiljk. Ob primeru neskladnosti se zaloga avtomatično prenese na skladišče reklamacij, informacija o tem pa se posreduje vsem odgovornim službam. To je tretja kontrolna točka logističnega procesa. Po izvedbi količinskega in kakovostnega prevzema se izvede informacijsko potrjevanje prejemov. V primerih direktnih pretokov se materiali vozijo direktno na delovno mesto v proizvodnji, v vseh ostalih primerih pa se skladiščijo v regalih ali talnih odlagalnih mestih. Priprava materialov za izdajo se izvaja na osnovi predvidenega terminskega plana proizvodnje. V podjetju obstajajo naslednji načini oskrbovanja: Direktni pretoki od dobavitelja direktno na delovno mesto, oskrba delovnih mest na osnovi porabljene količine v določenem obdobju in oskrba po delovnih nalogih. Procentualno je največ oskrbe po delovnih nalogih. Dva dni pred začetkom izdelave delovnega naloga se izdelajo komisionirne liste, v katerih so zajete informacije o kataloškah številkah, odlagalnem mestu oskrbovanja, količini in delovnem mestu v proizvodnji. Zaporedje priprave je opredeljeno glede na vrstni red delovnih mest v proizvodnji. Hkrati s komisionirno listo, ki jo skladiščniki dobijo na radijskih terminalih se izpišejo tudi etikete izhoda s katerimi se označijo embalažne enote. Potrditev etikete izhoda sproži potrditev izdajnice ter zmanjšanje zaloge v skladišču. Materiali se glede na velikost in dogovorjeni način oskrbovanja zložijo na evro palete ali na vozičke. Na ta način je vse pripravljeno za začetek oskrbovanja delovnih mest, ki ga izvajajo oskrbovalci ob vstopu produkta na prvo delovno mesto v proizvodnji. V procesu proizvodnje se občasno pojavijo tudi odstopanja od predvidene porabe, to so lahko manki ali viški. V teh primerih je potrebno uporabiti sistem informacijske prijave napake, ki avrtomatično formira dodatno izdajnico ali povratnico, na osnovi katere se izvede dodatna oskrba proizvodnje ali pa vrnejo viški materialov v skladišče. Odstopanja od porabe so lahko posledica neustrezne kakovosti dostavljenih materialov, napak v razpisni dokumentaciji, neustrezne tehnološke dokumentacije, napačne dostave ali lastnega izmeta. Zaradi velikega števila udeležencev pri obdelavi prijav napak se ta sistem mora čim bolj informatizirati in zagotoviti čim hitrejšo analizo in odpravo motenj, ker bi se v nasprotnem napake lahko ponovile že pri naslednji izdelavi enakih produktov. Zelo pomembno področje delovanja Sektorja logistike je nenehno izboljševanje procesov. V ta namen se izvajajo delavnice, na katerih se analizirajo obstoječi pretoki, podajajo aktivnosti napredka in izračunavajo vplivi na logistični proces, kot tudi na ostale procese v podjetju. Cilji aktivnosti nenehnega izboljševanja procesa niso usmerjeni samo na delovanje Sektorja logistike temveč na optimalno delovanje celotne verige, od dobavitelja do kupca. V določenih primerih se lahko zgodi, da se proces logistike celo podraži, toda če so prihranki na strani nabave in proizvodnje toliko večji, potem se taka aktivnost tudi sprejme. Bojan Hrovatič: Stran 42 od 85

48 1. 1. UVAJANJE NOVEGA DOBAVITELJA Pobuda za potrditev vzorca Definicija logističnih pogojev Vodja službe tehnologije logistike Pregleda predlog dobavitelja glede embaliranja in označevanja ter le tega z njim uskladi. Veza: BP NABAVA PROIZVODOV IN STORITEV Veza: BP RAZVOJ PROIZVODOV 2. UVAJANJE NOVIH PRETOKOV Direktor sektorja logistike, Samostojni analitik, Vodja SIL, Vodja tehnologije logistike Predlaga izboljšave obstoječih ter nove načine pretokov materiala in vodi postopke uvedbe le-teh DA nov pretok? 1 NE 3. OPERATIVNO PLANIRANJE PRETOKOV Plan dobav RM Dnevni plan proizvodnje Najave prihodov kamionov Najave nujnih dobav Plan priprave in oskrbe Direktor sektorja logistike Vodja službe interne logistike Na podlagi plana dobav in dnevnega plana proizvodnje pripravi plan priprave in oskrbe. Veza: BP NABAVA PROIZVODOV IN STORITEV Veza: BP PROIZVODNJA NE Ali je direktni pretok? DA Glavni lanser Zagotovi izvedbo inventure stanja na glavnem regalu, vnos le te v informacijski sitem, ki ob upoštevanju stanja in optimalne količine izračuna potrebno količino za naročanje INVENTURA PORABE IN IZDELAVA NAROČILA 5. ADMINISTRATIVNI PREVZEM Dobavnica Faktura Transportna dokumentacija Oddelkovodja Blagovni referent Na podlagi dobaviteljevih dokumentov zagotovi pripravo internega dokumenta za prevzem Prejemnica in etikete za interno označevanje materiala. NE Carinska dokumentacija Interna dokumentacija za prevzem RM Ustreza? I. kontrolna točka oddelkovodja Preveri ustreznost naročila in vhodne dokumentacije ter ga/jo v primeru neustreznosti, vrne naročniku z zahtevo po dopolnitvi oz. popravku. DA A Bojan Hrovatič: Stran 43 od 85

49 A 6. KOLIČINSKI PREVZEM Prejemnica Etikete za prevzem RM Oddelkovodja Glavni blagovni referent Blagovni referent Zagotovi količinski prevzem materiala ter označitev z internimi etiketami za prevzem. Glej OP OP 6009 Ocenjevanje dobaviteljev OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje OP 6019 Uvajanje in potrditev novega dob. in pr... OP 6027 Označevanje, identifikacija in sledljiv... OP 6036 Prevzem pod posebnimi pogoji OP 6037 Količin. kak. prevzem in reklam. postop. OP 6041 Nabava materialov in delov od kupcev OP 6042 Statistične metode OP 6049 Ovbladovanje neskladnih proizvodov OP 6066 Poslovanje z nabavljenimi polproiz.,... NE Ustreza? II. kontrolna točka oddelkovodja Preveri ustreznost količine v primerjavi z dokumentacijo oz. etiketo na embalaži ter v primeru odstopanja sproži postopek reklamacije. 21. DA 7. KAKOVOSTNI PREVZEM Tehnična dokumentacija Kontrolor kakovosti Glavni blagovni referent Blagovni referent Zagotovi kakovostni prevzem materiala. Glej OP 6009 Ocenjevanje dobaviteljev OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje OP 6019 Uvajanje in potrditev novega dob... OP 6036 Prevzem pod posebnimi pogoji OP 6037 Količin. kak. prevzem in reklam. postop. OP 6041 Nabava materialov in delov od kupcev OP 6042 Statistične metode OP 6049 Ovbladovanje neskladnih proizvodov OP 6066 Poslovanje z nabavljenimi polproiz.,... NE Ustreza? III. kontrolna točka Kontrolor kakovosti Glavni blagovni referent Blagovni referent Preveri ustreznost kakovosti in istovetnosti materiala ter v primeru odstopanja sproži postopek reklamacije 21. DA 8. POTRJEVANJE PREJEMOV Prejemnica Oddelkovodja Blagovni referent Zagotovi potrditev prejema v informacijskem sistemu. Glej OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje DA Ali je direktni pretok? NE 9. SKLADIŠEENJE MATERIALA Lokacije odlagalnih mest v skladišču Glavni blagovni referent Blagovni referent Zagotovi uskladiščenje materiala na predvideno odlagalno mesto ter vnos lokacije v informacijski sistem. Glej OP: OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje OP 6020 Vrednotenje, presklad. in odprodaja mat. OP 6027 Označevanje, identifikacija in sledljivost... OP 6066 Poslovanje z nabavljenimi polproiz., INVENTURA STANJA oddelkovodja Zagotovi istovetnost fizičnih materialnih tokov z dokumentacijskimi preoki v informacijskem sistemu ter zagotovi dejansko stanje zaloge. B Glej OP: OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje OP 6020 Vrednotenje, presklad. in odprodaja mat. Bojan Hrovatič: Stran 44 od 85

