DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR

Size: px
Start display at page:

Download "DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR"

Transcription

1 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR PRENOVA NABAVNEGA PROCESA V PODJETJU TERME OLIMIA (magistrsko delo) Program Mednarodno poslovanje Andrej Maček Maribor, 2011 Mentor: dr. Tomislav Rozman Lektorica: univ. dipl. prof. Gordana Salobir Prevod v tuji jezik: univ. dipl. prof. Liljana Cerar 1

2 POVZETEK Konkurenčne razmere v današnjem času od podjetij zahtevajo, da ves čas iščejo nove načine, kako bi tako znotraj kot zunaj organizacije ohranila oziroma povečala svojo konkurenčno prednost. Nabavna funkcija predstavlja notranji vir poslovanja podjetja, ki je v zadnjih nekaj desetletjih postal eden od pomembnejših virov pri zagotavljanju konkurenčne prednosti podjetja. Podjetje Terme Olimia se je v zadnjih dvajsetih letih razvilo v enega največjih in najuspešnejših ponudnikov sprostitve, oddiha, zdravja, lepote oziroma dobrega počutja. Z razvojem in širitvijo svoje ponudbe in kapacitet so se povečale tudi potrebe po zagotavljanju večjega obsega najrazličnejših virov. S tem je postala kompleksnejša tudi nabava teh virov. Tako kot nasploh velja za vsa podjetja, bi lahko tudi podjetje Terme Olimia z optimizacijo procesa nabave izboljšalo poslovanje tako posameznih poslovnih enot, kot celotnega poslovanja podjetja. Informacijska podpora pri tem predstavlja področje, kjer bi lahko v podjetju vidno izboljšali proces nabave. Magistrska naloga se s tega vidika osredotoča na analizo teoretičnih virov, ki opredeljujejo lastnosti informacijske podpore poslovanja oziroma prednosti elektronskega poslovanja. Ob tem analizira stanje nabavnega procesa v podjetju Terme Olimia in predlaga možnosti, s katerimi bi lahko izboljšali postopke nabave. Poleg tega vsebuje praktično izvedbo integracije informacijskega sistema v proces nabave v poslovni enoti vzdrževanje ter analizira prednosti in pomanjkljivosti izvedenih sprememb. Rezultati analize pri tem kažejo, da so pomanjkljivosti povezane predvsem s specifičnostjo potreb službe vzdrževanja, pri kateri je potrebno dodatno posodabljati šifrant materialov, ki jih podjetje nabavlja. Poleg tega je nabavo nekaterih specifičnih materialov še vedno potrebno izvesti na klasičen način. Vendar analiza izpostavlja tudi številne prednosti posodobljenega procesa nabave, ki se kažejo predvsem v večji preglednosti nabave materiala, vodenja zalog in porabe le-teh ter zmanjšanju obsega papirnega poslovanja. Ob tem posodobitev nabavnega procesa odpira nekatere nove možnosti optimizacije poslovanja v prihodnosti, vezane predvsem na elektronsko obliko poslovanja.

3 SUMMARY Competitive situations of our time require businesses which are constantly looking for new ways of improving their own competitive advantages in the organization. Cost function represents internal source of companies. Purchasing function is an important source of competitive advantages. Optimization contributes to better business results. Terme Olimia Company has developed into one of the biggest and the most successful provider of relaxation, health, beauty and welfare. By developing and expanding facilities and capacity increased the need to provide a wider range of sources. Sourcing has become more complex. What is common for all companies is something that it should be the same for Terme Olimia Company. By optimizing the procurement process would improve individual business units and total company operations. Supporting information presents the section where they could in Terme Olimia Company improve procurement process. My dissertation is in this regard basted on analysis of the theoretical sources which identify information support to business. At the same time analyzes the status sourcing in Terme Olimia Company and proposes options to improve procurement process. It contains practical implementation of information system integration into the purchasing process in a business unit including maintenance and analysis of strengths and weaknesses implemented changes. Results show that weaknesses are connected with specification needs service maintenance requiring update coding materials which company procuress. Some specific materials require the classical way of purchase. Updated classification of purchase has advantages in bigger transparency of procurement of material, in recording stock, in using it and reducing the volume of paperwork. Update sourcing opens up new business opportunities which are tied to the electronic form of business.

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev problema Namen raziskovanja Cilji naloge Osnovne trditve Omejitve raziskave Metode dela POMEN NABAVNEGA PROCESA Pomen in vloga nabavne funkcije Organizacijska struktura nabavne funkcije Opredelitev faz nabavnega procesa ELEKTRONSKO POSLOVANJE V PROCESU NABAVE Temeljni pojmi elektronskega poslovanja Standardi elektronskega poslovanja Standardi EAN.UCC, EANCOM, EAN.UCC BMS in e-slog RIP računalniška izmenjava podatkov OBVLADOVANJE NABAVNE FUNKCIJE V PODJETJU Predstavitev podjetja Terme Olimia Dejavnost podjetja Organizacijska struktura podjetja Opredelitev nabavne funkcije podjetja Analiza obstoječega stanja nabavne funkcije v podjetju Kratka predstavitev notacije BPMN Predstavitev obstoječega stanja nabavnega procesa z BPMN Podrobnosti podprocesa PREGLED LASTNIH ZALOG Podrobnosti podprocesa ISKANJE IN IZBOR DOBAVITELJA Podrobnosti podprocesa NAROČILO BLAGA Podrobnosti podproces PREVZEM BLAGA Analiza in ugotovitve stanja funkcije nabave... 49

5 4.6 Predlogi za spremembe Odziv dobaviteljev na posodobitev nabavnega procesa POSODOBITEV NABAVNEGA PROCES V SEKTORJU VZDRŽEVANJE Integracija informacijskega sistema v proces nabave v oddelku vzdrževanje Opredelitev funkcijskih specifikacij informacijskega sistema Podrobnosti podprocesa INTERNO NAROČANJE Podrobnosti podprocesa PREGLED NAROČIL IN ZALOG Podrobnosti podprocesa IZBOR DOBAVITELJA IN IZVEDBA NAROČILA Podrobnosti podprocesa PREVZEM MATERIALA Podrobnosti podprocesa EVIDENTIRANJE PORABE MATERIALA Priprava baze podatkov Usklajevanje interesov z dobavitelji Uvajanje in šolanje uporabnikov informacijskega sistema Analiza izvedbe posodobitve nabavnega procesa v sektorju vzdrževanje SKLEP LITERATURA IN VIRI... 72

6 KAZALO TABEL Tabela: 1 Različno pojmovanje besede nabava v tuji in domači literaturi Tabela: 2 SWOT analiza funkcije nabave v podjetju Terme Olimia Tabela: 3 SWOT analiza predlaganih sprememb nabavnega procesa KAZALO SLIK Slika 1: Veriga vrednosti po Porterju Slika 2: Vpliv nabave na vrednost podjetja Slika 3: Organizacija nabave po funkcijah Slika 4: Faze nabavnega procesa Slika 5: Potek RIP računalniške izmenjave podatkov Slika 6: Organizacijska shema podjetja Terme Olimia Slika 7: Elementi BPMN - notacije KAZALO SHEM Shema 1: Proces nabave v podjetju Terme Olimia Shema 2: Pregled zalog Shema 3: Iskanje in določitev dobavitelja Shema 4: Naročilo blaga Shema 5: Prevzem blaga Shema 6: Predlagan proces nabave Shema 7: Predlagan proces internega naročanja Shema 8: Predlagan proces internega naročanja in pregleda zalog Shema 9: Predlagan proces določitve dobavitelja in izvedbe naročila Shema 10: Predlagan proces prevzema materiala Shema 11: Predlagan proces evidentiranja porabe Shema 12: Sistem vzpostavitve šifranta... 65

7 SEZNAM KRATIC ASCII American Standard Code for Information Interchange ASA American Standards Association B2B Business to Business, B2C Business to Consumer, BPM Business Process Management BDP Business Process Diagram BPMI Business Process Modeling Initiative BPMN Business Process Modeling Notation BPEL Business Process Execution Language EAN.UCC BMS European Article Numbering Uniform Code Council, EANCOM European Article Numbering Communication EDI Electronic Data Interchange G2B Government to Business, G2C Government to Consumer, RIP Računalniška izmenjava podatkov SWOT - Strengths, Weaknesses, Opportunities, and Threats UN/ECE United Nations Economic Commision for Europe UN/EDIFACT United Nations/Electronic Data Interchange For Administration, Commerce and Transport VAN Value Added Networks XML Extensible Markup Language XPDL XML Process Definition Language

8 1 UVOD Sodobno konkurenčno gospodarstvo zahteva od podjetij stalno fleksibilnost oziroma prilagajanje poslovnega delovanja. Temeljno osnovo za optimiziranje poslovanja podjetja je prepoznavanje ključnih elementov in situacij v poslovnih procesih in izvedba njihovih izboljšav. Podjetja morajo nenehno iskati tako zunanje kot notranje vire optimiziranja poslovanja. Za ohranjanje konkurenčnih prednosti se mora podjetje pri spremembah oziroma optimiziranju svoje poslovne dejavnosti med drugim osredotočiti tudi na poslovni proces nabave. Kot navajajo Monczka in Trent & Handfield (Monczka in Trent & Handfield, 2005, str. 4), se danes velike in predvsem hitre spremembe v poslovnem okolju v vedno večjem pomenu kažejo v celotnem procesu nabave posameznega podjetja. Nabavni proces namreč, kot notranji vir optimizacije poslovanja, predstavlja neposreden vpliv na stroške poslovanja podjetja. Običajno se nabavna funkcija razume, predvsem kot nakup materiala oziroma storitev po določeni ceni na določenem trgu, a je funkcija le-te mnogo širša. Poleg samega nakupa funkcija nabave namreč zajema še različne druge aktivnosti, od raziskovanja nabavnega trga, oblikovanja nabavne politike in načrtovanja nabave, prevzema blaga, skladiščenja do analiziranja nabavnega poslovanja oziroma končno tudi evidentiranje le-tega. Ob tem pa je proces nabave povezan s številnimi drugimi funkcijami podjetja (finance, proizvodnja, prodaja, ). Vse to predstavlja široko področje, v katerem je mogoče iskati možnosti za optimizacijo poslovanja. Poleg velikih in hitrih sprememb, ki so v zadnjih letih značilne v poslovnem okolju, so le-te še v večji meri prisotne v razvoju tehnologij, predvsem na področju računalništva in različnih vrst komunikacij. Izkoriščanje potencialov, ki jih ponuja sodobna tehnologija je v optimizaciji poslovanja podjetij postala nujnost. Prednosti sodobne tehnologije tako predstavljajo različne vire, s katerimi je mogoče spreminjati proces nabave. 1.1 Opredelitev problema Podjetje Terme Olimia je v zadnjih letih z nenehnim razvojem in širjenjem svojih kapacitet in ponudbe postalo eno najuspešnejših turističnih podjetij v Sloveniji. Stalna rast podjetja je botrovala k vse bolj kompleksni organizaciji delovanja oziroma poslovanja podjetja. Vse širša ponudba raznovrstnih storitev zahteva stalne spremembe v poslovnih procesih poslovanja. Eno ključnih podpornih poslovnih funkcij pri tem predstavlja nabava blaga. Optimizacija slednje 8

9 omogoča številne koristi in predstavlja pomemben vir za zmanjševanje stroškov poslovanja. Širok spekter možnosti optimizacije nabavne funkcije omogoča sodobna tehnologija in razširjenost številnih funkcij, ki jih prinaša internet. Podjetje uporablja interni informacijski sistem, ki povezuje več poslovnih procesov oziroma omogoča, da nekatere poslovne dejavnosti izvaja v elektronski obliki. Z rastjo in širjenjem ponudbe podjetja so se pojavile zahteve po spremembah oziroma prenovi poslovne dejavnosti nabave, pri kateri bi bilo smiselno razširiti obseg uporabe informacijsko podprtih aktivnosti oziroma elektronskega poslovanja. Interni informacijski sistem podjetja omogoča elektronsko poslovanje v vseh fazah nabavnega procesa, poleg tega pa daje možnost stalne analize zalog in sledljivosti nabavljenega materiala. V podjetju poteka nabava blaga v različnih sektorjih različno. Takšna neusklajenost pa predvsem v sektorjih, kjer se nabava izvaja posamično, povzroča odvečno delo in predvsem nepreglednost poslovanja. Z namenom posodobitve oziroma optimizacije procesa nabave se je podjetje odločilo vzpostaviti proces nabave, ki bo potekal preko internega informacijskega sistema in bo vezan na vse sektorje podjetja. 1.2 Namen raziskovanja Namen naloge je raziskati področje poslovnega procesa nabave v podjetju Terme Olimia ter posodobiti sistem nabavnega procesa. Pri tem je raziskava usmerjena predvsem na področje izboljšav, ki jih omogoča obstoječi informacijski sistem podjetja in morebitne izboljšave le-tega. Z raziskavo bom osebno izboljšal znanje na področju poslovnega procesa nabave ter specifike posameznih faz le-te, predvsem pa pridobil informacije o trenutnem delovanju nabavnega procesa v podjetju. Poleg tega bom pridobil novo znanje na področju možnosti informacijske podpore poslovnih procesov, kar mi bo seveda koristilo pri nadaljnjem delu in razvoju nabavnega procesa podjetja. Rezultati raziskave bodo koristili tudi podjetju Terme Olimia, ki bo lahko na podlagi prenove nabavnega procesa optimiziralo svoje poslovanje. 9

10 1.3 Cilji naloge Z raziskavo želim: o opredeliti vlogo in pomen nabavne funkcije, o opredeliti elektronsko poslovanje, o opredeliti poslovni proces nabave v konkretnem poslovanju podjetja Terme Olimia, o predstaviti pomanjkljivosti procesa nabave v navedenem podjetju oziroma možnosti izboljšanja le-tega, o oblikovati načrt posodobitve nabavnega procesa v sektorju vzdrževanje, o opredeliti integracijo informacijskega sistema v proces nabave blaga v sektorju vzdrževanje. 1.4 Osnovne trditve V nalogi sem postavil nekatere hipoteze, ki sledijo ciljem in omejitvam magistrske naloge. o Hipoteza 1: Elektronsko poslovanje omogoča fleksibilnejše poslovanje in ustvarja nove konkurenčne prednosti poslovnih sistemov. Funkcija nabave je širok pojem, ki zajema različne aktivnosti, in je povezana s skoraj vsemi funkcijami podjetja. Za učinkovito vodenje podjetij je informacijska podpora poslovanja v današnjih časih postala nujnost, saj lahko funkcije informacijskih sistemov prevzamejo vse večji del poslovnih sistemov. o Hipoteza 2: Prenova nabavnega procesa s podporo informacijskega sistema bi podjetju Terme Olimia prinesla več pozitivnih učinkov, z uvedbo informacijske podpore v nabavni proces podjetja pa bo podjetje lahko v prihodnosti razširilo obseg elektronskega poslovanja. Uvedba informacijske podpore v proces nabave, bi podjetju omogočila izvedbo nabave in kontrole porabe zalog na bolj pregleden in predvsem lahek ter zanesljiv način. 10

