UGOTAVLJANJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA

Transcription

1 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR MAGISTRSKO DELO UGOTAVLJANJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA December 2006 Tina Hovnik

2 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UGOTAVLJANJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA Kandidatka: Tina Hovnik, univerzitetna diplomirana ekonomistka, rojena leta 1977 v Slovenj Gradcu, zaposlena v podjetju Fori d.o.o. kot finančna referentka, absolventka smeri Poslovne finance in bančništvo; tema je bila odobrena na seji senata EPF dne z delovnim naslovom Ugotavljanje bonitete rastočega podjetja. Mentor: Prof. dr. Jožica Knez-Riedl Somentor: Doc. dr. Vesna Čančer

3 3 KAZALO: 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Predpostavke in omejitve raziskovanja Uporabljene raziskovalne metode OPREDELITEV POJMA IN POMENA BONITETE PODJETJA Pojmovanje bonitete podjetja Pomen bonitete podjetja OPREDELITEV RASTOČEGA PODJETJA Faze življenjskega cikla podjetja Značilnosti podjetja v fazi rasti MODEL ZA PRESOJANJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA Izhodiščni model Dopolnitev izhodiščnega modela Opis faz oblikovanja modela Oblikovanje in strukturiranje kriterijev Prisojanje pomembnosti kriterijem Odločitvena pravila Kritična analiza predloga modela EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE Predstavitev podjetja Proizvodni vidik podjetja Tržni vidik poslovanja Finančni vidik podjetja Kadrovski vidik podjetja Opredelitev faze življenjskega cikla podjetja PRESOJANJE BONITETE IZBRANEGA PODJETJA Kriteriji presoje Ocena bonitete podjetja SKLEP Povzetek ključnih ugotovitev raziskave Povzetek ključnih predlogov LITERATURA VIRI...966

4 4 POVZETEK Boniteto podjetja presojamo predvsem z namenom, da bi zmanjšali ter s tem bolj obvladovali različna tveganja, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se okolje. Poznavanje bonitete podjetij je pomembno za različne interesne skupine, kot so kupci, dobavitelji, management, lastniki podjetij, investitorji, kreditodajalci, zaposleni, lokalna javnost ter občine. V teoretičnem delu magistrskega dela se ukvarjamo z opredelitvijo pojma in pomena bonitete podjetja in opredelitvijo rastočega podjetja. Preverili in izpostavili smo ključne dejavnike bonitete rastočega podjetja. Na osnovi teh opredelitev smo izgradili tudi model za presojanje bonitete rastočega podjetja. Obstajajo različne opredelitve pojma boniteta podjetja, ki se skozi čas spreminjajo. Pogosto govorimo o tradicionalnem in sodobnem pojmovanju bonitete podjetja, pri čemer je tradicionalni vidik vezan na lastnosti, ki so pomembne za finančno varnost podjetja, sodobno pojmovanje bonitete podjetja pa upošteva še ostale značilnosti podjetja in njegove povezave z okoljem. Glede na kompleksnost okolja, v katerem živimo, je aktualnejše sodobno pojmovanje bonitete podjetja, ki je usmerjeno v prihodnost, ki pa je določena tudi s preteklimi dogodki. Faza življenjskega cikla, v kateri se nahaja podjetje, ima pomemben vpliv na boniteto podjetja. Podjetje se v različnih fazah življenjskega cikla obnaša različno, poslovni cikel podjetja sestavljajo različne faze, ki različno vplivajo tako na obračunske kot denarne tokove podjetja. V fazi nastanka podjetje npr. ponavadi ne ustvarja velikih dobičkov, prav tako so denarna sredstva iz poslovanja nizka, vendar ne smemo spregledati ostalih dejavnikov podjetja, ki lahko nakazujejo trajnostni razvoj. Tako so tudi dejavniki bonitete podjetja različno pomembni glede na fazo življenjskega cikla, kajti npr. dobiček in čisti denarni tokovi podjetja, ki je v fazi zrelosti, bi morali biti praviloma visoki. Zato tudi pri presojanju bonitete rastočega podjetja prisojamo nekaterim dejavnikom bonitete drugačno pomembnost, kot je opredeljena v izhodiščnem modelu proučevanja bonitete podjetja, ki ne upošteva faze življenjskega cikla. Podjetje lahko raste na veliko načinov in zaradi različnih vzrokov. Za vsako rastoče podjetje pa veljajo nekatere od značilnosti, kot so večanje števila proizvodov ali storitev ter diverzifikacija programa, večanje količinskega in vrednostnega obsega proizvodnje in prodaje, doseganje in preseganje praga pokritja, naraščanje razvojnih stroškov, večanje tržnega deleža, pozitiven poslovni izid, pozitiven čisti denarni tok, investicijska intenzivnost, večanje deleža kapitala med obveznostmi do virov sredstev, povečevanje finančne samostojnosti, naraščanje obrabe in stopnje odpisanosti stalnih sredstev, ločevanje lastništva od upravljanja, delegiranje pristojnosti in odgovornosti ter večja specializacija in rast horizontalnih in vertikalnih povezav. Vzroke za rast podjetja lahko iščemo v spremembah zunanjega okolja podjetja. Pogoste spremembe zahtevajo hitro odzivnost managementa. Podjetje lahko zraste tudi zaradi alokacije proizvodnih virov iz sedanjih proizvodnih zmogljivosti v nove, povečanja učinkovitosti in izboljšanja koordinacije dela znotraj podjetja ter reakcije podjetnikov in managerjev zaradi sociopsiholoških integracij znotraj podjetja.

5 5 Za rast podjetja so ključni tako notranji kot zunanji dejavniki. Podjetnik in njegova vizija rasti predstavljata najpomembnejši notranji dejavnik, pomembni zunanji dejavniki pa so tržišče in možnost priskrbe ugodnih virov financiranja, primerne tehnologije in kadrov. Rast podjetja zahteva dolgoročno načrtovanje na osnovi analize temeljnih pogojev obstoja podjetja, kot je npr. dovolj visoka dolgoročna donosnost izdelkov ali storitev. Model za presojanje rastočega podjetja smo izoblikovali s pomočjo metode AHP (The Analytic Hierarchy Process), s programskim orodjem Expert Choice, katerega glavna prednost je določanje uteži kriterijem s primerjavo po parih. Model vsebuje tako kvantitativne kot kvalitativne kazalnike. Kvalitativnim kazalnikom prisojamo veliko pomembnost, kajti bonitete rastočemu podjetju ne moremo presojati le na podlagi kvantitativnih kazalnikov, ki so pokazatelji preteklega stanja, ampak se moramo osredotočiti na potenciale, ki jih ima rastoče podjetje. Prav zato je naš model sestavljen iz kriterijev, ki so Osnovni podatki, Finančni podatki, Nefinančni podatki in Prihodnji razvoj. V empiričnem delu raziskave smo preučili dejavnike bonitete izbranega podjetja in presodili njegovo boniteto. Nakazali pa smo tudi možnosti za uspešnejše in učinkovitejše poslovanje podjetja na osnovi presoje njegove bonitete. Na osnovi teoretičnih spoznanj o povezavi med pojmom boniteta podjetja in fazo življenjskega cikla in dejavniki, ki so ključni pri presoji bonitete rastočega podjetja ter spoznanj pri presojanju bonitete izbranega podjetja, lahko potrdimo hipotezo, ki smo jo preverjali v tem magistrskem delu. Pri presojanju bonitete rastočega podjetja, ki ga proučujemo, prisojamo nekaterim dejavnikom bonitete drugačno pomembnost, kot je opredeljena v izhodiščnem modelu proučevanja bonitete podjetja, kjer življenjski cikel podjetja ne predstavlja pomembnega dejavnika pri ugotavljanju bonitete podjetja. Ključne besede: boniteta, življenjski cikel, rastoče podjetje, metoda Analitični hierarhični proces

