IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management logistike IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Robi Košir Kranj, februar 2008

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Robertu Leskovarju za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

3 POVZETEK V nalogi je obravnavana uvedba informacijskega sistema za vodenje logističnih procesov v preskrbovalni verigi. Informacijski sistem (WMS) je kratko predstavljen. Izdelana je analiza stanja pred uvedbo WMS. Celoten projekt uvedbe WMS v Logistični center je trajal 7 mesecev. Glavni dosežki uvedbe so znižanje stroškov poslovanja, visoka kvaliteta opravljenih storitev, obvladovanje sodobnih standardov preskrbovalnih verig, optimizacija procesov dela in večja izkoriščenost skladiščnega prostora. V nalogi so podani predlogi za nadaljnji razvoj informacijskega sistema. KLJUČNE BESEDE upravljanje preskrbovalne verige informacijski sistem za vodenje skladišč logistični proces ABSTRACT The research addresses the implementation of a logistics process management information system within the supply chain. It provides a brief description of the information system (WMS). The analysis of the state prior to implementation of WMS is given. The entire implementation process in logistic centre took 7 months. The main benefits of the implementation are reduced operating costs, high quality of accomplished services, mastered modern supply chain standards, optimised operations and increased space utilisation. The research proposes further development of the information system. KEYWORDS supply chain management warehouse management system logistics process

4 Kazalo vsebine 1 UVOD ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE DEFINICIJA PRESKRBOVALNE VERIGE VPLIV INFORMATIZACIJE NA MANAGEMENT INTEGRIRANE PRESKRBOVALNE VERIGE VPLIV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA NA PRESKRBOVALNO VERIGO METODOLOGIJA DELA DEFINICIJA PROBLEMA DEFINICIJA CILJEV PREDLAGANE METODE DELA IN ORODJA PRIČAKOVANI REZULTATI PREDSTAVITEV OKOLJA POSNETEK STANJA PRED UVEDBO WMS INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIČNIM PROCESOM IN PRESKRBOVALNI VERIGI SPLOŠNO ZAGOTOVITEV PODATKOV IN PRIPRAVA NA IZVEDBO PROJEKTA POSTAVITEV TEHNOLOGIJE SKLADIŠČA VZPOSTAVITEV POVEZAVE MED IS ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV BTC IN POSLOVNIM IS PETROL INFORMACIJSKI SISTEM ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV WMS - WAREHOUSE MANAGEMENT SYSTEM OPIS PROGRAMSKE OPREME KADROVSKA REORGANIZACIJA ŠOLANJE REZULTATI UVEDBE WMS STROŠKOVNA UČINKOVITOST KVALITETA DELA IN ZADOVOLJSTVO PARTNERJA OPTIMIZACIJA DELA IN SLEDLJIVOST BLAGA KRITERIJI DELOVNE USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH UPORABNOST INFORMACIJSKE REŠITVE ZAKLJUČEK LITERATURA... 56

5 1 UVOD 1.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ LOGISTIKE Od trenutka, ko se je pojavilo človeštvo, je moral človek premagovati prostor in čas. Logistika pa se je začela razvijati kot del vojaške vede pred nekaj sto leti. O izvoru besede logistika obstaja več razlag. Najustreznejša razlaga, ki izhaja iz francoskega glagola loger, ki pomeni nastaniti, vojaška veda pa je pomen tega izraza razširila ne samo na nastanitev vojske, temveč tudi na preskrbovanje vojske s hrano, obleko, orožjem, strelivom itd. Zgodovinski razvoj sodobne podjetniške logistike lahko razdelimo na tri pomembna obdobja: na obdobje pred letom 1950, ko so najprej s področja marketinga, skušali definirati fizično distribucijo in to, kako se le-ta razlikuje od marketinga na strani povpraševanja. Prva prava uporaba logističnih konceptov pa je dejavnost vojaške logistike. V drugem obdobju od leta 1950 do 1970 se je logistika močno razvila v gospodarstvu predvsem na podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA s preskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu. Kot zadnje obdobje štejemo obdobje po letu 1970, ko so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinaša določene koristi. Obdobje stagflacije in naftna kriza sta zelo vplivala prav na logistične dejavnosti (visoke cene transporta zaradi visokih cen surove nafte, povečani stroški za vzdrževanje zalog), zato so jim bili v vodstvih podjetij prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil nastanek integralnega logističnega pristopa. Čeprav je bila fizična distribucija še zmeraj prevladujoča tema, so vse večji pomen začeli pripisovati tudi nabavi in gospodarjenju z materiali. To je postopoma privedlo do današnjega pojmovanja podjetniške logistike, ki združuje gospodarjenje z materiali, distribucijo in dodatnimi dejavnostmi. Po Jünemannu (1989) obstajata horizontalna in vertikalna logistika. Pri vertikalni sestavi razlikuje raven managementa, raven logistike in raven materialnega toka. Horizontalno strukturo pa razčleni v skladu s sistemom klasičnih funkcijskih področij na nabavno, proizvodno, distribucijsko in razbremenilno logistiko. Dolgo časa se je logistiki pripisoval le pomen instrumenta racionalizacije. Glede na to se je od logistike kot servisne funkcije pričakovalo, da bo izpolnjevala predpisane naloge z minimalnimi stroški. V tem smislu opravlja nabavna logistika preskrbni servis, distribucijska logistika pa dobavni servis. Najizrazitejša formulacija tega razumevanja je 5P, po katerem morajo logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu z minimalnimi stroški. Taka definicija prisoja logistiki čisto podporno funkcijo v trenutnih okvirih. Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupca pa kažejo, da je pomen logistike v taki obliki omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logistike neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja (Becker in Rosemann, 1993): logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 5

6 Čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve; Koncept sinhronizirane nabave (just-in-time) zahteva od dobaviteljev dobavo manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje terminske zanesljivosti; Zaradi presežne ponudbe je potrebno čedalje večjo pozornost posvetiti željam kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov (na primer pakiranje, transportna enota). Spremenjena tržna razmerja so pripeljala do tega, da so se spremenile tudi naloge v logističnih podsistemih. Tako naloga nabavne logistike ni več le zagotavljanje razpoložljivosti potrebnih materialov, ampak tudi dolgoročna integracija dobaviteljev v logistično verigo, še posebej zaradi vse manjše globine proizvodnih programov. Proizvodna logistika mora dejavno sodelovati pri reorganiziranju proizvodnih struktur. Pri tem je treba, na eni strani alternativne organizacijske koncepte presojati z logističnega vidika, na drugi strani pa posamezne organizacijske enote med seboj povezati, da se ustvari optimalni materialni tok. Posledica zaostrene konkurence se za distribucijsko logistiko kaže v tem, da podjetja z izboljšanim dobavnim servisom ali večjo terminsko zanesljivostjo izrabljajo nadaljnje možnosti za diferenciranje proizvodov in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost. Končno postavlja čedalje strožja okoljska zakonodaja, ki vse bolj obremenjuje stroške podjetij, razbremenilni logistiki zmerom večje zahteve. Posledica tega je, da je v središče pozornosti treba postaviti načrtovanje in krmiljenje celotne logistične verige in s tem koordiniranje materialnega toka kot dejansko logistično inovacijo. Čim bolj podjetje uporablja logistiko za ustvarjanje konkurenčnih prednosti, tem bolj nezadostna je njena vloga kot čiste podporne funkcije. Zato so podjetja, ki so videla strateški pomen logistike, v smislu organizacijske integracije namenila logistiki višji položaj v organizacijski hierarhiji. Namesto nekdanje štabne enote zdaj zastopa interese logistike pogosto logistični management v linijski funkciji. Njegova vloga je planiranje, krmiljenje, koordiniranje in kontroliranje celotne logistične verige. Cilj logističnega podjetja tako ni le minimiziranje vseh stroškov, na katere logistika vpliva, temveč je vključena tudi prihodkovna stran, na primer maksimiziranje razlike med prihodki na katere vpliva logistika, in stroški. Nesporno je logistika za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Zaenkrat je bila logistika predstavljena le na področju mikrologistike znotraj podjetij oziroma v različnih organizacijah, proizvodnih podjetjih vendar ima logistika širši pomen. Logistiko med organizacijami uvrščamo v metalogistiko, globalno gledano na različnih geografskih področjih pa jo uvrščamo v tako imenovano makrologistiko. Pri makrologističnem vidiku je velik poudarek na logističnih centrih (pristanišča, terminali, distribucijski centri itd.) Za lažjo predstavitev širine logistične verige vanj padejo sledeče temeljne storitve: skladiščenje in hramba stvari, prekladalne storitve, logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 6