11 1.5 Omejitve raziskave Poslovanje podjetij zajema različne poslovne procese, ki so med sabo povezani in bolj ali manj pomembni za uspešno delovanje le-teh. V raziskavi se bom v osnovi omejil na proces nabave in možnosti optimizacije le-tega. Pri tem se bom osredotočil na možnosti prenove obstoječega procesa nabave v podjetju Terme Olimia z vidika sprememb informacijske podpore. Sodobno poslovanje podjetij se v vse večjem obsegu prenaša iz fizične papirnate oblike v elektronsko obliko. Avtomatsko zajemanje podatkov naročenega in sprejetega blaga in sinhronizacija le-teh z informacijskih sistemom omogoča hitrejše, bolj zanesljivo in dolgoročno cenejše poslovanje podjetij. Uvedba avtomatskega zajemanja podatkov in računalniške izmenjave le-teh se tako iz večjih podjetij z velikimi skladiščnimi kapacitetami prenaša v poslovne procese nabave manjših podjetij. To jim omogoča večjo transparentnost in boljšo sledljivost blaga znotraj podjetja ter bolj integriran nabavni proces. Podjetje Terme Olimia pri svojem poslovanju uporablja interni informacijski sistem, ki povezuje različne poslovne procese znotraj podjetja. Razširitev elektronskega poslovanja v funkcijo nabave za podjetje ne bi bila večja težava, vendar pa je v procesu nabave podjetje odvisno tudi od zunanjih poslovnih partnerjev. Nekatere specifične zahteve pa predstavljajo tudi potrebe sektorja vzdrževanje. Podjetje načrtuje posodobitev nabavnega procesa v vseh sektorjih podjetja, vendar se bom v raziskavi omejil na problematiko nabavnega procesa v sektorju vzdrževanje in integraciji informacijskega sistema v proces nabave v omenjenem sektorju. 1.6 Metode dela Za preverjanje in dokazovanje navedenih hipotez bom v nalogi uporabil različne metode raziskovanja. Prenova posameznega poslovnega procesa zahteva dobro poznavanje tako teoretičnih izhodišč kot praktičnih situacij. Informacije o teoretičnih izhodiščih bom raziskal z metodo kompilacije različnih navedb in citatov drugih avtorjev, s katerimi bom poskušal dokazati hipotezo 1. Poleg tega bom navedbe drugih avtorjev poskušal povezati s situacijo v podjetju Terme Olimia. Za razumevanje pomanjkljivosti obstoječega nabavnega procesa in interesa sprememb le-tega s strani podjetja, so pri tem v zbiranju podatkov pomembne predvsem informacije o načinu delovanja nabave, trenutnih in predvidenih potrebah podjetja na področju 11

12 dobavljanja blaga in stanju informacijske podpore poslovanja. Pri zbiranju informacij o podjetju bom uporabil kvalitativno metodo anketiranja, pri kateri bom izbral predvsem delno strukturirane intervjuje z zaposlenimi v vodstvu podjetja, od katerih bi na podlagi v naprej določenih vprašanj poskušal pridobiti tiste podatke, ki so pomembni za oceno stanja poslovnega procesa nabave in razvoja podjetja v prihodnje. Kvalitativno metodo anketiranja bom uporabil tudi za pridobivanje informacij o interesu in sposobnosti dobaviteljev podjetja za prenovo načina poslovanja oziroma distribucije blaga. Z metodo deskripcije bom v nadaljevanju opisal vzpostavitev posodobljenega nabavnega procesa v sektorju vzdrževanja ter poskušal potrditi hipotezo 2. Pri tem bom vzpostavljene spremembe z analitično metodo še dodatno analiziral ter ocenil uspešnost posodobitve nabavnega procesa z vidika vpliva le-tega pri zmanjševanju stroškov, preglednosti manipuliranja oziroma porabe zalog in vpliva na učinkovitost delovanja sektorja vzdrževanja kot celoto. 12

13 2 POMEN NABAVNEGA PROCESA Funkcija nabave v osnovi tradicionalno zajema nakupovanje, ki vključuje definiranje potreb po novih materialih, iskanje in izbor ponudnikov le-teh ter določitev nabavnih pogojev. Poleg tega pa na koncu tudi skrb za točno dobavo. Različni avtorji (van Weele, Leenders, Feaon, England) takšno razlago nabave opredeljujejo kot operativno aktivnost. Vendar pa tako ozko opredelitev pojma nabave demantirajo različna pojmovanja le-te. Iršič na primer (Iršič, 1998, str. 25) prikazuje različno pojmovanje besede nabava v tuji in domači literaturi, pri tem pa jasno prikaže razsežnost pojma nabava. V tabeli 1 so tako prikazana različna pojmovanja besede nabava, tako v domači kot tuji literaturi. Tabela: 1 Različno pojmovanje besede nabava v tuji in domači literaturi ANGLEŠKO NEMŠKO SLOVENSKO Purchasing Beschaffung Nabava Buying Einkauf Nakup Procurement, Supply Versorgung Oskrba Material management Material-Wirtschaft Materialni management Vir: Iršič, 1998, str. 25 Med različnimi pojmovanji najožji pojem predstavlja nakup, ki je s strani različnih avtorjev definiran, kot dejanje same izvedbe nakupa. Sama izvedba nakupa je posledica predhodno izvedenih aktivnosti, s katerimi se definira kaj in koliko želi podjetje nabaviti ter kje, kako in pod kakšnimi pogoji se bo to izvedlo. Leenders (Leenders, at al., 1989) kot širši pojem navaja oskrbo. Pod slednjo vključuje tudi skladiščenje, transport, prevzem blaga, kontrolo in obvladovanje nabavljenega materiala. Kot najširši pojem opredeljuje materialno poslovanje (management). Pod ta pojem poleg naštetih aktivnosti oskrbe zajema tudi iskanje materialov, standardizacijo le-teh in nadzor oziroma gospodarjenje z nabavljenim blagom. Območje aktivnosti posamezne nabavne funkcije, povezane v nabavni proces in vlogo ter vsebino le-teh je jasno opredelil tudi van Weele (ibidem, 2002). Avtor v svoji definiciji jasno izpostavlja, da med nabavnim oddelkom in nabavno funkcijo obstaja pomembna razlika. V svoji definiciji nabavne funkcije namreč pomen le-te 13

14 opredeljuje kot širši, ki ni omejen samo na aktivnosti, ki jih opravljajo oddelki nabavne službe, ampak funkcijo nabave definira kot interdisciplinarno delo različnih poslovnih funkcij podjetja. Sicer pa je v zadnjem obdobju nabava postala ena izmed najpomembnejših poslovnih funkcij poslovanja podjetij. Kot navaja Žibret (Žibret, 2008, str. 25) se je vloga nabavne funkcije v zadnjih desetletjih spremenila, predvsem zaradi spremembe strukture stroškov. Delež nabavljenih materialov in storitev se je namreč v strukturi stroškov podjetij močno povečal. Tako se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja izraz zagotavljanje virov (sourcing). Slednje vsebinsko poleg nabave materialov zajema iskanje le-teh oziroma njihovih dobaviteljev ter sklepanje poslovnega sodelovanja z le-temi. Predvsem pa vključuje aktivnosti povezane z raziskavo trga. Ta je še posebej pomembna pri sprejemanju ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče zmanjšati tveganja povezana z nevarnostmi na trgu, ki vplivajo na nemoteno zagotavljanje kakovostno ustreznih virov po najugodnejših pogojih. 2.1 Pomen in vloga nabavne funkcije Funkcija nabave se skozi zgodovino ves čas razvija. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa je začel postajati njen pomen vse večji in kot poslovna funkcija podjetij dobiva vse bolj strateško vlogo v njihovem poslovanju. Da bi razumeli pomen in vlogo nabavne funkcije podjetja se je smiselno navezati na Porterjevo verigo vrednosti. Slednjo sta pri opredelitvi nabavne funkcije izpostavila tudi Farmer David in van Weele (Farmer David, Weele A. van, 1995, str. 12), ki navajata, da Porterjeva veriga vrednosti upošteva, da poslovanje vsakega podjetja zajema različne aktivnosti vezane na razvoj, proizvodnjo, trženje, oskrbovanje z viri in različne podporne storitve. Izpostavljajo, da je veriga vrednosti, odraz poslovanja podjetja v preteklosti, njegove strategije razvoja in načina uresničevanju le-te ter seveda v največji meri gospodarnega poslovanja. Kot je razvidno iz slike 1, je Porterjeva veriga vrednosti sestavljena iz aktivnosti podjetja, s katerimi leto ustvarja dobiček (vrednost podjetja). Funkcije podjetja so pri tem ločene na primarne in podporne. Po Porterju nabavna funkcija spada pod podporne funkcije podjetja, vendar pa Farmer David in van Weele (ibidem, str. 12) pri tem poudarjata, da slednja podpira tako primarne funkcije (vhodna logistika, marketing in prodaja, itd.), kot tudi podporne aktivnosti (npr. RR raziskave in razvoj, laboratorijski material, ipd.). 14

15 Slika 1: Veriga vrednosti po Porterju Vir: Farmer, van Weele, 1995, str. 12 Van Weel-e (van Weele, 1998, str. 29), tako navaja, da je osnovni namen nabavne funkcije stremeti k čim manjšim stroškom nabave oziroma zmanjšati ceno izdelka. Pri tem pa mora upoštevati tudi zahteve glede kakovosti nabavljenega materiala in stremeti k zmanjševanju zalog ter optimizaciji logističnega procesa nabave. Kot sem že omenil, predstavlja nabava širši pojem, ki zajema različne aktivnosti povezane s pridobitvijo blaga oziroma storitev. Kljub različnim opisom nabave tako v literaturi kot v praksi, se pri vseh izpostavlja opredelitev, da je temeljni namen nabave zagotovitev virov (blaga ali storitev), potrebnih za izvajanje vseh funkcij podjetja. Z vpetostjo nabavne funkcije v številne funkcije podjetja se povečuje tudi njen vpliv na vrednost 15

16 le-tega. Kot navajajo Baily, Farmer in Jessop & Jones (Baily, Farmer in Jessop & Jones, 2005, str. 10) predstavljajo stroški nabave v večini proizvodnih podjetij od 40% do 70% vseh stroškov teh podjetij. Avtorja Weele in Gattorna (Weele, 1998, str. 29 in Gattorna, 1998, str. 21) pa pri tem poudarjata strateški pomen nabavne funkcije. Izdelana strategija izvajanja nabavne funkcije omogoča zmanjševanje stroškov v poslovanju podjetja. S tem pa se izboljšuje donosnost lastnega kapitala, in sicer na dva načina (slika 2): o Zmanjševanje neposrednih materialnih stroškov omogoča povečanje dobička od prodaje, kar posledično povečuje tudi donosnost lastnega kapitala. o Zmanjševanje kapitalskih investicij podjetja povezanih s potrebami nabavne funkcije omogoča povečanje deleža obračanja finančnih sredstev v podjetju. Slika 2: Vpliv nabave na vrednost podjetja Vir: Gattorna, 1998, str. 21 Aktivnosti nabavne funkcije so torej vpete v različne poslovne funkcije podjetja, s čimer se kažejo številne vloge le-te pri delovanju podjetja. Vloge nabavne funkcije pa lahko prikažemo s cilji le-te. Glede na opredelitve različnih avtorjev (Potočnik, Iršič, Baily, Dobler, Scheuing, Weele) je mogoče izpostaviti deset najbolj pogostih funkcijskih in strateških ciljev nabave. To so: 16

17 o Izboljšanje konkurenčnosti podjetja: nabavna funkcija mora v svojem delovanju nenehno iskati priložnosti za zniževanje stroškov povezanih z zagotavljanjem virov, saj so ti neposredno povezani z ustvarjanjem dobička. o Zagotavljanje nemotene oskrbe z viri in vplivanje na pogoje in odnose z dobavitelji: nabavna funkcija mora omogočiti nemoteno delovanje proizvodnje in s tem poslovanje podjetja, saj je to povezano z dobavo blaga ali storitev končnemu kupcu. o Vzdrževanje optimalnih zalog: nabavna funkcija mora kontinuirano vzdrževati optimalno stanje zalog glede na proizvodnjo podjetja, saj na takšen način zmanjšuje možnost prekomernih zalog materiala, na katere so vezana finančna sredstva, ki bi jih lahko podjetje investiralo v druge dejavnosti. o Vzdrževanje oziroma izboljšanje kakovosti nabavljenega blaga in storitev: nabavna funkcija mora zagotoviti kakovostno dobavo kvalitetnih nabavnih virov, saj je s tem mogoče znižati tako notranje kot zunanje izgube podjetja, povezana pa je tudi z zadovoljstvom končnih odjemalcev. o Izbiranje primernih dobaviteljev: nabavna funkcija mora zagotoviti učinkovito sodelovanje z dobavitelji, saj samo ustrezni in odgovorni partnerji omogočajo podjetju nemoteno oskrbo ter nižje stroške. o Standardiziranje nabavnih delov: nabavna funkcija ima možnost znižanja lastne cene izdelka oziroma storitev, tako da zmanjša nabavo količino različnih vrst materiala. o Zagotavljanje potrebnega blaga in storitev po najnižjih cenah: nabavna funkcija mora z zagotavljanjem optimalnega razmerja med ceno in ostalimi pogoji (kakovost, pravočasnost dobav, garancija,...) stremeti k doseganju najnižjih možnih stroškov nabave. o Negovanje dobrih odnosov z dobavitelji: nabavna funkcija mora s sodelovanjem in razvijanjem dobav skrbeti za tekoč proces oskrbovanja z viri in vzpostaviti učinkovito reševanje tekočih problemov (uveljavljanje garancije ipd.) ter morebitnega razvoja novih izdelkov. o Sodelovanje z ostalimi organizacijskimi enotami v podjetju: nabavna funkcija mora biti stalno in tesno povezana z ostalimi funkcijami podjetja, saj le učinkovito sodelovanje med posameznimi enotami podjetja vodi k uspešnim rezultatom. 17

18 o Doseganje nabavnih ciljev z najnižjimi možnimi administrativnimi stroški: nabavna funkcija mora vzpostaviti učinkovit nabavni proces, saj neučinkovitost nabavnega procesa povečujejo tudi administrativni stroške nabave. 2.2 Organizacijska struktura nabavne funkcije Organizacija nabavne službe je lahko v posameznih podjetjih različno organizirana. Poznamo centralizirano, decentralizirano in kombinirano obliko organiziranosti nabavne funkcije. Kot lahko zasledimo v literaturi avtorjev Potočnik (2002, str ), Weele (1998, str ), Gadde in Hakansson (1993, str ), Scheuing (1989, str ), so lahko oblike organizacijske strukture nabavnega oddelka v praksi različne in odvisne od različnih faktorjev. V osnovi pa nanjo vpliva splošen način organiziranosti funkcij v podjetju (centraliziran ali decentraliziran), velikost, razvitost in nabavne potrebe podjetja ter končno sam pomen oziroma vpliv nabavne funkcije za podjetje. Večji pomen kot podjetje pripisuje nabavni funkciji oziroma večji kot ima vpliv na poslovanje podjetja, bolj je pomemben način njenega organiziranja. Vendar avtorji izpostavljajo, da ključno vprašanje organiziranosti nabave predstavlja centraliziranost oziroma decentraliziranost nabavnega oddelka. To vprašanje pride do izraza še posebej v velikih podjetjih, ki imajo več poslovnih enot. Centralizirana oblika nabave pomeni oskrbovanje vseh poslovnih funkcij podjetja z nabavnimi viri iz enega nabavnega oddelka. Podjetje ima torej v centralizirani obliki nabave organiziran nabavno službo, v kateri zaposleni sprejemajo vse nabavne odločitve. Te vključujejo tako določitev specifikacij materiala, kot izbiro dobaviteljev oziroma pogajanja z le-temi in sklepanje pogodb o sodelovanju. Slednje so v tem primeru pogosto dolgoročne, v njih pa so določeni splošni in posebni pogoji sodelovanja. Stopnja centraliziranosti funkcije nabave v podjetjih je lahko različna. Odvisna je predvsem od geografske oddaljenosti poslovnih enot in raznolikosti potreb oziroma materialov posameznih poslovnih enot. Na centraliziranost pa vpliva tudi obseg kontrole, ki jo želi podjetje izvajati nad funkcijo nabave. Završnik (Završnik 2000, str. 117) navaja, da centralizacija nabavnega poslovanja predstavlja predvsem večjo tržno moč v podjetju, argument v prid centralizaciji nabavne službe pa predstavlja tudi dejstvo, da le-ta poveča učinkovitost izrabe (izkoriščanja) virov. Avtor izpostavlja, da so glavne prednosti centralizirane nabave predvsem: 18