6 6 ABSTRACT ASSESSMENT OF CREDITWORTHINESS OF A GROWING FIRM We evaluate creditworthiness of a firm mainly with an intention of decreasing and mastering different risks, brought on by rapidly changing environment. Expertise in creditworthiness of a firm is important for different interest groups, like buyers, suppliers, management, owners, investors, creditors, employees, local public, and communities. In theoretical section of our work, we deal with a definition of the concept, as well as significance of creditworthiness of a firm, and with a definition of a growing firm itself. We examined and put out key factors of creditworthiness of a growing firm, and on bases of those definitions, we were able to build a model for evaluating the creditworthiness of a firm. There are numerous definitions of the concept creditworthiness of a firm, which are constantly changing. We often discuss traditional and modern understanding of the concept, where the traditional concept obtains attributes important for financial security; while on the other hand, the modern concept considers other characteristics of a firm, and its connections with the environment. Considering the complexity of our environment, the modern concept certainly is more approachable, because it is oriented in the future, as well as defined with events in the past. A firm finds itself in various life cycle phases, which have an important effect on creditworthiness of a firm. In different phases, firm reacts differently; business cycle consists of different phases that react differently on clearing and cash flows of a firm. At its early stage, for example, a firm usually does not create huge profits, and financial resources are also low, however we must not oversee all other factors that might indicate a sustainable development. If we consider certain life cycle phases, we see that the importance of creditworthiness factors differs; for instance, profits and net cash flows of a firm that undergoes the phase of maturity should normally be high. For that same reason, when we evaluate creditworthiness of a growing firm, we adjudge certain creditworthiness factors different importance, as it is determined in a base model of creditworthiness of a firm that does not consider life cycle phases. Growth of a firm can be determined in different ways, and for numerous reasons. For every growing firm there are some characteristics to consider, like increase in the number of products or services and diversification of a program, increase in quantity and value in production and sales, reaching and surpassing threshold cover, increase in development costs, increase in market share, positive financial result, positive net cash flow, investment intensity, increase in financial share between liabilities to resources, increase in financial independence, increase in depreciation and write-off rate of fixed capital, separation of ownership from management, delegation of competence and liability, and greater specialization and growth of horizontal and vertical connections.

7 7 We can find reasons for the growth of a firm in its changing external environment. Frequent changes demand quick management respond. The firm can also grow because of the allocation of productive sources from current productive efficiencies to new ones, increase in efficiency and improvement of work coordination, and reaction of entrepreneurs and managers brought on by socio psychological integrations within the firm. Key factors important for the growth of a firm are internal, and external ones. Entrepreneur with his own vision of growth is the most important internal factor, while important external factors are the market, and the possibility of favourable financial resources, adequate technology, and personnel. The growth of a firm demands long term planning based on the analysis of fundamental conditions needed for its existence, for instance, high enough longterm profitability of products or services. We formed our model for evaluation of a growing firm with the help of AHP method (The Analytic Hierarchy Process), with the Expert Choice program tool, whose main advantage is in defining weights to criteria with pairwise comparison. The model consists of both quantitative and qualitative indicators. Qualitative indicators are of utmost importance, because we cannot base the evaluation of creditworthiness of a growing firm only on quantitative indicators, which indicate only former state, but we must concentrate on the potentials that a growing firm has. For that same reason, our model constitutes of criteria, like Fundamental data, Financial data, Non-financial data, and Future development. In empirical section of our research, we studied the creditworthiness factors of a certain firm, and evaluated its creditworthiness. On that basis, we also indicated possibilities for more successful and efficient operating of the firm in question. Based on theoretical realisation of the connection between the concepts, creditworthiness of a firm, a life cycle phase, and factors that are crucial in evaluation of creditworthiness of a growing firm, and cognition in evaluation of creditworthiness of the firm in question, we can certainly confirm our hypothesis. When we evaluate creditworthiness of a growing firm included in our research, we award certain creditworthiness factors different importance, as is determined in a base model of creditworthiness of a firm that does not consider life cycle phases an important factor in creditworthiness assessment. Key words: creditworthiness, life cycle, growing firm, The Analytic Hierarchy Process method

8 8 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V raziskavi smo proučevali boniteto rastočega podjetja. V ta namen smo izhajali iz teoretičnih opredelitev rastočega podjetja. Na osnovi teh teoretičnih izhodišč smo izpeljali model za proučevanje bonitete rastočega podjetja. Boniteta podjetja je odraz ugodnosti ali kakovosti njegovega poslovanja. Presojanje uspešnosti poslovanja je možno na različne načine, najpogosteje proučujemo količinske in kakovostne dejavnike, ne glede na to, v kateri fazi življenjskega cikla je podjetje. Menimo, da je faza življenjskega cikla pomembna pri presojanju bonitete in bistveno vpliva na rezultat presoje bonitete podjetja, zato smo se odločili za proučevanje bonitete podjetja v fazi rasti. Podjetje v fazi rasti ima določene posebnosti na vseh področjih poslovanja (proizvodnja, prodaja, finance, kadri), ki jih moramo upoštevati pri presoji bonitete. Finančna analiza podjetja predstavlja del presojanja bonitete podjetja, ki ima veliko težo pri odločanju o nadaljnjem poslovanju z obstoječim in novim partnerjem. Upoštevati pa moramo tudi ostale vidike poslovanja podjetja (okolje podjetja, ki ga v ožjem smislu sestavljajo kupci in dobavitelji, notranje procese, raziskovanje in razvoj, vidik zaposlenih). Upoštevati moramo več dejavnikov bonitete, pomembno je, da se osredotočimo na najpomembnejše za določeno podjetje. Težimo k celoviti analizi podjetja z namenom presoje njegove bonitete. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Namen magistrskega dela je na primeru konkretnega podjetja s pomočjo metode AHP (The Analytic Hierarchy Process) presoditi boniteto podjetja. Hkrati želimo poudariti poseben pomen, ki ga ima faza rasti življenjskega cikla na boniteto podjetja. Cilji v teoretičnem delu so: Povezati pojem bonitete podjetja s fazo življenjskega cikla podjetja. Preveriti in izpostaviti ključne dejavnike bonitete podjetja, ki je v fazi rasti (t.i. rastočega podjetja) Izoblikovati model za presojanje rastočega podjetja. Cilji empirične raziskave so: Preučiti dejavnike bonitete izbranega podjetja in presoditi njegovo boniteto. Predlagati možnosti za uspešnejše in učinkovitejše poslovanje rastočega podjetja na osnovi presoje njegove bonitete.