50 B Ustreza? IV. kontrolna točka Vodja SIL Oddelkovodja Preveri istovetnost knjižnega s fizičnim stanjem zaloge materiala. NE DA 11. UREDITEV STANJA ZALOGE Izdajnica Vodja SIL Oddelkovodja Zagotovi pravilno knjižno stanje zaloge materiala (istovetnost dejanske zaloge s knjižnim stanjem v informacijskem sistemu). Glej OP: OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje OP 6020 Vrednotenje, presklad. in odprodaja mat PRIPRAVA MATERIALA Plan priprave in oskrbe Razpis DN komisionirna lista Dodatna izdajnica Glavni blagovni referent Blagovni referent Zagotovi komisioniranje materiala glede na dokumentacijo in zahteve kupca. 13. POTRJEVANJE DOKUMENTOV ZA IZDAJO 14. LOGISTIČNA UREDITEV DM Izdajnica Seznam nepotrjenih izdajnic Presoje (auditi) delovnih mest Glavni blagovni referent Blagovni referent Vodja službe SIL Vodja službe tehnologije logistike Zagotovi potrditev dokumentacije za izdani material v informacijskem sistemu. Glej OP 6010 Materialno in skladiščno poslovanje Zagotovi najbolj optimalno ureditev logističnega prostora v Proizvodnem sektorju, s pomočjo izvedbe presoj (auditov) delovnih mest. DA potreba po ureditvi? 15. NE 15. OSKRBA DELOVNIH MEST Plan priprave in oskrbe Dnevni plan proizvodnje Oddelkovodja Glavni lanser Lanser Zagotovi oskrbo DM z ustreznim materialom in glede na zahteve ter pričakovanja kupca. Glej OP: OP 6027 Označevanje, identifikacija in sledlj.. OP 6064 Vodenje in odobritev delovnega procesa OP 6066 Poslovanje z nabavljenimi polproiz., PORABA MATERIALA NA DELOVNIH MESTIH Dnevni plan proizvodnje Direktor proizvodnega sektorja Zagotovi vgradnjo materiala v izdelke AM v skladu z razpisano dokumentacijo in zahtevano kakovostjo izdelkov. Veza: BP PROIZVODNJA DA Ali je direktni pretok? 4. NE C Bojan Hrovatič: Stran 45 od 85

51 C DA Ustreza? V. kontrolna točka Vodje linij v proizvodnem sektorju Preveri ustreznost porabljenega materiala glede na razpisano dokumentacijo in v primeru odstopanja vrne dokumentacijo naročniku z zahtevo po dopolnitvi. NE UREDITEV RAZPISNE DOKUMENTACIJE Dodatna izdajnica Povratnica Kosovnica Vodja službe obratne tehnologije Zagotovi točnost razpisane dokumentacije in usklajenost z dejansko porabo v Proizvodnem sektorju RAZBREMENILNA LOGISTIKA Lanser Zagotovi odvoz prazne embalaže in smeti iz Proizvodnje na ustrezna zbiralna mesta. 19.USKLADIŠČENJE PRODUKTOV NA SGI Vodja skladišča gotovih izdelkov Zagotovi uskladiščenje gotovih izdelkov, vodenje zalog gotovih izdelkov ter izdajanje gotovih izdelkov kupcem. Glej OP: OP 6027 Označevanje, identifikacija in sledlj.. OP 6066 Poslovanje z nabavljenimi polproiz.,... ON 7084 Prevzem in skladiščenje gotovih proiz. 20. IZVAJANJE IZBOLJŠAV LOGISTIČNEGA PROCESA Direktor sektorja logistike, Samostojni analitik, Vodja SIL, Vodja tehnologije logistike Predlaga nove projekte in aktivnosti napredka v Sektorju logistike ter vodi postopke uvedbe le-teh V sodelovanju z ostalimi sektorji, ki sodelujejo v procesu proizvodnje, izvajajo presoje (audite) na delovnih mestih IZVEDBA REKLAMACIJSKE GA POSTOPKA Reklamacijski zapisnik Vodja službe interne logistike Kontrolor kakovosti Komercialist NS Vodja SIL in kontrolor kakovosti sprožita predlog reklamacijskega postopka, komercialist NS pa je odgovoren za izvedbo postopka. Veza: BP NABAVA PROIZVODOV IN STORITEV Glej OP: OP 6037 Količin. kak. prevzem in reklam. postop. OP 6041 Nabava materialov in delov od kupcev OP 6042 Statistične metode OP 6049 Ovbladovanje neskladnih proizvodov Slika 14: Organizacijski predpis Sektorja logistike, Adria Mobil d.o.o. (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 46 od 85

52 Reševanje nekaterih problematičnih točk logističnega procesa je možno odpraviti tudi z organizacijskimi spremembami. Pristop k reševanju problema je takšen, da se določijo nove naloge, ki jih morajo izvajati skladiščniki ali oskrbovalci s ciljem ukinitve določenih nepotrebnih operacij. Primer za to je oskrba volumenskih materialov. Predlog nove oskrbe volumenskih materialov pomeni ukinitev komisioniranja s strani skladišča in direktni odvzem materialov iz regala s strani oskrbovalcev. S tem se prepletata vlogi teh dveh oddelkov, toda samo za določeni način oskrbovanja. V ta namen je potrebno zagotoviti večjo polivalentnost in izobraziti vse udeležence tega procesa za uporabo logističnega informacijskega sistema. Shematski prikaz organizacijske spremembe je v nadaljevanju. Skladiščenje materialov Skladiščenje in komisioniranje materialov Direktni odvzem iz regalov Naloge skladišča Oskrba komisioniranih materialov Oskrba volumenskih materialov Naloge oskrbe Slika 15: Združevanje funkcije pripravljavca materialov (komisioniranja) s funkcijo oskrbovalca (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) 4.2 PRENOVA NABAVNE LOGISTIKE Osnovna strategija logistike na področju prenove nabavne logistike je pravočasno sodelovanje z dobavitelji in določitev optimalnih načinov embaliranja, označevanja in določitev informacijskih povezav. V ta namen je predlagana sprememba organizacijskega predpisa»uvajanje novega dobavitelja ali kataloške številke«, ki govori o tem, da se pred pošiljanjem prve pošiljke za redno proizvodnjo, dobavitelj informira o zahtevah podjetja in s podpisom tudi obveže, da jih bo upošteval. Dobavitelju se pošlje obrazec, na katerega se vnesejo osnovni podatki o obstoječem načinu delovanja dobavitelja. Na osnovi pridobljenih podatkov se oceni, če je potrebno sprožiti dodatne aktivnosti s ciljem optimizacije transporta, komisioniranja, embaliranja in označevanja. Bojan Hrovatič: Stran 47 od 85

53 Sektor logistike NALOG ZA POTRDITEV LOGISTIČNIH POGOJEV OP6019.doc Zap.št: Sedež dobavitelja: Koda dobavitelja: Kraj proizvodnje: Kraj odpreme: DOBAVITELJ Enota mere: Teža po kosu: IZDELEK ENOTA TRANSPORTA Tip enote transporta: Vračljiva standardna embalaža Specifična embalaža dobavitelja Specifična embalaža Adria Mobil Paletiziran sklop (euro paleta + kartoni, ): Drugo: EMBALIRANJE Vrsta embalažne enote: Kovinski zaboj Euro paleta Karton PVC vrečka Drugo: ENOTA UPORABE V AM Teža enote transporta: Količina na enoto transporta: Dimenzije enote transporta (D x Š x V) v mm: Ali že uporablja standardno emb. in po katerem standardu: Količina po embalažni enoti: Dimenzije embalažne enote (D x Š x V) v mm: Embalaža: vračljiva nevračljiva OZNAČEVANJE Označevanje enote transporta: Naziv dobavitelja Kataloška št. dobavitelja Kataloška št. AM Naziv izdelka Količina (v kos, l, m 2, m 3 ) Št. Dn, fp, naročila Kontroliral (datum in ime) Pakiral (datum in ime) Drugo: Uporaba črtne kode: DA NE Pariteta: EXW (Franko dobavitelj) FCA (Franko prevoznik) CIP (Prevoz in zavarovanje plačana do) DDU (Dobavljeno neocarinjeno) DDP (Dobavljeno ocarinjeno) Predvidena pogostost dobav: TRANSPORTIRANJE Označevanje embalažne enote: Naziv dobavitelja Kataloška št. dobavitelja Kataloška št. AM Naziv izdelka Količina (v kos, l, m 2, m 3 ) Št. Dn, fp, naročila Kontroliral (datum in ime) Pakiral (datum in ime) Drugo: Vrsta transporta: Cesta Železnica Po zraku Po morju Predvidena pogostost vračanja embalaže: Tabela 3: Nalog za potrditev logističnih pogojev (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 48 od 85