7 zbiranje tovorov za oblikovanje večjih tovornih enot, distribucija pošiljk, pakiranje, sortiranje, označevanje, tehtanje in druge storitve, kontejnerizacija blaga, povezava med logističnimi baznimi procesi, oblikovanje multimodalnih vrst transporta, manipulacije s tovorki/vozili pri prehodu iz enega na drug transportni nosilec, dovoz in odvoz pošiljk v lokalnem prevozu itd. Zraven spadajo vse spremljevalne storitve kot so: špediterske storitve, transportno-agencijske storitve, kontrolne storitve, transportno-zavarovalne storitve, svetovanja in posredovanja pri organizaciji logističnih procesov, vodenju logističnih dejavnosti, preskrba voznikov, vozil, opravljanje tehničnih storitev, oddajanje prostora za vozila, za odlaganje kontejnerjev itd. Glavni elementi logističnega sistem pa so naslednji: zunanji transport (pomorski, zračni, železniški, po notranjih vodah, po ceveh, kombinirani in multimodalni), notranji transport, skladiščenje, zaloge, manipuliranje z blagom, informacije, komunikacija in kontrola, kadri. Kot je bilo že uvodoma predstavljeno so logistiko najprej razumeli kot fizično distribucijo in so šele nato začeli urejati notranjo logistiko, t.j. tako imenovani notranji transport, skladiščenje surovin in drugih materialov v proizvodnem procesu ter so se že kot posledica tega ustanavljali logistični oddelki. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 7

8 V tretji fazi so začeli logistične oddelke povezovati z drugimi funkcijami v podjetju, naprimer s proizvodnjo, nabavo, marketingom in financami itd. V nekaterih podjetjih so prav v te namene ustanavljali posebne povezovalne time, ki se osredotočajo na povezovanje osnovnih procesov poslovanja, na katera se mora podjetje osredotočiti, da lahko sledi spremembam na trgu. Posledica tega so morali opraviti reinžiniring organizacije v podjetju. Pri tem teoretiki navajajo vrsto osnovnih procesov kot so izpolnjevanje naročil, razvoj novih proizvodov, planiranje marketinga, management informacij, analiza profitabilnosti, integracija dobave, management stroškov, management kakovosti in okolja, nenehne izboljšave itd. S temi procesi je tesno povezana logistika. Logistična dejavnost je bila v prvih treh fazah razvoja osredotočena predvsem na posamično podjetje. Če v preskrbovalni verigi deluje vsako podjetje izolirano, je jasno, da optimiranje logistike ni mogoče, ker ni koordinirana. Zato je potrebno koordiniranje vseh podjetij, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi. V četrti fazi, ki je še vedno v razvoju, so še vedno redka podjetja, ki se lahko pohvalijo s 100% izkoriščenostjo informatizacije v celotni preskrbovalni verigi. Torej na četrti stopnji razvoja logistike je to naloga managementa logistične oziroma preskrbovalne verige (angl. Supply Chain Management - SCM), kar je tudi jedro specialistične naloge. Informacijske povezave med podjetji in tesnejša integracija logističnih aktivnosti omogoča podjetjem skrajšanje časa dobave in zmanjševanje zalog vsem podjetjem v korist. Tako navajajo v ameriški literaturi, da je srednje ameriško podjetje za proizvodnjo mehansko-električne opreme z racionalno preskrbovalno verigo podvojilo obračanje zalog (s 6-krat na 8-krat na leto) in povečalo notranji dobavni servis s 60 na 98 odstotkov. Pri izboljšanju preskrbovalne verige poudarjajo, da so subjekti v preskrbovalni verigi sodelovali pri maksimiziranju nakladalnega faktorja, zmanjšanju števila praznih voženj, dodelili optimalno količino tovora različnim vrstam transporta in standardizirali sisteme za manipuliranje z blagom, ki povečujejo učinkovito izrabo vozil in skladišč. Predpostavka vrednostne verige je, da vsaka dejavnost v logistični oziroma preskrbovalni verigi dodaja ali zmanjšuje število proizvodov ali storitev (servis). Pri tem mora prodajalec vedeti: da dodana vrednost proizvoda narašča z vsako stopnjo poteka preskrbovalne verige, zmanjšana za stroške materiala in kupljenih delov proizvodov ter storitev (servisov); da je potrebna analiza vrednosti, to je sistematična in kritična ocena, kako je treba izboljšati odnose odjemalcev ter se osredotočiti na presojo razmerja med skupnimi stroški in vrednostjo zadnjega uporabnika. Omenjeni ugotovitvi sta nujno potrebni za načrtovanje preskrbovalne verige, pri čemer je osrednje vprašanje merjenje časa in stroškov v celotni preskrbovalni verigi. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 8

9 1.2 DEFINICIJA PRESKRBOVALNE VERIGE Definicija preskrbovalne verige je mreža zvez in distribucijskih možnosti, ki opravljajo funkcije nabave materialov, njihovega preoblikovanja v vmesne in končne proizvode ter distribucijo končnih proizvodov kupcem. Preskrbovalna veriga obstaja v storitvenih in proizvodnih podjetjih, čeprav se kompleksnost verige lahko razlikuje med različnimi panogami in podjetji. Glede na avtorje imamo različne definicije preskrbovalnih verig, ki se med seboj ne razlikujejo veliko. Trenutno le redko obstajajo popolni sistemi, ki bi omogočili management celotne preskrbovalne verige. Preskrbovalne verige, ki zajemajo vse kupčeve in dobaviteljeve operativne, finančne in logistične sisteme so že mogoče in kot primer navajamo podjetje Cisco Systems, ki se je najbolj približalo popolni integraciji. V zvezi s tem uporablja preskrbovalne verige ter vmesnike med obema deloma. Na sliki 1 je prikazana enostavna preskrbovalna veriga, ki povezuje proizvodnjo podjetje z njegovimi dobavitelji, distributerji in odjemalci. Med njimi je prikazan tok materiala, informacijski tok in denarni tok. Slika 1: Enostavna preskrbovalna veriga (Povzeto iz: Logožar, 2004) Pri preskrbovalnih verigah je potrebno poudariti tri osnovne komponente: Dobavitelji - segment vključuje dobavitelje prve ravni, ki so lahko tudi sami proizvodna ali montažna podjetja, in njihove dobavitelje. Ta razmerja se lahko širijo na več ravni do proizvajalcev primarnih surovin; Notranje funkcije - segment vključuje vse procese, ki jih določeno podjetje potrebuje za transformiranje inputov, ki so jih dobavili dobavitelji, v outpute. Zajema vse procese od trenutka, ko materiali in surovine vstopijo v podjetje, do trenutka, ko končni proizvodi zapustijo podjetje in se distribuirajo naprej; Distributerji - segment zajema vse distribucijske procese in procese, da se blago dostavi končnim odjemalcem. Preskrbovalna veriga se konča ko odsluženi proizvod uničimo ali deponiramo po preteku njegove življenjske dobe; logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 9

10 To je primer linearne preskrbovalne verige, ki se pojavi redko in je osnovna, vendar če pogledamo samo avtomobilsko industrijo, to že ni več linearna veriga oziroma se pojavljajo že tako imenovane krožne povezave in dvosmerni informacijski tokovi in celo materialni tokovi, ko se blago vrača v podjetje kot pri razbremenilni logistiki. Preskrbovalne verige, ki vključujejo dobavitelje/odjemalce v drugih državah, imenujem globalne verige (Slika 2). Globalne verige so kompleksnejše in običajno daljše in je zato verjetnost, da se bodo pojavili dodatni problemi in negotovost. Informacijske tehnologije so izjemno pomembne pri podpiranju globalnih verig. Težave v globalnih verigah povzročajo naprimer pravna vprašanja, carinske stopnje in davki, jezikovne kulturne razlike, hitre spremembe tečajev valut in politična nestabilnost. Sledenje/Sistem sledljivosti Upravljanje z naročili Internet Izvoz Trgovina Medcelinska prodaja Regijska prodaja Upravljanje in združevanje naročili Ladijski,zračni transport Uvoz Crossdocking skladišča Interni prevozi Distribucijski centri Transport Povratna logistika Proizvodnja - Prodajalci Prodaja na drobno - Kupci Slika 2: Preskrbovalna veriga prodaje blaga Zaradi vse večjega pomena in zapletenosti postopkov v preskrbovalni verigi so se podjetja primorana odločati za temeljite spremembe v odnosih. Podjetja primarno želijo vzpostaviti dolgoročne partnerske odnose z dobavitelji, ki bi bili osnova za integracijo v obliki elektronske izmenjave podatkov in s tem na novo razdelitev nalog med proizvajalcem ter dobaviteljem. Zaradi intenzivnosti novih odnosov je treba občutno zmanjšati število dobaviteljev, torej preiti na preskrbo iz enega vira. S tem se podjetje odpove prednostim preskrbe iz več virov, kot so zanesljivost preskrbe in konkuriranje ponudnikov glede kakovosti, cene in dobavnih pogojev. Preskrba iz enega vira pa pomeni doseganje sinergije na podlagi skupnega razvoja proizvodov, skrajšanjem procesne verige po zaslugi premišljenih konceptov zagotavljanja kakovosti in logističnih konceptov ali s skupnim optimiranjem skladiščenja, ki ga izvaja logistično storitveno podjetje. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 10