9 9 V magistrski nalogi preverjamo naslednjo hipotezo: H1 - Pri presojanju bonitete rastočega podjetja, ki ga proučujemo, prisojamo nekaterim dejavnikom bonitete drugačno pomembnost, kot je opredeljena v izhodiščnem modelu proučevanja bonitete podjetja, kjer življenjski cikel podjetja ne predstavlja pomembnega dejavnika pri ugotavljanju bonitete podjetja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Predpostavljamo, da poznavanje bonitete podjetja pripomore k sprejemanju pravilnih poslovnih odločitev ter s tem k trajnostnemu razvoju podjetja. Posebnosti podjetij, ki se nahajajo v različnih fazah življenjskega cikla, vplivajo na njihovo boniteto, tako se tudi posebnosti rastočega podjetja odražajo v njegovi boniteti. Model, ki smo ga oblikovali, predvideva analizo poslovanja rastočega podjetja. Model proučevanja bonitete rastočega podjetja smo verificirali na osnovi izbranega podjetja, kar predstavlja omejitev. Zaradi prostorske omejenosti tega dela se ne posvečamo analizi panoge, ki pa je tudi pomemben element pri ocenjevanja bonitete podjetja, kajti pomembno je poznavanje tako ožjega kot širšega okolja, v katerem deluje podjetje na okolje in obratno. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V raziskavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivni pristop in v okviru le-tega komparativno metodo in metodo kompilacije. V magistrskem delu gre za raziskavo, kjer uporabljamo statične metode. Uporabljamo metodo analitični hierarhični proces, ki je metoda za odločanje po več kriterijih hkrati. Metoda omogoča upoštevanje tako kvalitativnih kot kvantitativnih dejavnikov, kar je pomembno za celostno presojanje bonitete podjetja. Boniteto rastočega podjetja smo presojali na osnovi modela za proučevanje bonitete rastočega podjetja, ki je izpeljan iz izhodiščnega modela preučevanja bonitete. Proučujemo dogodke, ki so posledica dejstva, da podjetje raste. Raziskavo smo dinamizirali z ugotavljanjem bonitete podjetja v obdobju več let. Za teoretični del naloge sem zbirala podatke iz ustrezne literature. Primerjala sem poglede več avtorjev na proučevanje bonitete podjetja. V praktičnem delu raziskave sem se opirala tudi na opravljene raziskave v podjetju, te podatke analizirala ter skušala priti do določenih povezav za oblikovanje modela proučevanja bonitete, ki bi pripomogli k trajnostnemu razvoju podjetja, ki je trenutno v fazi pospešene rasti. Pomoč pri ugotavljanje bonitete rastočega podjetja so mi predstavljale tudi ocene bonitete podjetja, ki so jo izdelale banke-poslovni partnerji podjetja. Pri določanju stopnje pomembnosti dejavnikom bonitete podjetja sem upoštevala tudi splošno mišljenje zaposlenih strokovnjakov, ki sem ga ugotavljala s pomočjo intervjujev in vprašalnika. Sodelovali so direktor podjetja, direktorica za finance, računovodstvo in kadre ter avtorica magistrskega dela, kot podajalec sodb in izpraševalec. Intervjuvanci so povedali svoje sodbe o pomembnosti kriterijem, ki so jih določili s primerjavo po parih. Na podlagi različnih

10 10 sodb o pomembnosti kriterijem smo uskladili mnenje na podlagi izkušenj in teoretičnih spoznanj (tudi v skladu s konsistenco) in ga podali v tem magistrskem delu. Za sodbe o pomembnosti kriterijev smo uporabljali numerično in verbalno lestvico, predstavljeno na sliki 8 v magistrskem delu. Seznam vprašanj je predstavljen v Prilogi 4 tega magistrskega dela. Model proučevanja bonitete rastočega podjetje sem osnovala s programskim orodjem Expert Choice. Načrt izvedbe raziskave za preveritev hipoteze predvideva izdelavo modela za presojo bonitete rastočega podjetja, ki ga proučujemo, ter določitev bonitetnega razreda za izbrano podjetje. Na osnovi razlik pri določitvi bonitetnih razredov, ki izhajajo predvsem iz določitve pomembnosti kriterijev ter vključenost kriterijev, ki se navezujejo na fazo rasti, smo ugotavljali, kateri bonitetni razred dejansko ustreza realnemu stanju proučevanega podjetja. Za določitev realnega stanja proučevanega podjetja smo upoštevali mišljenje zaposlenih strokovnjakov, ki so sodelovali pri določitvi pomembnosti kriterijev.

11 11 2 OPREDELITEV POJMA IN POMENA BONITETE PODJETJA 2.1 Pojmovanje bonitete podjetja Beseda boniteta izhaja iz latinščine, kjer pomeni beseda bonus dober, beseda bonitas pa ugodnost. Glede pojmovanja bonitete podjetja so gledanja različna. Knez-Riedl (2000, 19-20) omenja tradicionalno in sodobno pojmovanje bonitete podjetja. Ko govorimo o tradicionalnem pojmovanju bonitete podjetja, poudarjamo le posamezne lastnosti podjetja, med temi še zlasti likvidnost njegovih sredstev, finančne varnosti ter donosnosti, torej predvsem lastnosti, ki so pomembne za finančno varnost podjetja. Takšno pojmovanje bonitete je namenjeno predvsem zmanjševanju finančnega tveganja, vendar pa je to le ena od vlog, ki jo imajo danes informacije o boniteti podjetja. Prav zaradi tega se danes bolj opiramo na sodobno pojmovanje bonitete podjetja, ki upošteva še njegove druge lastnosti in značilnosti ter povezave z okoljem. Sodobna boniteta podjetja odseva kakovost poslovanja, ki se kaže v njegovi zanesljivosti, solidnosti, uspešnosti in obetavnosti. O podjetju razmišljamo celostno, kot na razgibano celoto številnih različnih ter soodvisnih prvin. Knez-Riedl (2000, 19-20) pojmuje pod pojmom boniteta podjetja sposobnost obstanka in trajnostnega razvoja. Pojmovanje bonitete podjetja se je skozi čas spreminjalo in postajalo vse kompleksnejše. Vzrok temu lahko iščemo v raznolikosti okolja, ki nas obdaja ter njegovo nenehno spreminjanje. Knez-Riedl (1998, 19) meni, da je do sodobnega pojmovanja bonitete podjetja prišlo zaradi vrste medsebojno prepletenih razlogov kot so napredek znanosti in tehnike, kompleksnejše okolje, ki poleg poslovnega vključuje tudi kulturno, tehnično, politično, izobraževalno, naravno in demografsko, družbenopolitične spremembe, informatizacija družbe, splošna gospodarska nihanja, krizne okoliščine v podjetjih, stečaji podjetij, globalizacija in spreminjanje sistema vrednot in načina mišljenja predvsem večja ekološka ozaveščenost in holistično razmišljanje. Tradicionalno pojmovanje bonitete pojmuje podjetje kot poslovni subjekt, ki mora ravnati izključno po pravilih tržnega gospodarstva. Takšno pojmovanje je preozko za sodobno okolje, zato moramo podjetje definirati v skladu s konceptom celostnega mišljenja. Knez-Riedl (1998, 19) definira podjetje kot dinamično celoto številnih in različnih prvin. Kljub njihovi raznolikosti pa nastopa podjetje kot enota, ki je usposobljena za poslovanje, ali pa kot subjekt. Podjetje ima več vrst odgovornosti, poleg ekonomske in družbene še ekološko in moralno odgovornost.