19 o bolj učinkovito izvajanje nabavne politike podjetja, o izvajanje nabave z manj naročili, ki posledično zahteva manj časa za prevzem in kontrolo nabavljenega materiala oziroma manj administrativnega dela, o doseganje večje pogajalske moči in s tem boljših nabavnih pogojev (kakovost, količinski rabat, daljši plačilni rok itd.), o večjo možnost standardizacije materiala in vpliv na zagotavljanje kakovosti, o boljše možnosti izkoriščanja skladiščnih zmogljivosti, kar se odraža v stroških nabave, o večja produktivnost nabavne službe zaradi večjega obsega poslovanja, kar se kaže v možnostih za specializacijo dela, saj so zaposleni v nabavi bolje seznanjeni s stanjem na nabavnih trgih, o racionalnejša uporaba razpoložljivih finančnih sredstev. Vendar centralizirana oblika nabave kaže tudi nekatere slabosti. Pri centralizirani organiziranosti nabavnega oddelka namreč pogosto prihaja do: o zapostavljanja lokalnih dobaviteljev, o slabše prilagodljivosti nabavne funkcije, ki pride še posebej do izraza v geografsko oddaljenih poslovnih enotah, kar otežuje koordinacijo proizvodnje in nabave virov, o individualnega iskanja nabavnih virov ter pogajanja z dobavitelji, posameznih poslovnih enot. Decentralizirano obliko nabave nasprotno predstavlja organiziranost, kjer je vsaka poslovna enota podjetja posebej odgovorna za lastno nabavo materiala, surovin, itd. Takšna organiziranost je značilna predvsem za podjetja, kjer njihove poslovne enote potrebujejo različne specifične materiale, storitve ipd., poleg tega pa imajo različne tudi količinske potrebe. Kot navajata Gadde in Hakansson (Gadde in Hakansson, 1993, str. 123), je filozofija zagovornikov decentralizirane oblike nabave, da nabavna funkcija predstavlja bistven del poslovnega procesa in kot takšna ne bi smela biti ločena od oddelka, ki nabavljen material oziroma storitve uporablja. Decentralizirano nabavno poslovanje je namreč tržno bolj prilagodljivo, vendar pogosto zaradi manjše tržne moči praviloma dražje, ker ne dosega enakih tržnih ugodnosti kot centralizirana nabava večjih količin. Avtorja opominjata, da se lahko podjetja tej pomanjkljivosti decentralizirane nabave izognejo z 19

20 uporabo sodobne informacijske in komunikacijske povezave vseh svojih enot, ki nabavljajo na trgu in za katere se centralizirano dogovorijo za enake pogoje nabave. Sicer pa med prednosti decentralizirane nabave štejeta predvsem: o možnost večjega vpliva in odgovornosti posamezne poslovne enote na nabavo potrebnih virov, s čimer lahko neposredno vplivajo na učinkovitost poslovanja, o večjo prilagodljivost in povezanost nabavne funkcije z lokalnim okoljem, kar pospešuje razvoj lokalnih virov nabave, o hitrejšo dostavo in nižje stroške prevoza, o močnejšo usmeritev nabavne službe k notranjim porabnikom nabavnih virov, o manjši administraciji v nabavnih postopkih, s čimer se manjša potreba po notranji koordinaciji med posameznimi funkcijami ali enotami podjetja. Na drugi strani se v decentralizirano organizirani nabavni funkciji kaže več pomanjkljivosti. Slednje so predvsem: o slabša pogajalska moč posameznih poslovnih enot v primerjavi centralizirane nabavne službe, o slabše opravljanje tržnih raziskav, o nepoznavanjem potreb in zalog različnih poslovnih enot zaradi česar lahko prihaja do situacij, da posamezna enota nabavlja material, ki ga ima ena ali več drugih na zalogi preveč, o neusklajeno pogajanje z dobavitelji, kar lahko posledično privede do različnih nabavnih pogojev za enak material, v različnih poslovnih enotah istega podjetja oziroma si poslovne enote istega podjetja celo konkurirajo za nabavo virov. Pregled pozitivnih in negativnih lastnosti obeh oblik organiziranosti kaže, da se več faktorjih centralizirana nabavna funkcija kaže kot bolj primerna. Največja pomanjkljivost decentralizirane nabave so pri tem predvsem stroški nabavnega poslovanja, ki so gotovo višji, če ima vsaka enota svoj nabavni oddelek. Poleg tega prihaja do podvajanja dela, več pa je tudi administracije, kar povečuje potrebo po dodatni delovni sili. Vendar se v nekaterih primerih decentralizirana nabavna funkcija vendarle kaže kot racionalnejša. O centralizirani ali decentralizirani nabavi se 20

21 odločajo predvsem v večjih podjetjih, potem ko opredelijo prednosti in slabosti posameznega načina organiziranja glede na posamezno podjetje. Sicer pa kot navaja Scheuing (Scheuing, 1989, str. 84), pogosto odločitev predstavlja kompromis, saj izbira ene vrste vedno zahteva, da se odpovemo prednostim druge. V praksi se tako velikokrat pojavlja t.i. kombinirano nabavno poslovanje, ki poskuša izkoristiti prednosti oziroma odpraviti slabosti posamezne oblike nabavne funkcije. Kombinirano nabavno poslovanje namreč pomeni večjo ali manjšo centralizacijo in decentralizacijo nabavnega poslovanja. Pri tem podjetje upošteva prednosti in pomanjkljivosti decentralizirane in centralizirane oblike nabavnega poslovanja in tako doseže najboljše organiziranje nabave. V kombiniranem nabavnem poslovanju tako na primer v podjetjih delajo zaposleni v nabavi, ki bolj učinkovito analizirajo trg dobaviteljev in s skupnimi dogovori skušajo doseči ekonomijo obsega. Na drugi strani pa pri delovanju nabavne službe sodelujejo strokovnjaki za posamezna področja, ki sodelujejo pri nabavi specifičnih materialov. Sicer pa je nabavna služba lahko organizirana kot samostojna poslovna enota ali pa kot vodilna dejavnost poslovodstva. Pogosto je nabava organizirana tudi v okviru poslovne dejavnosti trženja. Vključitev nabavne funkcije v oddelek trženja se kaže v neposredni sklenitvi potreb po materialih s prodajnim planom. Tako dejanska poraba materialov povezana s prodajo omogoča lažje ocenjevanje smotrnosti in ekonomičnost izvajanja nabave le-tega. Nabavna služba je v podjetjih največkrat organizirana na sledeče načine: o Organiziranost nabavne službe po kriteriju predmetov, ki jih v posameznih nabavnih oddelkih nabavljajo, in ki temelji na razvrščanju materiala na različne načine. Pri tem so najpogostejši kriteriji fizikalne ali kemijske lastnostih, sledi pa kriterij razvrščanja materiala glede na njegovo uporabo v proizvodnji, npr. surovine, izdelovalni material, embalaža. o Organiziranost nabavne službe po kriteriju funkcionalnosti, ki nabavno dejavnost razčlenjuje po funkcijah, ki so povezane z nabavo (slika 3). V nekaterih, predvsem manjših in srednje velikih podjetjih se takšna organiziranost nabave razdeli v: operativno nabavo materiala s planiranjem in pripravo nabave, evidenco nabave ter 21

22 kontrolo nabave. V večjih podjetjih se organiziranost nabave po kriteriju funkcionalnosti, običajno vzpostavi glede na (slika 3): raziskavo nabavnega trga, operativno nabavo, kontrolo nabave, evidenco nabave. o Organiziranost nabavne službe po kriteriju dobaviteljev je značilna predvsem za tista podjetja, ki sodelujejo le z nekaj dobavitelji in pri njih nabavljajo veliko količino enakega materiala. Za podjetja, ki nabavljajo manjše količine raznovrstnega materiala, pa se takšna oblika organiziranosti nabavne službe ni izkazala za učinkovito. o Organiziranost nabavne službe po teritorialnem kriteriju se običajno organizira v podjetjih, ki imajo velik obseg zunanjetrgovinskega poslovanja, pri čemer podjetje sodeluje z dobavitelji iz različnih uvoznih območij. o Organiziranost nabave po kombiniranem kriteriju izkorišča oziroma povezuje prednosti več različnih oblik organiziranja. Sicer pa v praksi nabava načeloma nikoli ni organizirana le po enem izmed navedenih kriterijev, ampak prevladuje kombinirana oblika, pri kateri en temeljni kriterij dopolnjujejo še drugi kriteriji. Slika 3: Organizacija nabave po funkcijah Vir: Potočnik, 1996, str

23 2.3 Opredelitev faz nabavnega procesa Nabavni proces je sestavljen iz različnih med seboj povezanih sestavin in njihovih opravil. Nabavni proces lahko tako razdelimo na več faz. Pri tem si posamezne faze procesa sledijo v logičnem zaporedju in so med seboj tesno povezane. Slabo delovanje oziroma rezultat ene faze se tako prenaša na naslednje faze in s tem vpliva na slab rezultat vseh naslednjih faz oziroma na celoten proces nabave. Podjetja se v osnovi med seboj razlikujejo glede na velikost, dejavnost, ki jo izvajajo, prodajni asortiman, kadre, ki jih sestavljajo in njihovo organiziranost, ipd. Vendar pa si je proces nabave med podjetji kljub temu v zelo veliki meri podoben. Završnik (Završnik 2000, str. 47) tako navaja, da nabavni proces sestavlja dvanajst stopenj. Kot kaže slika 4 je slednji sestavljen iz več faz. Slika 4: Faze nabavnega procesa Vir: Završnik, (1996), str. 57 Po navedbah Završnika (Završnik, 1996, str. 57), stopnje nabavnega procesa sestavlja: o Spoznanje potrebe; postopek nabave materiala ali storitev se namreč začne, ko nastane potreba po novem materialu ali storitvi, ki je posledica notranjih ali zunanjih vzrokov. Po spoznanju potrebe po novem materialu, je pred izvedbo naročila potrebna preveritev 23

24 lastnih zalog. Nabavni oddelek mora pri tem predvidevati potrebe proizvodnje in stremeti k čim bolj standardiziranim naročilom, s čimer se zmanjšujejo izredna naročila, ki so draga. o Interno naročilo je notranje narave. To pomeni, da se sporočilo naročnika v podjetju obravnava kot interno naročilo. Vsebina naročila običajno zajema opis materiala in količino, datum naročila, dobavni rok, številko naročila, identifikacijo enote, konto in podpis ali žig naročnika. o Pregled internega naročila se navezuje na pregled sporočila naročnika in preveritev stanja zalog. Ob tem se ocenijo finančna sredstva za naročanje materiala. Z vidika upravičenosti in ekonomičnosti se preveri tudi vsebina in količina naročila ter dobavni rok. o Izdelava specifikacije zajema podroben opis materialov in drugih sestavnih delov ter storitev, ki se naročajo in so potrebni za proizvodnjo. Izdelava specifikacije je potrebna in pomembna za nestandardne materiale, ki se naročajo redko oziroma enkrat, saj dobavitelju natančno definira zahteve naročnika. Njena priprava mora upoštevati zahteve več faktorjev oziroma oddelkov podjetja, od marketinga in razvoja, proizvodnje, kontrole kakovosti, potreb skladiščenja do zahtev proizvodnje. Poleg tega pa mora upoštevati tudi naloge nabave, možnosti potreb po substituciji materiala oziroma druge interese podjetja. o Raziskava dobaviteljev je vezana na preučitev potencialnih dobaviteljev na domačem in tujem trgu z namenom, da se najdejo potencialni dobavitelji, ki ustrezajo cenovnim, kakovostnim in količinskim zahtevam podjetja. Pri tem so pri izbiri dobavitelja pomembne informacije o: velikosti in proizvodni zmogljivosti podjetja, tehnologiji, lokaciji tovarne, značilnostih podjetja, vodstvu podjetja, finančnem stanju in izgledih podjetja, ceni in prodajnih pogojih, referencah glede kakovosti, dobavnih rokih in reševanju problemov. 24

25 o Izbira dobavitelja velja za eno od najpomembnejših faz, saj sta od določitve dobavitelja odvisna tako kakovost kot cena naročenega materiala ali storitev. Pravilna izbira je pri tem odvisna od zastavljenih postopkov izbire ter kriterijev, ki jih podjetje pri tem upošteva. S tega vidika je v osnovi potrebno dobaviteljem poslati povpraševanje z vsebino, ki definira: naziv materiala in količino morebitnega naročila, izgled, konstrukcijo (risba, načrt ali opis), možnosti uveljavljanja garancije in servisnih storitev, predpise in navodila glede embalaže, transportne klavzule in navodila glede izvedbe dostave, pogoje plačila in dobavne roke, cene, rabate, skonte o Naročilo je faza, ki predstavlja konkretno nabavno akcijo. Pomembno je, da je pripravljeno natančno in v pisni obliki, saj slednje povečuje njegovo veljavnost. Sicer pa so glavni sestavni deli vsakega naročila: tekoča številka naročila, datum, ime in naslov dobavitelja, količina in opis naročenih postavk, datum dobave, navodila za prevoz, cena in dobavni pogoji, plačilni pogoji in posebne določbe. o Sklenitev pogodbe je pravna podlaga nabave in je posledica soglasja med naročnikom in dobaviteljem. Pogodba postane veljavna, ko dobavitelj naročniku posreduje pisno potrditev naročila. Pogosto je v praksi v uporabi tudi okvirna pogodba. Ta običajno zajema pavšalni dogovor s katerim se kupec zavezuje za nabavo določenih količin blaga ali storitev. Pogoji naročila so pri tem dokončno dogovorjeni, ko naročnik dejansko 25

26 izvede naročilo oziroma dobavitelju posreduje natančno specifikacijo naročenega blaga ali storitev in količino. Dokumenti, ki govorijo o sklenitvi pogodbe oziroma le-to potrjujejo, so trgovski račun, dobavnica ali naročilnica. o Spremljanje naročila pomeni kontrolo nad prispetjem potrditve naročila, primerjavo dobave z naročilom ter zagotavljane slednje v dogovorjenem roku. V osnovni spremljanje naročila preprečuje motnje v proizvodnji in s tem nezmožnost oskrbovanja lastnih kupcev, zaradi motenj dobave materialov ali storitev. To lahko namreč privede do pogodbenih kazni in s tem izgube dobrega imena podjetja. o Prevzem in pregled materiala predstavlja fazo nabavnega procesa, kjer naročnik sprejeme naročeno blago. Sprejem obsega kontrolo: dobavnic, količine dobavljenega blaga, kakovost dobavljenega blaga. Pri tem enega pomembnejših dokumentov predstavlja poročilo o kontroli blaga in njegove kakovosti. Ta velja kot potrdilo o ustreznosti ali neustreznosti prejetega blaga. Neustreznost materiala oziroma ugotovitve poškodb ali manjka, se morajo namreč evidentirati v komisijskem zapisniku, ki je podlaga za reklamacijski postopek. o Likvidacija računa pomeni pregled računov v smislu točnosti tako z vidika vrednosti računa kot predmetne vsebine. Pri tem gre za primerjavo računov in kupnih pogodb ter prevzemnic. Ker račun predstavlja določeno terjatev med dobaviteljem in kupcem, ga je potrebno obravnavati še posebej pozorno. Likvidacijo računa lahko opravlja služba nabave ali računovodstva. Pri tem pa je priporočljivo, da jo opravlja tista služba, ki jo lahko opravi bolj učinkovito oziroma natančno. o Evidenca in arhiviranje predstavljata shranjevanje kopij naročil. Pri tem je pomembno, da je njuna oblika urejena in hitro dostopna. Oblike evidenc so običajno dnevniki ali kartoteke kopij naročil v registru. V osnovi pa evidentirajo odprta oziroma končana naročila, vrste materialov, podatke o dobaviteljih in pogodbe z njimi ter morebitne specifične podatke nabav. 26