54 Za dobavitelje, ki že dobavljajo materiale in s katerimi se ni delalo na zgoraj omenjeni način, pa je potrebno izvesti aktivnosti napredka, v kolikor se oceni, da so neustrezni. Princip dela je ta, da se naredi posnetek stanja dobaviteljevih dobav. Potem se izdela analiza negativnih vplivov na delo prevzema, skladiščenja, oskrbovanja in uporabe na delovnih mestih. Ti vplivi so lahko manjši, kot so zahteve po boljšem označevanju izdelkov s kataloškimi številkami dobavitelja ali tovarne, nekateri so pa zelo veliki; na primer pri katerih prevzemna skupina porabi tudi do 6 ur časa, da identificira izdelke, preloži v ustrezne embalaže in preveri poslane količine. Pohištveni materiali predstavljajo skoraj 50 % vseh aktivnih kataloških številk na mesec. Zaradi tega je prenova logističnih procesov na relaciji dobavitelj delovno mesto izredno pomembna. 57% 7% 35% montažni materiali pohištveni elementi ostala kooperacija slika 16: Razmerje pohištvenih in montažnih kataloških številk (Vir: Interna logistika, Adria Mobil, d. o. o.) V ta namen je realiziran predlog, da se naredi informacijska obdelava, ki bi določila optimalen način zlaganja v zaboje, in to na način, da bi vsi pohištveni elementi bili dostopni. Cilj predloga je, da se pri dobavitelju pohištveni elementi zlagajo po zaporedju vstopanja delovnih nalogov, da so sortirani po delovnih mestih in da so vsi dostopni. Zaloga materialov bi se nahajala samo pri dobavitelju in bi se odpoklicevala dan pred začetkom izdelave prvega delovnega naloga. Prihranki bi bili naslednji: zmanjšalo bi se število logističnih operacij v podjetju, delovna mesta bi bila veliko bolj urejena, produktivnost v proizvodnji bi bila višja, v skladišču bi se sprostilo kar nekaj odlagalnih mest, prišlo bi do zmanjšanja logističnih površin na delovnih mestih in poškodb pohištvenih elementov bi bilo veliko manj. Prikaz zmanjšanja logističnih operacij pred in po predlagani spremembi je na spodnji sliki. Bojan Hrovatič: Stran 49 od 85

55 SRART SRART dobavitelj PAKIRANJE POHIŠTVENIH ELEMENTOV PAKIRANJE POHIŠTVENIH ELEMENTOV dobavitelj DOSTAVA - TRANSPORT DOSTAVA - TRANSPORT kupec RAZKLADANJE RAZKLADANJE kupec TRANSPORT TRANSPORT kupec SKLADIŠČENJE kupec TRANSPORT kupec MEDFAZNO SKLADIŠČENJE MEDFAZNO SKLADIŠČENJE kupec SORTIRANJE IN PREPOZNAVA MATERIALOV kupec VLAGANJE V NAMENSKE VOZIČKE kupec TRANSPORT TRANSPORT kupec DELOVNO MESTO DELOVNO MESTO kupec ODVZEM IZ EMBALAŽE ODVZEM IZ EMBALAŽE KONEC KONEC Slika 17: Obstoječi in predlagani proces pohištvenih elementov (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 50 od 85

56 Informacijska obdelava dimenzij pohištvenih elementov in simulacija zlaganja v zaboje je bila narejena s pomočjo programa CUBIE IQ3 PLAN. Slika 18: Primer dela s programom CUBIE IQ3 PLAN (Vir: Tehnologija logistike) Slika 19: Izgled embalažnih enot pohištvenih materialov po spremembi pakiranja (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Naslednja sprememba logističnih pretokov je vezana na izvajanje cikličnih inventur določenih materialov z namenom izračuna potreb in naročanja pri dobavitelju. Predvsem so v ta pretok zajeti»c«materiali, ki so po vrednosti na enoto zelo poceni in za katere je zelo težko določiti pravo normativno porabo. V našem primeru govorimo o vijakih, kablih, plastičnih elementih, podložkah in maticah. V nadaljevanju bo predstavljen potek uvedbe za vijačno robo. V podjetju je v ta sistem oskrbovanja zajetih nekaj več kot 100 vijakov. Po Paretovem načelu, 20 % vijakov predstavlja 80 % vse porabe in okoli 70 % nabavne cene. Vijaki so se pred spremembo naročali na osnovi fiktivnega mesečnega plana. Količine, ki so naenkrat prihajale v tovarno, so bile zelo velike, s tem pa tudi vrednost zalog. Bojan Hrovatič: Stran 51 od 85

57 prikolice Adriatiki Vani total Število različnih vijakov po programih Število kosov na mesec Število kosov na dan 15 vrst vijakov predstavlja % porabe 76 % porabe 85 % porabe Tabela 4: Poraba vijakov po proizvodnih programih (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Narejena je analiza uporabe vijakov v tovarni s poudarkom na nujnih dobavah, ki so se nenehno pojavljale na koncu meseca. Rezultati polletnega spremljanja so predstavljeni v tabeli 2 (stran 40). Potek novega logističnega pretoka: T E D E N S K E D O B A V E G L E D E N A P O R A B O K O L IČ I N S K I P R E V Z E M V I J A K O V P O T R D I T E V I Z D A J E N A D E L O V N A M E S T A P O L N J E N J E C E N T R A L N E G A R E G A L A O S K R B A D E L O V N I H M E S T C I K L IČ N A I N V E N T U R A I N F O R M A C I J S K I I Z R A Č U N P O T R E B I N F O R M A C I J S K O F O R M I R A N J E N A R O Č I L A P O S R E D O V A N J E N A R O Č I L A D O B A V I T E L J U Slika 20: Prikaz novega logističnega pretoka za vijake (Vir: Hrovatič, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 52 od 85

58 Osnovni podatki procesa vodenja vijačnih materialov so: Skupna zaloga v centralnem regalu in na delovnih mestih je 10-dnevna, Delovna mesta se oskrbujejo glede na porabo materialov, Urnik oskrbe delovnih mest je od 6.30 do 7.30 in od do 12.30, Čas od naročila materialov do dostave dobaviteljev je 3 dni, Inventura porabe se izvaja vsak petek, Dobava dobaviteljev je v sredo. Slika 21: Izgled skladiščnega prostora in izgled urejenosti delovnega mesta po spremembi (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) V podporo izvajanju omenjenega pretoka je na informacijskem sistemu tovarne razvit poseben program s katerim z uporabo prenosnih terminalov izvajamo inventuro in preko katerega se formirajo in pošiljajo naročila za dobavitelja. Slika 22: Program za izvajanje cikličnih inventur in naročil materialov (Vir: Cintroling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) 4.3. PRENOVA INTERNE LOGISTIKE Prva sprememba zajema obdelavo transportnih dokumentov in pripravo za izvajanje količinskega prevzema. Vpeljan je tako imenovani administrativni prevzem, ki pomeni nov način priprave dokumentov pri vhodu v tovarno. Bistvo je v tem, da se prejemnica uskladi z dobavnico, ki je uradni dokument transporta. Informacija o prispeli zalogi se prenaša v informacijski sistem že ob vhodu kamiona v podjetje in ne šele ob zaključku prevzema. Bojan Hrovatič: Stran 53 od 85