12 12 SLIKA 1: PRIKAZ TRADICIONALNEGA IN SODOBNEGA POJMOVANJA BONITETE PODJETJA Vir: Knez-Riedl (2000, 22). Knez-Riedl (2000, 20) razlikuje sodobno pojmovanje bonitete podjetij od tradicionalnih predvsem po naslednjih značilnostih: Ob količinskih dejavnikih upošteva tudi kakovostne dejavnike, med njimi predvsem potenciale podjetja. Izhaja iz preteklosti, vendar je usmerjena v prihodnost. Upošteva tudi aktivnosti in stanja zunaj podjetja, v njegovem okolju. Kot pomemben dejavnik uspeha upošteva sodobno pojmovanje bonitete razvoj, ki je usklajen z naravnim in drugim okoljem. Presojanje bonitete podjetja na podlagi sodobnega pojmovanja bonitete predstavlja za presojevalca bonitete velik izziv, predvsem zaradi priskrbe potrebnih podatkov o podjetju in o okolju, ki to podjetje obdaja. V preteklosti je bil pojem boniteta podjetja večkrat enačen s sorodnimi pojmi, kot so kreditna sposobnost, kredibilnost, plačilna sposobnost, analiza poslovanja, dobro ime in ugled podjetja.

13 13 Vendar so se hkrati z razvitostjo in kompleksnostjo okolja (tako ekonomskega kot ostalega) spreminjale tudi definicije pojma boniteta podjetja. Izraza boniteta podjetja ne smemo enačiti s pojmi, kot so kreditna sposobnost, plačilna sposobnost, verodostojnost, analizo poslovanja, dobrim imenom ter ugledom podjetja. Med njimi obstajajo naslednja razmerja: Knez Riedl (2000, 23) pojmuje kreditno in plačilno sposobnost le kot del bonitete podjetja in enega izmed pogojev za preživetje in razvojno sposobnost podjetja. Bergant (1995, 34) opredeljuje kreditno sposobnost kot sposobnost podjetja, da lahko sklepa pogodbe in prevzema kreditne obveznosti ter z materialnimi možnostmi vzbuja dovolj zaupanja, da bo v določenem roku izpolnilo svoje obveznosti v zvezi s kreditnim poslom. Turk (1990, 32) pa razmišlja o plačilno sposobnem podjetju, kot o podjetju, ki ima na razpolago večja ali enaka denarna sredstva, kot so potrebna za zadovoljevanje zapadlih obveznosti. Polšak Papič (2004, 18) govori o kreditni in plačilni sposobnost kot ožjima pojmoma od bonitete podjetja, saj boniteta podjetja poleg minimiziranja kreditnih tveganj in ugotavljanja plačilne sposobnosti ocenjuje še ostala tveganja podjetja. Knez-Riedl (2000, 23) omenja verodostojnost v povezavi s ključnimi osebami v podjetju in njihovimi dejanji. Za boniteto podjetja pa so pomembne še druge okoliščine in izidi poslovanja. Bonitete podjetja ne moremo oceniti brez analize poslovanja podjetja. Knez Riedl (2000, 23) jo smatra kot podsistem poslovnega in širšega okolja. Brez analize podjetja tudi ne moremo vzdrževati in izboljševati razvojne sposobnosti podjetja. Dobro ime je računovodska postavka, ki izvira iz presežka tržne vrednosti nad knjižno in je v soodvisnem razmerju z boniteto podjetja. Doseže se v trenutku nakupa ali prodaje. Ugled podjetja je lahko dober ali slab. Knez-Riedl (2000, 23) govori o ugledu podjetja kot dojemanju oz. predstavi javnosti o podobi podjetja. Ni pa nujno, da je predstava javnosti o podjetju realna zaradi različnih videnj ljudi. Ugled (Polšak Papič 2004, 20) sloni na dojemanju opazovalcev, ki ni nujno odraz realnosti, medtem ko mora boniteta podjetja, katere sestavni del ugled je, odražati realno oceno podjetja.

14 Pomen bonitete podjetja Med glavnimi nameni presojanja bonitete podjetja Knez-Riedl (2000, 24-26) izpostavlja naslednje: Zmanjševanje in obvladovanje tveganj; glavni namen bonitete je bilo v začetku zavarovanje pred finančnimi tveganji ter s tem zagotavljanje finančne varnosti. S pomočjo bonitete so podjetja izbirala poslovne partnerje, vendar so pri tem upoštevala le finančna ali pa še ožje, kreditna tveganja. Danes prepletajo delovanje podjetja najrazličnejša tveganja. Podjetja morajo biti pozorna na gospodarska, družbena, politična, kulturna, okoljska tveganja v njihovi nacionalni, mednarodni in svetovni razsežnosti. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev povzroča izločanje tistih, s katerimi je bolj tvegano sodelovati. Pri tem gre za negativno izbiranje poslovnih partnerjev. Odkrivanje priložnosti; pri novi zasnovi bonitete podjetja poudarjamo pozitivno izbiranje, kjer iščemo priložnosti v sodelovanju z obetavnimi poslovnimi partnerji. Ta nova vloga bonitete podjetja se udejanja pri sklepanju koooperacijskih pogodb, pri oblikovanju in razvijanju partnerstev in zavezništev ter tkanju omrežij. Kakovostno komuniciranje; boniteta podjetja preoblikovana v informacijo izboljšuje kakovost komunikacij znotraj in zunaj podjetja. Znotraj podjetja izboljšuje komuniciranje med poslovodnimi delavci in lastniki podjetja, med poslovodnimi delavci in zaposlenimi ter med zaposlenimi. Kakovost komunikacije izboljšamo tudi med poslovnimi partnerji, vladnimi in drugimi inštitucijami ter javnostjo. Z ugotavljanjem ter seznanjanjem z boniteto podjetja lahko odpravimo vrzeli v komuniciranju ter dosežemo pomembne komunikacijske cilje kot so poznavanje podjetja, poudarjanje njegovih prednosti, večanje zanimanja za podjetje, razumevanje ravnanja podjetja in vzpodbujanje dejanj podjetja v prid uresničitvi njegovih ciljev in strategij. Boniteta podjetja je lahko sredstvo defenzivne ali ofenzivne komunikacijske politike podjetja. Kot sredstvo defenzivne politike komuniciranja deluje le na zahtevo ali pa zaradi zavračanja slabega mnenja, kot sredstvo ofenzivne politike podjetja pa gre za vnaprejšnje ravnanje ter zavestno širjenje komunikacijske mreže s pomočjo bonitete podjetja. Priporočilo javnosti; namen bonitete podjetja je predvsem sporočilo oz. priporočilo poslovnim partnerjem, da naj se seznanijo z njim neposredno. Hkrati pa so za takšno sporočilo zainteresirane tudi druge inštitucije, interesne skupnosti ter širša javnost, Boniteta podjetja postaja pomembna za oblikovanje javnega mnenja o podjetju, za oceno njegove družbene odgovornosti in znotraj nje, še posebej okoljske odgovornosti. Pri tem je pomembna skladnost načel z dejanskim ravnanjem, zato je bolj smiselno kot poudarjanje pozitivne podobe seznanjanje s stvarnimi cilji in možnostmi podjetja. Z novimi vlogami bonitete lahko podjetje opozarja nase in se prebija iz množice podobnih podjetij ter si izboljšuje svoj pogajalski položaj ter zaupanje drugih vanj.