27 Raziskovanje nabavnih trgov predstavlja podlago za objektivno odločanje v procesu nabave. Vezano je na trg dobaviteljev, pri čemer zajema analizo o ponudbah in povpraševanju po surovinah ter informacije o pozitivnih oziroma negativnih lastnostih dobaviteljev. Raziskave trga so lahko usmerjene na kratkoročne ali dolgoročne situacije na nabavnih trgih. Pri tem lahko potekajo kot kontinuirano raziskovanje ali pa se izvajajo le za določene primere. Poleg tega ločimo kakovostno in količinsko raziskavo. Kakovostna raziskava zajema analizo mnenj in vtisov o dejavnikih, ki so pomembni za razvoj nabavnih trgov, količinska raziskava pa je temelji na preučevanju statističnih podatkov. 27

28 3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V PROCESU NABAVE Zagotavljanje konkurenčnih prednosti z uvajanjem inovativnih rešitev ter predvsem hitro prilagajanje spremembam na trgu so trendi, ki so postali pravzaprav osnovni pogoj uspešnega poslovanja podjetij v zadnjih desetletjih. Tradicionalno pravilo, da:»velike ribe jedo majhne«, je zamenjala ugotovitev, da:»hitre ribe jedo počasne«. Kot navaja Kovačič (Kovačič, 2005) elektronsko poslovanje pri tem omogoča različna upravljavska, tehnična, poslovna in strateška izhodišča za prenovo poslovanja. S tega vidika je elektronsko poslovanje smiselno razumeti kot strateško preoblikovanje podjetja v smeri prenove modela poslovanja. Danes je tako elektronsko poslovanje postalo najhitreje rastoče področje nove ekonomije. 3.1 Temeljni pojmi elektronskega poslovanja Začetki elektronskega poslovanja segajo v 60 leta prejšnjega stoletja, v katerih so podjetja začela pošiljati in sprejemati sporočila, fakture in drugo dokumentacijo v elektronski obliki. V osnovi lahko e-poslovanje definiramo kot izmenjavo poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI Electronic Data Interchange). Po opredelitvi Electronic Commerce Association pomeni elektronsko poslovanje kakršnokoli obliko poslovne ali administrativne transakcije oziroma izmenjave informacij z uporabo katerekoli informacijskokomunikacijske tehnologije. Sem spadajo , elektronske oglasne deske, faksimile, finančni prenosi, itd. Pojem elektronsko poslovanje v angleščini opredeljujeta dva termina: o e-commerce, o e-business. Pri tem gre pri terminu e-commerce, za računalniško izmenjavo podatkov vezano na prodajo in nabavo blaga in storitev. Izraz v slovenskem prevodu pomeni e-trgovanje in kot takšen ne predstavlja vseh vrst izmenjave podatkov. E-business na drugi strani zajema izmenjavanje podatkov, ki niso nujno vezani le na nakup ali prodajo blaga oziroma storitev, zagotavljajo pa distribucijo informacij in podporo vpletenim strankam. Pojem e-business je torej mnogo širši od termina e-commerce in kot takšen mnogo bolj ustreza slovenskemu prevodu e-poslovanje. 28

29 V elektronsko poslovanje se danes vključujejo tako podjetja kot posamezniki. S tega vidika, kot navajata Sulčič in Lesjak (Sulčič in Lesjak, 2001, str. 2), postaja poznavanje elektronskega poslovanje eksistenčnega pomena za celotno družbo in ne le podjetja. Po začetku elektronskega poslovanja, ki je bilo vezano predvsem na finančne transakcije, se je e- poslovanje čez čas razširilo tudi na druga področja. Tako je danes elektronsko poslovanje kaže v obliki: o Elektronskega bančništva, o Elektronskega borzništva, o Elektronskega založništva, o Elektronskega zavarovalništva, o Storitev na zahtevo, o Dela na daljavo, o Elektronskega poslovanja javnih in državnih služb, o Elektronskega poslovanja potrošnik-potrošnik, o Elektronskega poslovanja država-državljani, o Elektronskega poslovanja državna uprava-podjetja. Sicer pa pri elektronskem poslovanju v osnovi ločimo tri vrste poslovanja: o Podjetje potrošnik (B2C), o Podjetje podjetje (B2B), o Javna in državna uprava (G2B ali G2C). Pri tem elektronsko poslovanje med podjetji predstavlja največji delež e-poslovanja, saj zajema na primer proces poslovanja med podjetji, ki trgujejo s končnimi fizičnimi kupci (prodaja na drobno) in večjimi dobavitelji, poslovanje s pomočjo elektronskega bančništva in različne oblike sodelovanja na skupnih projektih. Sledi elektronsko poslovanje podjetij s potrošniki, za katere se odpirajo vedno nova področja za izvedbo različnih opravil, preko osebnega računalnika. Elektronsko poslovanje javne uprave je ločeno in je na eni strani vezano na poslovanje s podjetji G2B (npr. javne nabave, registriranje vozil, ipd.) ter na drugi strani poslovanje s prebivalci, za katere mora biti omogočen lokalni dostop do storitev G2C. 29

30 Elektronsko poslovanje torej z izhodišči predstavlja osnovo za brezpapirno poslovanje med podjetji. V današnjih razmerah pa bo postalo nujno tako za velika kot mala podjetja. Globalizacija gospodarstva je botrovala temu, da bližina poslovnih partnerjev ni več tako zelo odločilna kot včasih. To pa pomeni, da je za podjetja nujno, da so pripravljena na elektronsko poslovanje oziroma, da čim bolje in v tem večjem obsegu izkoriščajo prednosti, ki jih ta ponuja. 3.2 Standardi elektronskega poslovanja Podjetja in druge organizacije, ki medsebojno sodelujejo v obliki elektronskega poslovanja, med sabo komunicirajo preko omrežij oziroma v virtualnem svetu. Odnosi med njimi so zaradi tega v marsičem drugačni od tradicionalnih fizičnih oblik sodelovanja. Podjetja, ki uvajajo oziroma izvajajo elektronsko poslovanje, morajo zato poleg ustrezne infrastrukture uvesti tudi potrebne oziroma zahtevane standarde. Največji del komunikacije v elektronskem poslovanju namreč poteka neposredno med računalniškimi sistemi. Ker imajo poslovni partnerji pogosto različno strojno in programsko opremo, baze podatkov in druge sestavine informacijskega sistema, se je potrebno, kot navaja Petrič (Petrič, 1996, str. 8), pred vzpostavitvijo elektronske izmenjave podatkov: o dogovoriti za uporabo skupnega standarda za izmenjavo podatkov ter vrsto sporočil, ki se bodo izmenjevala, o zagotoviti potrebno programsko opremo, o določiti računalniško komunikacijo. Z namenom izboljšanja elektronskega poslovanja so do danes razvili več različnih standardov (na primer: EAN.UCC BMS, slovenski e-slog, UN/EDIFACT, ANSI X 12, ODETTE, TRADACOMS VDA). ZDA in Kanada na primer že več let uporabljata panožne standarde. V zadnjih letih pa v prehajajo na državni standard ANSI X12 oziroma v poslovanju z drugimi državami na standard UN/EDIFACT. V Evropi so v preteklosti uporabljali več različnih nacionalnih in panožnih standardov (npr. standard za avtomobilsko industrijo v Nemčiji VDA ali t.i. ODETTE standard za evropsko avtomobilsko industrijo). Vendar pa so podjetja oziroma organizacije različne standarde postopno nadomestile z mednarodno veljavnim standardom UN/EDIFACT. Gričar (Gričar, 1992) je že 30

31 pred skoraj 20 leti navedel, da lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo kljub razlikam med posameznimi standardi, prevladal en mednarodni standard. Uporaba različnih standardov namreč ustvarja nepotrebne stroške uporabe elektronskega poslovanja. 3.3 Standardi EAN.UCC, EANCOM, EAN.UCC BMS in e-slog Elektronsko poslovanje v procesu nabave spada v vrsto e-poslovanj B2B, torej poslovanj med podjetji. Kratica B2B opisuje podporo oziroma tehnologijo, ki poslovnim partnerjem omogoča enostavno poslovanje. Slednje običajno podjetjem omogoča pregled informacij o prodajnih artiklih oziroma storitvah ponudnika. V nekaterih primerih pa ponuja tudi razširjen pogled v karakteristike poslovanje z evidenco podatkov o zalogi, morebitnih rabatnih pogojih, ki veljajo za posameznega kupca itd. B2B rešitve torej nudijo tesno povezavo med dobavitelji, proizvajalci, distributerji oziroma celotno oskrbovalno verigo. Za tekoče delovanje slednje je še posebej pomembno področje logistike. V elektronskem poslovanju procesa oskrbne verige, ki je v tolikšni meri povezano z logistiko, sta se v preteklosti za posebno pomembna izkazala standarda EAN.UCC in EANCOM. Slednja nastajata pod okriljem organizacije UN/ECE (United Nations Economic Commision for Europe). Kot je navedeno v globalnem priročniku mednarodne organizacije GS1 (Globalni uporabniški priročnik, 2010), predstavlja EAN/UCC standard sistem standardov za upravljanje preskrbovalnih verig od označevanja izdelkov, identifikacije proizvodov, transportnih enot, lokacij do računalniškega izmenjavanja podatkov RIP. Prednosti, ki jih nudi uporaba standarda EAN/UCC, se kažejo predvsem: o z razširjenostjo standarda; EAN.UCC je namreč mednarodno uveljavljen standard, ki se uporablja po vsem svetu, o univerzalnostjo; saj je EAN.UCC univerzalen standard, ki z definiranjem artiklov na podlagi standardnih številk EAN opredeljuje različne podrobnosti o blagu ali storitvah. Standard lahko tako uporabljajo različna podjetja in organizacije, ne glede na to na katerem področju delujejo oziroma kaj v dejavnosti ponujajo, o zanesljivostjo in točnostjo, saj je s standardnim jezikom omogočeno zanesljivo sledenje materialom in s tem boljše upravljanje zalog, 31

32 o veljavnostjo, saj je standard veljaven povsod in za vse uporabnike, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi. Oštevilčenje blaga oziroma storitev je namreč edinstveno tako za dobavitelje kot distributerje in kupce. EANCOM predstavlja podmnožico standarda EAN.UCC in velja za mednarodni standard za računalniško izmenjevanje podatkov. Projekt EACOM je organizacija EAN International zasnovala leta 1987, na tedaj uveljavljajočem se standardu UN/EDIFACT. Razvijati se je začel zaradi zahtev podjetij po elektronskem poslovanju. Z logističnega vidika je za elektronsko poslovanje bistvenega pomena nedvoumnost označevanja tako proizvodov ali storitev kot tudi vseh udeležencev, ki sodelujejo v določenem poslovnem procesu. Nedvoumno označevanje pa pride še posebej do izraza pri avtomatski obdelavi podatkov. Pri standardu EANCOM se pri izmenjevanju sporočil med poslovnimi partnerji vsak proizvod ali storitev definira s standardno številko artikla poznano kot EAN koda. Poleg tega pa imajo vse stranke določeno lastno lokacijsko številko EAN. Standard EANCOM tako omogoča jasno definicijo podatkov, ki si jih poslovni partnerji izmenjujejo. Poleg tega je izmenjava podatkov oziroma dokumentov enostavna in zanesljiva. Vse to pa omogoča cenovno ugodnejše elektronsko poslovanje. Po navedbah mednarodne organizacije GS1 (ibidem, 2010) so glavne prednosti uporabe standarda EANCOM kažejo v: o standardni identifikacijskih številkah EAN, ki so enotne in prepoznavne po celem svetu, o standardnih sporočilih EANCOM, ki poenostavijo in natančno definirajo vsebino sporočil RIP, s čemer se zmanjšajo stroški prenosa in obdelave podatkov. Danes enega obetavnejših standardov predstavlja EAN.UCC BMS (imenovan tudi EAN.UCC XML). Kot navaja Lesjak (Lesjak, 2010), velja omenjeni standard za neodvisen globalni standard, ki temelji na splošno razširjenem označevalnem jeziku XML. Med glavne prednosti standarda, ki jih izpostavlja tudi Lesjak, lahko štejemo predvsem pregledno in razumljivo zgradbo dokumentov in preprostost uporabe. Standard namreč omogoča preprosto in pregledno dodajanje novih dokumentov in njihovo prilagajanje. Poleg tega je njegova pomembnejša prednost povezljivost, saj v osnovi izhaja iz v preteklosti že uveljavljenega standarda EANCOM. 32

33 Slednje pa uporabnikom omogoča tudi lažji prehod na nov standard. Kot glavno prednost pa mu lahko, predvsem v mednarodnem poslovanju, štejemo njegovo globalno uporabnost. Standard e-slog je v Sloveniji razvit standard, katerega razvoj je v isto imenskem projektu prevzela Gospodarska zbornica Slovenije. Standard je nastal po priporočilih EANCOM, pri čemer je bil prilagojen slovenskim razmeram oziroma zakonodaji in predelan v XML obliko. Kot lahko preberemo na straneh podjetja Asistent (Asistent, 2010), je osnovni cilj projekta usposabljanje slovenskih podjetij za elektronsko poslovanje, pri čemer so izpostavljeni temeljni cilji: o priprava in uveljavitev standardnih elektronskih dokumentov, o priprava in uveljavitev rešitev za varno elektronsko poslovanje, o uveljavitev odprtih tehnoloških rešitev. 3.4 RIP računalniška izmenjava podatkov RIP računalniška izmenjava podatkov je slovenski prevod za angleško kratico EDI Electronic Data Interchange. RIP je v poslovanju podjetij prisoten že nekaj časa, saj so z elektronskim izmenjevanjem podatkov podjetja začela že v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Takšna oblika izmenjave podatkov se je pojavila kot alternativa tradicionalni obliki fizične izmenjave dokumentov. Danes večina podatkov podjetja ustvarijo s pomočjo računalniških aplikacij ter hranijo v digitalni obliki. Za izmenjavo podatkov po tradicionalni metodi je potrebno takšne podatke tiskati na fizične dokumente, kopirati ter nato preko pošte ali telefax-a posredovati poslovnim partnerjem. Pri slednjih prihaja do obratnega procesa, saj jih morajo za transformacijo v digitalno obliko oziroma vnos v lasten informacijski sistem ponovno ročno vnašati. Sodobna alternativna oblika izmenjave podatkov RIP je zasnovana kot poslovanje brez papirja. Logistični priročnik (Logistični priročnik, 2004), definira RIP kot prenos strukturiranih podatkov v standardnih sporočilih, ki potekajo z enega računalniškega sistema na drugega brez transformacije v fizično obliko v obliko papirnatih dokumentov. Pri tem je potrebno poudariti, da ravno standardizacija omogoča, da razlike v računalniških sistemih ne predstavljajo ovir. V izogib težavam, ki bi lahko pri tem nastale so namreč bili oziroma se razvijajo enotni lokalni ter mednarodno priznani standardi omenjeni v prejšnjem podpoglavju. Podatki med poslovnimi 33

