UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV"

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS

2 IZJAVA Študentka Helena Halas izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Kovačiča, in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

3 KAZALO 1. UVOD Problematika magistrskega dela Namen raziskave Opredelitev metode raziskovanja PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Poslovno okolje Razlogi za spremembe Konkurenca Kupci Spremembe Kaj je poslovni proces? Prenova poslovnih procesov Opredelitev prenove poslovnih procesov Vzroki za prenovo Potek procesa prenove Miti o prenovi poslovnih procesov Cilji prenove poslovnih procesov Spremembe v podjetju po prenovi poslovanja Metodologija prenove poslovnih procesov Katera podjetja potrebujejo prenovo poslovnih procesov Uspešnost prenove poslovnih procesov Prenova poslovnih procesov v Sloveniji STRATEGIJA PRENOVE POSLOVANJA Predstavitev podjetja Poslanstvo podjetja Vizija podjetja Kultura v podjetju Cilji prenove poslovanja PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV V PRODAJI Analiza sedanjega procesa prodaje Model sedanjega procesa prodaje Sedanji dokumentacijski tok v prodaji Novi dokumentacijski tok v procesu prodaje Model predlaganega procesa prodaje Predlogi za prenovo procesa prodaje Sedanja organizacijska struktura v prodaji Predlagana organizacijska struktura v prodaji Zaposleni v prodaji Sistemizacija delovnih mest Naloge zaposlenih v prodaji PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV V PROIZVODNJI Analiza sedanjega stanja na procesu deponije, predelave in zorilnice in predlogi prenove Model sedanjega procesa predelave, deponije in zorilnice Model predlaganega procesa predelave, deponije in zorilnice Analiza sedanjega stanja obrata R3 in predlogi prenove Model procesa proizvodnje R Analiza sedanjega stanja obrata R4 in predlogi prenove Model procesa proizvodnje R Sedanji dokumentacijski tok v procesu proizvodnje... 55

4 5.9. Predlagani dokumentacijski tok v procesu proizvodnje Kontrolne točke v proizvodnji Delovni nalog Organizacijska struktura proizvodnje Opis delovnih mest zaposlenih v proizvodnji Naloge zaposlenih v proizvodnji Potrebna znanja zaposlenih v proizvodnji Ključni dejavniki uspeha v proizvodnji Izračun lastne cene VLOGA IT V PRENOVI POSLOVNIH PROCESOV Vlaganja v informatiko Merjenje vrednosti informatike IT v podjetju Trenutno stanje informatike Cilji prenove poslovne informatike Predlog prenove informatike ZAKLUČEK LITERATURA VIRI... 87

5 Kazalo slik Slika 1: Določitev ciljev organizacijskih sprememb Slika 2: Temeljni cilji prenove poslovanja Slika 3: Vpliv temeljnih ciljev na uspešnost celovite prenove poslovanja Slika 4: Tok sedanjega prodajnega procesa za tekočo prodajo na slovenskem trgu Slika 5: Sedanji dokumentacijski tok v prodaji Slika 6: Novi dokumentacijski tok v prodaji Slika 7: Model predlaganega procesa prodaje tekoče poslovanje Slika 8: Sedanja organizacijska struktura v prodaji Slika 9: Predlagana organizacijska struktura v prodaji Slika 10: Staro stanje procesov predelave, deponije in zorilnice Slika 11: Novo stanje procesov predelave, deponije in zorilnice Slika 12: Shematski prikaz razporeditve tirov Slika 13: Model procesa proizvodnje R3 s predlogi prenove Slika 14: Shematski prikaz sedanjega in podaljšanega žgalnega kanala peči Slika 15: Shematski prikaz višine temperature v procesu žganja Slika 16: Model predlaganega poteka procesa proizvodnje R Slika 17: Sedanji tok dokumentov (od oblikovanja naprej) Slika 18: Prihodnji tok dokumentov (od oblikovanja naprej) Slika 19: Sedanja organizacijska struktura proizvodnje Slika 20: Nova organizacijska struktura proizvodnje Slika 21: Stroški proizvodnje Slika 22: Prikaz izračuna stroškov dela za proizvodnjo v obratu R Slika 23: Gibanje stroškov plina v SIT/m Slika 24: Usmeritev in namen sodobnih informacijskih sistemov Slika 25: Delež komponent struktura vlaganj v povprečnem podjetju iz vzorca Slika 26: Merjenje koristi in učinkov informatizacije Kazalo tabel Tabela 1: Tradicionalno in procesno podjetje Tabela 2: Splošni koraki izvajanja prenove poslovnih procesov Tabela 3: Ključni problemi, ki jih lahko rešimo s PPP Tabela 4: Stanje projekta PPP v slovenskih organizacijah glede na velikost organizacije Tabela 5: Najpogostejši vzroki za prenovo poslovnih procesov Tabela 6: Tabela sedanjega prodajnega procesa za tekočo prodajo na slovenskem trgu Tabela 7: Prodajni proces Tabela 8: Sposobnosti in znanja prodajnega osebja (PVP področni vodja prodaje) Tabela 9: Sposobnosti in znanja prodajnega osebja (prodajni referent) Tabela 10: Sistematizacija delovnih mest Tabela 11: Usposobljenost zaposlenih v proizvodnji Tabela 12: Stroški proizvodnje R Tabela 13: Stroški proizvodnje R Tabela 14: Poraba zemeljskega plina za R3 meseca avgusta po dnevih Tabela 15: Lastna cena reprezentativnih izdelkov Tabela 16: Otipljive in neotipljive koristi... 78

6

7 1. UVOD Spremembe na tržišču, ki so se začele z odprtjem jugoslovanskega trga ter se nato nadaljevale s pojavom globalizacije, multinacionalk in vstopom Slovenije v EU, so postavile podjetja v nov položaj, ki je bistveno drugačen od položaja, v katerem so se podjetja nahajala v preteklosti. V času Jugoslavije so bila mnoga podjetja monopolisti na zaščitenem in deloma zaprtem nacionalnem trgu, saj so bila mnogokrat edini ponudniki določenih proizvodov in storitev. Ljudje so dobesedno stali v vrstah in čakali tudi po več mesecev, da so prišli do želenega proizvoda, ki potem v končni fazi sploh ni bil kvaliteten. Ker je od takšnih tržnih razmer minilo že skoraj dve desetletji, je toliko bolj presenetljivo, da je v nekaterih podjetjih še vedno možno zaslediti duh tedanjega časa. Počasi so začeli na slovenski trg prihajati tuji konkurenti, ki pa zaradi carin in transportnih stroškov niso bili konkurenčni. S pojavom globalizacije se je povečal pritisk tujih dobaviteljev, končni preobrat pa je prinesel vstop Slovenije v EU. S pojavom globalne konkurence so se zato v podjetjih pojavile potrebe po izboljšanju poslovanja. Le tako bi podjetja lahko ostala konkurenčna oz. postala konkurenčna tujim podjetjem ter se na ta način obdržala na trgu. Tako so se začela pojavljati razmišljanja o temeljiti prenovi poslovanja, torej o prenovi poslovnih procesov. Potreben je bil temeljit razmislek, kaj sploh delamo, kako to delamo in ali bi lahko delali bolje, to se pravi, ali obstaja potreba za prenovo poslovnih procesov. Pri prenovi se je potrebno zavedati, da je za uspešno poslovanje pomembno delovanje organizacije kot celote, ne pa učinkovitost njenih posameznih delov. Pomembno je, da dobro delujejo vsi poslovni procesi od začetka do konca ter da so smiselno povezani v zaključeno celoto. Vprašanja prenove poslovanja podjetij so vezana predvsem na prenovo poslovnih procesov (angl. Business Process Reengineering BPR) in zajemajo področja racionalizacije in standardizacije ter poenostavitve postopkov, uvajanja nujnih organizacijskih sprememb ter pogojev za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela in sodobne informacijske tehnologije (Kovačič, 1998, str. 85). Prenova poslovnih procesov predstavlja nov pristop k izboljševanju delovanja podjetij in drugih organizacij, pomeni pa analiziranje in spreminjanje celotnega poslovnega procesa v podjetjih (Kovačič, 1998, str. 84). Cilj prenove je povečanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja oz. delovanja prenovljenih procesov (Kovačič, 1998, str. 85). 1