59 Na osnovi naročila Sektorja nabave prispe material do vratarnice podjetja Adria Mobil. Prevoznik kamiona odda dokumente (dobavnico, fakturo, CMR) blagovnemu referentu na administrativnem prevzemu, referent vnese podatke v informacijski sistem podjetja ter na podlagi priložene dokumentacije kreira prejemnico. Način formiranja prejemnice je sledeč: ob kreiranju naročila se avtomatsko formira prejemnica, ki jo je možno pred izpisom (ob dobavi) popraviti glede na najavljeno količino na dobavnici oziroma fakturi. Pozicije in pripadajoče količine na prejemnici morajo biti enake kot na prejemnici. Ko je izdelava prejemnice zaključena, sledita kreiranje ter izpis etiket. Program mora dovoljevati tudi možnost dodatnega, ročnega formiranja etiket. Prejemnica se lahko formira tudi na osnovi elektronske dobavnice. To je pred vsem primer za dobavitelje z velikim številom različnih kataloških številk. Obdelava v tem primeru poteka povsem avtomatično. Po potrditvi administrativnega prevzema se zaloga prispelih materialov že vidi v informacijskem sistemu podjetja pod statusom»v postopku prevzemanja«. Ta podatek je zelo pomemben za samo delovanje podjetja, ker so na ta način vsi odgovorni za spremljanje realizacije naročila obveščeni o prispetju kamiona. Istočasno je to prva kontrolna točka Sektorja logistike, ko se preverja ali je prispela količina nujna za oskrbo proizvodnje. Ob sprožitvi administrativnega prevzema, blagovni referent dobi sistemsko informacijo, da je določena kataloška številka nujna ter takoj pristopi k obdelavi in potrditvi vhoda. Na osnovi tako pripravljenih podatkov se v skladišču izpisujejo etikete s črtno kodo in namembnem mestu skladiščenja. Obdelava administrativnega prevzema mora biti čim krajša. Kamioni ne smejo predolgo čakati pred vhodom v podjetje, ker se na ta način podaljšuje čakalna vrsta na tovornem vhodu. V ta namen se je z dobavitelji potrebno dogovoriti o dnevu in uri prihoda v podjetje. Dobavitelj je dolžan, da po elektronski pošti ali po faksu ob začetku dobave posreduje dobavnico, s katero najavi svoj prihod. Tako se administrativni prevzem lahko pripravi še pred prihodom kamiona v podjetje, ko se samo preveri še istovetnost posredovane in originalne dobavnice. Veliko pozornosti je namenjeno optimizaciji skladiščenja in avtomatično tudi zmanjšanju skladiščnih površin. V to nas sili dejstvo, da je v novi tovarni skladišče montažnih materialov manjše za 20 %, skladišče rezervnih delov pa za 40 %. Pri analizi, ki smo jo izvedli, smo morali izdelati kar nekaj posnetkov sedanjega stanja, popisati embalažne enote transporta in embalažne enote uporabe, preveriti količine po embalaži in določiti načine oskrbovanja za vsako kataloško številko posebej. Glede na podatke, ki smo jih pridobili in na osnovi podatkov iz našega poslovno informacijskega sistema, smo lahko ugotovili gibanje določenega tipa embalaž v skladišču. V skladišču montažnega materiala poznamo tri načine skladiščenja: skladiščenje manjših embalaž na fiksnih odlagalnih mestih skladiščenje velikih embalaž dimenzij evro palete v paletnih regalih skladiščenje na talnih odlagalnih mestih Bojan Hrovatič: Stran 54 od 85

60 Največji problem pri izračunu površin in pri dimenzioniranju odlagalnih mest predstavljajo večje embalaže, predvidene za skladiščenje v regalu. Namreč, embalaže so različnih dimenzij, pa tudi samo gibanje zalog embalaž med letom precej niha. Naslednja slika prikazuje gibanje zalog embalaž, ki so predvidene za skladiščenje v paletnih regalih. Zaloga niha med 500 in nekaj čez 1000 embalaž. slika 23: Gibanje zalog velikih embalaž v regalih (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Glede na gibanje vseh embalaž v regalih smo izračunali oziroma določili predstavnike embalažnih razredov, ki smo jih razdelil glede na višino embalaž, glede na višino embalaž pa je potrebno tudi prilagodili skladišče v podjetju. Razpored skladišča glede na višine embalaž je nujno potreben zaradi optimalne izkoriščenosti skladišča. Embalaže smo razdelil na: - embalaže, višine do 100 cm - embalaže, višine od 101 do 120 cm - embalaže, višine od 121 do 135 cm - embalaže, višine od 136 do 150 cm - embalaže, višine od 151 do 170 cm - embalaže, višine od 171 do 190 cm - embalaže, višine od 191 do 210 cm - embalaže, višine od 211 do 240 cm Bojan Hrovatič: Stran 55 od 85

61 Glede na določitev embalaž smo predvideli potrebno skladiščno površino, določili število potrebnih paletnih mest, naredili pa smo tudi izračun, ki nam pokaže maksimalno število palet, povprečno število palet, število palet na zalogi, maksimalno procentualno zasedenost, povprečno zasedenost in trenutno zasedenost regalov. V primeru, ko maksimalna zasedenost regalov preseže 100 %, se material skladišči v naslednjem razredu. Slika 24: Simulacija zasedenosti odlagalnih mest v skladišču (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Materiali, ki so dimenzijsko neprimerni za skladiščenje v paletnih regalih, se bodo skladiščili na talnih odlagalnih mestih. Omenjene materiale bomo skladiščili po skupinah, npr. v naše izdelke vgrajujemo različne tipe hladilnikov, odvisno od tipa vozila, skladiščili pa jih bomo skupaj na eni vnaprej določeni površini. Materiali so združeni v tako imenovane družine materialov, za vsako družino pa se določi oz. izračuna potreben prostor za skladiščenje. Naslednja slika prikazuje primer gibanja zalog družine»hladilniki«: - v kombiniranem polju izberemo družino izdelkov; - v seznamskem oknu so vidni podatki o vseh dobaviteljih, ki dobavljajo izdelke te družine; - spremljamo lahko tudi vrednost zaloge dobavitelja (označimo ga v seznamskem oknu in s klikom na ukazni gumb»poglej vse kataloške dobavitelja«se odpre nova forma); - spremljamo lahko tudi gibanje zaloge posamezne kataloške številke; - izpiše se podatek, koliko časa spremljamo zalogo; Bojan Hrovatič: Stran 56 od 85

62 - izpiše se zadnji datum analize oz. kdaj so podatki nazadnje ažurirani; - imamo podatek, koliko kataloških številk obravnava posamezna družina; - spremljamo tudi podatek, koliko različnih kataloških številk določene družine je bilo na zalogi zadnji dan analize. Slika 25: Ekran za prikaz zaloge po dobaviteljih (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) S klikom na ukazni gumb»poglej potreben prostor«pa dobimo tudi podatek o potrebnem prostoru v kvadratnih metrih, ki je bil glede na gibanje zaloge potreben za skladiščenje določene družine. Ker nam je znan podatek o gibanju proizvodnje v naslednjih letih, lahko na ta način določimo tudi potreben skladiščni prostor. Slika 26: Prikaz potrebne površine za dobavitelja (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 57 od 85

63 Na osnovi vseh zbranih podatkov je bil izdelan končni tloris skladišča v podjetju. Slika 27: Tloris skladišča v podjetju Adria Mobil (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Glede na podatke o potrebnih količinah, ki naj bi jih oskrbovali za nemoten potek proizvodnje, se določi tudi potreben prostor v proizvodnji. Za vsako kataloško številko je bilo določeno transportno sredstvo in tip odlagalnega mesta. Za potrebe logistike se na delovnih mestih uporabljajo naslednje odlagalne površine: - talna odlagalna mesta za repromaterial - talna odlagalna mesta dobavitelja lesenih sklopov - talna specialna mesta (npr. za lepilo mora biti podložena posoda v primeru izlitja) - regal dimenzije 120 x 60 x 200 cm za male embalaže - regal za male dele dobavitelja lesenih sklopov - skupni regal (npr. vijake ne dostavljamo na vsako delovno mesto posebej, ampak na skupni regal, kjer potem proizvodnja vrši odvzem na posamezna delovna mesta) Da bi izračunali potreben prostor na delovnih mestih, smo na računalniškem orodju Access izdelali izračun, ki nam kot rezultat pokaže potrebno število regalov in paletnih mest. Bojan Hrovatič: Stran 58 od 85