11 1.3 VPLIV INFORMATIZACIJE NA MANAGEMENT INTEGRIRANE PRESKRBOVALNE VERIGE Za izmenjavo podatkov med partnerjema v preskrbovalni verigi obstajajo različne možnosti: partnerja imata identične sisteme in je treba rešiti le tehnični vidik komuniciranja (omrežje in komunikacijski protokoli); partnerja uporabljata različne informacijske sisteme, zato je potrebno uvesti dva pretvorniška programa, ki bosta podatke prvega partnerja pretvarjala v podatkovni format drugega partnerja in nasprotno; partnerja uporabljata različne sisteme, vendar se dogovorita za uporabo standardnega formata za prenos podatkov. Prvi primer je zaželen, vendar je nerealno pričakovati, da bosta partnerja uporabljala enake sisteme, saj partnerji velikokrat uporabljajo lastne rešitve, zato je tudi neposredna povezava dveh sistemov zelo težavna in se že nekaj časa razvijajo ter uporabljajo standardizirani vmesniki. Avtomobilska industrija je prva panoga, ki je razvila standardizirane vmesnike za izmenjavo podatkov z dobavitelji. Standard se imenuje ODETTE. Podobne standarde uporabljajo tudi v drugih bolj razvitih panogah kot je kemična industrija (CEFIC), v industriji elektronike (EDIFICE), v ladijskem transportu (EDISHIP), v zavarovalništvu (RINET), v bančništvu (SWIFT) in kot primer v trgovski dejavnosti (SEDAS). Obstajajo tudi standardi, ki veljajo v več panogah, na primer ameriški standard (ANSI X.12), britanski standard (TRADCOM). Mednarodni uveljavljen vmesnik, ki se je razvil v več panogah, je EDIFACT (Electronic Data Interchange for Administration, Commerce and Transport), iz katerega je bil izpeljan tudi EANCOM (International Article Numbering Association EDI Communication Implementation Guidelines), ki je trenutno najbolj uporaben v Evropi in tudi v svetu. Standard EANCOM ponuja jasne definicije in razlage, ki poslovnim partnerjem omogočajo preprosto, natančno in stroškovno učinkovito izmenjavo poslovnih dokumentov. Najpomembnejši prednosti sta njegova mednarodna razširjenost in uporabnost v vseh gospodarskih panogah. Vse informacijske in komunikacijske povezave med partnerji veljajo tako v nabavni kot v distribucijski preskrbovalni verigi. Prehod na četrto današnjo stopnjo razvoja logistike (preskrbovalne oziroma logistične verige) so pospeševali predvsem globalizacija, razvoj informacijske tehnologije in outsourcing. Globalizacija oziroma prostorska širitev dobavnih in prodajnih trgov, ne le v kontinentalnih, temveč tudi v svetovnih razmerah, je podaljšala transportne poti, omogočila večje število kombinacij transportne zvrsti, skrajšala čas dostave, zaostrila konkurenco itd. Zlasti pa se je povečalo število udeležencev na poti od nabave surovine do proizvodnje in nato do posrednikov ter uporabnikov blaga. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 11

12 Razvoj informacijske tehnologije (e-poslovanje) na eni strani pospešuje sklepanje pogodb o dobavi blaga, na drugi strani pa pri množici dobavnih pogodb nastajajo potrebe po vse večjem številu fizičnih dostav, in sicer zaradi vse večje konkurence, v čim krajšem možnem času. Zaradi vse močnejše konkurence morajo podjetja stalno izboljševati proizvodnjo. To pomeni, da se morajo omejiti na svojo osnovno dejavnost, pomožne dejavnosti (na primer logistične dejavnosti kot so skladiščenje, distribucija, pakiranje, itd.) pa morajo prepuščati v izvajanje tretjim podjetjem - za to se uporablja angleški izraz outsourcing, v slovenščini pa se uveljavlja izraz»zunanje izvajanje«. Vsi ti partnerji, ki so udeleženi v nabavni verigi morajo sodelovati v verigi tako, da pride pravo blago do končnega uporabnika ob pravem času, v pravi količini, na pravo mesto, nepoškodovano in z optimalnimi stroški. Na tej stopnji logističnega razvoja morajo biti podjetja pozorna ne le na razvoj lastne logistike, temveč tudi na zunanje logistične odnose s podjetji v preskrbovalni verigi. Povezovanje med organizacijami poteka na osnovi partnerstva in skupnih koristi, torej na osnovi razmerja: dobim - dobi (angl. win - win). Če to razumemo, vidimo, da je za dosego tega cilja potrebna dobra organiziranost preskrbovalne verige - management oziroma upravljanje preskrbovalne verige. Novost, ki šele v današnjem času prihaja na površje je, da se podjetja že zavedajo, da ni mogoče konkurirati individualno v preskrbovalni verigi, temveč je potrebno v konkurenci nastopati kot član preskrbovalne verige v celoti proti članom druge preskrbovalne verige kot celote, upoštevajoč sinergijske učinke celotne preskrbovalne verige. Zaradi tega je vse bolj pomemben management preskrbovalne verige. Torej je funkcija managementa planiranje, organiziranje, koordiniranje in kontroliranje aktivnost preskrbovalne verige. Cilj je zmanjšanje negotovosti in tveganja v preskrbovalni verigi, s čimer pozitivno vpliva na raven zalog, čas proizvodnega cikla, poslovne procese in servisiranje odjemalcev. Vse te koristi pripomorejo k izboljšanju profitabilnosti in konkurenčnosti. Le nekatere verige so sposobne trajno zadovoljevati potrebe porabnikov. Ohranitev pridobljene konkurenčne prednosti zahteva prilagodljivost in stalno spremljanje konkurenčnih preskrbovalnih verig, s čimer je omogočeno stalno uvajanje najboljših rešitev v lasten logistični sistem. Omenimo tri ključne elemente preskrbovalne verige: Proces izpolnitve naročila. To so dejavnosti, ki potekajo preko komponent preskrbovalne verige in segajo od vnašanja naročila, potrditve, do embaliranja, dostave in plačila. Upravljanje življenjskega cikla proizvoda. Sem se uvršča nadzor skozi preskrbovalno verigo, skupaj z izdelavo prototipa proizvoda, razvojem proizvoda, njegovih nadgradenj, do popravil in upravljanje konca življenjskega cikla proizvoda. Spremljevalne storitve. To so dejavnosti preskrbovalne verige, povezane s poprodajnimi storitvami, s katerimi se želi doseči zadovoljstvo strank. V poprodajne storitve spadajo razpoložljivost storitve, rezervni deli, pravilne različice proizvodov - za čim večje zadovoljstvo strank. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 12

13 Izjemno pomembno je, da podjetje določi stroške, ki nastajajo v celotni preskrbovalni verigi. Pri tem moramo poiskati odgovore na dve vprašanji: Kje in koliko se materialu, polproizvodu in končnemu proizvodu dodaja vrednost v verigi od dobavitelja do porabnika? Kolikšni so stroški dodajanja vrednosti na vsaki stopnji v tej verigi? Odgovore na ti dve vprašanje daje podrobna analiza posameznih členov preskrbovalne verige, njihovih stroškov in njihove dodane vrednosti. 1.4 VPLIV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA NA PRESKRBOVALNO VERIGO Vpliv elektronskega poslovanja na integrirano preskrbovalno verigo je očiten v štirih ključnih dimenzijah: pretoku informacij, časovni usklajenosti načrtov, koordinaciji poteka dela in novih poslovnih modelih. Če opazujemo te štiri dimenzije v navedenem zaporedju, sta vidni stopnjujoča se povezanost in koordinacija med členi preskrbovalne verige. Z uvajanjem elektronskega poslovanja v preskrbovalno verigo so podjetja začela učinkoviteje uporabljati nekatere bistvene koncepte in načela preskrbovalne verige, Ti koncepti vključujejo pretok informacij, medsebojno sodelovanje, avtomatizacijo, preoblikovanje preskrbovalne verige, sklepanje partnerskih pogodb itd. Inovativen pristop k uresničevanju bistvenih konceptov preskrbovalne verige je omogočil internet. Poleg tega moramo omeniti pretok informacij, ki se nanaša na izmenjavanje informacij med členi preskrbovalne verige. Pri tem je mišljen kateri koli tip podatkov, ki bi lahko vplival na dejanja in izvedbo dela drugih členov preskrbovalne verige. Nekateri primeri vključujejo podatke o povpraševanju, stanju zalog, načrtih zmogljivosti, načrtu proizvodnje in odpreme. V idealnem primeru bi bile tovrstne informacije pravočasno dosegljive določenemu členu preskrbovalne verige prek interneta in brez velikega truda. Pretok informacij je temeljni del integrirane preskrbovalne verige. Za uspešno koordinacijo proizvodov, finančnih in podatkovnih tokov morajo imeti podjetja vzdolž preskrbovalne verige dostop do natančnih in pravočasnih informacij o stanju v preskrbovalni verigi. Eden najpomembnejših razlogov za kopičenje zalog je negotovost povpraševanja. Vzrok za to je v slabi komunikaciji med členi preskrbovalne verige. To je namreč najučinkovitejši način odpravljanja problema popačenja informacij o povpraševanju vzdolž preskrbovalne verige - gre za tako imenovani učinek biča. Za popačenje informacij gre, kadar partnerji uporabijo lokalne informacije pri napovedovanju povpraševanja in jih posredujejo svojim partnerjem vzdolž preskrbovalne verige, ti pa nato sprejmejo odločitve o nabavi na podlagi lokalnih dejavnikov. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 13