8 1.1. Problematika magistrskega dela V magistrskem delu se ukvarjam s prenovo poslovnih procesov in njeno problematiko na konkretnem primeru proizvodnega podjetja. Povod za prenovo procesov v obravnavanem podjetju je bila vsebinsko neprimerna ter tehnološko zastarela informacijska tehnologija. Najprej se je pojavila iniciativa za posodobitev poslovnega informacijskega sistema. Po pogovoru z zunanjim poslovnim partnerjem, ki skrbi za poslovno informatiko v podjetju, so se začela razmišljanja o pogledu na problematiko podjetja v širšem obsegu. Kot bomo videli kasneje, tu zaznamo že prvo možno pomanjkljivost, saj pobuda za prenovo poslovne informatike in posledično pobuda za prenovo poslovnih procesov ni prišla s strani vodstva podjetja, ampak kot v mnogih primerih s strani informatikov. Prenova poslovnih procesov zajema in vključuje naslednja osnovna izhodišča in globalne cilje (Kovačič, 1998, str.90): - poenostavitev poslovnih postopkov z odstranitvijo nepotrebnih odobritev izvedbe, dokumentacije in ostalih organizacijskih aktivnosti; - skrajševanje poslovnega cikla oz. vseh poslovnih procesov v podjetju, dvig odgovornosti in posledično znižanje stroškov poslovanja; - dvigovanje dodane vrednosti v vseh poslovnih postopkih ter ob tem postopno dvigovanje kakovosti proizvodov in storitev podjetja; - zniževanje stroškov izvajanja postopkov ob ohranjanju ustreznega razmerja do kakovosti in dobavnih rokov; - dvigovanje zanesljivosti ter doslednosti izvajanja postopkov in s tem kakovosti proizvodov in storitev; - prenovo poslovnih procesov v smeri tesnejšega in neposrednejšega povezovanja z dobavitelji; - usmerjanje v lastne ključne zmožnosti in prenos izvajanja ostalih procesov, ki niso ključni ali kjer nismo konkurenčni, izven podjetja (outsourcing). Kratka analiza stanja je pokazala, da so problemi globlji in da se je procesov potrebno lotiti kot celote in ne samo s področja poslovne informatike. Končno odločitev je seveda podala uprava, ki se je odločila za prenovo poslovnih procesov v podjetju vzporedno s posodabljanjem poslovne informatike. Faze prenove poslovanja v obravnavanem podjetju: izdelava strategije podjetja, izdelava predloga makromodela podjetja, izdelava predloga organizacije prodajnih in proizvodnih procesov, ki mora zajemati najmanj naslednje elemente: o modeliranje in kritična analiza obstoječih procesov, o oblikovanje optimalne variante procesov, 2

9 o organizacijsko strukturo za izvajanje procesov s popisom zahtevanih znanj in opisom del za posamezna delovna mesta, o oblikovanje procesnih kaskad in točno določenih vmesnikov med procesi; določitev ključnih faktorjev uspeha glede na posamezne procese, možne variante informatizacije procesov, implementacija procesov. Prenova drugih temeljnih procesov (vhodna logistika, izhodna logistika, vzdrževanje in poprodajne aktivnosti), podpornih procesov in management procesov naj bi sledili v naslednji fazi Namen raziskave Ker je cilj pridobivanja znanja njegova uporabnost, je namen mojega dela v praksi na konkretnem primeru izpeljati prenovo poslovnih procesov. Cilj raziskave je postavitev nove strategije poslovanja, predlogi organizacijskih in kadrovskih sprememb ter postavitev osnov za nov poslovno informacijski sistem. Prenova temelji na novopostavljeni strategiji podjetja, analizi obstoječega poslovanja (prodaja in proizvodnja) ter analizi obstoječe organizacijske strukture podjetja. Ker so se v podjetju najprej pojavile zahteve po posodobitvi informatike, je bila narejena najprej analiza informatike. Ko je bila le ta narejena, se je pokazalo, da so problemi globlji in od tu izhaja prvi impulz za prenovo poslovanja. Podjetje je izrazito proizvodno usmerjeno in ni usmerjeno h kupcu. Kažejo se potrebe po spremembi zlasti marketinškega pristopa, zato namenja raziskava poseben poudarek prodajnemu procesu podjetja. Izhodišče delovanja podjetja je proizvodna funkcija, šele sedaj prihaja do preusmeritve v prodajno orientiranost podjetja, kjer prodaja dobiva prvo prioriteto. Prodaja namreč predstavlja ključni problem, saj je v sedanjosti za razliko od preteklosti trg zasičen z izdelki. Posebej se raziskava posveča tudi procesu proizvodnje. Zaradi stalnega povečevanja stroškov energije so prodajne cene glede na dejanske stroške vedno slabše in težko pokrivajo stroške obstoječega sistema dela. Razmere so se z vstopom v EU ter vstopom multinacionalk na naše tržišče dodatno zaostrile. Optimizacija proizvodnje je zato nujna. Podjetje mora vzpostaviti uspešno in učinkovito sodelovanje med proizvodno in prodajno funkcijo. Preusmeritev podjetja h kupcu prinaša tudi bistvene spremembe za proces proizvodnje. Proizvodnja se mora biti sposobna v čim večji meri prilagajati potrebam prodaje, se pravi zahtevam kupca. Potreben je agresivnejši marketinški pristop, znižanje stroškov in večja prilagodljivost ter odzivnost proizvodnje za potrebe trga. Zaradi aktivne okoljevarstvene politike ima podjetje 3

10 tudi vedno večje težave s pridobivanjem surovin, čemur je potrebno posvetiti posebno pozornost. Kaže se tudi velik problem kadrov, ker je kader zelo star, lokalen in se še ni soočil s pogoji, v katerih delujejo tuja podjetja (ostanki socializma) Opredelitev metode raziskovanja Pri prenovi poslovnih procesov je potrebno najprej posneti trenutno stanje v podjetju, torej stanje pred začetkom projekta. Podatki, ki jih je potrebno zbrati za posnetek stanja podjetja: načrti prostorov, normativi časa, normativi dela, tehnološki postopki, procesi, stroji, energija, gibanje materiala (skladišča, tehnološke poti, deponija materialnih odpadkov), delovni dokumenti (navodila, tabele, obrazci, gibanje dokumentov), kadri (način dela: pogostost, ponavljanje; znanja: formalna, funkcionalna, invalidi), organizacija (hierarhija, odgovornost posameznikov, kaj je po organizaciji zadolžen), zunanje institucije in storitve (kooperanti, inšpekcije, univerze, ), dobavitelji, kupci (kateri so, kako poslujejo z njimi), delovni prostori (oprema, velikost, odhodi na kavo, kje so kavni avtomati, malica, menza), uporaba različnih standardov (ISO), projekti (kateri so, kdo na njih dela, koliko časa na teden, mesec), delovni sestanki (koliko jih je, kdo jih sklicuje, kaj se dogovorijo, ali se to realizira), izobraževanje (zunanje (jeziki), notranje, delavnice, kako pogosto (nova oprema), kako so usposobljeni), ideje, predlogi, kritika obstoječega stanja s strani sogovornikov na posnetku stanja Za projekt prenove obravnavanega podjetja je bila uporabljena lastna metodologija svetovalnega podjetja. Koraki prenove po omenjeni metodologije so naslednji: strategija (postavitev strategije), model (poslovni model, poslovni načrt), arhitektura (poslovni procesi, človeški viri, informacijska arhitektura), realizacija (upravljanje sprememb, kultura podjetja, komunikacija v podjetju), transformacija (proces stalnih izboljšav), ovrednotenje (balanced scorecard). 4