64 Slika 28: Orodje za izračun potrebnih logističnih površin na delovnih mestih (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Aplikacija omogoča tudi ostale izračune: - spremljanje zaloge glede na komercialista - spremljanje kataloških številk, katerih zaloga je konstantna in se ne uporabljajo - spremljanje zaloge glede na skladiščnika - izračun potrebnih sredstev za manipulacijo v skladišču - simulacija oskrbe za kompletno proizvodnjo - izračun potrebnih časov za oskrbo montaže - izračun števila potrebnih ljudi za oskrbo - izračun števila potrebnih sredstev za oskrbo Na delovnih mestih v proizvodnji se nahaja veliko število različnih embalažnih enot in zabojev za zbiranje odpadne embalaže. Pri ureditvi delovnih mest v proizvodnji smo morali narediti natančno analizo števila embalažnih enot ter ostalih logističnih pripomočkov. Delo je potekalo na način, da je Tehnologija proizvodnje izdelala tlorise delovnih mest, na katerih so bile prikazane tehnološke površine in prostor, ki je ostal na razpolago logistiki. S pomočjo programa, ki je prikazan zgoraj, so se izračunale potrebne logistične površine. V primerih, ko predvideni prostor ni zadoščal za optimalno ureditev logističnih površin, se je izvedlo dodatno usklajevanje s Tehnologijo na način, da so se posamezne operacije zamaknile na druga delovna mesta. V proizvodnji je približno 1300 embalažnih enot, zabojev, regalov, vozičkov in ostalih pripomočkov. Bojan Hrovatič: Stran 59 od 85

65 van linija Adriatik prikolice sendvič prototipna MSE total PALETE kosov kosov kosovkosov kosov kosov kosov euro 80/ ostalih dimenzij z lesenim ogrodjem z (letve,vp ) vezana plošča SMETI orig.kovinska posoda kartonska škatla pvc vreča kovinski zaboj ZABOJI kov. za pohištvo kov.mrežasti ostali kov.zaboji PVC zaboji leseni(truma,čel.stene.) RAZSUTO 0 ocena za 1 paleto volumna kabli ORIGINALNA EMB 0 kante pvc kov.kante rola zaboji za blazine-textil kolut kartoni(večjih dimenzij) voz.za okna vozički-razni voz.sendvič EMBALAŽA voziček -plato regalni.vozič za pohištvo tek.metri- razni profili sendvič-voziček stiropor-voziček-plato veliki NAMENSKA EMBALAŽA: palete za metražno blago-profili sod palete za šasije,preme volumni TOTAL Tabela 5: Embalažne enote in ostali logistični pripomočki v proizvodnji (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Oskrbovanje delovnih mest se izvaja s pomočjo čelnih viličarjev, bočnih viličarjev in kar (elektro vlačilec). Da bi pridobili natančne podatke o številu oskrbovanj delovnih sredstev po posamezni liniji smo v obdobju enega meseca izvedli snemanje pretokov. Snemanje je potekalo na način, da smo na izhodu iz skladišča spremljali: Bojan Hrovatič: Stran 60 od 85

66 tip delovnega sredstva število vhodov in izhodov iz skladišča vrsto embalažne enote vrsto vračljive embalažne enote vrsto odpadne embalaže izkoriščenost transporta V proizvodnji smo spremljali: število vstopanja na vsako linijo v proizvodnji tip delovnega sredstva, ki je vstopilo na posamezno linijo v proizvodnji čas zadrževanja delovnega sredstva na liniji število oskrbovanj med linijami število praznih voženj vrsto vračljive embalaže število povratnih voženj z vračljivo embalažo število povratnih voženj z odpadno embalažo Na ta način smo dobili natančne izračune pretokov na relaciji skladišče proizvodnja. datum linija 1 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 72,41% 24,14% 3,45% 100,00% 14.jul ,57% 17,86% 3,57% 100,00% 15.jul ,64% 36,36% 0,00% 100,00% 16.jul ,71% 10,71% 3,57% 100,00% 19.jul ,44% 32,56% 0,00% 100,00% 20.jul ,33% 23,33% 3,33% 100,00% povprečno 73,52% 24,16% 2,32% datum linija 2 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 64,58% 8,33% 27,08% 100,00% 14.jul ,67% 12,82% 20,51% 100,00% 15.jul ,00% 32,00% 8,00% 100,00% 16.jul ,71% 7,14% 7,14% 100,00% 19.jul ,50% 9,38% 3,13% 100,00% 20.jul ,52% 23,91% 19,57% 100,00% povprečno 70,16% 15,60% 14,24% datum linija 3 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 63,64% 0,00% 36,36% 100,00% 14.jul ,22% 4,35% 30,43% 100,00% 15.jul ,00% 5,00% 20,00% 100,00% 16.jul ,25% 25,00% 18,75% 100,00% 19.jul ,50% 0,00% 37,50% 100,00% 20.jul ,37% 0,00% 29,63% 100,00% povprečno 65,50% 5,72% 28,78% datum linija 4 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 68,89% 0,00% 31,11% 100,00% 14.jul ,36% 0,00% 25,64% 100,00% 15.jul ,44% 0,00% 35,56% 100,00% 16.jul ,67% 2,78% 30,56% 100,00% 19.jul ,61% 2,17% 15,22% 100,00% 20.jul ,11% 0,00% 28,89% 100,00% povprečno 71,35% 0,83% 27,83% Bojan Hrovatič: Stran 61 od 85

67 datum linija 5 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 44,19% 25,58% 30,23% 100,00% 14.jul ,81% 31,43% 24,76% 100,00% 15.jul ,91% 24,53% 40,57% 100,00% 16.jul ,40% 20,80% 36,80% 100,00% 19.jul ,93% 13,79% 48,28% 100,00% 20.jul ,68% 13,79% 42,53% 100,00% povprečno 41,15% 21,65% 37,19% datum linija 6 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 55,93% 40,68% 3,39% 100,00% 14.jul ,11% 37,04% 1,85% 100,00% 15.jul ,90% 38,10% 0,00% 100,00% 16.jul ,36% 44,64% 0,00% 100,00% 19.jul ,23% 39,24% 2,53% 100,00% 20.jul ,61% 6,94% 44,44% 100,00% povprečno 56,86% 34,44% 8,70% datum linija 7 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 40,00% 10,00% 50,00% 100,00% 14.jul ,76% 2,70% 40,54% 100,00% 15.jul ,28% 0,00% 51,72% 100,00% 16.jul ,73% 0,00% 67,27% 100,00% 19.jul ,00% 3,33% 61,67% 100,00% 20.jul ,61% 6,94% 44,44% 100,00% povprečno 43,56% 3,83% 52,61% datum linija 8 kara bočni čelni skupaj 13.jul % 49,18% 47,54% 3,28% 100,00% 14.jul ,62% 55,38% 0,00% 100,00% 15.jul ,94% 64,06% 0,00% 100,00% 16.jul ,23% 49,23% 1,54% 100,00% 19.jul ,35% 59,65% 0,00% 100,00% 20.jul ,65% 54,35% 0,00% 100,00% povprečno 44,16% 55,04% 0,80% Tabela 6: Rezultati snemanja oskrbovanj po linijah v proizvodnji (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) Glede na dolžine oskrbovanja, čas zadrževanja na liniji, hitrost in efektivni delovni čas smo za vsako delovno sredstvo izračunali dejansko stanje razpoložljivih kapacitet oskrbovanja. Izračun je pokazal, da kapacitete zadostujejo za vsa delovna sredstva, razen za bočne viličarje. Na osnovi teh rezultatov so bile narejene spremembe internih pretokov v skladišču in pri oskrbovanju, s katerimi so bila dodatno obremenjena delovna sredstva, ki so imela zadostne kapacitete ter so razbremenila ostala delovna sredstva. kara bočni čelni dolžina prevoza obe smeri (v minutah) 3,6 3,6 3,6 čas zadrževanja na liniji (v minutah) 3,85 3,58 2,66 nakladanje (v minutah) 3,85 3,58 2,66 minut/en prevoz 11,3 10,76 8,92 hitrost (metrov na minuto) 66,7 66,7 66,7 število del ur efektivni čas število efektivnih minut/dan Bojan Hrovatič: Stran 62 od 85