15 15 Podjetja, ki si želijo biti uspešna, morajo poznati svojo boniteto. Tajnikar (1997, 21) ugotavlja, da imajo uspešna podjetja naslednje značilnosti: Natančno imajo opredeljene poslovne cilje in delajo vse, da bi jih dosegli. Podrobno poznajo tržne možnosti in poskušajo narediti vse, da bi dosegli načrtovane rezultate na trgu. Razumejo pomen finančnih sredstev ter jih uporabljajo preudarno. Imajo izdelan sistem odločanja in ustrezen podporni informacijski sistem. Management je organiziran na ta način, da deluje kot tim, v okviru katerega posamezniki izkoriščajo možnosti za razvijanje svojih sposobnosti. Management mora biti sposoben razumeti spremembe, ki jih prinaša razvoj. Za ugotavljanje bonitete podjetij uporabljajo banke v Sloveniji bonitetne razrede po klasifikaciji Banke Slovenije. Banke so dolžne v okviru predpisanih in internih meril razvrščati svoje aktivne bilančne in zunajbilančne postavke glede na tveganost in na podlagi tega ocenjevati višino potencialnih izgub iz naslova kreditnih tveganj. Po Polšak Papič (2004, 9) temelji razvrščanje v skupine na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kakovosti zavarovanja. Razvrščanje dolžnikov je za banko nujno pred odobritvijo vsakega kredita oz. pred sklenitvijo druge pogodbe, ki predstavlja temelj izpostavljenosti banke. Polšak Papič (2004, 10) izpostavlja, da je banka dolžna spremljati poslovanje dolžnika in kakovost zavarovanja terjatev banke ves čas trajanja pravnega razmerja, kajti le-to predstavlja za banko izpostavljenost. Terjatve se razvrščajo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi 1 : Ocene finančnega položaja posameznega dolžnika. Njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka v obsegu, potrebnem za redno izpolnjevanje obveznosti do banke. Vrste in obsega zavarovanja terjatev banke do posameznega dolžnika. Izpolnjevanje dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih. 1 Prirejeno po Zakon o bančništvu (2004, 12561).

16 16 Za uvrstitev v določen bonitetni razred so določeni natančni kriteriji 2. V skupino A se razvrstijo: Terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav EEA in z njimi primerljivih držav OECD. Terjatve do dolžnikov, pri katerih ni pričakovati težav z odplačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oz. izjemoma z zamudo do 15 dni. Terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem (bančna vloga, za katero obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve; vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD; nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev; prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank; prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih, nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe; nepreklicna jamstva Republike Slovenije). V skupino B se razvrstijo: Terjatve, za katere se ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, njihovo finančno stanje je trenutno sicer šibko, ne kaže pa, da bi se v prihodnje bistveno poslabšalo. Terjatve do dolžnikov, ki plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni. V skupino C se razvrstijo: Terjatve, za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti. Terjatve do dolžnikov, ki so izrazito podkapitalizirani. Terjatve do dolžnikov, ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb. Terjatve do dolžnikov, od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev. Terjatve do dolžnikov, ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni. 2 Prirejeno po Polšak Papič (2004, 10).

17 17 V skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov: Za katere obstaja velika verjetnost izgube. Ki so nelikvidni in nesolventni. Za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja. Ki so v sanaciji oz. postopku prisilne poravnave. Ki so v stečaju. Ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni. Za te terjatve se klub vsemu zgoraj naštetemu pričakuje delno pokritje terjatev. V skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov, za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane ter terjatve, ki temeljijo na sporni pravni podlagi. Banka lahko terjatve, ki so zavarovane z zastavo nepremičnin, razvrsti največ za eno skupino višje, kot bi jih na zgornje definicije posameznih skupin, vendar le v primeru, ko razpolaga z vso ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo poplačila v primeru dolžnikovega neplačila. Knez-Riedl (2000, 27) ugotavlja, da se je boniteta podjetja pričela uveljavljati kot odločitveno orodje pri raznovrstnih poslih, ne le pri kreditnih poslih v bančnih institucijah. Pomembna je tudi pri vzpostavljanju in obnavljanju kupoprodajnih razmerij, kreditnih poslih in finančnem najemu, naložbenih projektih, projektih prenove, posebnih dolgoročnih razmerij, kot je npr. franšizing, vrednotenju podjetij, povezovanju in prevzemanju podjetij, navezovanju in vzdrževanju kooperacijskih razmerij, zavezništev in strateških partnerstev, javnih natečajih in pri sklepanju in ohranjanju delovnih razmerij. Za boniteto podjetja se zanimajo številne interesne skupine, med katerimi Knez-Riedl (2000, 28-29) izpostavlja naslednje: Poslovodni delavci; ti potrebujejo informacije o boniteti lastnega podjetja ter drugih podjetij z namenom spremljanja, nadziranja in usmerjanja poslovanja ter poročanja o njem lastnikom podjetja, članom upravnega odbora, poslovnim partnerjem ter javnosti. Preko bonitete podjetja se utrjujeta splošni ugled podjetja ter ugled njegovih ključnih oseb.

18 18 Lastniki podjetja; te zanima predvsem varnost in donosnost naložb ter pravice, povezane z njimi. Boniteta podjetja vpliva na njihovo odločitev o njihovem lastninskem deležu in razpršenosti njihovih naložb. Investitorji oblikujejo in spremljajo svoj portfelj v skladu z odnosom do tveganja, donosnosti ter stopnjo družbene odgovornosti. Poslovni partnerji; med temi je zanimanje za boniteto podjetja odvisno od medsebojnih izkušenj ter stopnje sodelovanja. Začetna stopnja terja običajno skrbnejšo proučevanje bonitete podjetja. Na kaj pri tem usmerijo svojo pozornost, vpliva predvsem vrsta poslov. Pri kratkoročnih poslih je v ospredju predvsem plačilna sposobnost, pri dolgoročnih pa dolgoročna donosnost. Ne glede na ročnost poslov, pa imajo vse večjo težo zanesljivost, poslovna morala ter okoljska ozaveščenost podjetja. Kreditodajalci; njihovi cilji so varna naložba, obresti in rast premoženja. Predvsem pri dolgoročnem kreditiranju vse bolj upoštevajo dejavnike, ki opredeljujejo boniteto podjetja. Zaposleni v podjetju; tako dejanski kot možni zaposleni se zanimajo za boniteto podjetja. Tudi tukaj gre za pomembno poslovno odločitev posameznika, za prihodnost njegovega gmotnega položaja in tudi za celovit razvoj osebnosti. V Slovenskih računovodskih standardih (2004, 227) omenjajo, da zaposlene zanima predvsem čista dobičkovnost poslovanja in stopnja udeležbe zaposlenih v dobičku, s tem pa možnosti njihovih zaslužkov in socialnih prejemkov ter dolgoročne možnosti za zaposlitev in kakovost vodstva. Upravne organe podjetja zanima boniteta podjetja predvsem zaradi njihovih pristojnosti pri strateških odločitvah ter povezovalne vloge med poslovnimi udeleženci, njihovo zanimanje pa je odvisno predvsem od njihove strokovnosti ter odgovornosti opravljanja njihovega dela. Med številnimi interesnimi skupnostmi bi lahko omenili še lokalno javnost, občine ter razne državne institucije.