11 2. PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV 2.1. Poslovno okolje Poslovno okolje je danes dinamično, spremenljivo in nepredvidljivo. Poslovni izzivi so vedno bolj zahtevni in jih je vedno več. Velikost, moč in stabilnost organizacij so vse manj odločilni za preživetje. Pomembnejša sta hitrost zaznavanja in izvajanja oz. prilagajanja. Podlaga odzivnosti in kakovosti/hitrosti izvajanja pa je pravilno in hitro odločanje (Stemberger, 2003) Razlogi za spremembe Dogajanje na trgu danes vodijo in usmerjajo 3 glavne sile (3C). Te sile so konkurenca, kupci in spremembe Konkurenca Spremembe na tržišču, ki so se začele z odprtjem jugoslovanskega trga ter se nato nadaljevale s pojavom globalizacije, multinacionalk in vstopom Slovenije v EU, so postavile podjetja v nov položaj, ki je bistveno drugačen od položaja, v katerem so se podjetja nahajala v preteklosti. V času Jugoslavije so bila mnoga podjetja monopolisti na zaščitenem in deloma zaprtem nacionalnem trgu, saj so bila mnogokrat edini ponudniki določenih proizvodov in storitev. Ljudje so dobesedno stali v vrstah in čakali tudi po več mesecev, da so prišli do želenega proizvoda, ki potem v končni fazi sploh ni bil kvaliteten. Ker je od takšnih tržnih razmer minilo že skoraj dve desetletji, je toliko bolj presenetljivo, da je v nekaterih podjetjih še vedno možno zaslediti duh tedanjega časa. Počasi so začeli na slovenski trg prihajati tuji konkurenti, ki pa zaradi carin in transportnih stroškov niso bili konkurenčni. S pojavom globalizacije se je povečal pritisk tujih dobaviteljev, končni preobrat pa je prinesel vstop Slovenije v EU. S pojavom globalne konkurence so se zato v podjetjih pojavile potrebe po izboljšanju poslovanja. Le tako bi podjetja lahko ostala konkurenčna oz. postala konkurenčna tujim podjetjem ter se na ta način obdržala na trgu. Tako so se začela pojavljati razmišljanja o temeljiti prenovi poslovanja, torej o prenovi poslovnih procesov. Potreben je bil temeljit razmislek, kaj sploh delamo, kako to delamo in ali bi lahko delali bolje, to se pravi, ali obstaja potreba za prenovo poslovnih procesov. Pri prenovi se je potrebno zavedati, da je za uspešno poslovanje pomembno delovanje organizacije kot celote, ne pa učinkovitost njenih posameznih delov. Pomembno je, da dobro delujejo vsi poslovni procesi od začetka do konca ter da so smiselno povezani v zaključeno celoto. 5

12 Kupci Spremembam na trgu so se prilagodili tudi kupci. Zavedajo se, da je njihova vloga sedaj drugačna, da so aktivni udeleženci dogajanja na trgu. Kupci povedo, kaj želijo, dobavitelji pa morajo izpolniti njihova pričakovanja, sicer ne bodo uspeli na trgu. Izboljšanje procesov v procesu poslovanja je zato bistvenega pomena za vsa podjetja, družbe in ustanove, ki si želijo doseči napredek ali obstoj med hudo konkurenco (Jeraj, 2001, str. 435). Delati je potrebno tisto, kar prinaša vrednost kupcu ter opustiti aktivnosti, ki so namenjene le zadovoljevanju potreb podjetja. Stalno naj bi potekale naslednje dejavnosti (Jeraj, 2001, str. 436): - analiziranje naših konkurentov, - ugotavljanje potreb kupca, - ugotavljanje naših zmožnosti, da ugodimo kupčevim zahtevam, - analiziranje obstoječih procesov, - iskanje izboljšav, - preverjanje izboljšav in njihova uvedba v proces Spremembe Spremembe postajajo nekaj vsakdanjega, njihova dinamika se povečuje. Sprejemati jih moramo kot nekaj normalnega in potrebnega za razvoj in uspeh. Podjetja morajo biti pozorna na več stvari. Ključnega pomena je predvidevanje nepričakovanega oz. hiter odziv na nepričakovano. Prav nepričakovane spremembe so danes najpogostejše. Ugotovili smo, da so se spremenili tako kupci oz. končni odjemalci kot konkurenca. Spremenila pa se je tudi zahtevnost izdelkov in storitev, saj postajajo vse bolj kompleksni, kakovostni in uporabni. Življenjska doba izdelkov se je skrajšala, prav tako njihov razvoj. To pa ne sme vplivati na slabšo kakovost izdelka ali storitve. Ne smemo pozabiti tehnoloških sprememb, ki prav tako spodbujajo inovacije. Poleg tega za uspeh niso dovolj le dobri proizvodi. Zelo pomembna je kakovost drugih aktivnosti, ki so povezane s proizvodom Kaj je poslovni proces? Poslovni proces je niz logično povezanih nalog, ki se izvajajo z namenom, da bi dosegli zastavljen poslovni rezultat (Davenport, Short, 1990). 6

13 Proces je strukturiran, izmerjen niz aktivnosti, s katerimi dosežemo specifičen proizvod ali storitev za posamezno stranko ali trg. Velik poudarek daje temu, kako je znotraj neke organizacije delo narejeno (Davenport, 1993). Poslovni proces je skupek logično povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov in aktivnosti, katerih posledica oz. izid je načrtovani proizvod ali opravljena storitev (Kovačič, Bosilj Vukšić, 2005, str. 29). V literaturi najdemo veliko različnih, a hkrati podobnih opredelitev poslovnega procesa. Poudarek je na tem, da gre za logično povezane naloge, postopke, aktivnosti, katerih rezultat je nek načrtovani izdelek oz. storitev. Kot proces lahko opredelimo vsako aktivnost v podjetju ali zunaj njega. Vendar pa je kot procese smiselno upoštevati in opredeliti le tiste aktivnosti, ki prispevajo k dodani vrednosti končnih proizvodov oz. storitev (Kovačič, Bosilj Vukšić, 2005, str. 30). Primeri procesov so npr.: razvijanje novega produkta, naročanje blaga ali materiala pri dobavitelju, izdelovanja trženjskega načrta Procesi imajo dve pomembni značilnosti: - imajo udeležence z nasprotujočimi si interesi, - prečkajo meje organizacije (lahko se odvijajo znotraj posameznih oddelkov v organizaciji ali pa med njimi). Ko razmišljamo o prenovi poslovnih procesov, moramo najprej ugotoviti, katere procese v podjetju sploh imamo. Tehnika, ki jo za identifikacijo poslovnih procesov predlagata Porter and Millar (1985), je metoda vrednostne verige (Malholtra, 1998). Pri procesih ugotavljamo začetno in končno točko, dogajanje med njima ter organizacijske enote, ki so povezane s posameznim poslovnim procesom. Pomembni poslovni procesi morajo imeti tudi svojega lastnika. Pri analiziranju in prenavljanju procesov je smiselno upoštevati naslednje osnovne značilnosti poslovnih procesov (Kovačič, Bosilj Vukšić, 2005, str. 30): - cilji procesa, - lastnik procesa, - začetek in konec procesa, - vhodi in izhodi, - zaporedje in koraki izvajanja samega procesa,ravnanje v primeru neskladnosti, - merljive značilnosti procesa, ki omogočajo ugotavljanje učinkovitosti procesov, - prepoznani notranji in zunanji kupci in dobavitelji, - stalno izboljševanje. 7

14 2.4. Prenova poslovnih procesov Prenova poslovanja predstavlja nov pristop k izboljševanju delovanja podjetij in drugih organizacij, pomeni pa analiziranje in spreminjanje celotnega poslovnega procesa (Kovačič, Groznik, 2002). Vprašanja prenove poslovanja podjetij so vezana predvsem na prenovo poslovnih procesov (angl. Business Process Reengineering BPR) in zajemajo področja racionalizacije in standardizacije ter poenostavitve postopkov, uvajanja nujnih organizacijskih sprememb ter pogojev za uvedbo sodobnih konceptov skupinskega dela in sodobne informacijske tehnologije (Kovačič, 1998, str. 85). Cilj prenove je povečanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja oz. delovanja prenovljenih procesov (Kovačič, 1998, str. 85) Opredelitev prenove poslovnih procesov Tako kot za poslovne procese obstaja tudi za prenovo poslovnih procesov veliko definicij in tudi veliko imen ( Reengineering, Redesign, Renovation). Prenova poslovnih procesov je analiza in izdelava modela (design) tokov dela (workflow) in procesov znotraj in med organizacijami (Davenport, Short, 1990; Malhotra, 1998). Prenova poslovnih procesov pomeni kritično analizo in temeljito prenovo obstoječih poslovnih procesov z namenom, da bi dosegli pomembne izboljšave pri njihovem izvajanju in s tem dosegli želene rezultate (Teng et al., 1994; Malholtra, 1998). Če povzamemo po Kovačiču, prenovo poslovnih procesov opredelimo kot temeljito preverjanje poslovnih procesov (procesov, postopkov in aktivnosti) in njihovo korenito spremembo, ki jo sprožimo z namenom doseganja pozitivnih rezultatov na področjih, kot so zniževanje stroškov, povečanje kakovosti izdelkov in storitev, skrajšanje dobavnih rokov in podobno (Kovačič et al., 2004, str. 58) Vzroki za prenovo Kot smo že povedali, je eden glavnih izzivov, s katerimi se že srečujejo podjetja in se bodo v prihodnosti še v večji meri, povečana mednarodna konkurenčnost. Povečanje konkurenčnosti pa zahteva temeljite spremembe, kar pa je tesno povezano s prenovo poslovnih procesov. V prihodnosti se bodo obdržala le podjetja, ki bodo osvojila prožno, prilagodljivo proizvodnjo, individualizirala in personalizirala svojo ponudbo ter za svoje proizvode oz. storitve poiskala tržne vrzeli. Vzroki in motivi za prenovo poslovnih procesov so lahko različni. Davenport in Short (1990, str ) navajata štiri razloge: - zmanjševanje stroškov, - zmanjševanje časa za izdelavo, 8