34 partnerji se torej izmenjujejo v besedni obliki, a standardnem digitalnem formatu. Poslovni partnerji se morajo za vzpostavitev elektronskega poslovanja z RIP dogovoriti le, kateri standard bodo uporabljali. Sicer pa računalniško izmenjavanje podatkov sestavljajo tri skupine: o standardna sporočila, o konvertorska programska oprema, o telekomunikacija. Standardna sporočila so rezultat standardizacije izmenjave podatkov, ki je nastala zaradi uskladitve formatov sporočil, v katere interni informacijski sistemi posameznih podjetij shranjujejo vsebino, ki si jo poslovni partnerji izmenjujejo. Podjetja so namreč zaradi sodelovanja z različnimi zunanjimi partnerji, ki uporabljajo različne informacijske sisteme, naletela na težave pri branju izmenjanih sporočil shranjenih v različnih formatih. Konvertorska programska oprema služi prevajanju oziroma pretvarjanju RIP sporočil v oziroma iz standardne oblike (npr. EANCOM). S programsko opremo je torej mogoče dokument s podatki konvertirati v standardno sporočilo (npr. EANCOM), ki ga računalniški sistem nato posreduje prejemniku (poslovnemu partnerju). Nasprotno lahko prejemnik sporočila le tega s pomočjo programske opreme iz standardne oblike preslika v format, ki ga uporablja njihov interni informacijski sistem podjetja. Telekomunikacija predstavlja omrežja, po katerih poteka izmenjava standardnih sporočil (potek izmenjave podatkov: slika 5). Takšno telekomunikacijo predstavljajo omrežja z dodano vrednostjo, ki jih poznamo pod kratico VAN value added networks. Slednja so se do sedaj izkazala za najbolj zanesljivo okolje za izmenjavo podatkov in so v praksi tudi najbolj razširjena. 34

35 Slika 5: Potek RIP računalniške izmenjave podatkov Vir: Logistični priročnik, 2004 Vsebino sporočil, ki si jih izmenjujejo podjetja lahko razdelimo na več vrst. Kot je navedeno v Logističnem priročniku (ibidem, 2004), poznamo: o poslovna sporočila RIP, ki vsebujejo podatke o pogodbenih pogojih poslovanja in dokumente ter obvestila vezana na naročilo, predmet pošiljke, stanju le-te ipd. o transportna sporočila RIP, ki zajemajo dokumente o transportu in statusu pošiljk ter druge informacije glede prevoza in manipuliranja s tovorom, o finančna sporočila RIP, ki vključujejo informacije in dokumente o terjatvah in plačilih, ki nastanejo z naročilom oziroma dobavo materiala ter druga sporočila med poslovnimi partnerji povezana z finančnim delom poslovanja. 35

36 4 OBVLADOVANJE NABAVNE FUNKCIJE V PODJETJU 4.1 Predstavitev podjetja Terme Olimia Terme Olimia so priznano slovensko zdravilišče, ki leži na vzhodu Slovenije ob mejni reki Sotli in pod hribovito Rudnico z Olimsko goro v občini Podčetrtek. Po ustnem izročilu naj bi svoje kopališče v teh krajih že pred štirimi stoletji imeli baroni iz Miljane pri Harnini Zlaki. Domneva pa se, da so zdravilne učinke tople vode izkoriščali tudi olimski Pavlinci. Sicer pa organizirani začetki razvoja zdravilišča segajo v leto 1966, ko so na občinski praznik uradno odprli Atomske toplice. V tistem letu je bi zgrajen prvi lesen bazen in baraka s potrebnimi prostori. Sledila je izgradnja kopaliških, gostinskih, zdravstvenih, prenočitvenih in športno-rekreacijskih zmogljivosti. Prvi hotel so zgradili v letu 1978, dve leti kasneje pa so začeli z gradnjo olimpijskega bazena. V letu 1988 se je začela gradnja naselja Atomska vas, ki je bila dokončana leto kasneje in je prestavljala velik korak v razvoju zdravilišča. Samo leto za tem se je začela gradnja bazenskega kompleksa v neposredni bližini hotela, ki so ga v letu 1994 povsem prenovili in razširili s sodobno kuhinjo in zdravstvenim oddelkom. V letu 1998 so ponudbo prenočitvenih kapacitet razširili z novim Aparthotelom, kompleks hotelov in bazenov pa povezali s podzemnimi hodniki. V letu je sledila nova velike pridobitev, ko so na lokaciji starega olimpijskega bazena oziroma kampa zgradili sodoben termalni park Aqualuna s številnimi tobogani. Štiri leta kasneje je bil zgrajen nov wellness hotel Sotelia, leta 2009 pa moderen wellness kompleks Orhidelia. Podjetje, ki se od leta 2002 imenuje Terme Olimia, se torej od samega začetka ves čas širi in razvija. Še v posebno močnem investicijskem obdobju pa je zadnjih 10 let, ko se je z nakupom večinskega lastništva Term Tuhelj razširilo tudi v tujino (Hrvaška). S številnimi novimi investicijami doma in v tujini pa se namerava razvijati tudi v prihodnje. Temeljna vizija podjetja je, realizirati svoje poslanstvo s storitvami na področju sprostitve, oddiha, zdravja, lepote in dobrega počutja. S pogledom v naprej pa z vlaganjem v nove pridobitve Aqualuna, Termalija, Terme Tuhelj, nov hotel Sotelia, gore, morje in z vlaganjem v nova znanja in izobraževanja ostati edini prepoznavni ponudnik dobrega počutja in prerojenega življenja. 36

37 Osnovni cilj podjetja je postati najboljše Terme v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo in lastniško preoblikovati podjetje v smeri, ki bo omogočala družbi dolgoročno rast in razvoj ter nosilno vlogo pri razvoju turizma na tem področju. Osnovna obljuba in vodilo pri delu zaposlenih je tako zaveza k dobremu počutju gostov. Pri tem pa se v podjetju zavedajo, da bodo osnovni cilj, temelječ na viziji podjetja, dosegli le s popolnim sodelovanjem vseh zaposlenih, ki bodo vrhunsko motivirani in izobraženi. V ta namen si podjetje prizadeva: o biti najhitrejši pri razvoju novih storitev temelječih na tradiciji okolja, narave in zdravilnih zelišč, o usposabljati, izobraževati in motivirati zaposlene za potrebe dela v mednarodno konkurenčnem podjetju, o razvijati prodajne poti na nova področja v skladu s povečanimi potrebami, o dvigovati produktivnost ob upoštevanju kakovosti, o stalno obvladovati stroške Dejavnost podjetja Temeljno dejavnost podjetja Terme Olimia predstavlja zdravilišče, saj podjetje svoj razvoj gradi na zdravilnih učinkih termalne vode s temperaturo od 28 do 37 C. Voda se črpa iz vrelcev na globini 500 metrov in velja po balneološki klasifikaciji za magnezijev-kalcijev-hidrigenkarbonat, ki deluje kot naravno zdravilno sredstvo. Uporablja se za kopanje in hidroterapijo, primerna pa je tudi za pitje. Zdravilni učinki vode se kažejo v primerih revmatičnega obolenja lokomotornega sistema, kožnih boleznih, arterijskih obtočnih motnjah, stanju po operativnih posegih in prizadetosti perifernega živčevja. Kot podjetje navaja na svojih spletnih straneh ima v namen zdravljenja organizirano lastno zdravstveno službo, kjer na več kot 1000 m 2 zdravstvenih prostorov izvaja hidroterapijo, lasersko terapijo, mehanoterapijo, kinezioterapijo, elektro terapijo, ekstenzijo, akupunkturo ter druge specialne terapije s področja alternativne medicine. Ob tem podjetje razvija in ponuja tudi programe poslovnega turizma, saj s svojimi sodobni opremljenimi prostori nudi odlično okolje za organizacijo seminarjev, kongresov, strokovnih srečanj in izobraževanj. S širjenjem wellness kapacitet s številnimi bazenskimi površinami, 37

38 savnami in drugimi vodnimi atrakcijami pa nudi vse večjo ponudbo na področju aktivnega oddiha Organizacijska struktura podjetja Terma Olimia ima linijsko organizacijsko shemo (slika 6). Prednost takšne organizacijske sheme je, da zaposlenim prikazuje, kako se deli celotne organizacije prilagajajo drug drugemu in v kakšnem odnosu so njihove naloge do celotne organizacije. Tako je jasno prikazano, kdo naj komu poroča oziroma na koga naj se obrne kadar pride do težav. Shema hkrati pojasnjuje makroorganizacijsko strukturo podjetja. Iz nje je razvidna razčlenitev skupnega poslovanja po posameznih oddelkih in ureditev njihovih medsebojnih oddelkov. V podjetju gre za funkcijsko strukturo organiziranosti, ki pa je centralizirana. Organiziranost je oblikovana na zahtevi, da se dela in naloge ene poslovne funkcije organizirajo na enem mestu oziroma pod odgovornostjo ene vodilne osebe. Slika 6: Organizacijska shema podjetja Terme Olimia 38

39 4.2 Opredelitev nabavne funkcije podjetja Podjetje, kot je razvidno iz organizacijske sheme, nima organiziranega samostojnega nabavnega oddelka. Funkcija nabave je v podjetju razdeljena med posamezne oddelke in kot takšna deluje znotraj posameznih funkcijskih enot ločeno. Sektor gostinstva ima torej nabavni proces materiala oziroma surovin ločen od nabavnega procesa sektorja vzdrževanja, centra zdravja ali marketinga. Nastanek takšne organiziranosti je verjetno posledica širine potreb različnih materialov, ki jih podjetje glede na posamezne oddelke potrebuje za svoje delovanje. Potrebe materiala gostinstva, zdravstva, hotelov, bazenov oziroma vzdrževanja so namreč zelo različne. Hkrati so zelo različni in številni tudi dobavitelji. Organiziranost nabavne funkcije v podjetju je torej v osnovi decentralizirana. Vodstvo posameznega oddelka je v celoti odgovorno za rezultat nabavne funkcije. Posamezni sektorji v podjetju glede na področje, v katerem delujejo (gostinstvo, zdravstvo, vzdrževanje, itd.) sami najbolje poznajo potrebe in specifičnost materialov, ki jih potrebujejo in na tak način nabavo izvajajo samostojno. V organizacijski shemi podjetja je nabavna služba opredeljena kot del marketinga oziroma kot na vaja Potočnik (Potočnik, 2000, str. 19) spada ta v službo komerciale. Vendar bi glede na delovanje nabavno funkcije, slednjo lahko razvrstili tudi kot delo posameznih»proizvodnih«oddelkov Analiza obstoječega stanja nabavne funkcije v podjetju Analiza nabavne funkcije temelji na osebnem pregledu postopkov nabave materialov v različnih oddelkih podjetja. Poleg tega pa je opredelitev vezana na opis in ocene nekaterih zaposlenih v vodstvu podjetja. Z njimi sem opravil osebne intervjuje, kjer sem želel skozi delno strukturirane ankete (priloga 1) pridobiti njihov osebni pogled na stanje nabavne funkcije v podjetju. Poleg tega pa oceniti njihov interes k uveljavljanju sprememb. Analiza je pokazala, da je nabavna funkcija podjetja, kot sem že omenil, v osnovi decentralizirana. Kot takšna skrbi za nemoteno delovanje vse ključnih funkcij podjetja. Ocena obstoječega stanja, vodilnih zaposlenih v podjetju, sovpada z definicijo nabave omenjeno v podpoglavju»pomen in vloga nabavne funkcije«, ki se navezuje na Porterjevo verigo vrednosti funkcij podjetja. Po Porterju namreč nabava v podjetju predstavlja podporno funkcijo vsem ključnim primarnim poslovnim funkcijam podjetja. Porterjeva veriga vrednosti je sestavljena iz aktivnosti podjetja, ki prinašajo dobiček. Nabavna 39

40 funkcija v podjetju torej ne prinaša neposrednega dobička podjetja, vendar pa v veliki meri vpliva na rezultate poslovanja primarnih funkcij podjetja, kamor spadajo oddelek marketinga, gostinstvo, hoteli, bazeni, center zdravja in finančno ekonomska služba. V zadnjih 10-tih letih so s hitrim razvojem podjetja sorazmerno naraščali tudi stroški podjetja. Stroški nabave materiala so tako v letu 2009 po podatkih letnega poročila podjetja (Letno poročilo Terme Olimia 2009, str. 47), predstavljali 25% vseh stroškov podjetja. Vendar pa nabavna funkcija ne vpliva samo na stroške podjetja, ampak ima velik pomen tudi pri razvoju novih storitev. Če se navežem na vizijo podjetja in hkrati opredelitve nekaterih anketirancev, je v podjetju močno izpostavljen hiter razvoj novih storitev in razvoj novih prodajnih poti ter dvigovanje produktivnosti ob upoštevanju kakovosti. Vodja gostinstva pri tem izpostavlja, da ima funkcija nabave materiala v podjetju enega ključnih vlog pri izvedbi izpostavljenih vizij podjetja. Vsi anketiranci ob tem poudarjajo, da je razvoj novih storitev na področju gostinske ponudbe, storitev wellness centrov in pa še posebej zdravstvenih storitev v veliki meri odvisen od ponudbe novih izdelkov. Iskanje in zagotovitev tem nižjih stroškov nabave le-teh pa je ena od glavnih nalog nabavne funkcije. Analiza je pokazala, da ima podjetje funkcijo nabave najbolje razvito v oddelku gostinstva, kjer je proces nabave vzpostavljen preko internega informacijskega sistema. V tem oddelku ima podjetje organizirano ločeno službo nabave, katere naloge so usmerjene predvsem na potrebe gostinstva. V tej funkciji poslovanja so najvišji tudi stroški nabave materiala. Ti namreč po podatkih letnega poročila (ibidem, str. 47) predstavljajo 45% vseh stroškov materiala in blaga podjetja. V ostalih oddelkih služba nabave ni posebej organizirana in naloge nabave materiala, raziskave trga, managementa zalog materiala, itd. ostajajo v domeni vodij poslovnih funkcij oziroma za to odgovornimi zaposlenimi, ki pa so primarno usmerjeni v izvajanje drugih nalog vezanih na strokovno področje sektorja (npr. zdravstva, vzdrževanja). Sam postopek nabave materiala tako v večini ni informacijsko podprt (računalniška evidenca se uporablja le za potrebe računovodstva oziroma primere nadaljnje prodaje blaga). Da bi kar najbolj pregledno predstavil obstoječi proces nabave in kasneje predlagane spremembe, sem v nalogi uporabil modeliranje procesov s tehniko notacije BPMN Business Process Modeling Notation. 40