19 19 3 OPREDELITEV RASTOČEGA PODJETJA 3.1 Faze življenjskega cikla podjetja Pri obravnavi življenjskega cikla podjetja izhajamo iz bioloških značilnosti sveta, pri čemer gre za posnemanje in prenašanje evolucijskih procesov bioloških organizmov na podjetja. Življenje podjetja je prestavljeno kot zaporedje njegovega dogajanja od rojstva do smrti. Belak (1999, 33) omenja, da na življenjski cikel podjetja vplivajo posebnosti podjetja kot tudi njegovo okolje. Mugler (1998, 123) ugotavlja, da življenjski cikel ne pomeni nujno razvoja, kot ga poznamo pri živih bitjih, zato se podjetja tudi spreminjajo z okvirnimi pogoji in osebami, ki vplivajo nanje. Podjetja prehajajo skozi različne stopnje razvoja, od katerih vsaka nosi s seboj določene probleme. Bennett (1989, 2) omenja, da so mnogi problemi skupni vsem stopnjam razvoja, pojavljajo pa se lahko v različnih oblikah. SLIKA 2: ŽIVLJENJSKI CIKEL PODJETJA Vir: Belak (1999, 33). Belak (1999, 33) pojmuje ustanovitev kot začetek življenja podjetja (ponavadi je to vpis v sodni register). Podjetje potem deluje, posluje, se razvija ali raste ali pa tudi ne, vse do svojega prenehanja. Faza ustanovitve v ožjem pomenu obsega ponavadi čas od konkretne odločitve za ustanovitev, pa vse do odprtja podjetja. Najpogosteje te faze ne moremo konkretno omejiti, saj ne moremo točno določiti ne odločitve o ustanovitvi (kot točno določen dogodek), ne nekega konkretnega

20 20 akta, ki bi ga lahko imenovali akt o ustanovitvi podjetja. V tej fazi je veliko operativnih nalog, ki zahtevajo ustrezno planiranje poteka (Mugler 1998, 124). Prva leta po ustanovitvi podjetja so praviloma kritična leta. Mugler (1998, 124) govori o poustanovitveni fazi. Bennett (1989, 3) izpostavlja za to fazo velikokrat značilen problem premajhnega začetnega kapitala ter premajhnega denarnega toka. Mnoge probleme vidi tudi v povezavi z vzpostavitvijo osnovnega administrativnega sistema, z izboljšanjem proizvodov ter namestitvijo primernega kadra. Lastniki ali managerji v tem obdobju opravljajo tako operativne kot vodstvene naloge. Proti koncu tega obdobja podjetje že začenja z rastjo, samo poslovanje podjetja pa se kaže kot stabilno. Mugler (1998, 124) omenja različne probleme, ki se lahko pojavijo pri trgovanju. Problematično je lahko iskanje novih kupcev oz. razširitev trga, kajti baza kupcev je relativno majhna, zaradi slabe poznanosti je oviran akvizitorični potencial (možnost pridobivanja kupcev), konkurenčne pomanjkljivosti pa se lahko pojavijo zaradi izkoriščenosti opreme z resursi, kapitala za samofinanciranje za nove resurse pa (še) ni. Aktivnosti prodaje velikokrat potekajo na neformalen način. Prvo obdobje poslovanja je skoraj v celoti namenjeno preživetju. Faza rasti lahko neposredno sledi fazi ustanovitve, nastopi lahko po fazi uveljavitve zaradi zavarovanja položaja mladega podjetja, povezana pa je lahko tudi z uspešnim premagovanjem faze krize. Mugler (1998, 124) meni, da se problem rasti podjetja praviloma kaže v prilagoditvi resursov novim obsegom proizvodnje, zato nastajajo disparitete (razlike), ki se kažejo v večji zmogljivosti oz. manjši zmogljivosti v pomenu količine in kakovosti. Bennett (1989, 3-4) omenja, da se pogosto zgodi, da so produkcijske zmogljivosti premalo izkoriščene, zato je potrebno natančno planiranje na vseh ravneh poslovanja, saj bodo le tako produkti našli pot na tržišče ob pravem času in s pravo ceno. V fazi rasti podjetje dosega višjo stopnjo stabilnosti, vzpostavljen ima vsaj osnovni informacijski sistem, število zaposlenih se poveča, vzpostavljena pa je tudi večja baza kupcev. V fazi rasti je pomemben tudi prehod lastnika/managerja iz operativnega managementa v poslovni management. To je za mnoge podjetnike boleč prehod, vendar je potreben zaradi vse večjega obsega poslovanja. Potrebne so voditeljske veščine in sposobnosti. V fazi rasti se velikokrat pojavi potreba po dodatnem kapitalu ter ostalih virih sredstev zaradi povečevanja stalnih in gibljivih sredstev. Bennett (1989, 3-4) opozarja, da v fazi rasti ne smemo pozabiti na raziskavo trga zaradi razvijanja novih produktov, prav tako moramo nenehno spremljati konkurenco ter tudi na osnovi njenega obnašanja planirati poslovanje. Proces rasti se razlikuje od podjetja do podjetja. V vsakem podjetju nastopajo specifični dejavniki, ki vplivajo na rast podjetja. Pomembno je, da jih poznamo dovolj zgodaj, da ne ovirajo razvoja podjetja. Mugler (1998, 124) ugotavlja, da so pogoji za nove potenciale uspeha (inovacije v širšem pomenu) zaradi koncentracije na izrabo obstoječih zmogljivosti, velikokrat neugodni, pogosto ni več toliko prožnosti in ustvarjalnosti, velikokrat zmanjka poguma za novosti, pritiska na spremembe pa še ni čutiti.