15 - izboljšanje kakovosti izdelkov, - opolnomočenje delavcev Potek procesa prenove Preden se lotimo prenove procesov je potrebno ugotoviti, da je prenova potrebna. Prvi korak je, da vodstvo podjetja spozna potrebo po koreniti prenovi in sprejme trdno odločitev, da bo prenovilo ključne poslovne procese podjetja. V ta namen je potrebno ključne procese identificirati in določiti cilje prenove (Gradišar et al., 2005, str. 258). Faze prenove poslovnih procesov (Kovačič et al. 2004, str ): - izdelava modela obstoječih procesov, - analiza poslovnih procesov in ugotavljanje njihovih pomanjkljivosti, - izdelava predlogov prenove, - preizkušanje sprememb na izdelanih modelih predlogov prenove, - vpeljava najprimernejše rešitve v prakso. Pomembno je, da se na koncu vzpostavi sistem za kontinuirano obvladovanje in izboljševanje poslovnih procesov. Procese se preda v uporabo procesnim vodjem in se jih s tem postavi v realno življenje (Gašparin, Volovšek, 2002). Če se lotimo prenove poslovnih procesov, je nujno dobro poznavanje podjetja in njegovega poslovanja. Če želimo analizirati potrebo po spremembah poslovnega sistema in poslovnega procesa, moramo vedeti, kako zaznati problem, ga opredeliti ter razumeti njegovo vsebino. Razumeti je potrebno vsebino nekaj sto tisoč elementov poslovanja oz. nekaj milijonov podatkov, ki so potrebni za spremljanje poslovnega procesa in za upravljanje poslovnega sistema (Jeraj, 2001, str. 435). 9

16 Slika 1: Določitev ciljev organizacijskih sprememb Vir: Jeraj, 2001, str Miti o prenovi poslovnih procesov Čeprav se s konceptom prenove poslovnih procesov srečujemo že nekje od začetka devetdesetih let, ga ljudje mnogokrat narobe razumejo. Zamenjuje oz. izenačuje se ga z metodo zmanjševanja stroškov (downsizing), metodo kakovosti, metodo ABC ter z mnogimi drugimi bolj ali manj priznanimi metodami preteklih let (Malhotra, 1998). Davenport in Stoddard (1994) sta na podlagi intervjujev in pogovorov z več kot 200 podjetji ter 35-ih pobud za prenovo izpostavila 7 mitov prenove poslovnih procesov, ki jih najdemo v literaturi, v praksi pa večinoma ne držijo (Malhotra, 1998, str. 3-4): - Mit o novosti prenove: prenova, čeprav sorodnih konceptov, je nova v tem, da so ti koncepti združeni na nov način. Te ključne komponente prej niso bile nikoli skupaj. - Mit o praznem listu: pri prenovi poslovnih procesov mora podjetje natančno opredeliti poslovne procese ne glede na obstoječe stanje. To pomeni, da okoliščine v podjetju ne smejo vplivati na prenovo. Ne glede na izjavo Hammerja (1990):»Ne avtomatizirajte, brišite«, se je izkazalo, da se takšen pristop v praksi redko uporablja. V nasprotju s Hammerjem Stoddard in Jarvenpaaj (1990) ugotavljata, da radikalne spremembe ne prinašajo nujno tudi revolucionarnega pristopa do sprememb. Lahko se celo izkaže, da je takšen revolucionarno spremenjen proces tudi neizvedljiv, če upoštevamo tveganje in stroške tega pristopa. 10

17 - Mit o vodstvu službe za informatiko: v nasprotju z bolj umeščenimi vlogami vodenja služba za informatiko sodeluje pri projektu kot partner, ki pa ga vodi projektni vodja ali sponzor, ki ni predstavnik službe za informatiko, ker ima boljši nadzor nad procesi, ki se jih prenavlja. - Mit o prenovi nasproti kakovosti: Hammer in Champy (1993) predlagata radikalne spremembe, podjetja pa se večinoma še vedno odločajo za bolj postopne spremembe v podjetju vključno s prenovo, neprestanimi izboljšavami, inkrementalnimi pristopi in tehnikami prestrukturiranja. - Mit o izgradnji od zgoraj navzdol: implementacija in izvajanje prenovljenih procesov je odvisno od ljudi, ki na tem delajo. Zato je sodelovanje in, kar je še bolj pomembno, sprejemanje (odobravanje) in lastništvo na tem nižjem nivoju ključno za uspeh prenove. - Mit o prenovi poslovnih procesov nasproti preoblikovanju podjetja: prenova poslovnih procesov je proces, ki prispeva k preoblikovanju poslovanja, vendar pa ne gre za isto stvar. Preoblikovanje poslovanja je definirano kot»temeljne spremembe v razmišljanju in aktivnostih, ki razkrijejo pomanjkljivosti obstoječega sistema dela«(adams, 1984). Preoblikovanje poslovanja je povezano s pojavom drugačnega razmišljanja o sistemu dela. To pa prinaša tudi dokončno spremembo v načinu razmišljanja ali kulturi posamezne skupine ali celotnega podjetja. Poleg sprememb v poslovnih procesih lahko zajema tudi spremembe v drugih delih podjetja, kot so organizacijska struktura, strategije in poslovne zmožnosti. - Mit o stalnosti prenove: Davenport in Stoddard (1994) špekulirata, da je koncept prenove poslovnih procesov v ZDA v zadnjih letih oslabel in bo verjetno postal integriran del z nekim mnogo širšim organizacijskim fenomenom, kot je nov širši načrt, ki vsebuje navodila za prenovo, integracija z obstoječimi metodami spreminjanja, ali njena kombinacija s kvaliteto in drugimi procesno orientiranimi pristopi izboljšav v integriran pristop procesnega managementa. Zgoraj navedene ugotovitve si lahko odvisno od posameznikovih izkušenj vsakdo razlaga drugače. V nekaterih podjetjih so to miti, v nekaterih pa dejansko stanje. Ugotovitve avtorjev so sicer lahko pravilne, ampak okolje ter kultura podjetij in seveda ljudje še niso dovolj zreli, da bi to realizirali v praksi Cilji prenove poslovnih procesov Cilji prenove poslovnih procesov temeljijo na težnji po učinkovitosti procesov in uspešnosti poslovanja oz. delovanja prenovljenih procesov. Učinkovitost procesa merimo skozi rezultat porabe virov (surovine, človeški viri, finančni viri ), uporabljenih za pretvorbo vhodov v izhode. Uspešnost procesa pa pomeni, da delamo prave stvari. Ali je proces uspešen, nam 11

18 pove tržišče in prodajni rezultati izhoda procesa (izdelka ali storitve). Pri uresničevanju ciljev prenove poskušamo poiskati optimum treh omejujočih, medsebojno odvisnih, običajno nasprotujočih si temeljnih ciljev oz. kriterijev: časa, stroškov in kakovosti, ki so prikazani na spodnji sliki (Kovačič et al., 2004, str ). Slika 2: Temeljni cilji prenove poslovanja Vir: Kovačič et al., 2004, str. 64. Prenova poslovnih procesov zajema in vključuje naslednja osnovna izhodišča in globalne cilje (Kovačič, 1998, str. 90): - poenostavitev poslovnih postopkov z odstranitvijo nepotrebnih odobritev izvedbe, dokumentacije in ostalih organizacijskih aktivnosti; - skrajševanje poslovnega cikla oz. vseh poslovnih procesov v podjetju, dvig odgovornosti in posledično znižanje stroškov poslovanja; - dvigovanje dodane vrednosti v vseh poslovnih postopkih ter ob tem postopno dvigovanje kakovosti proizvodov in storitev podjetja; - zniževanje stroškov izvajanja postopkov ob ohranjanju ustreznega razmerja do kakovosti in dobavnih rokov; - dvigovanje zanesljivosti ter doslednosti izvajanja postopkov in s tem kakovosti proizvodov in storitev; - prenovo poslovnih procesov v smeri tesnejšega in neposrednejšega povezovanja z dobavitelji; - usmerjanje v lastne ključne zmožnosti in prenos izvajanja ostalih procesov, ki niso ključni ali kjer nismo konkurenčni, izven podjetja (outsourcing). Ko govorimo o celoviti prenovi poslovanja, pa imamo poleg že omenjenih temeljnih ciljev tudi cilj zmanjšanja kompleksnosti in cilj izboljšanja prilagodljivosti poslovanja, podjetje pa poskuša izvesti prenovo kot optimum treh omejevalnih, medsebojno odvisnih, vendar navadno nasprotujočih si ciljev. V praksi so ti cilji za različna podjetja z različnimi strateškimi izhodišči oz. dejavnostmi različno pomembni. Pojavljajo se tudi drugi cilji. 12