41 4.3 Kratka predstavitev notacije BPMN Za modeliranje poslovnih procesov ostaja veliko različnih načinov modeliranja. Kot v svojem prispevku navajajo avtorji Rozman T., Vajde Horvat, Rozman I. (Rozman T., Vajde Horvat, Rozman I., 2003), se pristopi modeliranja razlikujejo predvsem po načinu predstavitve (grafična/tekstovna), stopnji formalnosti, stopnji dvoumnosti, jasnosti, hitrosti učenja in svoji namembnosti za različna področja, pri čemer so tehnike običajno med sabo nezdružljive. S tega vidika so nastali poskusi uvajanja univerzalnih tehnik, ki pa zaradi neustreznosti različnim zahtevam različnih področij, niso uspeli. Z namenom izboljšanja stanja na tem področju je nastala skupina BPMI Business Process Modeling Initiative, katere poslanstvo je izdelati standard, ki bo upošteval različne zahteve in izkušnje iz prakse. Neprofitna organizacija BPMI je nastala leta 2000 in jo sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij ter vodilnih IT podjetij. Organizacija se zavzema za razvoj in vodenje poslovnih procesov, ki niso omejene le na posamezno organizacijo. Standarde, ki jih razvija temeljijo na XML in sorodnih tehnologijah, pri tem pa je njihov cilj, da bi ti omogočili rokovanje s poslovnimi procesi na podoben način, kot RSUPB relacijski sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami (npr. My SQL, MS SQL Server, ipd.). Slednji namreč omogoča neodvisno upravljanje s podatki relacijske podatkovne baze. Organizacije BPMI tako razvija naslednje standarde: o BPMN Business Process Modeling Notation, ki predstavlja notacijo za grafično modeliranje poslovnih procesov z človeku prijazno predstavitvijo in velja za osnovo, iz katere lahko enoumno preslikamo procesni model v izvajalno različico. o BPEL Business Process Execution Language, ki predstavlja izvajalni jezik za poslovne procese. Uporablja se za gradnjo in koordinacijo spletnih storitev, pri katerih se definirajo interakcije poslovnih storitev. o XPDL XML Process Definition Language, ki predstavlja standardiziran format, ki omogoča izmenjavo različnih definicij poslovnih procesov med različnimi orodji za modeliranje. Smith in Fingar (Smith in Fingar, 2003) navajata, da obvladovanje poslovnih procesov predstavlja vzorčno procesno usmeritev poslovanja podjetij. BPM Business Process Management v okviru katerega je nastala tudi BPMN, pri tem hkrati predstavlja način, 41

42 tehnologijo in infrastrukturo, ki so lahko v pomoč pri razvoju kompleksnejših informacijskih sistemov, kateri omogočajo oziroma podpirajo delovanje podjetij v usmerjeno procesno poslovanje. V opredelitvi grafične notacije BPMN, avtorji Rozman T., Vajde Horvat, Rozman I., (ibidem, 2003), navajajo, da lahko slednjo imenujemo tudi vizualna predstavitev jezika BPML. Specifikacija BPMN notacije tako določa grafične simbole za posamezne elemente, ki se uporabljajo pri modeliranju procesov. Ob tem pa določa tudi pravila za povezovanje teh elementov. Na sliki 7 so prikazani simboli BPMN notacije. Slika 7: Elementi BPMN - notacije Vir: Business Process Modeling Notation, V1.2, 2009, str 19 Kot prikazuje slika 7, lahko gradnike BPMN notacije razdelimo v 4 skupine. Temeljno skupino predstavljajo objekti, ki določajo obnašanje poslovnih procesov. To so aktivnosti, dogodki in kretnice. Aktivnosti predstavljajo delo, ki ga podjetje oziroma poslovna enota podjetja opravlja. Ta je lahko elementarna ali sestavljena. V osnovi ločimo tri tipe aktivnosti: proces, podproces in aktivnost, pri čemer sta podproces in aktivnost prikazana z zaobljenim pravokotnikom, proces pa predstavljajo vsi elementi v okviru bazena. 42

43 Dogodki predstavljajo nekaj, kar se zgodi v času izvajanja procesa in vpliva na sam potek procesa. Dogodek grafično prikazuje simbol kroga, ki ga lahko dopolnjuje oziroma dodatno definira še simbol v notranjosti kroga. Objekt dogodek običajno predstavlja vzrok za začetek izvajanja aktivnosti oziroma konec ali rezultat izvajanja le-te. Kretnice so prikazane s simbolom romba in predstavljajo objekt, ki omogoča kontrolirano razčlenjevanje in združevanja procesnega toka oziroma prikazuje odločitve v procesu. S simbolom znotraj romba se določa način obnašanja kretnice. Drugo skupino sestavljajo gradniki, s katerimi se nakazuje vrstni red izvajanja aktivnosti (t.i. povezave). Pri tem lahko gradniki prikazujejo tok zaporedja, tok komunikacije ali povezave med aktivnostmi, dogodki ali kretnicami. Tok zaporedja prikazuje vrstni red izvajanja aktivnosti v procesu. Takšne povezave so namenjene povezavi aktivnosti, dogodkov in kretnic znotraj bazena ter se označujejo z neprekinjeno črto in zapolnjeno puščico. Tok komunikacije se označuje s prekinjeno črto in nezapolnjeno puščico. Namenjen je prikazovanju sodelovanja oziroma pošiljanja ali sprejemanja sporočil med udeleženci procesa. Povezave so namenjene povezovanju dodatnih informacij na objekte procesnega toka in se označuje s pikčasto črto. Tretjo skupino gradnikov BPMN notacije predstavljajo organizacijski objekti, kjer obstajata dva načina združevanja osnovnih modelirnih objektov (t.j. aktivnosti, kretnic, ) in sicer bazeni in proge. Bazeni označujejo udeleženca v procesu in se uporablja za ločevanje niza aktivnosti od ostalih bazenov (običajno v kontekstu sodelovalnih procesov in procesov elektronskega poslovanja). Proge predstavljajo udeleženca določenega procesa znotraj podjetja in so postavljene znotraj bazena v vodoravni ali navpični smeri. Njihov namen je opredelitev interne razporeditve in kategorizacija aktivnosti znotraj posameznega bazena. Zadnjo skupino gradnikov predstavljajo dodatni objekti, ki so namenjeni povečanju razumevanja procesnih modelov. Dodatni objekti torej dodatno opisujejo dele procesa, ki zahtevajo dodatno 43

44 razlago. V BPMN notaciji so znani trije standardni dodatni objekti: podatkovni objekt, skupina, opombe. Podatkovni objekti se označujejo s simbolom pokončnega pravokotnika s prepognjenim desnim zgornjim robom in omogočajo določitev vhodov in izhodov iz aktivnosti. Skupine omogočajo vizualno združevanje posameznih elementov procesnega diagrama in se označujejo z črtkastim zaobljenim pravokotnikom. Njihov okvir lahko prečka meje podprocesa, procesa, steze ali bazena. Osnovni namen takšnega združevanja pa je povečevanje razumljivosti modela. Opombe omogočajo vnos dodatnega teksta, s katerim se opredeli dodatna razlaga za lažje razumevanje posameznih delov procesnega diagrama. BPMN notacija se sicer v osnovi ne uporablja za modeliranje organizacijskih struktur, podatkovnih modelov, strategij ali poslovnih pravil. Vendar pa je z njo mogoče modelirati tako enostavne kot zahtevnejše poslovne procese. V BPMN notaciji je mogoče modelirati samo z eno vrsto diagrama. To je t.i. BDP Business Process Diagram. Vendar je načrtovan tako, da je z njim mogoče izdelovati različne tipe modelov poslovnih procesov. Poleg tega je mogoče modele zgrajene v BPMN notaciji nedvoumno prevesti v izvajalske jezike, kot so BPEL, XPDL ipd. Modeliranje s pomočjo BPMN notacije je torej omejeno na gradnjo konceptov, ki so značilni za poslovne procesa. Kot takšno in predvsem zaradi svoje enostavnosti pa ocenjujem, da predstavlja idealno obliko predstavitve poslovnega procesa nabave. 4.4 Predstavitev obstoječega stanja nabavnega procesa z BPMN Obstoječi proces nabave materiala v podjetju prikazujem v več različnih shemah, pri čemer prva predstavlja celoten proces nabave v podjetju Terme Olimia (shema 1), nadaljnje pa natančneje prikazujejo aktivnosti v posameznem podprocesu. 44

45 Shema 1: Proces nabave v podjetju Terme Olimia Postopek nabave materiala se začne s potrebo po novem materialu, ki jo povzroči poraba starega materiala. To v praksi pomeni, da zaposleni v primerih, ko jim za potrebe njihovega dela zmanjka potrebnega materiala, sprožijo aktivnosti za pridobitev novega materiala. V večini primerov gre pri tem za iskanje materiala v lastnem skladišču posameznega oddelka podjetja. Rezultati teh aktivnosti se ločujejo glede na dejstvo ali je želen material na zalogi ali ne. Proces pregleda lastnih zalog prikazuje shema 2. V primeru, da pride do potrebe po naročilu materiala pri zunanjih dobaviteljih se izvede podproces nabavnega postopka iskanja in izbire dobavitelja. Slednjega natančno prikazuje shema 3. Glede na rezultat izbora dobavitelja sledi naročilo materiala pri izbranem ponudniku, kar je prikazano z notacijo v shemi 4. V zadnji fazi nabave materiala gre za postopek prevzema dobavljenega materiala. Slednjega prikazuje shema 5. Za prevzemom dobavljenega materiala v skladišče posameznega oddelka podjetja pa je proces nabave novega materiala tudi zaključen. 45

46 4.4.1 Podrobnosti podprocesa PREGLED LASTNIH ZALOG Shema 2: Pregled zalog Shema podprocesa nabavnega procesa:»pregled lastnih zalog«, prikazuje, da pregled zalog vzpodbudi potreba po novem materialu. Le-tega je mogoče dobiti v oddelčnem skladišču materiala, kar zahteva fizični pregled zalog materiala. V primeru, da je material na zalogi, zaposleni le-tega prevzame iz skladišča. Kadar materiala ni na zalogi zaposleni posreduje zahtevo po materialu odgovorni osebi posameznega oddelka. Pri tem v zahtevi posreduje natančne specifikacije materiala, ki ga želi. Oseba odgovorna za nabavo materiala s sprejemom zahteve po novem materialu dobi signal, da pri zunanjih dobaviteljih nabavi novi material. V praksi se v izogib težav, ki bi nastale zaradi ničnih zalog, vodi evidenca porabljenega materiala oziroma odgovorna oseba stalno pregleduje stanje zalog. Na takšen način se zagotavlja stalno stanje vsaj minimalne količine zalog, ki so potrebne za normalno delovanje posameznega oddelka. 46

47 4.4.2 Podrobnosti podprocesa ISKANJE IN IZBOR DOBAVITELJA Shema 3: Iskanje in določitev dobavitelja Z interno zahtevnico po novem materialu je signalizirana aktivnost pridobitve materiala od zunanjih dobaviteljev. V primeru, da je za želeni material določen stalen dobavitelj odgovorni začne z pripravo naročila. Kadar dobavitelj materiala ni v naprej določen, mora odgovorni zaposleni raziskati trg ponudnikov in od njih pridobiti ponudbe. Na podlagi prejetih ponudb običajno vodja posameznega oddelka in za to odgovorni zaposleni izvedejo primerjavo ponudb, pri čemer na podlagi kriterijev ustreznosti ponujenega materiala in cene oziroma plačilnih ter drugih pogojev, določijo dobavitelja. 47

48 4.4.3 Podrobnosti podprocesa NAROČILO BLAGA Shema 4: Naročilo blaga Z določitvijo dobavitelja so izpolnjeni pogoji za pripravo oziroma oddajo naročila. Naročilo se pripravi na podlagi potreb oziroma zahtev po novem materialu, pri čemer se upošteva potreba po zagotovitvi zalog, s katerimi se vzdržuje normalno tekoče delovanje posameznega oddelka. Pripravljeno naročilo pred oddajo odobri vodja posameznega oddelka. Pri naročilih večjih vrednosti pa le-te obravnava upravni odbor. Na podlagi odobritve, odgovorni zaposleni v posameznem oddelku posreduje naročilo zunanjemu dobavitelju. 48

49 4.4.4 Podrobnosti podproces PREVZEM BLAGA Shema 5: Prevzem blaga Pri prevzemu materiala gre za dve aktivnosti. Prva je fizični prevzem materiala, ki zajema količinski, kvalitativni pregled materiala in manipulacija le-tega do skladišča. Druga pa je vezana na prevzem dobavnice in vnos prevzetega materiala v bazo podatkov, na podlagi katere se izvede knjiženje blaga, ki služi za osnovo plačila računov in evidenco zalog. 4.5 Analiza in ugotovitve stanja funkcije nabave Ugotovitev stanja nabavne funkcije temelji na analizi rezultata razgovorov (priloga 1) z vodilnimi zaposlenimi v podjetju in analizi stanja nabavnega procesa v praksi. Razgovori so pokazali, da 49

50 vodje, ki imajo vsaj univerzitetno izobrazbo in v povprečju več kot 15 let delovnih izkušenj, vsaj pet letni staž pri vodenju svojih oddelkov v podjetju Terme Olimia. Podjetje ocenjujejo kot hitro razvijajoče se podjetje, ki ima velik potencial širitve storitev tudi v prihodnje. Sicer pa navajajo, da je podjetje Terme Olimia skozi svoj razvoj vzpostavilo decentraliziran sistem nabave materiala. Njihove navedbe in analiza nabavnega procesa v praksi je pokazala, da je razlogov za to več. Glavnega pa zagotovo predstavlja specifičnost potreb posameznih oddelkov podjetja. Slednje so še posebej izpostavili vsi anketirani zaposleni. Sektorji kot so gostinstvo, zdravstvo, wellness, hoteli, marketing, vzdrževanje in drugi, imajo namreč po njihovem mnenju le malo potreb po enakih materialih. Še najbolj podobne materiale uporabljata oddelka wellness in zdravstvo, pri čemer gre predvsem za različna olja, kreme, ipd., ki se uporabljajo za različne terapije. Vendar ti materiali predstavljajo manjši del stroškov celotne nabave podjetja. Največji del stroškov nabave predstavljajo potrebe gostinstva. Po podatkih letnega poročila so tako stroški živil in pijač v letu 2009 znašali , kar predstavlja 45% vseh stroškov nabave. Nabava vsega ostalega materiala je v letu 2009 predstavljala 28% skupnih stroškov materiala, pri čemer se je preostali del stroškov v višini porabil za nabavo energentov. Podobne deleže v stroških nabave je podjetje beležilo tudi v prejšnjih letih, saj odstopanja glede na poročila iz let 2008, 2007, 2006 in 2005 niso višja od 3%. Vendar pa je potrebno omeniti, da so skupni stroški nabave vsako leto višji, pri čemer je po ocenah podjetja takšen trend potrebno pripisati povečanju obsega prihodkov in vse višjim stroškom energentov. Analiza nabavnega procesa v podjetju je tudi pokazala, da je decentralizirana oblika nabave botrovala tudi k razlikam v nabavnih postopkih v posameznih sektorjih. Najbolj definiran in tudi razvit sistem nabave je sorazmerno z deležem stroškov, ki jih ustvarja, razvil sektor gostinstva. Ta ima z svojimi dobavitelji podpisane pogodbe o sodelovanju. Naročila blaga pa oblikuje na podlagi rednih zahtev po materialu in primerjavi cen dobaviteljev. Skoraj vsa nabava materiala zaradi specifičnosti (potreb po svežih živilih) poteka po sistemu JIT Just in time, kar pomeni, da je dobava materiala izvedena ravno na dan, ko se posamezni material (živilo) potrebuje. Slabše oziroma manj natančno imajo nabavni proces definiran v ostalih sektorjih, kjer v večini primerov zaradi specifičnosti potreb oziroma delovanja v skladiščih ves čas vodijo določeno zalogo materialov. 50