21 21 Menjavanje faze rasti in krize so tipične. V krizi nastane pritisk na spremembe, ki nakopiči sile, ki lahko povzročijo ali zaostritev krize ali pa njeno rešitev (s sprostitvijo inovacij). Mugler (1998, 125) opozarja, da lahko nepravočasno reagiranje na krizo poslabša finančni položaj podjetja tudi do točke, ko lahko podjetju pomagajo le še intervencije od zunaj (oblike saniranja, v katerih se upniki odpovedo svojim pravicam, dovajanje svežega kapitala ipd.), pride pa lahko tudi do izgube podjetniške avtonomije. Vzroke za krize in kritične razvojne točke iščeta Končina in Mirtič (1999, 34) v slabem poslovodenju, ki je predvsem posledica precenjenih lastnih prednosti in podcenjenih slabosti ter neobladovanja poslovnih tveganj. Vzroki so lahko tudi v pomanjkljivem finančnem obvladovanju podjetja, prevelikem tržnem tveganju, previsokih stroških, naglem padcu povpraševanja, neugodnih cenovnih gibanjih, neustreznem trženju, prevelikih in neobvladanih naložbenih projektih, pretirani rasti podjetja ter v neustrezni organizacijski strukturi in vodenju. Končina in Mirtič (1999, 35) sta navedla vzroke, ki jih lahko v veliki večini ugotovimo pri podjetjih, ki doživljajo stihijsko rast zaradi prešibko opredeljenih podjetniških ciljev. Stihijska rast temelji izključno na motivih rasti, ne da bi podjetnik s poslovnim načrtom in s strateškim pristopom postopoma obvladoval tveganja pri doseganju vmesnih ciljev na poti do izbranega strateškega cilja. Cilj in motiv rasti podjetja pa sta predvsem v doseganju večje dobičkovnosti podjetja. Krizo rasti in kritične razvojne točke sta Končina in Mirtič (1999, 35) razčlenila na naslednji način: Rasti podjetja iz ustvarjalnosti (podjetništvo je gotovo predvsem kreativna ideja in tveganje na poti do izbranega cilja) sledi kriza vodenja (poslovnega odločanja). Rasti ob trdem vodenju sledi kriza avtonomije odločanja (problem delegiranja poslovnega odločanja). Rasti iz delegiranja sledi kriza nadzora in odgovornosti (problem osebne odgovornosti za poslovne odločitve zaradi koordiniranega vodenja). Knez-Riedl (1998a, 73) opredeljuje, da je za podjetje v fazi zrelosti značilna ustalitev proizvodno-prodajnega programa, profiliran trg, umirjena tržna rast, prednosti izkušenj, vlaganja v raziskave, standardizacija, certifikati kakovosti, stabilen, pozitiven poslovni izid, pozitiven čisti denarni tok in utečene poslovne povezave. Zaradi napačnih ali prepozno sprejetih odločitev lahko podjetje na koncu pristane v fazi odmiranja. Najočitnejši obliki prenehanja sta likvidacija in stečaj.

22 22 Tajnikar (1997, 91) meni, da nam poznavanje tipičnih življenjskih ciklov omogoča: Oceno, ali organizacija podjetja ustreza razmeram v podjetju in v okolju, v katerem deluje. Napoved, v katero smer naj bi se podjetje organizacijsko spreminjalo v bodočnosti. Odgovoriti na vprašanje, kaj moramo narediti za učinkovitejše poslovanje podjetje. Za uspešno delovanje podjetja je razvoj življenjska nujnost, kajti le z razvojem lahko dosegamo želeno kakovost, ki jo opredeljuje okolje podjetja. Belak (1999, 33) definira razvoj podjetja kot kontinuiran, ciljno usmerjan proces spreminjanja podjetja na boljše (poznamo tudi negativen razvoj). Razvoj podjetja zadeva različne dele in procese v podjetju, zadeva tako njegovo organizacijo kot okolje podjetja. 3.2 Značilnosti podjetja v fazi rasti Knez-Riedl (1998a, 73) opredeljuje, da je za podjetje v fazi rasti značilno večanje števila proizvodov ali storitev ter diverzifikacija programa, večanje količinskega in vrednostnega obsega proizvodnje in prodaje, doseganje in preseganje praga pokritja, naraščanje razvojnih stroškov, večanje tržnega deleža, pozitiven poslovni izid, pozitiven čisti denarni tok, investicijska intenzivnost, večanje deleža kapitala med obveznostmi do virov sredstev, povečevanje finančne samostojnosti, naraščanje obrabe in stopnje odpisanosti stalnih sredstev, ločevanje lastništva od upravljanja, delegiranje pristojnosti in odgovornosti ter večja specializacija in rast horizontalnih in vertikalnih povezav. Vsa podjetja v fazi rasti ne izpolnjujejo nujno vseh značilnosti zaradi rasti podjetij iz različnih razlogov ter na različne načine. Tajnikar (1997, 66) meni, da podjetje najpogosteje raste, ker so managerji prisiljeni reagirati na spremembe v zunanjem okolju. V zadnjem času so pogostejše spremembe v zelo kratkem času (pogosto so posledica svetovnih kriz) in zahtevajo hitro in učinkovito prilagajanje podjetja. Podjetje mora znati iz okolja pridobiti in analizirati informacije ter nanje tudi reagirati. Tajnikar (1997, 66-67) omenja različne vzroke za rast podjetij. Tako govori o rasti zaradi alokacije proizvodnih virov iz sedanjih proizvodnih zmogljivosti v nove, povečanja učinkovitosti in izboljšanja koordinacije dela znotraj podjetja, reakcije podjetnikov in managerjev zaradi sociopsiholoških integracij znotraj podjetja. Do rasti podjetja lahko privede možnost alokacije proizvodnih virov iz sedanjih proizvodnih zmogljivosti v nove, kar še posebej velja za primere, povezane s tehnološkimi spremembami. Te lahko omogočajo uveljavljanje novih proizvodov ali pa drugačno obliko organiziranja same proizvodnje in drugačno strojno opremo, surovine ter delovno silo, ki se uporablja v proizvodnji.

23 23 Rast podjetja lahko nastaja tudi takrat, ko managerji poskušajo povečati učinkovitost in izboljšati koordinacijo dela znotraj podjetja. V teh primerih ni nujno, da se podjetje fizično poveča, lahko pa se bistveno poveča učinkovitost podjetja, kar pomeni, da z istimi proizvodnimi zmogljivostmi dosežejo večjo proizvodnjo. V tem primeru bi lahko govorili o povečevanju proizvodnih zmogljivosti podjetja in s tem tudi velikosti podjetja. Do rasti podjetja lahko pripeljejo reakcije podjetnikov in managerjev, ki nastanejo zaradi sociopsiholoških integracij znotraj podjetja. Tu mislimo predvsem na probleme, ki nastanejo v medsebojnih odnosih med zaposlenimi, na stopnjo konfliktnosti in motiviranosti v podjetju ter koordinacijo in nadzor nad njihovim delom. To lahko omogoča posamezniku mesto v podjetju, ki povečuje njihovo učinkovitost, po drugi strani pa pripelje do odnosov v delovnem kolektivu, ki omogočajo bolj koordinirano, učinkovitejšo in usklajeno delo posameznika in kolektiva kot celote. Podjetje lahko zraste (Tajnikar 1997, 55) zaradi razpršitve tveganja ali odprave kakšne svoje konkurenčne slabosti. Tajnikar (1997, 49) omenja različne načine rasti podjetja. Podjetje lahko raste na način, da veča količino proizvodov in storitev. Podjetje lahko raste tudi takrat, ko zaposli dodatno delovno silo, nakupi nove stroje, nove proizvodne dvorane oz. ko nove proizvodne zmogljivosti izkoristi v večji meri kot v preteklosti, ali pa se poveča produktivnost dela in podjetje zato bolje izkorišča delovno silo, ki jo ima na voljo. Rast podjetja se lahko kaže tudi v spremenjeni politiki cen, širjenju baze kupcev ali v spremembi proizvodnega asortimana. Ključni za rast podjetja so notranji in zunanji dejavniki. Glas (2004, 18) ima za najpomembnejšega med notranjimi dejavniki podjetnika in njegovo vizijo rasti. Podjetnik mora biti pripravljen sprejeti nadpovprečno tveganje, v razvoj podjetja vlagati vso svojo energijo in svoja znanja. Pomembna se mu zdi tudi analiza naslednjih zunanjih dejavnikov: Velikost trga v povezavi z rastjo podjetja. Možnost pridobitve primernih kadrov in tehnologije. Primernost ugodnih virov financiranja. Ko pride do razlogov za rast, morajo podjetniki ali managerji analizirati trenutno stanje in hkrati predvidevati bodoče stanje. Tajnikar (1997, 67) omenja možne dileme, na katere je potrebno v podjetju odgovoriti, ko bodo managerji poskušali razrešiti probleme, povezane z izzivi rasti: Zelo pomembna odločitev je, ali ostati še naprej pri istem proizvodu ali pa se raje odločimo za diverzifikacijo proizvodnje ter na kakšen način naj jo diverzificiramo oz. pridemo do novih proizvodov. Vse možnosti je potrebno oceniti z vidika informacij, ki jih