19 Slika 3: Vpliv temeljnih ciljev na uspešnost celovite prenove poslovanja 1/stroški Hitrost srednje nizko visoko Kakovost 1/kompleksnost Znanje in inovativnost Prilagodljivost in povezljivost Konkurenca Obstoječe poslovanje Ciljno poslovanje Kovačič, Spremembe v podjetju po prenovi poslovanja Prenova poslovnih procesov povzroči številne spremembe, ki posegajo na različna področja organiziranosti in delovanja poslovnega sistema. Hammer (2002) navaja, še posebej v svojih novejših člankih, potrebo po prehodu organizacije iz tradicionalnega podjetja v procesno podjetje. Prav tako Hammer in Champy v svojih zgodnjih člankih in knjigah o prenovi poslovnih procesov (2001) nove organizacije ne imenujeta procesno podjetje, vendar naštejeta podobne značilnosti, ki sledijo organizaciji po prenovi poslovnih procesov. Tabela 1: Tradicionalno in procesno podjetje Vir: Hammer, 2002, str. 28. Podjetja, ki izpeljejo prenovo poslovnih procesov, najbolj pogosto doživijo eno ali več sprememb, ki jih povzema zgornja tabela, in sicer: delovne enote se spremenijo iz funkcijskih oddelkov v procesne skupine; dela se spremenijo iz preprostih nalog v vseobsegajoča dela; vloge ljudi se zamenjajo iz nadzornih v mentorske; priprava na delo se spremeni iz urjenja v 13

20 izobraževanje; osredotočenost merjenja uspešnosti poslovanja in nagrajevanja se preusmeri od dejavnosti k rezultatom; spremenijo se merila za napredovanje in sicer od učinka k sposobnostim; nadalje, vrednote se spremenijo od zaščitnih k produktivnim (ne dela se več za nadrejenega, temveč za kupca kupec plačuje plačo, ne nadrejeni); managerji se spremenijo iz nadzornikov v mentorje; organizacijska struktura se spremeni iz hierarhične v enakopravno, izvršni delavci pa se spremenijo iz zapisnikarjev v vodje (Hammer, Champy, str , 2001). Človeškim virom je potrebno nameniti posebno pozornost, saj dobička ne prinaša podjetje ampak ljudje, ki v njem delajo. Za uspešno prenovo je potrebno zaposlene prevzgojiti in preobraziti, sicer ne gre pričakovati, da se bodo primerno odzivali na nov način dela. Ker pri prenovi poslovnih procesov pogosto naletimo na strah zaposlenih, da so njihove službe ogrožene in da leta izkušenj ne bodo pomenila ničesar, jih morajo managerji stalno obveščati o načrtih ter pričakovanjih (Weicher et al., 1995) Metodologija prenove poslovnih procesov Avtorji, ki se ukvarjajo s prenovo poslovnih procesov, se pogosto raje ukvarjajo z vprašanjem, kaj prenova poslovnih procesov prinaša, ne ponudijo pa odgovorov o metodologiji in načinu izpeljave. Devenport in Short (1990) predlagata pri prenovi poslovnih procesov petstopenjski pristop (Malhotra, 1998, str. 5-6): - Postavitev poslovne vizije in ciljev procesa: pri prenovi poslovnih procesov je potrebno upoštevati poslovno vizijo, ki obsega določene poslovne cilje, kot so znižanje stroškov, skrajšanje časa, izboljšanje kvalitete izhoda - Identifikacija procesov, ki jih je potrebno prenoviti: večina podjetij uporablja pristop»velikega vpliva«, ki se osredotoča na najpomembnejše procese ali pa na tiste procese, ki so v največjem konfliktu s poslovno vizijo. Manjše število podjetij uporablja izčrpen pristop, pri katerem poskušajo identificirati vse procese znotraj organizacije, potem pa glede na nujnost prenove določijo njihovo prioriteto. - Razumevanje in merjenje obstoječih procesov: da bi se izognili postavljanju starih napak ter določili osnovne smernice prihodnjih izboljšav. - Identifikacija vzvodov informacijske tehnologije: dobro se je potrebno zavedati zmožnosti informacijske tehnologije ter jih upoštevati pri prenovi poslovnih procesov. - Načrtovanje in izgradnja prototipa novega procesa: na dejanski model ne smemo gledati kot na konec procesa prenove poslovnih procesov. Nanj moramo gledati kot na prototip z uspešnimi ponovitvami. Uporaba prototipa omogoči pristopu BPR hitro doseganje rezultatov ter vpletenost in zadovoljstvo strank. 14

21 Potrebno se je zavedati, da neka splošno veljavna, natančno predpisana metoda za prenovo poslovnih procesov ne obstaja. Vsako podjetje je drugačno, procesi znotraj podjetja so različni in se jih moramo lotevati različno. Zato je tudi vsaka sprememba edinstvena in jo je potrebno tako tudi obravnavati. Seveda pa je potrebno upoštevati neke logične vsebinske korake. Preden pričnemo s projektom prenove, moramo imeti postopek projekta vsaj v grobem izdelan. Pri oblikovanju metode dela mora le-ta razvrščati in reševati probleme ter zajemati in prenašati izkušnje in znanja z drugih primerov, s čimer povečujemo možnosti za prihodnji uspeh (Peppard, Preece, 1995, str. 176). Uporaba ustrezno formaliziranega pristopa za prenovo s primernimi tehnikami vsekakor pripomore k uspešnejšemu in učinkovitejšemu razvoju poslovnega sistema (Črv, 2000, str. 89). Večina metodologij za izvajanje prenove poslovnih procesov je v intelektualni lasti velikih svetovalnih hiš, kot so Andersen Consulting, CSC/Index, Ernst&Young, McKinsey, SRI in ostalih (Peruško, 2003, str. 45). Če se ne menimo za vse razlike, lahko večino različnih metodologij razdelimo v šest splošnih korakov. Te korake sta Grover in Malhotra (1997) imenovala glede na vsebino aktivnosti, ki jih moramo narediti v teh korakih: (1) priprava, (2) analiziranje procesa, (3) oblikovanje procesa, (4) tehnološko načrtovanje, (5) sociološko načrtovanje in (6) izvedba. V tabeli 2 so koraki, ki sta jih v svojem članku opisala Grover in Malhotra (1997), podrobneje predstavljeni. Ker so koraki dokaj splošni, se zdijo primerni kot osnova za načrt prilagojenih metodologij za specifične primere uporabe. Navedene korake je treba razumeti predvsem kot opomnik, kaj je potrebno storiti. Katere naloge bomo izvajali in kako, pa je odvisno od cilja prenove in procesa, ki ga prenavljamo (Peruško, 2003, str. 46). 15

22 Tabela 2: Splošni koraki izvajanja prenove poslovnih procesov Vir: Grover, Malhotra., 1997, str

23 2.8. Katera podjetja potrebujejo prenovo poslovnih procesov Hammer in Champy (2001) sta mnenja, da je prenova poslovnih procesov nujna za vsa podjetja, če hočejo ostati oz. postati konkurenčna. Načela prenove poslovnih procesov morajo sprejeti in uporabiti tudi najbolj uspešna in obetavna podjetja. Opredelila sta tri skupine podjetij, ki se lotevajo prenove poslovnih procesov: - Podjetja v krizi V to skupino spadajo podjetja, ki so se znašla v hudih težavah in nimajo nobene druge izbire, če se želijo izogniti sicer neizogibnemu propadu. Stroški takšnih podjetij so neprimerno višji od stroškov konkurence ali kot jim omogoča njihov način poslovanja. Znan primer takšnega podjetja je podjetje Ford, ki se je tako kot mnoga druga evropska in ameriška podjetja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja srečalo s pritiskom konkurence iz Azije, zlasti iz Japonske. - Podjetja v predkriznem obdobju Gre za podjetja, ki še niso v težavah, vendar vodstvo že sluti neizogibno bližajoče se težave. Trenutni finančni rezultati so še zadovoljivi, vendar se že nakazujejo problemi, ki grozijo, da bodo spodnesli temelje uspešnosti podjetja. Prihajajo novi tekmeci, spreminjajo se zahteve trga oz. značilnosti odjemalcev, pojavljajo se spremembe v pravnem in gospodarskem okolju. - Podjetja, ki so vodilna na trgu Sem spadajo uspešna podjetja, ki nimajo in tudi ne pričakujejo težav. Ambiciozno in agresivno vodstvo vidi v prenovi poslovnega procesa priložnost za povečevanje obstoječih oz. pridobivanje novih konkurenčnih prednosti. Stewart (1993) po drugi strani meni, da je prenova poslovnih procesov radikalen prijem, ki ni vedno potreben ali uspešen. Klein (1993) dodaja, da so nekatera mlajša podjetja že od svojega nastanka primerno procesno organizirana in ne potrebujejo prenove Uspešnost prenove poslovnih procesov 70% projektov prenove poslovnih procesov je neuspešnih (Malhotra, 1998, str. 6). Največje ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri prenovi, so (Kovačič, 2007): - obstoječa kultura in odnos vodstva, - nerealistični cilji in pričakovanja, - odpor do sprememb, - popravljanje procesa namesto spreminjanja (da bi se izognili temeljiti prenovi, ki zahteva veliko časa in truda), - neosredotočenost na poslovne procese (na podjetje je potrebno gledati procesno in ne funkcijsko, pri čemer pa imajo v podjetjih težave), - zavlačevanje pri izpeljavi projekta, - neustrezen vodja, 17