68 število prevozov /dan/enega lanserja število lanserjev kapaciteta prevozov/dan potrebe razpoložljivost kapacitet kara bočni vil. čelni vil. skupaj ,96% 132,75% 73,37% 78,10% Tabela 7: Podatki za oskrbovanje in rezultati kapacitet delovnih sredstev (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d. o. o.) 4.4 INFORMATIZACIJA LOGISTIČNIH PRETOKOV Dandanes ni potrebno več poudarjati kako pomembne so informacije v pravem trenutku in na pravem mestu za nemoteno, uspešno in učinkovito delo. Ni dovolj, da imamo na razpolago samo obilico različnih podatkov o poslovnih in tehnoloških procesih na razpolago, ampak je pomembno, da so ti podatki na primeren in uporabniku prijazen, razumljiv in logičen način urejeni in predstavljeni. Sodobne računalniške tehnologije ponujajo zares veliko možnosti in priložnosti, ki smo jih pri gradnji novih informacijskih in tehnoloških procesov v novi tovarni s pridom izkoristili. Izgradnja nove tovarne je tako v poslovnem oziroma procesno informacijskem smislu predstavljala velik izziv in hkrati veliko odgovornost za vse zaposlene. V zelo kratkem času je bilo zgrajeno novo žično in brezžično računalniško omrežje. Nova tehnološka oprema, ki je nameščena v proizvodnji karoserijskih elementov (prečno-povezovalni transportni trakovi, CNC obdelovalni stroji, stiskalnice) ter proizvodnji končne montaže izdelkov (vlečni trakovi), je vključena v računalniško omrežje podjetja. Na ta način je omogočena avtomatska medsebojna izmenjava vseh ključnih podatkov in informacij s poslovnim informacijskim sistemom Adrie Mobil. Pri snovanju tehničnih zahtev za novo tehnološko opremo smo se osredotočili na približevanju le-te potrebam in željam končnih uporabnikov. Poenostavitev določenih načinov in postopkov dela, predvsem pa vidnost (vizualizacija) pomembnih in potrebnih informacij v vsakem trenutku so bili osnovno vodilo. Produktivnost proizvodnje je neposredno povezana z izkoriščenostjo tehnološke opreme. Lahko rečemo, da imamo v proizvodnji nameščene»pametne stroje«, ki so sposobni tudi avtomatsko beležiti podatke o tem, kaj delajo in kaj se z njimi v resnici dogaja. Popolna avtomatizacija proizvodnje karoserijskih elementov in upravljanje le-te z enega mesta je samo eden izmed zanimivih primerov. Nabava tehnološke opreme, gledano z vidika logistične, proizvodne in procesne informatike, je potekala na način, da je sodelovanje potekalo direktno s projektno skupino in odgovornimi iz različnih sektorjev. Najprej je bilo potrebno pripraviti in Bojan Hrovatič: Stran 63 od 85

69 uskladili tehnične zahteve, postaviti kriterije za izbor končnega ponudnika ter opraviti predstavitve tehničnih zahtev potencialnim ponudnikom. Za tem je sledilo usklajevanje ponudb in izbira končnega dobavitelja. Večina zamisli, idej in konceptov je bila sprejeta, potrjena in tudi uresničena. Izvedba posameznega projekta oz. namestitev in zagon nove opreme je zahtevala hitro spoznavanje, prilagajanje, predvsem pa učenje. Posebno pozornost in doslednost pa je bilo potrebno ugotavljanju pravilnosti ter funkcionalnosti delovanja nove tehnološke opreme. Lokalno računalniško omrežje Računalniško omrežje je sestavljeno iz tako imenovane pasivne omrežne opreme (parični kabli, optični kabli, priključki, priključni paneli, komunikacijske omare,...) in aktivne omrežne opreme (omrežna stikala, usmerjevalnik, brez prekinitvena naprava) Na osnovi projektnih izhodišč in dejanskih potreb nove tovarne, z upoštevanjem standardov in priporočil, se je pripravila predstavitev zahtev tovarne, na katero so bili povabljeni potencialni ponudniki. Poleg predstavljenih tehničnih izhodišč so bili seznanjeni tudi s kriteriji za izbor končnega ponudnika (sistemska rešitev, modularnost delovanja, neodvisnost in obvladljivost posameznih lokacij, širjenje in nadgradnja računalniškega omrežja v prihodnosti in nenazadnje cena na uporabniški priključek). Potencialni ponudniki so imeli povsem odprte roke pri iskanju najboljše tehnične rešitve, ki bo ustrezala dejanskim potrebam nove tovarne z možnostjo naknadne širitve in potrebam v prihodnosti. Po temeljiti obravnavi in usklajevanju vseh prispelih ponudb je bila izbrana oprema priznanega svetovnega proizvajalca 3Com in podjetja ISKRA TRANSMISSION, d. o. o. iz Ljubljane, ki je opremo dobavilo in namestilo. Računalniško omrežje je zasnovano v obliki zvezde, kar pomeni, da obstaja centralno zbirno stikalo, ki je povezano preko tako imenovanih optičnih hrbteničnih povezav z ostalimi oddelčnimi stikali, ki so nameščena v komunikacijskih omarah v različnih delih tovarne. Slika 29: Shema računalniškega omrežja v podjetju (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 64 od 85

70 Samo omrežje sestavlja 12 komunikacijskih vozlišč, vključno z glavnim komunikacijskim vozliščem. Na centralno zbirno stikalo so priključeni računalniki strežniki, na katerih potekajo računalniške aplikacije, kot so UPRO, PIS, telefonski imenik, slovarji..., prav tako pa se preko njega dostopa do Interneta. Na omenjeno stikalo je priključeno tudi stikalo, ki povezuje vse antene sistema brezžičnega omrežja. Brezžično računalniško omrežje Predpogoja za prenovo logističnih procesov v novi tovarni sta bila izgradnja brezžičnega računalniškega omrežja in nabava prenosnih radijskih čitalcev črtne kode. Podobno kot pri računalniškem omrežju so se že zelo zgodaj začele potrebne aktivnosti za izvedbo projekta brezžičnega računalniškega omrežja. Glede na to, da je bilo v tistem času v podjetju zelo malo znanja in izkušenj s področja brezžičnih radijskih tehnologij, so se morala najprej osvojiti osnovna znanja in razumevanje tovrstnih sistemov. V naslednjem koraku so bile pripravljene tehnične zahteve oziroma izhodišča za potencialne ponudnike. Velik poudarek je tudi na morebitnem širjenju in nadgradnji omrežja v prihodnosti. Po izvedbi vseh potrebnih predstavitev, usklajevanj zahtev in ponudb z možnimi dobavitelji in po opravljenih preizkusih in testiranjih je sledila dokaj težka odločitev o izbiri končnega ponudnika opreme. Odločalo se je med dvema popolnoma različnima pristopoma. Na eni strani je bilo tako imenovano centralno brezžično stikalo (Wireless switch), v katerem je združeno upravljanje in nadzor celotnega brezžičnega omrežja in na katerega se priključi določeno število anten, na drugi strani pa že uveljavljene in v praksi preizkušene vstopne točke (Access point), ki delujejo samostojno in neodvisno, vendar predstavljajo nekoliko starejšo tehnologijo. Odločili smo se za najnovejšo tehnologijo z vsemi prednostmi, ki jih ponuja. Morebitne slabosti, ki povezane z zanesljivostjo delovanja, smo premostili s podvajanjem ključnih komponent v sistemu. Slika 30: Informacijska oprema Sektorja logistike (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 65 od 85