14 Popačene informacije se prenašajo z ene ravni preskrbovalne verige na drugo in te veljajo za enega najpomembnejših razlogov neučinkovitosti preskrbovalne verige. Na sliki 3 je prikazano gibanje zalog pri organizacijah v preskrbovalni verigi. Jasno je vidno, da je dinamika zalog največja pri organizacijah na začetku preskrbovalne verige. Slika 3: Učinek biča pred uvedbo e-poslovanja (Povzeto po: Leskovar, 2004) Učinek bikovega repa bistveno zmanjšamo z uvedbo povezovalnega informacijskega sistema ali t.i. virtualno organizacijo, kjer vse partnerske organizacije dobijo informacijo kupca istočasno, ne glede na to, kje v preskrbovalni verigi se nahajajo (slika 4). Opazimo, da se zaloge bistveno zmanjšajo, prav tako variacije gibanja zalog. Zaradi narave sistema (kaskadni sistem, ki jih pri simulaciji sistemov obravnavamo kot sisteme višjega reda) pa ni mogoče popolnoma odpraviti bikovega repa. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 14

15 Slika 4: Učinek biča po uvedbi e-poslovanja (Povzeto po: Leskovar, 2004) Elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega pojma electronic commerce, ki je nastal v trgovini ter industriji in se je na začetku nanašal na vsa gospodarska oziroma poslovna področja. Elektronsko poslovanje je posledica zahtev, da se logistični sistemi oz. sistemi preskrbovalnih verig z uporabo novih tehnologij razvijejo v zelo učinkovite poslovne mreže. Osnova elektronskega poslovanja pa je pred tem razmah interneta, intraneta, extraneta in medsebojno povezavo med njimi. S tem ko se je elektronsko poslovanje širilo tudi na negospodarska (neprofitna) področja, so ta izraz pogosto obdržali, čeprav ni več imel prvotnega pomena. V slovenščini obstaja zanj izraz elektronsko poslovanje, ki se lahko uporablja kot splošen izraz za vse mogoče vrste elektronskega poslovanja. V angleščini se podoben izraz še ni uveljavil. Mogoče pa se bo uveljavil izraz»electronic transactions, ki ga najdemo v nekaterih literaturah. Elektronsko poslovanje zajema: Način dela: elektronska izmenjava podatkov; Vsebine poslovanja so skoraj neomejene: blago, storitve, izvajanje plačil, predprodajne in poprodajne dejavnosti, delovanje državnih organov in javnih služb; Glavne skupine udeležencev so podjetja, državne in javne službe ter posamezniki. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 15

16 Elektronsko poslovanje prinaša vrsto sprememb, ki bodo zlasti prilagodljivim in inovativnim podjetjem lahko omogočile razcvet iz naslednjih razlogov: Tržni razlogi - elektronsko poslovanje podjetjem omogoča nove načine dostopa do trga in hitreje kot kdaj prej je mogoče odkriti nove tržne segmente. Interaktivnost na trgu in osebno trženje omogočata prilagajanje proizvodov in storitev različnim odjemalcem; Globalizacijski razlogi - zaradi globalizacije kot svetovne usmeritve se poslovno okolje v zadnjem obdobju zelo spreminja. Lokalni konkurenci se pridružuje še zahtevnejša globalna konkurenca. Tako sedaj poteka preobrazba podjetij v globalna podjetja. Uspešno poslovanje globalnih podjetij pa lahko temelji le na elektronskem poslovanju; Osredotočenje - uporaba novih tehnologij v podjetju omogoča osredotočenje na ključne sposobnosti podjetja. Z elektronskim poslovanjem lahko podjetja avtomatizirajo velik del poslovnih procesov, ki niso ključni, in s tem sprostijo mnogo virov; Ekonomski razlogi - uporaba cenovno ugodnih in hitrih komunikacijskih tehnologij, popolna avtomatizacija poslovnih procesov, takojšnja odzivnost, manjša poraba časa za določena opravila in precej manjša poraba papirja privarčujejo veliko virov. Tako elektronsko poslovanje zmanjšuje stroške ter zagotavlja konkurenčno prednost in obstoj na trgu. Bistveno se lahko zmanjšajo tudi transakcijski stroški; Kadrovski razlogi - z elektronskim poslovanjem se lahko večina poslovnih procesov delno ali popolnoma avtomatizira, zato se zmanjšujejo potrebe po kadrih; Poslovno-organizacijski razlogi - elektronsko poslovanje pomeni tudi korenito spremembo načina izvajanja poslovnih procesov in to ima velik ter neposreden vpliv na organiziranost podjetij. Z uvajanjem elektronskega poslovanja nastaja priložnost za reorganizacijo podjetja; Tehnološko-tehnični razlogi - nove tehnologije omogočajo neposredne ter hitre povezave med udeleženci v poslovnih procesih in s tem brezpapirno poslovanje. V elektronske dokumente je mogoče prevesti oziroma predelati skoraj vse dokumente, ki jih podjetja uporabljajo in izmenjujejo. Hitre povezave omogočajo takojšnjo odzivnost in stalno navzočnost. Elektronsko poslovanje je v bistvu oblika trgovanja. ki temelji na novih možnostih komuniciranja. V materialne logistične procese elektronsko poslovanje ne bo prinašalo bistvenih sprememb, če se ne upošteva distribucija digitalnega blaga. Vsekakor se bodo zaradi novih možnosti za izmenjavo informacij spremenile tudi možnosti za izvajanje materialnih logističnih procesov, pojavljali pa se bodo tudi problemi v zvezi z distribucijsko logistiko. Poglavitna prednost elektronskega poslovanja bo za logistiko prišla do veljave, če se bodo informacije, ki jih posredujejo posamezni poslovni partnerji, zbirale neposredno v sistemih za obdelavo podatkov zadevnega podjetja in bo s tem odpadla potreba po večkratnem vnašanju informacij v sisteme za obdelavo podatkov, odpravljena pa bo tudi večtirnost informacijskih tokov v podjetju. Hitrost in logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 16

17 zanesljivost prenosa informacij med poslovnimi partnerji se bosta zaradi tega povečali. Elektronsko poslovanje ima velik pomen za nabavno in distribucijsko logistiko. Zaradi uporabe elektronskega poslovanja je mogoče pričakovati znatne stroškovne prihranke, pa tudi časovne prihranke in izboljšanje kakovosti. Da bi se lahko popolnoma izrabile prednosti elektronskega poslovanja, je treba zagotoviti kompatibilnost medijev in odpraviti večkratno obdelavo podatkov, hkrati pa se morajo aplikacije elektronskega poslovanja na kupčevi nabavni strani prekrivati z distributerjevimi aplikacijami elektronskega poslovanja. Razmejitev med aplikacijami elektronskega poslovanja pri nabavi in aplikacijami elektronskega poslovanja pri distribuciji je zato skoraj nemogoča. Globalno elektronsko trgovanje ima za ponudnike številne in pomembne prednosti: zagotavlja večji trg, nižje zagonske in obratovalne stroške, vstop na neomejeno velik trg brez fizične navzočnosti, poceni distribucijo, obsežno dobavo ob nižjih stroških, učinkovitejše trženjske prijeme. Tako nabavna kot distribucijska logistika se morata prilagoditi zahtevam globalnih tirov in izrabiti globalne priložnosti z upoštevanjem prednosti in pomanjkljivosti, ki iz tega izhajajo: izrabiti je treba globalne cenovne razlike, zagotoviti si ustrezne nabavne količine v času, ko primanjkuje določenega materiala, zmanjšati nabavno tveganje z vključevanjem večjega števila dobaviteljev, upoštevati je treba večje transportne razdalje in daljši dobavni čas, večje transportne zaloge in manjšo dobavno zanesljivost. Vendar je mogoče z elektronskim poslovanjem vsaj delno odpraviti pomanjkljivosti globalne nabave, kot so večja kompleksnost informacijskih tokov in iz tega izhajajoči višji stroški koordinacije. Možnosti za uporabo elektronskega poslovanja v notranji logistiki so v primerjavi z navedenimi primeri precej manjše. Razloga tičita verjetno v dejstvu, da je proizvodnja le redko neposredno povezana s trgi zunaj podjetja in da so vsi procesi notranje logistike integrirani v podjetniške sisteme za obdelavo podatkov. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 17

18 Slika 5: Poenostavljeni informacijski tok v elektronskem poslovanju (Povzeto po: Logožar, 2004) logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 18

19 2 METODOLOGIJA DELA 2.1 DEFINICIJA PROBLEMA Glavni problem je tehnološka zaostalost in s tem nekonkurenčnost na trgu, kar se odraža v velikih stroških poslovanja in ekonomsko neupravičeni storitvi (ROIC). Posledica tega so inventurni manjki, reklamacije, dolgi dobavni roki, neizkoriščenost prostora, neurejenost in nenazadnje nezadovoljstvo poslovnega partnerja z opravljenimi storitvami. Rezultat obstoječega stanja bo že v naslednjem trenutku negativno vplival na odnos poslovnega partnerja do BTC-ja, posledica bo prekinjena pogodba in izguba posla, zato je nujno potrebno pričeti s projektom informatizacije skladiščnih oziroma celotnih logističnih procesov, prenovo tehnoloških postopkov, ki bo zagotovilo zadovoljstvo tako poslovnega partnerja zaradi kakovostnih storitev, kot lastnika BTC-ja zaradi ugleda družbe in znižanja stroškov opravljenih storitev znotraj Poslovne enote. 2.2 DEFINICIJA CILJEV Cilj projektne naloge v konkretnem podjetju je znižati oziroma vsaj ohraniti višino stroškov poslovanja pri ustreznem povečanju prihodkov in s tem povečanja donosnosti na kapital, kar je zahteva lastnikov družbe. Vzporedno temu cilju je potrebno projekt zasnovati tako, da se zagotovi takšna kvaliteta storitev in s tem povezana ustrezna tehnologija, ki bo zadostovala, da delniška družba s svojimi storitvami ostane korak pred konkurenco na trgu. 2.3 PREDLAGANE METODE DELA IN ORODJA Projektni pristop bo temeljil na priporočilih PMI (Project Management Institute), uporabljena pa bodo ustrezna orodja kot so Microsoft Project, Microsoft Word in Excel. Tehnološki pristop optimizacije prostora, transportnih poti, postavitve regalne konstrukcije in ostale opreme bo izpeljan s pomočjo programa AutoCad. Za analizo in pripravo podatkov frekventnosti gibanja artiklov obstoječega sistema je predvidena ABC metoda. Uporabljeni bosta tudi metodi Optimalne naročilne količine in Metoda optimiziranja transporta. Orodje, s katerim bo zagotovljena optimalna kvaliteta logističnih storitev, je informacijski sistem za vodenje logističnih procesov v preskrbovalni verig, ki se imenuje Mentek logistika blaga. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 19