51 Na podlagi analize in individualnih intervjujev sem za prikaz celovite slike nabavnega procesa v podjetju Terme Olimia pripravil SWOT analizo s katero želim orisati nabavni sistem podjetja in opozoriti na pomanjkljivosti funkcije nabave (tabela 2). Tabela: 2 SWOT analiza funkcije nabave v podjetju Terme Olimia PREDNOSTI (S) o strokovno poznavanje potreb in materialov zaposlenih posameznih oddelkov o dobri dolgoročni odnosi z dobavitelji PRILOŽNOSTI (O) SLABOSTI (W) o slabše tržne raziskave, o manjši pritisk na dobavitelje, o časovna omejenost aktivnosti namenjenih nabavi in vodenju zalog, o nepregleden sistem vodenja zalog o različni in zastareli klasični postopki naročanja blaga, o povečan obseg dela zaradi neenotnega načina nabave in povečanega dela s papirnim poslovanjem NEVARNOSTI (T) o boljše sodelovanje z dobavitelji pri razvoju novih produktov o večje povečanje stroškov nabave materiala, zaradi slabega poznavanja trga, o dodatno večanje stroškov nabave materiala zaradi slabega vodenja zalog in porabe materiala o dodatno večanje stroškov zaradi povečanih aktivnosti administracije 4.6 Predlogi za spremembe Decentralizirana oblika nabave je za podjetje sicer logična (specifičnost različnih oddelkov), vendar pa se pri njej kažejo nekatere pomanjkljivosti, ki bi se s spremembo nabavnega procesa 51

52 lahko bistveno izboljšale. Pri tem mislim predvsem na vodenje zalog in postopke naročanja blaga, ki so v večini primerov individualni in potekajo v lastnih režiji posameznih oddelkov ter v različnih oblikah (telefonsko, preko elektronskih sporočil ali telefax-a). Še posebej pa pri tem moti odsotnost nabavne službe, ki z rednimi raziskavami trga in bolj intenzivnimi pritiski na dobavitelje vidno vpliva na zmanjšanje stroškov nabave materialov. Na slednje sta še posebej opozorila vodji vzdrževanja in marketinga. Menita, da bi lahko s vključitvijo nabavne službe v proces nabave materialov, za ta dva oddelka, dosegli boljše nabavne pogoje. V osnovi bi bilo zato dobro v podjetju vzpostaviti enoten sistem nabave za vse sektorje, ki bi moral biti podprt z informacijskim sistemom, ki bi omogočal elektronsko poslovanje znotraj podjetja in z zunanjimi dobavitelji ter bolj natančno vodenje zalog oziroma porabe materiala. Takšno oceno je podala tudi večina anketiranih vodij podjetja, pri čemer je potrebo po spremembah v največji meri izpostavila vodja računovodstva in kontrolinga. Glede na to, da podjetje že uporablja interni informacijski sistem, ki med drugim ponuja tudi opcijo izvajanja nabave, bi bilo smiselno postopke nabave vseh oddelkov vezati na aktualen informacijski sistem. Po vzoru nabavnega procesa v oddelku gostinstvo bi vso nabavo materialov v podjetju vezali na informacijski sistem Laserline. To pomeni, da bi zaposleni potrebe po materialih javljali preko internega informacijskega sistema v obliki zahtevnic. Nabavna služba bi izdane zahtevnice pregledala in na podlagi njih material izdajala posameznim oddelkom ali ga naročala pri zunanjih dobaviteljih. Posledično bi nadzor nad skladišči materiala za posamezne oddelka prevzela nabavna služba podjetja. Vzporedno bi bilo potrebno informacijsko podpreti tudi vodenje zalog in porabo materiala. S temi aktivnostmi bi prišlo do centralizacije nabavnega procesa, ki bi za vse oddelke potekal preko nabavne službe, ki bi poleg same izvedbe nabave materiala izvajala tudi stalne raziskave trga in usklajevala pogoje nabave z zunanji dobavitelji materiala. Navedene spremembe bi prinesle številne prednosti v poslovanju posameznih oddelkov oziroma celotnega podjetja, vendar zaradi specifičnosti različnih potreb oddelkov, s seboj prinašajo tudi nekatere nevarnosti. Dobre in slabe strani predlaganih sprememb nabavnega procesa sem analiziral s pomočjo SWOT analize (tabela 3), v kateri prikazujem glavne faktorje zakaj so spremembe potrebne in kako bi izvedba le-teh doprinesla k poslovanju podjetja. 52

53 Tabela: 3 SWOT analiza predlaganih sprememb nabavnega procesa PREDNOSTI (S) o razbremenitev zaposlenih posameznih oddelkov, ki bodo lahko svoje aktivnosti usmerili v svoje primerno delo o večja preglednost nabave materiala o boljša preglednost zalog in vodenja porabe materiala o stalna in boljša raziskava trga in večji pritisk na zmanjševanja cen materialov, o zmanjšanje obsega papirnega poslovanja SLABOSTI (W) o slabše poznavanje potreb in specifikacij materialov nabavnega osebja v primerjavi s strokovnimi delavci, o dodatna (sicer manjša priročna) skladišča materiala posameznih oddelkov, o stroški izobraževanja dodatnega izobraževanja zaposlenih o o o PRILOŽNOSTI (O) možnosti vzpostavite elektronskega poslovanja z zunanji dobavitelji standardizacija porabe materiala možnosti analiz porabe materiala, ki bi služile za pripravo strategij nabave v prihodnosti in uvedbo novih materialov NEVARNOSTI (T) o težave pri nabavi nestandardnih materialov o odpor zaposlenih do sprememb o odvisnost od informacijskega sistema 4.7 Odziv dobaviteljev na posodobitev nabavnega procesa Uvedba sprememb je v osnovi vezana na okolje znotraj podjetja, vendar pa bi posodobitve svojo pravo vrednost pokazale šele z uskladitvijo in razširitvijo elektronskega poslovanja z zunanjimi dobavitelji. S tega vidika sem z nekaterimi obstoječimi in morebitnimi bodočimi dobavitelji predvsem materiala za vzdrževanje, opravil individualne intervjuje. Z anketiranjem (priloga 2) leteh sem želel ugotoviti odziv dobaviteljev na spremembe v postopkih izvedbe nabave in oceniti 53

54 obseg ter razširjenost elektronskega poslovanja v njihovem poslovanju ter seveda njihov interes po sodelovanju oziroma uveljavljanju posodobitev tudi z njihove strani. Rezultati anketiranja so pri tem pokazali zelo različne odzive. V anketiranje je bilo zajetih 16 podjetij. Pet od teh deluje na področju trgovine in storitev gradbenega materiala, štirje na področju elektro materialov, trije ponujajo storitve in dobavo vodoinštalacijskega materiala, dva dobavitelja delujeta na področju trgovine in storitev gospodinjskih in drugih elektronskih naprav, po eno podjetje pa deluje na področju kemijskega in promocijskega materiala in storitev. Največ anketiranih podjetij (50%) se po svoji velikosti uvršča med mala podjetja z do 50 zaposlenimi. Štiri podjetja so registrirana kot samostojni podjetniki, tri kot srednje veliko podjetje z do 250 zaposlenimi in dva podjetja kot veliko podjetje z več kot 250 zaposlenimi ter letnim prometom več kot 50 milijonov evrov. Pri tem se je pokazalo, da je razvitost elektronskega poslovanja pri dobaviteljih zelo različna. V osnovi imajo vsi dobavitelji omogočen dostop do interneta, vendar ga nekateri skoraj ne uporabljajo. 10% dobaviteljev namreč za izmenjavo podatkov pri svojem poslovanju še vedno uporablja zgolj telefon, telefax ali navadno pošto. Med dobavitelji, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, vsi uporabljajo izmenjavo podatkov preko elektronske pošte. Slednjo uporabljajo predvsem za komunikacijo s poslovnimi partnerji in posredovanje ponudb, naročil in potrditev leteh. 85% vseh dobaviteljev, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, za svoje delovanje redno uporablja tudi elektronsko bančništvo. Med vsemi anketiranimi dobavitelji ima 73% izdelano spletno stran. Funkcionalnost le te pa je pri različni dobaviteljih različna. V 61% spletne strani ponujajo zgolj informativne podatke o podjetju in področju, na katerem podjetje deluje. V 18% imajo dobavitelji na svoji spletni strani omogočen vpogled v spletni prodajni katalog. Po pregledu njihovih spletnih strani nudijo omenjeni elektronski katalogi pri različnih dobaviteljih različen obseg informacij, od zgolj preprostih seznamov prodajne ponudbe do obsežne predstavitve prodajnih artiklov z opisom in cenami. Med anketiranimi je tudi 21% takšnih, ki imajo organizirano spletno trgovino. Ta je sicer, razen ene izjeme, namenjena maloprodaji oziroma fizičnim potrošnikom. Eden dobavitelj pa ima poleg običajne spletne trgovine, ki je namenjena fizičnim potrošnikom, organiziran tudi spletni portal namenjen poslovnim partnerjem s katerimi sodeluje. Glede na rezultate anket, RIP računalniško izmenjevanje podatkov, uporablja 33% anketiranih dobaviteljev. Polovica od teh podatke izmenjuje preko interneta, 24% le-te izmenjuje tako preko interneta, kot preko namenskega sporočilnega sistema, 26% pa jih za 54

55 izmenjevanje podatkov uporablja le namenski sporočilni sistem. Slednji so takšno izmenjavo podatkov prevzeli pod pogoji poslovanja svojih večjih dobaviteljev materiala. Vsi pa pri izmenjavi podatkov uporabljajo standard UN/EDIFACT oziroma njegovo podmnožico EANCOM. Rezultati ankete so pokazali, da nihče od anketiranih dobaviteljev v bližnji prihodnosti ne planira vpeljati ali razširiti elektronskega poslovanja, niti nihče tega trenutno ne izvaja. Vendar pa so nekateri pri tem opomnili, da bi se seveda v primeru potreb, za razširitev odločili. Pri tem so na konkretno vprašanje, ali so se pripravljeni prilagoditi elektronskemu poslovanju, ki ga uvaja podjetje Terme Olimia, v 22% odgovorili, da ne, pri čemer so omenili, da ocenjujejo, da bi bili stroški večji od koristi. 34% jih je odgovorilo, da bi se za vpeljavo oziroma razširitev sicer odločili, vendar bi morali pred tem analizirati kakšne koristi bi jim to prineslo. Za razširitev elektronskega poslovanja bi se odločilo 48% anketiranih dobaviteljev, če bi bil to pogoj, za sodelovanje z podjetjem Terme Olimia. Intervjuji z dobavitelji so pokazali, da je uporaba elektronskega poslovanja pri dobaviteljih v veliki meri odvisna od velikosti podjetja. Vsi dobavitelji, ki v svojem poslovanju ne uporabljajo elektronskega poslovanja, so namreč samostojni podjetniki, ki imajo v svojem podjetju največ 3 zaposlene. Slednji imajo tudi največji odpor do uvajanja elektronskega poslovanja, saj menijo, da so stroški uvedbe za njih previsoki. Analiza anket je pokazala, da za večje podjetje kot velja dobavitelj bolj ima razvito elektronsko poslovanje ter večji interes ima pri uvajanju oziroma razširitvi elektronskega poslovanja. 55

56 5 POSODOBITEV NABAVNEGA PROCES V SEKTORJU VZDRŽEVANJE Na podlagi analize predlaganih sprememb in v interesu centralizacije nabavnega procesa se je podjetje odločilo, da proces nabave v vseh sektorjih podjetja postopoma spremeni in podpre z informacijskim sistemom, ki ga že uporablja. Poenotenje nabavnega procesa oziroma uvajanje sprememb smo v podjetju začeli najprej izvajati v sektorju vzdrževanje. Razlogov za to je več, glavna pa sta predvsem specifičnost materialov oziroma potreb oddelka vzdrževanja in dejstvo, da je proces nabave in porabe materiala v tem oddelku najmanj pregleden in najslabše organiziran. Predvideva se, da bo posodobitev nabavnega procesa v tem sektorju zahtevala največ časa ter, da se bodo pri tem v največji meri pokazale pomanjkljivosti tako organizacijskih in operativnih sprememb kot samih rešitev, ki jih nudi interni informacijski sistem. Slednje bomo lahko upoštevali oziroma odpravili pri uvajanju sprememb v preostalih oddelkih. 5.1 Integracija informacijskega sistema v proces nabave v oddelku vzdrževanje Spremembe, ki jih podjetje predvideva so torej vezane tako na samo organizacijo nabavnega procesa kot tudi operativne aktivnosti izvedbe postopkov nabave. Osnovna sprememba posodobitve predstavlja uvedba informacijskega sistema na podlagi oziroma s pomočjo katerega se bodo izvajale vse aktivnosti povezane z nabavo materiala, vodenjem zalog in evidentiranjem porabe. Podjetje za delo v različnih oddelkih uporablja integralni informacijski sistem Laserline, ki ponuja rešitev za številne poslovne procese. V podjetju uporabljajo rešitve za vodenje poslovanja gostinstva, hotelov, finančno računovodske službe, osnovnih sredstev, obračunavanja plač in upravljanje odnosov z klienti. Podsistem Laser MAT podjetje v osnovi izkorišča za podporo poslovanju gostinstva, vendar le-te podpira tudi nekatere druge rešitve med katerimi so tudi podpora nabavnemu procesu, vodenju zalog in evidentiranju porabe materiala. 5.2 Opredelitev funkcijskih specifikacij informacijskega sistema Podsistem Laser MAT je torej del informacijskega sistema Laserline, ki ga kot pooblaščen partner korporacije Oracle, razvija podjetje Laserline Umag (Hrvaška). Poslovni informacijski 56

57 sistem Laserline je sestavljen iz modulov, ki so individualno namenjeni kontroli in upravljanju različnim poslovnim procesom (Laserline, 2010): o Laser TRS informacijski sistem za trgovce o Laser MAT informacijski sistem za gostinstvo o Laser GLAS informacijski sistem za finančno-knjigovodske službe o Laser HIS informacijski sistem za hotele o Laser PLA informacijski sistem za obračun plač o Laser OSIS informacijski sistem za upravljanje osnovni sredstev o Laser BI informacijski sistem za poslovno obveščanje (Business Intelligence) o Laser CRM informacijski sistem za upravljanje odnosov s strankami Kot opredeljujejo specifikacije informacijskega sistema Laserline (Navodila za uporabo informacijskega sistema Laserline, 2008), je z podsistemom Laser MAT mogoče avtomatizirati vse poslovne procese katere podsistem funkcijsko podpira. Poleg tega pa je trdno povezan z podsistemom Laserline GLAS, ki je namenjen finančno-knjigovodskemu poslovanju in Laserline OPP, ki nudi podporo generalnim podatkom, kar omogoča avtomatsko knjiženje kompletne dokumentacije. Glavne funkcije podsistema Laser MAT so: o vodenje generalnih podatkov, o vodenje matičnih podatkov, o centralna nabava materiala, o vnos dokumentov, o izvoz dokumentov, o vodenje stanja in izvedbo inventure, o fakturiranje storitev, o izvedbo analiz. Vodenje generalni podatkov omogoča upravljanje s splošnimi podatki, sporočili, davčnih stopnjah in merskih enotah. Ti podatki so enaki za celoten informacijski sistem Laserline in jih koristijo vsi podsistemi informacijskega sistema. 57