71 Pogoji in način dela v skladiščnih prostorih so narekovali izbiro ergonomsko oblikovanih in uporabniku prijaznih prenosnih čitalcev črtne kode. Izbrana je bila oprema vodilnega svetovnega proizvajalca Symbol in podjetja Špica International, d. o. o. iz Ljubljane, ki je opremo dobavilo in namestilo. Danes razpolagamo z najsodobnejšim in tehnološko najnaprednejšim brezžičnim računalniškim omrežjem, ki ga sestavlja glavno brezžično stikalo, varnostno brezžično stikalo in antene. Varnostno brezžično stikalo v primeru odpovedi glavnega stikala samo v nekaj sekundah prevzame popolno vlogo glavnega brezžičnega stikala. V skladišču materiala in rezervnih delov so na posebnih nosilcih, ki so bili izdelani po meri v našem podjetju, na različnih mestih in na višini osmih metrov nameščene radijske antene. Na ta način je v celoti pokrita skladiščna površina s potrebnim radijskim signalom. Antene imajo v sebi že pripravljeno elektroniko za morebiten prehod na višje podatkovne hitrosti v primeru, da bi se pokazala potreba po tem. Na glavno brezžično stikalo je možno priključiti skupaj 12 anten, s tem da lahko z nadgradnjo stikala povečamo število anten do skupaj 48, kar naj bi v celoti zadostovalo v prihodnjih nekaj letih potrebam nove tovarne. Danes že 13 skladiščnikov pri svojem delu uporablja prenosne radijske čitalce črtne kode, ki so odporni na padce z višine 1,8 m. Na čitalcih so nameščena MS Windows Mobile, ki so predpogoj za delovanje skladiščnih programov, ki so plod izključno lastnega znanja in razvoja. Potek informatizacije materialnih tokov Zdajšnje razmere v poslovanju in čedalje večje potrebe po povečevanju oziroma širitvi tržnih priložnosti postavljajo podjetje pred zapleteno nalogo: kako svoje izdelke narediti dovolj konkurenčne, da bodo kos vsem zahtevam. Ena izmed možnosti je prav gotovo racionalizacija stroškov, kjer podjetje prenovi poslovne procese z namenom, da izloči in zmanjša dejavnike za nastajanje stroškov. V bistveno spremenjenih sodobnih razmerah je informatizacija poslovne logistike eden izmed najpomembnejših konkurenčnih dejavnikov. Bistvo uvajanja novega koncepta logistike je predvsem v naslednjih postavkah, da gre za: korenite spremembe in ne počasno prilagajanje, zaradi novega načina je potrebno spremeniti način razmišljanja, uvajati združevanje in ne delitve dela, obravnavati procese kot celoto, povezovanje procesov, velike spremembe v učinkovitosti. Projekt informatizacije je potekal v večjih fazah: Preverjanje rešitev z uporabniki izvedba poglobljenih prestavitev in usklajevanje z uporabniki na konkretnih primerih iz poslovanja. Bojan Hrovatič: Stran 66 od 85

72 Raziskava obstoječih rešitev. To pripomore k jasnejši definiciji zahtev, katere bi morala končna rešitev izpolnjevati glede na potrebe. Načrt realizacije posebnih zahtev v Adrii. Izvedba posebnih oz. dodatnih zahtev v aplikacijah. Načrt prevzema podatkov iz obstoječih aplikacijskih baz podatkov. Namestitev prototipne razvojne aplikacije. Usposabljanje uporabnikov. Organizacijske prilagoditve predlogi za oblikovanje delovnih mest glede na funkcionalnost in združljivost del. Poenotenje sistemov šifriranja in ostalih parametrov Prevzem programskih paketov. Informatizacija administrativnega in količinskega prevzema Priprava količinskega prevzema se izvaja na administrativnem prevzemu. To pomeni, da se v sistem zavede vsak tovornjak, ki pride v tovarno. Šofer prinese s seboj dobavnico, ki jo delavec na administrativnem prevzemu poknjiži v sistem UPRO, s tem se samodejno kreirajo prejemi in etikete, ki se potem natisnejo v skladišču. Z največjimi dobavitelji (po številu kataloških številk) je vpeljan sistem elektronskih dobavnic. Le-te se avtomatično obdelajo v sistemu tako, da je začetek količinskega prevzema možen takoj po prispetju kamiona. V podjetju ne obstaja enoten standard označevanja embalažnih enot. Zaradi tega se vse embalažne enote označujejo z etiketo vhoda na kateri so vsi potrebni podatki za nadaljevanje logističnih procesov. Označena je s SSID številko, ki se nikoli ne ponovi. S tem je zagotovljena sledljivost podatkov. Slika 31: Etiketa vhoda (Vir: Interna logistika, Adria Mobil, d. o. o.) Ko skladiščnik v skladišču s čitalcem prebere črtno kodo, ima že v istem trenutku vse potrebne podatke o materialu. Naredi se le še količinska kontrola in fizični prevzem materiala na lokacijo. Tudi vse lokacije so opremljene s črtnimi kodami, tako da ročni vnos lokacije ni nujen. Bojan Hrovatič: Stran 67 od 85

73 Tudi pri oskrbovanju materiala v proizvodnjo smo vključili nove tehnologije. Komisionirna lista je osnova za oskrbo materiala v proizvodnjo. To je skupek delovnih nalogov oz. fiktivnih planov, ki se bodo delali v določenem časovnem obdobju. Ko se komisionirna lista obračuna, lahko skladiščniki oskrbujejo proizvodnjo. Vsak skladiščnik ima radijski terminal na katerem ima vse potrebne informacije o materialih, ki jih mora oskrbeti. Po potrditvi izdaje iz odlagalnega mesta se pripadajoče izdajnice samodejno razknjižijo. Osnova za oskrbovanje so etikete, ki se natisnejo ob obračunu komisionirne liste. Slika 32: Etiketa oskrbovanja (Vir: Interna logistika, Adria Mobil, d. o.o) Informatizacija oskrbe volumenskih materialov Informacijska rešitev oskrbe volumenskih materialov predvideva, da bi se za vsak izdelek, ki vstopa v linijo, izračunale potrebe, ki vstopajo v ta izdelek. Na ta način bi dobili dnevne potrebe volumenskih materialov za vsako delovno mesto. Naslednji korak je izdelava tabele taktov proizvodnega cikla, ki so odvisni od programa (prikolice, Adriatiki, vani, MSE) in izdelava zamikov delovnih mest. Za vsako kataloško številko bi glede na plan, vstopanje, takt in zamike izračunali, kdaj jo potrebujemo na delovnem mestu ter tako pripravljeno informacijo po informacijski poti posredovali oskrbovalcu. V nadaljevanju je shematski prikaz izračuna. Glede na predlog informacijske rešitve bi izračunali, kaj, kdaj in v kakšni količini vstopa na delovno mesto. Iz izračuna bi bili vidni podatki prikazani v spodnji tabeli. Kataloške številke bi bile razvrščene glede na potrebe po vstopanju materialov. čas vstop materiala 6:15 6:30 6:45 7:00 7:15 7:30 7:45 8:00 8:15 8:30 Šifra opis DM DIMNIK TRUMA KPL.AK PEC BREZ MASKE IN OGROD OGRODJE PECI BOJLER TRUMA-TERME S STIKALOM HEKI 2 RAL X ROLO COMBI 1030X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 920X700 REMIFLAIR HLADILNIK RM 7290 (86L.) PRTLJAŽNIK DEK. 80X2000 (VR/0626) UMIVALNIK CRAMER D= VRATA VH.DESNA 1675X540 OKNO HARTAL POSODA ZA VODO Z IZPUSTOM 40L ROLO COMBI 590X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 1707X734 REMIFLAIR ROLO COMBI 1030X525 REMIFLAIR WC THETFORD C-402C R (FIAT 249) HLADILNIK RM 7400 (97L.)-DESNI Tabela 8: Podatki o vstopanju materialov po delovnih mestih (Vir: Tehnologija logistike Adria Mobil, d. o.o.) 8:45 9:00 9:15 9:30 9:45 10:00 10:20 10:40 11:00 11:20 11:40 12:00 12:20 12:40 Bojan Hrovatič: Stran 68 od 85