20 2.4 PRIČAKOVANI REZULTATI Pričakovani so naslednji rezultati: Znižanje stroškov skladiščenja in distribucije, ki bo posledica optimizacije procesov; Skrajšanje dobavnih rokov zaradi hitrega zajema in pretoka podatkov; Tehnologija bo omogočala povečanje točnosti sprejema in odpreme blaga in s tem zmanjšanje reklamacij; Stalno spremljanje in normiranje delavcev s pomočjo zbranih podatkov, ki bodo kasneje služili za postavitev sistema nagrajevanja; Povečanje izkoriščenosti prostora zaradi tehnološkega pristopa uporabe opreme in postavitve regalne konstrukcije; Izboljšanje nadzora nad stanjem zalog in s tem zmanjšanje inventurnih razlik; Obvladovanje sodobnih standardov preskrbovalnih verig; Zagotovitev ustrezne donosnosti na kapital in zadovoljstvo poslovnih partnerjev za katere opravljamo storitve. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 20

21 3 PREDSTAVITEV OKOLJA Delniška družba BTC d.d. ima že več kot polstoletno tradicijo in se je začela razvijati iz centralnih skladišč leta Danes je glavna dejavnost družbe upravljanje s prostorom za poslovne, trgovske in rekreativno - zabaviščne dejavnosti in nudenje logističnih storitev. Družbo sestavljajo PE Ljubljana ( m 2 ), PE Logistični center ( m 2 ), PE Vodno mesto Atlantis ( m 2 ), PE Novo mesto ( m 2 ) in PE Murska Sobota ( m 2 ). Glavna dejavnost družbe je upravljanje s prostorom, na katerem se nahaja več kot 350 trgovin, gostinskih in drugih storitvenih lokalov. BTC City letno obišče preko 19 milijonov ljudi, v njem pa je našlo delo preko ljudi. Tudi statistika internetnih obiskov pravi, da je letno 1 milijon internetnih obiskovalcev. Sedež družbe BTC d.d. je na Šmartinski cesti 152. V okviru družbe BTC d.d. Ljubljana, ki je sicer upravljalec in lastnik enega največjih nakupovalno - zabaviščnih centrov v tem delu Evrope, kot je že omenjeno deluje tudi Poslovna enota Logistični center. Ta nadaljuje tradicijo in delo nekdanjih Javnih skladišč in dosega 25% delež realizacije celotne družbe. BTC d.d., PE Logistični center se nahaja ob glavnem železniško - transportnem kontejnerskem terminalu in ima omogočen direkten dostop do obvoznice, ki iz središča Slovenije omogoča hiter dostop do katerekoli lokacije v Sloveniji. Logistične storitve opravljajo na m 2 zaprtih skladiščnih površin, na m 2 zunanjih odprtih površinah in v 1000 m 2 sodobno opremljene hladilnice. Poleg tega svojo dejavnost opravljajo še na dodatnih m 2 v distribucijskem centru Spar, ki jo imenujejo posli na ključ in sicer z določenim pogodbenim komitentom, za katerega opravljajo celovito logistiko na m 2. Projekt je bil izveden v smislu Dva partnerja, ena vizija!. Spar Slovenija je investiral v gradnjo in tehnološko opremo, BTC d.d. pa je prispeval svoje znanje in na podlagi 50-letnih izkušenj za lastnika opravlja logistične in distribucijske storitve v celoti. Dnevno se povprečno pripravi palet blaga ter odpremi na približno 400 lokacij kupcev. Vse to zahteva najboljšo tehnologijo, odlično poznavanje geografije in specifične zahteve pri dostavi. Srce uspešnega poslovanja je dober informacijski sistem. V zadnjem času so se usmerili v izredno ozko specializacijo outsourcing-a logističnih storitev, ki jih drugi logistični ponudniki ne nudijo oziroma se za njih niso specializirali. Seveda je pogoj, da ob taki usmeritvi dosegajo izredno kvaliteto storitev. To potrjujejo poslovni partnerji, ki so jim v zadnjem obdobju zaupali opravljanje storitev: skladiščenja in manipulacije blaga z vsemi spremljajočimi storitvami pri različnih temperaturnih režimih in organizacijo transporta za dostavo blaga po Sloveniji. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 21

22 Izziv družbe BTC d.d. je, da lahko s svojo prilagodljivostjo in obvladovanjem logističnih procesov ponudi svojim partnerjem optimizirano celovito butično logistično storitev. Ta logistična storitev se uspešno vključuje v celoten koncept partnerjeve logistične verige in postane navzven njen integralni del. Z visoko kvalitetnimi logističnimi storitvami, vso potrebno infrastrukturo in svojimi poslovnimi partnerji je Logistični center BTC d.d. postal celovito stičišče logističnih znanj. Poleg tega tudi v Logističnem centru Novo mesto nudijo omenjene logistične storitve in so postali sestavni del sistema preskrbovalnih verig za avtomobilsko in ostalo predelovalno industrijo. Po principu cross-docking skladišča preskrbujejo proizvodne linije po sistemu JIT. Upravljanje preskrbovalne verige pomeni tako koordinacijo fizičnega pretoka blaga kot upravljanje informacij, ki jih dobiva podjetje od kupca in drugih sodelujočih v verigi. Konkurenčnost celotne preskrbovalne verige je odvisna od učinkovitosti njenih posameznih členov, saj tudi zanjo velja vsesplošno pravilo, da ni močnejša od najšibkejšega člena. Zato je potrebno koordinirano delovanje vseh podjetij, ki sodelujejo v preskrbovalni verigi, kar je na zadnji stopnji razvoja logistike naloga managementa logistične oziroma preskrbovalne verige, na kar dajejo posebno pozornost tudi v BTC d.d., PE Logistični center. Tudi statistični podatki v globalnem svetu kažejo, da se zelo povečuje trend outsourcing-a logističnih storitev prav zaradi same optimizacije stroškov, pri čemer naše izkušnje kažejo, da se podjetja odločajo za outsourcing logističnih storitev predvsem zato, ker opravljanje logistike ni njihova prioritetna dejavnost»core business«, nimajo ustreznih znanj in ustrezno vodenih posameznih logističnih stroškov, kar jim posledično ne omogoča prikaza realnih stroškov logistike. Z outsourcing-om logističnih storitev podjetja pridobijo profesionalen pristop do logistike in že vnaprej znane fiksne stroške logistike v podjetju. BTC-ju poslovni partnerji zaupajo svoje blago, upravljanje storitev skladiščenja in distribucije zaradi več razlogov: Učinkovita in poslovnemu partnerju prilagojena informacijska tehnologija, ki omogoča neposredno elektronsko povezavo z lastnikom blaga, kupci in carino; Organizacija dela v skladišču zagotavlja nemoteno delo, kar smo dosegli z učinkovito izpeljavo odgovornosti in fleksibilnosti delavcev. Delovni čas in ostale zahteve so prilagojene vsakemu poslovnemu partnerju posebej; Odlična lokacija - v središču Slovenije ob obvoznici in možen dostop po železniškem tiru; Uveden sistem ISO standard 9001:2000, načrt HACCP ter potrjeni predpisani higiensko-tehnični pogoji za dejavnost skladiščenja zamrznjenih predpakiranih in embaliranih živil živalskega izvora za oddajo živil na trg; Reference; Fleksibilnost, kar pomeni, da smo se sposobni in pripravljeni prilagoditi dejansko vsem (ne)mogočim zahtevam poslovnih partnerjev in nismo omejeni z obsegom dela, potrebnim skladiščnim prostorom, informatizacijo in zahtevami po distribuciji. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 22