24 - neskladje s strategijo podjetja Na drugi strani so bili izpostavljeni dejavniki, ki pozitivno vplivajo na uspeh prenove poslovnih procesov (Beshein, Markus, Riley, 1998; Malhotra 1998): - prevzem odgovornosti višjega managementa za projekt, - realna pričakovanja, - usposobljeni delavci, ki so pripravljeni sodelovati, - strateška skladnost rasti in širjenja, - poznana vizija, - dobra managerska praksa, - primerni ljudje, ki delujejo na projektu celoten delovni čas, - finančna sredstva Tveganje za uspešno izvedbo projekta celovite prenove poslovanja podjetja je neposredno odvisno od naslednjih ključnih dejavnikov uspeha (Kovačič, Bosilj Vukšić, 2005, str. 55): - motivacija vodstva, - vodenje projekta, - zaupanje srednjega vodilnega kadra, - opredeljena vizija, - začrtane usmeritve, - jasno opredeljene vloge in odgovornost, - merljivi rezultati, - ustrezna tehnološka podpora, - strokovno usmerjanje, - prevzemanje tveganja. Izogniti pa se je potrebno dejavnikom, ki negativno vplivajo na uspešnost izvedbe projekta: neustrezna odgovorna oseba za projekt, osredotočanje na zniževanje stroškov (downsizing), osredotočenost na tehnologijo, nesodelovanje zaposlenih, pomanjkanje finančnih sredstev, preveč projektov v teku, strah in pomanjkanje optimizma Prenova poslovnih procesov v Sloveniji Glavne ovire, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja pri vključevanju v svetovno okolje, večinoma izhajajo iz pomanjkanja konkurenčnosti v primerjavi s preostalimi podjetji, ki poslujejo v razvitih okoljih. Zato je ena bistvenih nalog, s katero se soočajo slovenska podjetja, povečanje mednarodne konkurenčnosti. Povečanje konkurenčnosti pa zahteva temeljite in ne le postopne spremembe v delovnem procesu. (Kovačič et al., 2000, str. 22). Kljub zavedanju novih pogojev trga so soočenje z mednarodno konkurenco uspešno prestala le nekatera slovenska podjetja, nekatera so propadla, nekatera pa so se brez večjih prilagajanj še uspela obdržati na trgu, vendar tonejo vse globlje na dno in lovijo zadnji vlak, ki je mogoče že odpeljal. 18

25 Kot je bilo ugotovljeno v raziskavi iz leta 1999 (Kovačič et al., 2000, str. 24), v katero je bilo zajeto 134 slovenskih podjetij, je pojem prenove poslovnih procesov v podjetjih dobro poznan, saj je bilo s tem pojmom seznanjenih 83% anketirancev. Anketa je tudi pokazala, da se v podjetjih zavedajo pomembnosti prenove poslovnih procesov in jo povezujejo predvsem z učinkovitejšim delovanjem organizacije in zniževanjem stroškov. Tabela 3: Ključni problemi, ki jih lahko rešimo s PPP Vir: Kovačič et al., 2000, str. 24. Zanimive so tudi ugotovitve o stanju projektov prenove poslovnih procesov v podjetjih, ki so bila zajeta v anketo. Rezultati so prikazani v tabeli 4. Tabela 4: Stanje projekta PPP v slovenskih organizacijah glede na velikost organizacije Vir: Kovačič et al., 2000, str. 25. Čeprav so podjetja v glavnem seznanjena s pojmom prenove poslovnih procesov in se zavedajo njene pomembnosti, je bila do takrat, ko se je izvajalo anketiranje, prenova poslovnih procesov izvedena v le majhnem delu anketiranih organizacij. Po drugi strani pa se je v tem času projekt prenove poslovnih procesov izvajal kar v 35% anketiranih organizacij. Večina organizacij je prenavljala ali prenavlja proces prodaje, sledi proizvodnja, finance in računovodstvo. Celovite prenove se je lotilo 7% podjetij. V podjetjih, ki so že zaključila projekt, so bili večinoma cilji prenove doseženi le delno. V celoti jih je dosegla četrtina podjetij, v nobenem podjetju pa projekt ni bil popoln neuspeh (Kovačič et al., 2000, str. 25). Pri rezultatih o uspešnosti projekta obstaja možnost, da so anketiranci nekoliko olepšali svoje dosežke in so dejanski rezultati slabši. Kljub temu nam omogočajo nek splošen pogled o uspešnosti projektov prenove poslovnih procesov v slovenskih podjetjih. 19

26 V podjetjih, ki še niso izvedla projekta prenove poslovnih procesov in ga tudi v prihodnosti ne načrtujejo, so anketiranci kot poglavitni razlog za neizvajanje navedli nezainteresiranost vodstva, da ni potrebe ali pa pomanjkanje znanja in odločnosti, da bi se lotili tako korenitih sprememb za odpravo pomanjkljivosti v obstoječem načinu izvajanja poslovnih procesov in posledično izboljšanje uspešnosti poslovanja (Kovačič et al., 2000, str. 25). Leta 2005 sta Združenje Manager ter IDS Scheer izvedla anonimno raziskavo o obvladovanju poslovnih procesov, nanjo pa je odgovarjalo 207 članov Združenja Manager, kar je predstavljalo 23% članstva. Razmeroma velik odziv na raziskavo priča o aktualnosti teme. Najpogostejši vzrok, zaradi katerega se podjetja odločajo za prenovo poslovnih procesov, je po raziskavi sodeč prilagajanje notranje organizacije zahtevam trga po hitrejši odzivnosti. Drugi najpogostejši vzrok, naveden v raziskavi, je stroškovna racionalizacija poslovanja (Jecič, 2005, str. 4). Rezultate raziskave prikazuje spodnja tabela. Vsak od anketirancev je imel možnost označiti 2 najpogostejša vzroka. Tabela 5: Najpogostejši vzroki za prenovo poslovnih procesov Najpogostejši vzroki za prenovo Pogostost odgovora poslovnih procesov (v odstotkih) Prilagajanje notranje organizacije 72,0% zahtevam trga po hitrejši odzivnosti Stroškovna racionalizacija poslovanja 57,0% Uvajanje novih poslovnih modelov (ISO, 24,6% model poslovne odličnosti ) Uvajanje novega informacijskega sistema 22,7% Konsolidacija organizacije (prevzemanje 15,5% ali pripajanje več podjetij, razcepljanje podjetja ) Prilagoditev zakonskim zahtevam 8,2% Drugo 1,5% Vir: Jecič, 2005, str. 4. Glavne ovire, s katerimi se srečujejo podjetja pri prenovi poslovnih procesov, predstavljajo organizacijska kultura, sledijo pa kadrovske težave, predvsem v smislu premajhnega števila ljudi, potrebnih za izboljšanje poslovnih procesov (Jecič, 2005, str. 5). Dejavnik organizacijske kulture se pogosto zanemarja. Ko se vodstvo odloči za projekt prenove poslovanja, je ključnega pomena, da prepriča zaposlene, da začnejo gojiti pozitiven odnos do prenove poslovanja. Kot vemo, so zaposleni v veliki večini negativno uperjeni proti spremembam, saj to lahko pomeni zmanjšanje števila zaposlenih, naučiti se morajo novih stvari Pomembno je, da se vodstvo zaveda pomembnosti in zahtevnosti te naloge, saj bo projekt lahko uspešen le s sodelovanjem vseh zaposlenih. Prenova poslovanja pogosto pomeni tudi spremembo kulture podjetja. 20