58 Vodenje matičnih podatkov je vezano na podatke o artiklih, normativih, skupinah in podskupinah artiklov ter podatkih o partnerjih, skupinah partnerjev, poslovnih oziroma prodajnih mestih, sektorjih, posameznih natakarjih in statičnih nomenklaturah. Omogoča pa tudi administracijo podatkov z definiranjem pooblastil posameznih uporabnikov, definiranjem parametrov aplikacije in poročil ter časovnih omejitev. Centralna nabava omogoča upravljanje procesov naročanja in prevzemanja materiala na posameznih stroškovnih mestih. Pri tem podsistem omogoča, da fizično nabava materiala ni nujno centralizirana, ampak so centralizirani samo podatki. Funkcija centralne nabave je sestavljena iz več faz, od definiranja matičnih podatkov, definiranja podatkov o ponudbah dobaviteljev, signaliziranjem potreb na posameznih stroškovnih mestih, priprave zahtevnic, kreiranje naročil na podlagi zahtevnic, do prevzemanja dobavljenega materiala z nadzorom količine in cen. Vnos dokumentov je vezan na evidentiranje vhodnih dokumentov oziroma prevzemanje materiala, planiranje naročil, izračunavanje razbitja, razsipa, ipd. materiala ter formiranje cen v povezavi z kalkulacijo cen za prodajo. Izhod dokumentov omogoča spremljanje prodaje po prodajnih mestih, po vrstah artiklov, vrstah ponudbe in pregled porabljenih artiklov ter spremljanje stanja ponudbe oziroma oblikovanje le-te. Poleg tega funkcija omogoča spremljanje normativov oziroma receptov, kar omogoča pretvarjanje prodajnih artiklov v artikle oziroma zalog ter obratno. Funkcija pa daje tudi podatke o porabi materiala in doseženih realizaciji v prodaji. Vodenje stanja zalog in inventura omogoča spremljanje zalog materiala, ki se avtomatsko zmanjšuje z evidentiranjem porabe, kar omogoča pregled prometa in stalen nadzor nad stroški zalog tako z vidika vrednosti kot količin. Poleg tega je s funkcijo inventure omogočena priprava inventurnih popisov z nadzorom dejanskih razlik zalog oziroma kreiranja odpisa materiala zaradi razbitja ipd. ter zamrzovanja ter ohranjanja zalog. Fakturiranje storitev je vezano na pripravo zaračunavanja pogodbenih storitev oziroma oblikovanje le-teh. Izvedba analiz omogoča rekapitulacijo in analiziranje stanja in sprememb na vseh nivojih in procesih. 58

59 Do sedaj so v podjetju podsistem Laser MAT v največji meri izkoriščali v sektorju gostinstvo, medtem ko v ostalih sektorjih funkcije podsistema, ki so namenjene procesom nabave, vodenju zalog in porabi materiala niso bile povsem izkoriščene. Kljub temu, da so funkcije v osnovi namenjene potrebam gostinskega poslovanja, je del funkcij smiselno uvesti tudi v ostale sektorje. V posodobitvi nabavnega proces v sektorju vzdrževanja je tako predvidena integracija informacijskega podsistema Laser MAT. Z vidika funkcijskih specifikacij informacijski sistem tako uvaja spremembe v postopkih nabave materiala za vzdrževanje, vodenja stanja zalog in evidentiranja porabe zalog. Predvideno je, da bo proces nabave materiala s podporo informacijskega sistema, potekal preko le-tega in bo omogočal tudi nadaljnje spremljanje manipuliranja z materialom znotraj podjetja. Predviden proces nabave materiala z vodenjem zalog in porabo materiala za vzdrževanje predstavlja shema 6. Shema 6: Predlagan proces nabave Vsak začetek procesa nabave material ali internega prenosa zalog bo v osnovi vzpodbudila potreba po novem materialu, ki jo bodo zaznali zaposleni. Ti bodo na podlagi potreb material prevzeli iz lastnega priročnega skladišča. V primeru, da zalog v priročnem skladišču ne bo dovolj oziroma bodo ostale le še minimalne se bo naročilo novega materiala izvedlo preko informacijskega podsistema Laser MAT. Nabavni proces novega materiala bo tako potekal zaporedno preko internih naročil, pregledov zalog do zunanjih naročil blaga, ki mu bo sledilo prevzemanje in interni prenos blaga do posameznega stroškovnega mesta v podjetju. Aktivnosti 59

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost

More information

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO REORGANIZACIJA NABAVNE SLUŽBE JAVNEGA ZAVODA: PRIMER UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA LJUBLJANA, december 2010 KRISTIJAN ZEILMAN IZJAVA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN VREDNOTENJE DOBAVITELJEV V FARMACEVTSKI DRUŽBI LEK THE SELECTION AND EVALUATION OF SUPPLIERS IN THE PHARMACEUTICAL COMPANY

More information

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o.

NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU. LJUBEČNA KLINKER d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU LJUBEČNA KLINKER d.o.o. Kandidatka:Sonja Pliberšek Študentka izrednega študija Številka indeksa:81495450

More information

PROCES NABAVE IN SKLADIŠČENJA EMBALAŽE V KRKI, TOVARNI ZDRAVIL, D.D.

PROCES NABAVE IN SKLADIŠČENJA EMBALAŽE V KRKI, TOVARNI ZDRAVIL, D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCES NABAVE IN SKLADIŠČENJA EMBALAŽE V KRKI, TOVARNI ZDRAVIL, D.D. Študent: Tomaž Mikec Naslov: Črmošnjice pri Stopičah 9, Novo

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

PREDLOG IZBOLJŠAV PROCESA NABAVE V POHIŠTVENEM PODJETJU

PREDLOG IZBOLJŠAV PROCESA NABAVE V POHIŠTVENEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Aljaž SCHMUCK PREDLOG IZBOLJŠAV PROCESA NABAVE V POHIŠTVENEM PODJETJU DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij A PROPOSAL FOR IMPROVING

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV V NABAVI IN LOGISTIKI NA PRIMERU SREDNJE VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA (An Electronic Data Interchange:

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o.

NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NOTRANJA LOGISTIKA KOT DEL DOBAVNE VERIGE PODJETJA FLENCO, d. o. o. INTERNAL LOGISTIC, AS PART OF SUPPLY CHAIN OF COMPANY FLENCO,

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA Ime in priimek: Mojca Krajnčič Naslov: Prešernova 19, Slov. Bistrica Številka

More information

DIPLOMSKO DELO PRENOVA INFORMACIJSKEGA PROCESA NABAVE V PODJETJU ADRIA MOBIL D.O.O.

DIPLOMSKO DELO PRENOVA INFORMACIJSKEGA PROCESA NABAVE V PODJETJU ADRIA MOBIL D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA INFORMACIJSKEGA PROCESA NABAVE V PODJETJU ADRIA MOBIL D.O.O. Ljubljana, april 2004 UROŠ ZUPANČIČ IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega

More information

Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami

Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami Konkurenca ne poteka več med podjetji, temveč medposameznimi oskrbnimi verigami klemen kavčič Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem Vse bolj odprto mednarodno okolje pomeni za podjetja velik

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU

UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPRAVLJANJE OSKRBNE VERIGE V PODJETJU Ljubljana, september 2003 SABINA LAVRIČ IZJAVA Študentka Sabina Lavrič izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007

More information

OSKRBOVALNE VERIGE MARKO RAJTER ANDREJA KRIŽMAN

OSKRBOVALNE VERIGE MARKO RAJTER ANDREJA KRIŽMAN OSKRBOVALNE VERIGE MARKO RAJTER ANDREJA KRIŽMAN Višješolski strokovni program: Logistično inženirstvo Učbenik: Oskrbovalne verige Gradivo za 2. letnik Avtorja: mag. Marko Rajter, spec., dipl. ekon. poglavja

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA INFORMATIKE V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, december 2006 PRIMOŽ VREČEK 1 IZJAVA Študent Primož Vreček izjavljam, da sem

More information

KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA

KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo visokošolskega programa KAKOVOST IN NEKAKOVOST JAVNEGA NAROČANJA Kandidat: Mentor: Beno Štepic Številka indeksa: 04031458 dr. Zdravko Pečar Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PETRA JANEŽIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATRIČNA ANALIZA PORTFELJA DOBAVITELJEV IN OBLIKOVANJE NABAVNIH STRATEGIJ PRIMER

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

Ključne besede: e-poslovanje, celovit informacijski sistem, računalniški program, proces oskrbovanja, proces prodajanja

Ključne besede: e-poslovanje, celovit informacijski sistem, računalniški program, proces oskrbovanja, proces prodajanja Uvajanje računalniških programov SAP in Microsoft Business Solutions - Navision v izobraževalni proces Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru: Proces oskrbovanja in prodajanja Kristina Bogataj,

More information

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU Ljubljana, september 2010 ANA ANDJIEVA IZJAVA Študentka Ana Andjieva izjavljam, da sem

More information

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek

More information

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način

More information

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko

More information

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE Kandidatka: Katja Nose Sabljak Študentka izrednega

More information

MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER

MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA LETNEGA PLANIRANJA V ZDRAVSTVENI ORGANIZACIJI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, JUNIJ 2007 NADIA AMARIN IZJAVA Študentka Nadia Amarin izjavljam,

More information

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,

More information

Predavatelj TRŽENJE IN EKONOMIKA LESARSTVA. Trženje in ekonomika lesarstva

Predavatelj TRŽENJE IN EKONOMIKA LESARSTVA. Trženje in ekonomika lesarstva TRŽENJE IN EKONOMIKA LESARSTVA Trženje in ekonomika lesarstva Obseg predmeta: 90 ur predavanj, 60 ur vaj Nosilec predmeta: Doc.dr. Leon Oblak Predavanja: Doc.dr. Leon Oblak Vaje: Asist.dr. Igor Lipušček

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI Ljubljana, december 2005 MOJCA MIKLAVČIČ IZJAVA Študentka

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO Teo Pirc Maribor, 2013 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR IKT V HOTELIRSTVU - PRENOVA INFORMACIJSKE

More information

IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI

IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management logistike IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE LOGISTIČNIH PROCESOV V PRESKRBOVALNI VERIGI Mentor: izr. prof.

More information

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU Ljubljana, april 2006 Vanja Seničar IZJAVA Študentka Vanja Seničar izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO UVEDBE STANDARDA ISO Ljubljana,

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 30.3.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 18/2014 (razrešnica za leto 2014): Sistem vrednotenja in sistem

More information

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA Ljubljana, julij 2004 BORUT

More information

UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV

UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV Študent: Aleš Bezjak, dipl.ekon., rojen leta, 1981

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA Ljubljana, junij 2015 FRANC RAVNIKAR IZJAVA O AVTORSTVU

More information

Rešitve s področja poslovne informatike

Rešitve s področja poslovne informatike Rešitve s področja poslovne informatike Prednosti vpeljave novega poslovno informacijskega sistema Celovitost rešitev, ki jih zagotavljamo v obsegu blagovne znamke Business-Line uporabnikom zagotavljajo:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA Ljubljana, oktober 2008 ŽIGA SLAVIČEK IZJAVA Študent Žiga Slaviček izjavljam,

More information

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013 VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA 2013 A MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko Celje, 2013 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja Magistrska

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:

More information

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE PREGLED LOGISTIČNE FUNKCIJE V PODJETJU BETI MODA D. O. O. DUŠKA BRNČIĆ IZJAVA Študentka Duška Brnčić izjavljam,

More information

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV Ljubljana, november

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM

More information

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija

More information

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Avgust, 2016 Ines Meznarič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S PODROČJA RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI Ljubljana, september

More information

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija 475 milijonov 80 % Povprečna stopnja nedoslednosti matičnih podatkov o izdelkih med partnerji. Pričakovani manko trgovcev in dobaviteljev zaradi slabe kakovosti podatkov v prihodnjih petih 235 milijonov

More information

Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski

More information

PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PRIMERU NABAVE BLAGA V MALOPRODAJI

PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PRIMERU NABAVE BLAGA V MALOPRODAJI B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Tehnični komercialist PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PRIMERU NABAVE BLAGA V MALOPRODAJI Mentor: dr. Rok Mencej, univ. dipl. ekon. Lektorica: Bojana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE IN UVEDBA ANALITIČNIH TEHNOLOGIJ

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2004 Edvard Dolenc Izjava Študent Edvard Dolenc izjavljam, da sem avtor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POPIS POSLOVNEGA PROCESA IN PRENOVA POSLOVANJA Z UVEDBO ČRTNE KODE V IZBRANEM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO IZBRANE OBLIKE RASTI MAJHNEGA PODJETJA: DIVERZIFIKACIJA POSLOVANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO IZBRANE OBLIKE RASTI MAJHNEGA PODJETJA: DIVERZIFIKACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO IZBRANE OBLIKE RASTI MAJHNEGA PODJETJA: DIVERZIFIKACIJA POSLOVANJA Ljubljana, januar 2004 DAMIJAN VOLAVŠEK KAZALO 1 UVOD... 1 1.1 NAMEN DELA...

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET

NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET Študentka: Vida Bolha Naslov: Stara slovenska ulica 14, 1000 Ljubljana Številka indeksa:

More information

UVEDBA E-POSLOVANJA V 3F, D.O.O.

UVEDBA E-POSLOVANJA V 3F, D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA E-POSLOVANJA V 3F, D.O.O. LJUBLJANA, AVGUST 2008 VLADIMIR BALUKČIĆ IZJAVA Študent Vladimir Balukčić izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI

UNIVERZA V LJUBLJANI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DAVID PAPEŽ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA KALKULACIJO TRANSPORTNIH STROŠKOV Ljubljana,

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI Kandidat: Tomaž Trefalt Študent: rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. Ljubljana, julij 2007 MARIO SLUGANOVIĆ IZJAVA Študent

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE podiplomskega študija Program MANAGEMENT KAKOVOSTI MODEL ZAGOTAVLJANJA

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA

ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA Ljubljana, april 2014 MARKO KRAŠAN IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D. DIPLOMSKO DELO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V DOBAVNI VERIGI PODJETJA KLS D.D. Študentka: Erika Nadlučnik Naslov: Šentjanž 43, 3332 Rečica ob Savinji Številka indeksa: 81612228 Redni študij Program: visokošolski

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SONJA KEPE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SONJA KEPE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SONJA KEPE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ELEKTRONSKO POSLOVANJE JAVNE UPRAVE Ljubljana, september 2002 SONJA KEPE IZJAVA

More information

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta

POSLOVNI NAČRT. Vsebina dobrega poslovnega načrta. Povzetek poslovnega načrta POSLOVNI NAČRT Poslovni načrt je najpomembnejši pisni dokument, ki ga podjetnik pripravi zato, da z njim celovito preveril vse elemente svojega bodočega podjema. V njem opredeli vizijo, poslanstvo in cilje

More information

ZASNOVA ORGANIZACIJSKE IN INFORMACIJSKE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU

ZASNOVA ORGANIZACIJSKE IN INFORMACIJSKE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov ZASNOVA ORGANIZACIJSKE IN INFORMACIJSKE PRENOVE LOGISTIČNIH PRETOKOV V PODJETJU Mentor: izr. prof

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV Ljubljana, maj 2007 Katja Vuk IZJAVA Študentka Katja Vuk

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Nataša Cotič Tržič, september 2006 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3

More information

E-podjetje: procesni vidik poslovanja

E-podjetje: procesni vidik poslovanja E-podjetje: procesni vidik poslovanja 2. Procesni vidik poslovanja kaj so in zakaj poslovni procesi v organizaciji, procesna organiziranost, management poslovnih procesov, e-oblike organiziranosti. Poslovni

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON Ljubljana, april 2006 Mojca Bizjak IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Standeker Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov magistrsko delo Mentor: prof. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2010 IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE IVAN JOVAN ELEKTRONSKO POSLOVANJE ŠOLSKEGA CENTRA MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2001 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE IVAN JOVAN Mentor: dr.

More information

M A G I S T R S K A N A L O G A

M A G I S T R S K A N A L O G A FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE ALEŠ KURETIČ FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA OPTIMIRANJE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Ljubljana, junij 2008 MARKO JURAK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE STROŠKOV V PODJETJU TPV Ljubljana, junij

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA MLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA OBLIKOVANJA CEN STORITEV PRIMER VELEDROGERIJE KEMOFARMACIJA D.D.

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. Ljubljana, marec 2006 KATARINA PRELOVŠEK IZJAVA Študentka Katarina Prelovšek

More information

SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV

SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV Ljubljana, maj 2003 UROŠ KLOPČIČ IZJAVA Študent Uroš Klopčič

More information