23 Na območju PE Logistični center omenjene storitve opravljajo za cca 280 strank, vendar je od tega 47 ključnih strank ki v celoti ustvarijo 80% vsega prihodka. V ostalih primerih gre za manjše poslovne partnerje, ki niso zanemarljivega pomena, vendar v skupni realizaciji prihodkov ustvarijo le 20% vrednosti. Konkurenca na trgu je močna in se je z vstopom v Evropsko unijo še dodatno okrepila, poslovni partner za ustrezno plačilo želi kakovostne storitve, zato od Logističega centra zahteva kratke dobavne roke, minimalne zaloge, točne izdaje blaga in izpolnjene pogodbene obveznosti v celoti. Po drugi strani za izpeljane pogodbene zahteve partnerja podjetje BTC d.d. želi čimbolj zmanjšati interne stroške delovne sile, doseči optimalno distribucijo blaga, zagotoviti ustrezno kvaliteto storitev do poslovnega partnerja, povečati učinkovitost delovne sile in s tem povečati donosnost stranke. Zaradi vse večje konkurence in vpliva globalnega trga je v današnjem času obvezna hitra prilagodljivost trgu, inovativnost in kakovost. Zaradi omenjenega so tudi v PE Logistični center potrebne spremembe. Z omenjenimi tehnološkimi spremembami, ki so prikazane v nadaljevanju so pridobili prednost pred konkurenco tako na domačem kot globalnem trgu. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 23

24 4 POSNETEK STANJA PRED UVEDBO WMS Pregled obstoječega stanja je zajet z naslednjimi postavkami: Pregled obstoječe lokacije; Pregled regalne konstrukcije; Popis uporabljene mehanizacije in ostalih transportnih pripomočkov; Pregled in popis obstoječih kadrov; Popis vseh logističnih postopkov; Pregled obstoječega informacijskega sistema; Kontrola ustreznega načina skladiščenja blaga; Zajem načina dela dobaviteljev in končnih kupcev našega poslovnega partnerja. Obstoječi proces dela: Administracija PE Logistični center naročila iz Petrolovih bencinskih servisov in najave prevzemov blaga dobavitelja delno že prejema preko Petrolovega informacijskega sistema, vendar potem sledi izpis naročil preko tiskalnika in ročna priprava blaga v skladišču, kjer se nahaja približno 1000 artiklov. Naročilo za en bencinski servis je izpisano na večih straneh, za katerega pripravo sta zadolžena dva delavca in sicer eden od njiju blago pripravlja, drugi pa mu sugerira vrsto in količino blaga napisanega na naročilu. Torej je sama priprava blaga in ročni prevzem na vhodu (približno 50 dobaviteljev) zelo zamuden in neurejen. Zaposleni v skladišču posamezno vrsto blaga ne najdejo, saj sama količina, veliko število vrst blaga in neurejenost logističnih postopkov onemogoča hitro in natančno pripravo blaga za izdajo. V obstoječem stanju skladišča je nemogoče takojšnje reševanje reklamacij, nemogoč je nadzor nad zaposlenimi v skladišču in sam rezultat se izraža v inventurnih razlikah, veliki količini reklamacij in nezadovoljstvu stranke. V nadaljevanju je prikazan obstoječi proces z ustreznim diagramom: logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 24

25 Začetek procesa Naročilo Bencinski servis Sprejem naročila Administrator Naročilo sprejeto Izpis naročila Administrator Naročilo izpisano Priprava blaga Skladiščnik Blago pripravljeno Izpis dobavnic Administrator Dobavnica izpisana Transport blaga Planiranje transporta Prometnik Konec procesa Slika 6: Posnetek obstoječega stanja izhoda blaga z eepc diagramom. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 25

26 5 INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIČNIM PROCESOM IN PRESKRBOVALNI VERIGI 5.1 SPLOŠNO Na uvajanje novega informacijskega sistema za podporo logističnih procesov je potrebno gledati kot celovit projekt s pričetkom segmentacije naših poslovnih partnerjev, pri kateri, se je kot rezultat segmentacije pridobilo dve skupini strank: stranke, ki pomenijo 80% prihodka, za katere je potrebno nameniti največ denarja in časa ter pomenijo možnost povečanja prihodka v prihodnosti in stranke, za katere se je v preteklosti porabilo največ časa in denarja, po prihodkovni strani pa so na koncu seznama donosnosti. Rezultat segmentacije so torej dejstva, ki sugerirajo, s katerimi strankami je potrebno biti še pripravljen sodelovati, in katere poslovne partnerje bo potrebno ob nespremenjenem načinu poslovanja pospremiti k izhodu. V drugi fazi se je pričelo z interno kadrovsko reorganizacijo na območju Logističnega centra. Vse te aktivnosti so v preteklem letu prikazale ogromno neurejenosti v samih postopkih oziroma logističnih procesih in se bodo morale temeljito spremeniti. Za uvajanje novih tehnologij in procesov modernizacije so bili v tej fazi ti postopki nujno potrebni, saj z neustreznimi kadri in neurejenimi poslovnimi partnerji tudi vpeljana nova tehnologija ne pomaga do ustreznega cilja. Projekt celotne reorganizacije PE Logistični center se je pričel z reinžiniringom celotnih logističnih postopkov. Brez predvidene uvedbe nove tehnologije za vodenje logističnih procesov ne bi mogli slediti tržnim spremembam na globalnem trgu v prihodnosti. 5.2 ZAGOTOVITEV PODATKOV IN PRIPRAVA NA IZVEDBO PROJEKTA Vsi podatki, ki so potrebni za ustrezno pripravo projekta in pripadajoči gantogram so v prvi fazi pridobljeni iz posnetka obstoječega stanja. S pomočjo pogodbenega partnerja, ki je strokovnjak za vse vrste tehnologij skladiščenja so zbrani vsi podatki o opremi v skladišču, artiklih s katerimi operiramo in podatki o frekvenci gibanja posameznih artiklov. Zbrani podatki služijo za izbiro tehnologije skladiščenja in ustrezno postavitev regalne konstrukcije, potrebnih pretočnih regalov ter pravilno izbiro posameznih con skladiščenja. S tem se doseže optimalno gibanje delavca in izkoristek prostora obstoječega skladišča. Uporabljeni bodo tudi dodatni finančni in drugi podatki o poslovanju z omenjeno stranko Petrol v preteklosti, ki bodo pridobljeni v sami družbi BTC d.d.. Empirični podatki bodo omogočali oceniti višino investicije in ob uvedbi informacijske tehnologije podati oceno primerjave med obstoječim in novo implementiranim sistemom za vodenje logističnih procesov. Za strokovno pomoč implementacije izbrane tehnologije oziroma programske podpore bodo podatki priskrbljeni s strani zunanjih partnerjev programerske hiše Mentek d.o.o. in podjetja Telprom d.o.o. za izvedbo ustrezne računalniške izmenjave podatkov med poslovnim informacijskim logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 26

27 sistemom Petrol in informacijskim sistemom za vodenje logističnih procesov MLB (Mentek logistika blaga). Za standardni način označevanja in sledenja proizvoda od dobavitelja do kupca so bili podatki pridobljeni s strani podjetja GS1 oz. v preteklosti imenovanega EAN Slovenija. S strani družbe Petrol so bili posredovani: Šifrant artiklov, Šifrant dobaviteljev, Šifrant bencinskih servisev, Protokol izmenjave podatkov, Plan dostav blaga do bencinskih servisev. V naslednjih fazah je potrebno specificirati posamezne dele projekta uvedbe informacijskega sistema za spremljanje logističnih procesov in sicer: a) Načrt tehnologije skladiščenja pregled gradbene podlage obstoječih skladiščnih prostorov, popis obstoječe tehnološke opreme, izdelana risba razporeda regalne opreme v skladišču, določitev in označitev skladiščnih lokacij, program predvidenih skladiščnih artiklov po količini, teži, embalažnih enotah, dinamika vhoda/izhoda artiklov določitev robnih pogojev pri skladiščenju artiklov, določitev optimalne poti za pripravo blaga, b) Tehnološki opis posameznih faz skladiščenja najava prevzema, prevzem blaga, potrditev prevzema prevzem naročila, priprava blaga, izdaja blaga, potrditev izdaje, preskladiščenje blaga, logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 27

28 kontrola priprave blaga, prenos podatkov v oddelek planiranja distribucije, kontrola natovora, distribucija blaga, plan dostav dobaviteljev in plan dostav stranki, inventura. c) Priprava programske in strojne opreme priprava in instalacija ustrezne strojne podpore, priprava ustrezne programske opreme za podporo logističnim procesom. d) Računalniška izmenjava podatkov izbira ustrezne opreme za izmenjavo podatkov, določiti protokole za izmenjavo podatkov, določiti terminski plan implementacije programske opreme. e) Program uvajanja izbira tima za vodenje in upravljanje celotnega sistema, usposabljanje kadrov. f) Vrednotenje uspešnosti rešitve problema stroški delovne sile, stroški distribucije, hitrost in kakovost opravljenih storitev, zadovoljstvo poslovnega partnerja. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 28

29 Gantogram: Mesec Koledarski teden Opredelitev projektne naloge in izdelava tehnološkega načrta 2. Podpis pogodbe 3. Določitev izhodiščnih podatkov na osnovi obstoječega sistema 4. Načrtovanje tehnologije logistike skladiščenja 5. Stroškovna ocena potrebnih vlaganj - označevanje 6. Pregled potrebnih sprememb v SW glede na Petrolov sistem 7. Komunikacija s Petrolom 8. Postavitev MQ 9. Izdelava Prenosa 10. Dobava RF opreme 11. Montaža in instalacija RF opreme 12. Testiranje 13. Priprava logističnih podatkov o artiklih 14. Postavitev testne baze 15. Najave prevzemov 16. Priprava palet pri prevzemu 17. Potrjevanje prevzemov na PIS Petrol 18. Uskladiščenje po lokacijah 19. Najave izdaj 20. Izdaja po naročilih logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 29