27 3. STRATEGIJA PRENOVE POSLOVANJA Povod za prenovo procesov v obravnavanem podjetju je bila vsebinsko neprimerna ter tehnološko zastarela informacijska tehnologija. Najprej se je pojavila pobuda za posodobitev poslovnega informacijskega sistema. Po pogovoru z zunanjim poslovnim partnerjem, ki skrbi za poslovno informatiko v podjetju, so se začela razmišljanja o pogledu na problematiko podjetja v širšem obsegu. Kot bomo videli kasneje, tu zaznamo že prvo možno pomanjkljivost, saj pobuda za prenovo poslovne informatike in posledično pobuda za prenovo poslovnih procesov ni prišla s strani vodstva podjetja, ampak kot v mnogih primerih s strani informatikov. Kratka analiza stanja je pokazala, da so problemi globlji in da se je procesov potrebno lotiti kot celote in ne samo s stališča poslovne informatike. Končno odločitev je seveda podala uprava, ki se je odločila za prenovo poslovnih procesov v podjetju vzporedno s posodabljanjem poslovne informatike. Faze prenove poslovanja v obravnavanem podjetju: - izdelava strategije podjetja, - izdelava predloga makromodela podjetja, - izdelava predloga organizacije prodajnih in proizvodnih procesov, ki mora zajemati najmanj naslednje elemente: modeliranje in kritična analiza obstoječih procesov, oblikovanje optimalne variante procesov, organizacijsko strukturo za izvajanje procesov s popisom zahtevanih znanj in opisom del za posamezna delovna mesta, oblikovanje procesnih kaskad in točno določenih vmesnikov med procesi; - določitev ključnih faktorjev uspeha glede na posamezne procese, - možne variante informatizacije procesov, - implementacija procesov. Prenova drugih temeljnih procesov (vhodna logistika, izhodna logistika, vzdrževanje in poprodajne aktivnosti), podpornih procesov in management procesov naj bi sledili v naslednji fazi Predstavitev podjetja Ker želi obravnavano podjetje ohraniti tajnost podatkov, v magistrskem delu ni imenovano. V ta namen so izpuščeni še nekateri drugi podatki o dejavnosti podjetja. V nadaljevanju tako sledi posplošen opis podjetja. 21

28 Podjetje se ukvarja s proizvodnjo gradbenega materiala za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov. V dveh posodobljenih obratih proizvaja celovit program gradbenega materiala za dve področji gradbene dejavnosti. Podjetje ima dolgoletno tradicijo. Nahaja se na ugodnem geografskem položaju tako s stališča proizvodnje kot tudi s stališča prodajnih in prometnih poti. V preteklosti je bilo edini ponudnik tovrstnih izdelkov na zaščitenem domačem trgu. Danes je trg zasičen s tovrstnimi izdelki. Podjetje se bori za preživetje z močnimi tujimi multinacionalkami, ki upravljajo s sodobnejšimi proizvodnimi linijami (lociranimi v Sloveniji). Podjetje je izrazito proizvodno usmerjeno in ni usmerjeno h kupcu. Izhodišče delovanja podjetja je proizvodna funkcija. Kultura podjetja je zelo naklonjena zaposlenim. Kaže se tudi velik problem kadrov, ker je kader zelo star, lokalen in se še ni soočil s pogoji, v katerih delujejo tuja podjetja (ostanki socializma). Zaradi aktivne okoljevarstvene politike ima podjetje tudi vedno večje težave s pridobivanjem surovin. Danes ustvari podjetje več kot 40% prodaje z izvozom predvsem na hrvaško in italijansko tržišče. Z enim izmed programov je pomemben ponudnik na domačem trgu, kjer dosega več kot 25% tržni delež ter na Hrvaškem, predvsem na področju Istre in Kvarnerja. Po izvedeni investiciji v posodobitev tehnologije proizvodnje cilja na povečanje prodaje izdelkov drugega programa na vseh trgih (Interni podatki podjetja, 2005). Podjetje je delniška družba v lasti domačega privatnega kapitala Poslanstvo podjetja S ponudbo naravnih materialov izboljšujemo kvaliteto bivanja. Delujemo v interesu kupcev, delavcev, lastnikov in lokalne skupnosti (Interni podatki podjetja, 2006) Vizija podjetja V močnem regionalnem centru želimo s ponudbo gradbenih materialov in ostalih storitev obvladovati slovenski, italijanski (SV) in hrvaški (SZ) trg. Prevoz, kultura in funkcionalnost proizvoda predstavljajo omejitve pri širjenju trga (Interni podatki podjetja, 2006) Kultura v podjetju Kot smo že omenili, je kultura podjetja zelo naklonjena zaposlenim. To se kaže tudi po zelo nizki menjavi zaposlenih. Občutna je velika prisotnost efekta 3S (sosed, sodelavec, sorodnik). Med seboj se vsi poznajo, lahko govorimo o sindromu prevelike domačnosti. Povprečna delovna doba zaposlenih je 20 let, povprečna starost pa 45, kar kaže na to, da gre po večini za starejše delavce. Tudi fluktuacija zaposlenih je zelo nizka. Podjetje je zmanjševalo število 22

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način

More information

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

E-podjetje: procesni vidik poslovanja

E-podjetje: procesni vidik poslovanja E-podjetje: procesni vidik poslovanja 2. Procesni vidik poslovanja kaj so in zakaj poslovni procesi v organizaciji, procesna organiziranost, management poslovnih procesov, e-oblike organiziranosti. Poslovni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA Ljubljana, oktober 2008 ŽIGA SLAVIČEK IZJAVA Študent Žiga Slaviček izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2004 Edvard Dolenc Izjava Študent Edvard Dolenc izjavljam, da sem avtor

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE podiplomskega študija Program MANAGEMENT KAKOVOSTI MODEL ZAGOTAVLJANJA

More information

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA Ljubljana, julij 2004 BORUT

More information

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Avgust, 2016 Ines Meznarič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Doktorska disertacija ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO Mentor: prof. ddr. Milan Pagon Kandidat: mag.

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. Ljubljana, julij 2007 MARIO SLUGANOVIĆ IZJAVA Študent

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO UVEDBE STANDARDA ISO Ljubljana,

More information

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA Ljubljana, april 2014 MARKO KRAŠAN IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV Ljubljana, november

More information

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI Kandidat: Tomaž Trefalt Študent: rednega študija Številka indeksa:

More information

MODELI KAKOVOSTI POSLOVANJA PREDSTAVITEV MODELOV TER ANALIZA MODELOV EFQM IN ISO

MODELI KAKOVOSTI POSLOVANJA PREDSTAVITEV MODELOV TER ANALIZA MODELOV EFQM IN ISO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELI KAKOVOSTI POSLOVANJA PREDSTAVITEV MODELOV TER ANALIZA MODELOV EFQM IN ISO Ljubljana, april 2011 ŠPELA DACAR IZJAVA Študentka ŠPELA DACAR izjavljam,

More information

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013 VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA 2013 A MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko Celje, 2013 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja Magistrska

More information

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PREVZETO DRUŽBO V TUJINI PRIMER HIDRIA GIF

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA INFORMATIKE V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, december 2006 PRIMOŽ VREČEK 1 IZJAVA Študent Primož Vreček izjavljam, da sem

More information

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I U N I V E R Z A V L J U B L J A N I EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO M A N A G E M E N T P O S L O V N I H P R O C E S O V LJUBLJANA, MAJ 2005 PETER GERŠAK IZJAVA Študent Peter Geršak izjavljam, da

More information

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU Ljubljana, april 2006 Vanja Seničar IZJAVA Študentka Vanja Seničar izjavljam, da sem

More information

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Nina Obid Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem,

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA Ljubljana, junij 2015 FRANC RAVNIKAR IZJAVA O AVTORSTVU

More information

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA Ime in priimek: Mojca Krajnčič Naslov: Prešernova 19, Slov. Bistrica Številka

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON Ljubljana, april 2006 Mojca Bizjak IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POPIS POSLOVNEGA PROCESA IN PRENOVA POSLOVANJA Z UVEDBO ČRTNE KODE V IZBRANEM

More information

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA MODELIRANJA IN INFORMATIZACIJE POSLOVNIH PROCESOV NA AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA

MAGISTRSKO DELO ANALIZA MODELIRANJA IN INFORMATIZACIJE POSLOVNIH PROCESOV NA AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA MODELIRANJA IN INFORMATIZACIJE POSLOVNIH PROCESOV NA AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Ljubljana, februar

More information

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija 475 milijonov 80 % Povprečna stopnja nedoslednosti matičnih podatkov o izdelkih med partnerji. Pričakovani manko trgovcev in dobaviteljev zaradi slabe kakovosti podatkov v prihodnjih petih 235 milijonov

More information

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega

More information

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka

More information

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

M A G I S T R S K A N A L O G A

M A G I S T R S K A N A L O G A FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ALEŠ KURETIČ FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA OPTIMIRANJE

More information

Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik

Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER 2012 RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik INDEX 1 UL MISSION AND VISION... 3 2 UL 2012 Action plan... 5 3 UL 2012 GOALS... 8 3.1 Strengthen

More information

NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o.

NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o. INTERNAL LOGISTIC, AS PART OF SUPPLY CHAIN OF COMPANY FLENCO,

More information

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o.

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. Kandidatka: Sonja Brezovnik Študentka rednega študija Program: univerzitetni Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA OBLIKOVANJA CEN STORITEV PRIMER VELEDROGERIJE KEMOFARMACIJA D.D.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV Ljubljana, maj 2007 Katja Vuk IZJAVA Študentka Katja Vuk

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR PRENOVA NABAVNEGA PROCESA V PODJETJU TERME OLIMIA (magistrsko delo) Program Mednarodno poslovanje Andrej Maček Maribor, 2011 Mentor: dr.

More information

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dalibor Cvijetinović Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA LJUBLJANA, december 2010 KRISTIJAN ZEILMAN IZJAVA

More information

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta POSLOVNI NAČRT Poslovni načrt je najpomembnejši pisni dokument, ki ga podjetnik pripravi zato, da z njim celovito preveril vse elemente svojega bodočega podjema. V njem opredeli vizijo, poslanstvo in cilje

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 30.3.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 18/2014 (razrešnica za leto 2014): Sistem vrednotenja in sistem

More information

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Celovite programske rešitve in MySAP ERP Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Vsebina 1 Uvod 2 Sistem SAP 3 SAP rešitve 4 Vpeljava

More information

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih REALIZARANO OD REGIONAL DEVELOPMENT AGENCY OF NORTHERN PRIMORSKA LTD. NOVA GORICA

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o.

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. VELENJE)

More information

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d.

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d. Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d., Novo mesto Razvoj poslovne analitike v Krki Matej Kocbek Vodja oddelka za BI Krka

More information

Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami

Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami klemen kavčič Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem Vse bolj odprto mednarodno okolje pomeni za podjetja velik

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK THE SELECTION AND EVALUATION OF SUPPLIERS IN THE PHARMACEUTICAL COMPANY

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Standeker Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov magistrsko delo Mentor: prof. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2010 IZJAVA

More information

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE Kandidatka: Katja Nose Sabljak Študentka izrednega

More information

KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA

KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo visokošolskega programa KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA Kandidat: Mentor: Beno Štepic Številka indeksa: 04031458 dr. Zdravko Pečar Ljubljana,

More information

PRENOVA POSTOPKA OBRAVNAVE INŠPEKTORSKIH ZAPISNIKOV NA Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja

PRENOVA POSTOPKA OBRAVNAVE INŠPEKTORSKIH ZAPISNIKOV NA Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management delovnih sistemov PRENOVA POSTOPKA OBRAVNAVE INŠPEKTORSKIH ZAPISNIKOV NA Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA PRISTOPA SAMOOCENJEVANJA PO EFQM MODELU NA PRIMERU PODJETJA HIDRIA ROTOMATIKA d.o.o. Ljubljana, junij 2008 ŠPELA PLATIŠE IZJAVA Študentka

More information

CILJI IN RAZLOGI PRI IZBIRI ZUNANJEGA IZVAJALCA S PRIMEROM

CILJI IN RAZLOGI PRI IZBIRI ZUNANJEGA IZVAJALCA S PRIMEROM B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Logistika CILJI IN RAZLOGI PRI IZBIRI ZUNANJEGA IZVAJALCA S PRIMEROM Mentor: Janko Pirkovič univ. dipl. ekon. Somentor: Robi Košir spec. Lektorica: Maja

More information

Assessment of the State of Competition in the Banking Market in the Russian Federation

Assessment of the State of Competition in the Banking Market in the Russian Federation Assessment of the State of Competition in the Banking Market in the Russian Federation Anna Rabdanova Master Student at the Faculty of Economics, East-Siberian State University of Technology and Management,

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. Ljubljana, marec 2006 KATARINA PRELOVŠEK IZJAVA Študentka Katarina Prelovšek

More information

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANICA OBLAK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANICA OBLAK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANICA OBLAK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO REVIDIRANJE NOTRANJIH KONTROL OBVLADOVANJA KAKOVOSTI V PROCESU USTVARJANJA

More information

EKONOMIKA LESARSTVA IN TRŽENJE LESNIH PROIZVODOV (predavanja 2006/2007)

EKONOMIKA LESARSTVA IN TRŽENJE LESNIH PROIZVODOV (predavanja 2006/2007) EKONOMIKA LESARSTVA IN TRŽENJE LESNIH PROIZVODOV (predavanja 2006/2007) prof. dr. Mirko Tratnik PowerPoint prosojnice za prvo predavanje ELTLP, BF Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, četrtek 5. oktobra 2006

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA TRŽNA VZDRŽNOST START-UP PODJETJA DIPLOMSKO DELO. Borut Mermolja

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA TRŽNA VZDRŽNOST START-UP PODJETJA DIPLOMSKO DELO. Borut Mermolja UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA TRŽNA VZDRŽNOST START-UP PODJETJA DIPLOMSKO DELO Borut Mermolja Mentor: mag. Iztok Lesjak Nova Gorica, 2016 II ZAHVALA Najprej se moram zahvaliti svoji

More information

MAGISTRSKO DELO. Primerjalna analiza modeliranja poslovnih procesov s tehnikama eepc in BPMN

MAGISTRSKO DELO. Primerjalna analiza modeliranja poslovnih procesov s tehnikama eepc in BPMN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Primerjalna analiza modeliranja poslovnih procesov s tehnikama eepc in BPMN Ljubljana, junij 2009 Avtor: Branka Berce Izjava Študentka Branka Berce

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S PODROČJA RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI Ljubljana, september

More information

USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA

USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO USPEŠEN MANAGER IN VODENJE PODJETJA Kandidat: Marjan Nabernik Študent rednega študija Številka indeksa: 81569993 Program: univerzitetni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KALKULACIJA STROŠKOVNIH CEN TREH PROIZVODOV IZBRANEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Ljubljana, junij 2010 MARIJA TISNIKAR IZJAVA Študentka Marija Tisnikar

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE IN UVEDBA ANALITIČNIH TEHNOLOGIJ

More information

OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ

OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ OSNOVE UPRAVLJANJA IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA NEVENKA VOLK ROŽIČ Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Osnove upravljanja in organizacija poslovanja Gradivo za 2. letnik Avtorica: mag.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE LIK-STOLIK d.o.o. V LETU 2001 Ljubljana, november 2002 DARKO KOPITAR KAZALO UVOD...... 1 1. PREDSTAVITEV PODJETJA... 2

More information

Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi

Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sandra Štikavac Muhić Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi

More information

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da

More information

Poslovanje brez papirja

Poslovanje brez papirja Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski

More information

SAMOOCENA ZRELOSTI PODJETJA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO NA PRIMERU ZAVAROVALNICE VZAJEMNA

SAMOOCENA ZRELOSTI PODJETJA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO NA PRIMERU ZAVAROVALNICE VZAJEMNA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SAMOOCENA ZRELOSTI PODJETJA ZA DIGITALNO PREOBRAZBO NA PRIMERU ZAVAROVALNICE VZAJEMNA Kranj, junij 2016 SLAVKO MISLEJ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o.

NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU LJUBEČNA KLINKER d.o.o. Kandidatka:Sonja Pliberšek Študentka izrednega študija Številka indeksa:81495450

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Ljubljana, junij 2008 MARKO JURAK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE STROŠKOV V PODJETJU TPV Ljubljana, junij

More information

UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU

UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU Ljubljana, september 2003 SABINA LAVRIČ IZJAVA Študentka Sabina Lavrič izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST Ljubljana, november 2007 SIMON KRATNAR IZJAVA: Študent Simon Kratnar izjavljam, da

More information

»Strateško planiranje razvoja pohištvenega podjetja v krizi«

»Strateško planiranje razvoja pohištvenega podjetja v krizi« UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Igor Pečnik»Strateško planiranje razvoja pohištvenega podjetja v krizi«magistrsko DELO Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Igor

More information