74 Viličarist se odloči, da bo oskrbel prve tri kataloške številke na seznamu v količini, ki je označena z rdečo barvo. Omenjene pozicije odpelje na delovno mesto in jih razknjiži. čas vstop materiala 6:15 6:30 6:45 7:00 7:15 7:30 7:45 8:00 8:15 8:30 Šifra opis DM DIMNIK TRUMA KPL.AK PEC BREZ MASKE IN OGROD OGRODJE PECI BOJLER TRUMA-TERME S STIKALOM HEKI 2 RAL X ROLO COMBI 1030X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 920X700 REMIFLAIR HLADILNIK RM 7290 (86L.) PRTLJAŽNIK DEK. 80X2000 (VR/0626) UMIVALNIK CRAMER D= VRATA VH.DESNA 1675X540 OKNO HARTAL POSODA ZA VODO Z IZPUSTOM 40L ROLO COMBI 590X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 1707X734 REMIFLAIR ROLO COMBI 1030X525 REMIFLAIR WC THETFORD C-402C R (FIAT 249) HLADILNIK RM 7400 (97L.)-DESNI Tabela 9: Potrditev prvih treh kataloških številk (Vir: Tehnologija logistike Adria Mobil, d. o. o.) Lista oskrbovanja se z razknjiževanjem spremeni. Dobimo novo listo, na kateri so se prej razknjižene pozicije pomaknile navzdol in ne predstavljajo več prioriteto oskrbovanja, dokler se glede na časovni zamik ponovno ne pomaknejo na prvo oz. na prva mesta. 8:45 9:00 9:15 9:30 9:45 10:00 10:20 10:40 11:00 11:20 11:40 12:00 12:20 12:40 čas vstop materiala 6:15 6:30 6:45 7:00 7:15 7:30 7:45 8:00 8:15 8:30 Šifra opis DM BOJLER TRUMA-TERME S STIKALOM HEKI 2 RAL X ROLO COMBI 1030X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 920X700 REMIFLAIR HLADILNIK RM 7290 (86L.) PRTLJAŽNIK DEK. 80X2000 (VR/0626) UMIVALNIK CRAMER D= VRATA VH.DESNA 1675X540 OKNO HARTAL OGRODJE PECI DIMNIK TRUMA KPL.AK PEC BREZ MASKE IN OGROD POSODA ZA VODO Z IZPUSTOM 40L ROLO COMBI 590X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 1707X734 REMIFLAIR ROLO COMBI 1030X525 REMIFLAIR WC THETFORD C-402C R (FIAT 249) HLADILNIK RM 7400 (97L.)-DESNI :45 9:00 9:15 9:30 9:45 10:00 10:20 10:40 11:00 11:20 11:40 12:00 12:20 12:40 Tabela 10: Spremenjen seznam oskrbovanja po potrditvi oskrbe prvih treh kataloških številk (Vir: Tehnologija logistike Adria Mobil, d. o. o.) Prihaja do primerov, ko na linijo odpeljemo večjo količino, kot je zahtevana. Primer: bojlerjev (prva kataloška številka na listi) imamo na paleti 20, potrebujemo jih za oskrbo 11. Če teh 11 prelagamo, jih lahko poškodujemo, izgubimo tudi več časa za prelaganje, kot pa če višek odpeljemo na trak in ga potem vrnemo nazaj v skladišče. V tem primeru rabimo informacijo, če jih sistem najde na listi Bojan Hrovatič: Stran 69 od 85

75 oskrbovanja, da imamo na traku višek (9 kos). Glede na prejšnji predlog po oskrbovanju kataloška številka izgine iz spiska, ker smo oskrbeli vso količino. V takem primeru bi se kreirala nova tabela, kjer bi oskrbovalci imeli pregled viškov. čas vstop materiala 6:15 6:30 6:45 7:00 7:15 7:30 7:45 8:00 8:15 8:30 Šifra opis DM BOJLER TRUMA-TERME S STIKALOM HEKI 2 RAL X ROLO COMBI 1030X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 920X700 REMIFLAIR HLADILNIK RM 7290 (86L.) PRTLJAŽNIK DEK. 80X2000 (VR/0626) UMIVALNIK CRAMER D= VRATA VH.DESNA 1675X540 OKNO HARTAL OGRODJE PECI DIMNIK TRUMA KPL.AK PEC BREZ MASKE IN OGROD POSODA ZA VODO Z IZPUSTOM 40L ROLO COMBI 590X700 REMIFLAIR ROLO COMBI 1707X734 REMIFLAIR ROLO COMBI 1030X525 REMIFLAIR WC THETFORD C-402C R (FIAT 249) HLADILNIK RM 7400 (97L.)-DESNI :45 9:00 9:15 9:30 9:45 10:00 10:20 10:40 11:00 11:20 11:40 12:00 12:20 12:40 Tabela 11: Podatki o viških materialov na delovnih mestih (Vir: Tehnologija logistike, Adria Mobil, d.o. o.) Informatizacije prijave napak Med procesom proizvodnje prihaja do primerov, ko zaradi ne kakovostnega materiala, napačnih normativov, napačne tehnološke dokumentacije, napačne dostave ali lastnega izmeta moramo delovno mesto oskrbeti z novo količino zahtevane kataloške številke ali pa do primerov, ko je zaradi istih razlogov prišlo do viška materialov ter jih moramo vrniti v skladišče. V ta namen je potrebno izdelati informacijski sistem, ki v realnem času posreduje informacije v skladišče in s katerim se obvestila o dogodku posredujejo odgovornim službam z namenom reševanja neskladnosti. Sistem za prijavo napak je narejen iz dveh modulov: vpis prijav napak pregled prijav napak Na osnovi informacije o neskladnosti, ki jo poda delavec, delovodja pristopi k formiranju prijave napake. Iz glavnega menuja izbere program Prijava napake (MP20). Bojan Hrovatič: Stran 70 od 85

76 Slika 33: Vstopni ekran za zajemanje prijave napake (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) V bistvu se takrat formira dodatna izdajnica ali povratnica. Najprej se izdela glava dokumenta, tako da se določijo ali vpišejo zahtevani podatki, za tem pa še postavke dokumenta. Slika 34: Podatki, ki se vpisujejo pri zajemanju prijave napake (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Za posamezni zapis se določi tudi»opis napake«. Bojan Hrovatič: Stran 71 od 85

77 Slika 35: Ekran za zajemanje opisa prijave napake (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Po potrditvi se avtomatično izdela obrazec prijave napake, ki je spremni dokument za ponovno izdajo ali pa za vračilo viška materiala v skladišče. Slika 36: Dokument prijave napake (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Bojan Hrovatič: Stran 72 od 85

78 Dostop do seznama odprtih prijav napak je možen z izbiro programa Seznam odprtih prijav napak (MP22). Le-ta se prenaša na vse radijske terminale v skladišču tako, da je vsak skladiščnik obveščen o dodatnih izdajah ali povratnicah materialov, ki jih pokriva. Istočasno je to orodje za nabavnega komercialista, ki na osnovi tako pridobljenih informacijah poskrbi za dodatno naročilo dobaviteljem, če zaloga, ki je v skladišču, ne zadostuje za pokritje delovnih nalogov. Slika 37: Ekran za pregled odprtih prijav napak (Vir: Controling in Informatika, Adria Mobil, d. o. o.) Organizacijska prenova logističnih pretokov je dala naslednje izboljšave: Zagotovitev enotnega planiranja logističnih procesov; Večja standardizacija dela; Večja polivalentnost delavcev; Boljša komunikacija znotraj kot tudi izven Sektorja logistike; Takojšnje reševanje problemov; Povečanje zadovoljstva zaposlenih; Boljše planiranje stroškov logistike; Zmanjšanje stroškov logistike; Optimalno planiranje investicij, ki omogočajo nadaljnji napredek na področju logističnih pretokov; Natančna delitev nalog in odgovornosti vseh zaposlenih; Sprotno uvajanje vseh novosti na področju logističnih dejavnosti; Optimalno vodenje projektov; Izdelava organizacijskega predpisa»logistika«, ki je v direktni povezavi z vsemi ostalimi predpisi sistema kakovosti. Prenova logističnih pretokov na področju nabavne logistike je dala naslednje izboljšave: Večja standardizacija embaliranja; Večja standardizacija označevanje embalažnih enot; Natančna določitev logističnih pogojev podjetja ob uvajanju novih dobaviteljev; Bojan Hrovatič: Stran 73 od 85