30 21. Komisioniranje in preskladiščenja 22. Označevanje komisionov 23. Potrjevanje izdaj 24. Kontrola pri izhodu blaga 25. Inventure (sprotne in redne) 26. Prenos podatkov v avtotransport 27. Prenos podatkov v skladišče za potrebe naklada vozila 28. Naklad vozila 29. Povezava v modul obračuna 30. Povezava programske opreme z vodjem skladišča 31. Prenos skladišča 32. Izpisi dokumentov in pregledi 33. Možnosti spreminjanja nastavitev - uporabnik 34. Šolanje uporabnikov 35. Pričetek uporabe celotnega informacijskega sistema 36. Testiranje 37. Zaključek in pregled projekta 38. Dokumentacija in primopredaja Tabela 1: Terminski plan poteka uvedbe informacijskega sistema logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 30

31 5.3 POSTAVITEV TEHNOLOGIJE SKLADIŠČA Zberejo se podatki o obstoječi lokaciji (lokacijo prostora; infrastruktura; pretok blaga; podatki o prostorih: velikost, oblika). Nato se opredeli obstoječa tehnološka oprema (uporabnost obstoječe opreme; podatki o obstoječi opremi) in zahteve pri novi opremi. Definirajo se podatki o blagu in transportno skladiščnih enotah (embalažna enota; velikost in oblika blaga; velikost, oblika in teža skladiščno transportne enote; skladiščni pogoji in zahteve za posamezno blago; razvrstitev blaga glede specifičnih pogojev naročnika; predvideno število skladiščnih enot in predvideno povečanje le teh; podatki o dinamiki blaga v skladišču (obrat skladiščenih artiklov, dnevni prevzem, dnevna izdaja); zahteve po vrsti in količini komisioniranja skladiščnih enot) Na osnovi pridobljenih podatkov se izdela kvantitativna analiza in sistemsko grupiranje v obstoječi skladiščni sistem. Izvede se logistični razpored prostorov in pretoka blaga z označbami skladiščnih lokacij. Poleg tega so za naslednje faze potrebni vsi ažurirani šifranti artiklov (naziv, teža, EAN koda, podpakiranja), šifrant dobaviteljev in šifrant strank. Zbrani podatki: Lokacija skladiščenja blaga za oddelek prehrane Petrol d.d. se nahaja v kletnih prostorih BTC d.d., PE Logistični center, Letališka 16 v Ljubljani, na m 2 z možnostjo širitve kvadrature. Zaradi geografske lege PE Logističnega centra je dostop do vseh lokacij na območju Slovenije hiter, saj leži v geografskem središču Slovenije ob obvoznici z možnostjo dostopa po železniškem tiru. Lokacija, velikost in oblika skladišča ter infrastruktura ustrezata skladiščenju blaga za oddelek prehrane Petrol. Logistični center ima pridobljene tudi ustrezne certifikate: ISO standard 9001:2000 in načrt HACCP ter potrjene predpisane higiensko-tehnične pogoje za dejavnost skladiščenja zamrznjenih predpakiranih in embaliranih živil živalskega izvora za oddajo živil na trg. Mesečni vhod blaga znaša cca evro palet na mesec oz. 140 palet dnevno, ki bodo dostavljene od 40-tih različnih dobaviteljev. Dostava se bo vršila po vnaprej pripravljenem planu dostave na 300 različnih točk po Sloveniji, kjer se nahajajo bencinski servisi. Vsak bencinski servis ima možnost dostave 1-2 krat tedensko. Celotna priprava blaga in natovor se bo vršil s pomočjo roll-kontejnerjev, razen uskladiščenje blaga z elektropaletnimi viličarji. Dostava se vrši s tovornimi vozili takoimenovanimi furgoni (kapaciteta vozila je evro palet), ki morajo imeti obvezno ustrezne električne rampe. Mesečno bo izdanih približno 3300 rollkontejnerjev, kar znaša do 150 palet dnevno. Za potrebe polnjenja baze informacijskega sistema so bili pridobljeni šifrant artiklov, šifrant kupcev in šifrant dobaviteljev. Poleg tega so bile pridobljene ustrezne ABC analize glede dinamike izdaje artiklov, s pomočjo katere je bila narejena optimalna razvrstitev artiklov v skladišču. Dogovorjena je bila minimalna vhodna (karton, ovoj) in minimalna izdajna enota, ki je v našem primer kos oz. komad. Za potrebe sledenje blaga je dogovorjen način dostave blaga: en artikel - ena paleta. V prostoru je optimalno postavljena ustrezna regalna konstrukcija z ustrezno količino pretočnih regalov (Priloga 2 in 3). Komisioniranje se bo izvajalo brez transportne tehnike s tako imenovanimi roll-kontejnerji (Slika 7). Glede na logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 31

32 tehnološki načrt skladišča so bile narejene ustrezne oznake skladiščnih lokacij in transportnih enot (Priloga 1). Slika 7: Transportna izhodna enota roll-kontejner 5.4 VZPOSTAVITEV POVEZAVE MED IS ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV BTC IN POSLOVNIM IS PETROL Celoten postopek upravljanja logističnih procesov se izvede z elektronsko povezavo med poslovnim informacijskim sistemom Petrol in informacijskim sistemom BTC. Znotraj IS BTC se uvede elektronska izmenjava podatkov med skladiščem in oddelkom za planiranje transporta. V skladišče se uvede brezžično poslovanje v celotnem postopku od vhoda blaga v skladišče do izhoda blaga oziroma transporta do stranke. Za komunikacijo s Petrolovim IS se potrebuje Websphere MQ (Message Queue) server in ustrezno povezavo s Petrolovim MQ Serverjem. Preko Petrolovega PIS se izvede tudi izmenjava podatkov z dobavitelji. Uvede se uporaba ročnih brezžičnih terminalov (Symbol MC3090S) in prenosnih računalnikov za sprejem blaga v skladišče oziroma za potrebe manipulacij v skladišču. Za prenos podatkov med terminali, prenosnimi računalniki in bazami podatkov se vzpostavi omrežje s pomočjo Access-point-ov (AP-5131 Symbol), ki zagotavljajo brezžičen prenos podatkov med delavci v skladišču in samim centralnim informacijskim sistemom. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 32

33 Shematski prikaz informacijske rešitve izmenjave podatkov: DOBAVITELJI KONČNI KUPCI INTERNET MQ SERVER WMS Warehouse Management System ZUNANJI SPLETNI STREŽNIK - dostop do EXTRANET-a NOTRANJI OPERATIVNI STREŽNIK BTC LC - ORGANIZATOR POSLA Slika 8: Integrirani informacijski sistem v BTC d.d., PE Logistični center logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 33

34 Za dobavitelje, s katerimi ni bilo možno vpeljati RIP preko standardnega prenosa, bo ponujena rešitev povezave preko extraneta. Extranet je definiran kot zasebno omrežje, ki uporablja internetne protokole in javni telekomunikacijski sistem za zagotovitev varne izmenjave (poslovnih) podatkov in informacij. Ekstranet pomeni internetno storitev, ki omogoča pregled vsebin, namenjenih našim poslovnim partnerjem. BTC d.d., PE Logistični center ponuja pregled vašega skladiščnega poslovanja: vnos naročil, potrditev naročil, vnos prevzemov, potrditev prevzemov, pregled zalog v vašem skladišču. Storitev je na voljo vse dni v tednu 24 ur. Na spletni strani uporabnik vpiše uporabniško ime in geslo za dostop. Uporabniški račun upravlja Logistični center. Pregled poslovanja, zalog in elektronski prenos podatkov je tako hiter, enostaven in natančen, kar je velika konkurenčna prednost. Dostop in izmenjava podatkov preko Extranet-a prikazuje slika 9. Slika 9: Vstop poslovnega partnerja v Extranet preko Internet-a. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 34

35 5.5 INFORMACIJSKI SISTEM ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV WMS - WAREHOUSE MANAGEMENT SYSTEM Shema informacijskega sistema za vodenje logističnih procesov in potrebna oprema je prikazana na sliki 10. Slika 10: Sistem za vodenje logističnih procesov WMS. Potrebna oprema informacijskega sistema je podana v tabeli 2. Tabela 2: Strojna in programska oprema. Oprema hardware/software 12 x licenca wavelink studio COM client 12 x Ročni terminal - Symbol MC x polnilec za baterije NIMH/NICAD 4-slot 24 x baterija za ročni terminal Tiskalnik Kyocera FS3900 DN Prenosnik HP- CQ NX-6310 (Wireless) IBM SERVER X345 RACK Multi-desk Ročni čitalec Datalogic Fire Scan D131 Oznake skladišča 2 x osebni računalnik 3 x Access point - Symbol AP-5131, a/b/g Informacijski sistem Petrol Informacijski sistem Mentek Logistika blaga IBM Websphere MQ express Vzpostavitev RIP med PIS Petrol in MLB BTC logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 35

36 5.6 OPIS PROGRAMSKE OPREME Za upravljanje logističnih procesov se v programski paket za podporo logističnim procesom vključijo oziroma zagotovijo naslednji postopki: a) Prevzem blaga Dobavitelji kreirajo naročila, ki se preko elektronske povezave kot najava zbirajo v IS Logističnega centra. V trenutku, ko voznik fizično dostavi blago, administracija fizično dobavnico primerja z elektronsko prispelimi dokumenti in naredi morebitne popravke ter naročilu spremeni status. Delavec v skladišču prične s sprejemom blaga. V prenosnem računalniku delavec v programu odpre ustrezno dobavo, skenira EAN kodo artikla, s pomočjo katere mu program najde artikel, vpiše količino sprejetega blaga in skenira SSCC kodo, ki jo nalepi na ustrezno transportno enoto z blagom. Vsaka paleta (Transportna Enota) opremljena z interno SSCC kodo se poveže s pomočjo ročnega čitalca z ustreznim blagom na kreirani poziciji. Če so podatki na artiklih ustrezni, program sam poveže transportno pakiranje z ustreznimi podatki o količini in dimenzijah. Kreira se nalog za prevoz palete na izbrano lokacijo. Lokacija se izbira po preferiranih oziroma najbližjih prostih lokacijah komisionirnemu mestu. V tem primeru se bo uporabljalo predtiskano kodo SSCC, vendar program omogoča branje kode EAN-128, ki bi izredno olajšala zajem podatkov ob vhodu. Slika 11: Prevzem blaga logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 36

37 Skeniranje AI 02 AI 37 AI 10 AI 15 SSCC Prenos podatkov Program za vodenje skladišča MLB Slika 12: Prikaz zajema podatkov o artiklu - EAN.UCC128 z ročnim terminalom b) Uskladiščenje Celotno skladišče je organizirano v cone, te pa na skladiščne lokacije in komisionirne lokacije. Palete skladiščijo na lokacije, ki so predvidene za skladiščne postopke, razen če je že izdan nalog za polnjenje komisionirnega mesta s tem blagom. Program izbere skladiščno lokacijo po zahtevanih parametrih najbližje komisionirnemu mestu. Prevzemalec s terminalom odčita kodo SSCC, program pa izbere prazno lokacijo za skladiščenje te enote. Slika 13: Vrste nalogov za premike blaga v ročnem terminalu logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 37

38 c) Preskladiščenje Slika 14: Proces premika s ročnim terminalom Premik transportne enote lahko nastane zaradi prerazporeditve palet v okviru skladišča ali zaradi dopolnjevanja komisionirnih mest. Na komisionirnih lokacijah se določi minimalna količina, po kateri se sproži nalog za premik iz skladiščne lokacije na komisionirno. Vedno se odčita SSCC koda palete in nato nova lokacija. Če je nova lokacija komisionirna, potem zahteva program potrditev, da je celotna paleta prenesena na komisionirno mesto. V primeru delnega polnjenja se vpiše izvedena količina, paleta pa se vrača na izhodiščno polje, kjer je še vedno vodena pod kodo SSCC. d) Prepakiranje Modul prepakiranje omogoča, da se blago, ki je v določeni obliki, razstavi na komponente in se jim vodi poreklo prepakiranja. To omogoča, da se lahko dodaja ali odvzema posamezne lastnosti artiklom in jih spremeni v nove. Lahko se npr. določeno blago vodi v obliki posamezne pošiljke, prepakirano v posamezne kartone, kartone v komercialna pakiranja, dokler se ne prepakira v posamezne artikle. Hkrati je omogočen obratni proces in sicer združevanje več artiklov v novega npr. prodajni set. e) Izdaja blaga Izdaja se generira na podlagi prispelih dobavnic iz sistema Petrol. Statusi na dispozicij so: Naročena izdaja Kreiranje dispozicije Dispozicija v postopku komisioniranja Zaključena dispozicija Obvestilo o zaključku dispozicije Petrolu logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 38

39 Na osnovi prejetih naročil iz Petrolovih bencinskih servisov program za upravljanje logističnih procesov ustvari komisionirno listo in določi prioritete nalogom, katera je določena v planu dostav. Pri izdelavi komisionirne liste se upošteva najkrajša možna komisionirna pot glede na robne pogoje skladiščenih artiklov. Komisionarja RF ročni terminal vodi od lokacije do lokacije, odčita črtno kodo lokacije, črtno kodo artikla in nato se mu na ekranu glede na tabelo podatkov o podpakiranju izpiše natančno število naročenih enot za pripravo. S potrditvijo nabrane količine se zaloga v sistemu avtomatsko ažurira. Dispozicija se pripravlja na ustrezne transportne enote roll-kontejnerje, ki imajo predpisan volumen in dovoljeno težo blaga. Na osnovi teh podatkov se lahko razdeli eno dispozicijo na več komisionirnih dispozicij. Vse transportne enote (palete ali rollkontejnerji) se ob zaključku komisioniranja ovije in opremi z SSCC podatki za dispozicijo oz. identifikacijskim listom, kjer so vsi podatki o tisti transportni enoti. To so podatki o dispoziciji, kupcu, izhodni rampi in zaporednem številu transportne enote na tej dispoziciji. Hkrati so izpisani podatki o blagu na tej transportni enoti. f) Kontrola pri izhodu blaga Slika 15: Izdaja blaga z ročnim terminalom Vsaka transportna enota se preveri ponovno. Kontrolor z ročnim terminalom odčita identifikacijski list (kodo) in ponovno v obratnem vrstnem redu odskenira vse artikle in s tem kontrolira točnost pripravljenega blaga. Ob zaključku priprave določenega naročila kontrolor dodatno vpiše v ročni terminal število pripravljenih transportnih enot za potrebe planiranja transporta. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 39

40 g) Modul planiranja transporta Slika 16: Kontrola blaga pri izhodu blaga S potrditvijo in zaključkom naročila administracija izvrši avtomatski prenos podatkov v programski modul Planiranje transporta. V oddelku avtotransporta glede na vnaprej pripravljen plan dostav programsko optimalno naložijo vozila in izpišejo prevoznice in priložijo dobavnice. Istočasno planiran natovor oz. nakladalni nalog po elektronski poti pošljejo nazaj v skladišče, kjer se z ročnimi terminali kontrolira nakladanje vozila. Slika 17: Primer modula planiranja transporta logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 40

41 h) Povezava na modul obračun stroškov Vsi pomembni podatki za obračun se prenesejo v čarovnika za obračun, kjer se upoštevajo vsi pogodbeni in ostali parametri, ki so pomembni za obračun storitev poslovnemu partnerju. S posebno proceduro se vključijo in izključijo posamezne zahteve za obračun, ki vsebujejo poleg materialnih stroškov tudi vse direktne in posredne storitve. i) Modul nadzor nad uporabniki programske opreme Vsi uporabniki se morajo identificirati na ročnih ali namiznih terminalih z imenom in geslom. Vsak uporabnik dobi ustrezne privilegije in dostop do ustreznega dela programske opreme. Samo upravljanje nad posameznimi dovoljenji in funkcijami uporabnika lahko spreminja samo nadzornik, ki je za to pooblaščen. Slika 18: Identifikacija uporabnika j) Nadzor nad izvajanjem in uporabo programske opreme Vsi postopki in spremembe se beležijo v log datoteko, iz njih je možno pregledati kdo je kaj napravil ob določenem času. Po eni strani to omogoča boljši nadzor nad sistemom, po drugi pa lahko delamo analize uspešnosti posameznih delavcev in njihov kontroling. Standardni izpisi se lahko kreirajo parametrično. Uporabnik nabere izbor podatkov za izpis. Nato določi atribute urejanja in želeni izpis se kreira. Vsi izpisi se pojavijo najprej na ekranu, nato jih lahko poljubno natisnemo na izbrani tiskalnik (npr. zaloga po dobaviteljih). Določeni segmenti se lahko tudi izpišejo na tiskalnike za črtno kodo. k) Inventura Sprotna inventura se izvaja med komisioniranjem. Če je komisionirno mesto prazno, se vpiše v čitalec število kosov manjka ali viška in vzrok razlike v količini. Količine se sprotno uskladijo s podatki v skladišču. Vedno se lahko inventura izvaja delno po posameznih sklopih ali v celoti. Vsaka inventura se beleži v log datoteko. Na tej osnovi se naredi popravek stanja ali premik blaga v drugo skladišče npr. pokvarjenega blaga. Celotna inventura poteka po skladiščnih lokacijah tako, da se odčita SSCC vhodne transportne enote in lokacija, na komisionirnih mestih pa se odčita lokacija, EAN koda artikla in vpiše količina najdenih artiklov. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 41

42 l) Funkcionalni grafični prikaz skladišča Vzpostavi se grafična elektronska ponazoritev skladišča Petrol z možnostjo vpogleda vsebin na posameznih skladiščnih poljih. Ta vpogled je omogočen vodji skladišča in ostalim nadrejenim, ki morajo upravljati logistične procese. Slika 19: Grafični prikaz zasedenosti skladišča 5.7 KADROVSKA REORGANIZACIJA Zaradi uvedbe nove informacijske podpore (WMS - Warehouse Management System) je posledično potrebna tako reogranizacija procesov kot s tem povezana tudi reorganizacija kadrov. Sama informacijska podpora točno narekuje korake procesov in osebe, ki jih morajo izvesti. Pozitivna stran tako strogih predpisov je v tem, da sistem določi posameznemu delavcu korake izvedbe. Na ta način se število napak zaradi človeškega faktorja zmanjša na najmanjšo možno raven. logističnih procesov v preskrbovalni verigi stran 42