24 24 imajo o okolju, z vidika tehnoloških sprememb, ki nastanejo v podjetju, z vidika možnosti organizacije in planiranja proizvodnje podjetja ter z vidika reakcije zaposlenih v podjetju. Odgovoriti moramo, ali podjetje lahko sledi tehničnim spremembam. Vprašati se moramo, ali lahko podjetje sledi spremembam v tehniki in tehnologiji z ekipo, ki jo ima na voljo, ali je podjetje sposobno pridobiti finančna sredstva za tehnične spremembe ter ali je mogoče podjetje organizirati na način, da bo čim bolj učinkovito pri razvoju tehnike in tehnologije. Pozabiti ne smemo na spodbujanje zaposlenih k resničnemu iskanju inovacij. Na finančnem področju ne gre le za obseg potrebnih finančnih sredstev, ampak tudi za vrsto finančnih sredstev, ki jih podjetje lahko pridobi. Podjetje mora pridobiti tudi potrebna znanja, kajti na spremembe je potrebno nemalokrat odgovarjati s specialnimi znanji. Če zna podjetje poiskati ljudi z novimi potrebnimi znanji, je to velikokrat povezano s spreminjanjem velikosti podjetja. Pomemben je tudi način finančne kontrole in način zbiranja informacij. Pri rasti podjetja je pomembno, da z odločitvami, ki bodo privedle do rasti podjetja, ne zmanjšamo finančnega nadzora nad poslovanjem podjetja ter s tem ustvarjamo razmere za sprejemanje pravilnih poslovnih odločitev. Rast podjetja je smiselna, če vodi do povečanja dobička na enoto kapitala, ki so ga vložili lastniki v podjetje. Tajnikar (1997, 53) meni, da je rast podjetja spreminjanje velikosti podjetja, ki vodi k maksimizaciji dobičkov. Tajnikar (1997, 55) omenja tudi, da lahko včasih podjetja rastejo zaradi premagovanja vsakdanjih problemov, ki nastajajo pri poslovanju in niso posledica načrtovane rasti podjetja, včasih pa je rast podjetja posledica družbenega pritiska, saj je uspeh podjetnika v družbi povezan s tem, ali je sposoben voditi podjetje v čim hitrejši rasti. Podjetnik se včasih izzivu rasti podjetja ne more upreti, čeprav je rast podjetja iz najrazličnejših vzrokov tvegana. Mugler (1998, 125) omenja čisti ekonomski pristop, ki se omejuje na denarne tokove in na njihov saldo, kar predstavlja čisti ekonomski uspeh podjetja. Ekonomska teorija govori o maksimizaciji dobička. Zato je usmeritev podjetnika»naraven» vzorec vedenja, pod pogojem, da le-ta teži k optimalni velikosti podjetja, to je k taki velikosti, pri kateri bo dosegel maksimalni dobiček. Končina in Mirtič (1999, 35) opozarjata na nevarnost za podjetnika, če le-ta ne ve, kaj je optimalna velikost njegovega podjetja in postane rast neke vrste statusni simbol v okolju podjetja in podjetnika. Rezultat golega motiva podjetniške rasti je stihijska rast, ki povzroča večino vzrokov nastanka kriz v podjetjih v rasti. Tajnikar (1997, 56) opozarja pri načrtovanju rasti na razne ovire, ki nam preprečujejo načrtovano rast. Pristop do financ je lahko otežkočen, če nimamo dobrega poslovnega načrta, ki bi prepričal zunanje institucije, da nam odobrijo vire sredstev. Prav tako pa moramo upoštevati, da lahko slabo finančno upravljanje ogrozi naše načrte za rast. Težko je identificirati vire za nujne resurse, ki jih potrebujemo v razširjeni proizvodnji. Pristop do usposobljene delovne sile in managementa je še posebno problematičen pri majhnih podjetjih, kajti le-ta težko konkurirajo na trgu dela in plačajo ustrezno ceno za takšno delovno silo oz. ji ponudijo ustrezne pogoje, prav tako pa ponavadi v majhnih podjetjih ni veliko usposabljanja

25 25 in izobraževanja zaposlenih, kar lahko povzroči pomanjkanje usposobljene delovne sile. Velikost podjetja lahko pomembno vpliva na pogajanja o nakupih in prodajah, pri majhnih podjetjih je lahko proizvod zelo malo diverzificiran od proizvodov konkurentov ali pa je prodaja premalo agresivna. Konkurenco moramo pravilno oceniti, kajti dejavnosti konkurentov in njihovih nameravanih potez lahko povzroči nepredvidljive posledice. Tudi vstop na nove trge je odvisen od moči konkurentov. Lokalna oblast lahko predstavlja oviro za rast podjetja, zato je potrebno skrbno preučiti zakonodajo ter vzdrževati ustrezne stike z lokalno oblastjo. Upoštevati moramo tudi možne spremembe v naravi povpraševanja. Spremljati pa moramo tudi spremembe v tehnologiji ter ustrezno investirati v posodabljanje tehnologije oz. novo tehnologijo. V nekaterih primerih pa so stroški pridobivanja ustrezne tehnologije previsoki za ohranjanje konkurenčne moči. TABELA 1: RASTOČA IN STATIČNA PODJETJA MERILA RASTOČE PODJETJE STATIČNO PODJETJE RAZLIKOVANJA Cilji poslovanja Maksimiranje dobička, povečevanje prodaje Manjši poudarek na dobičku, večji na stabilnosti Organizacijska struktura Razvejana struktura Razvejana struktura le v zrelih podjetjih Način vodenja Nastajanje ekip, fleksibilne oblike dela, stabilna Paternalističen odnos vodenja struktura zaposlenih Struktura računovodstva Organizacija profitnih centrov Enovito spremljanje podjetja Podatki o preteklem Spremljanje enot in Malo zgodovinskih poslovanju Ključne spremenljivke vodenja Vir: Glas (2004,19). posameznih poslov Mesečno načrtovanje in spremljanje prodaje, denarnih tokov in dobička podatkov za napovedovanje Pomembni odnosi z dobavitelji Končina in Mirtič (1999, 37) opozarjata, da rast podjetja iz začetne spontane potrebe postavi pred podjetnika zahtevo po dolgoročnem načrtovanju. Rast podjetja, ki jo pogojuje ekonomika podjetja, predpostavlja načrtovanje obsega proizvodnje oz. storitev na podlagi načrtovanja novih kapacitet in novih kadrov. Ob tem je potrebno načrtovati finančno projekcijo za dolgoročno obdobje, ki vključuje preskrbo lastnih in tujih virov, finančne učinke morebitnih naložb, projekcijo izkaza poslovnega izida in bilance finančnih tokov. Rast je potrebno dolgoročno načrtovati. Za dolgoročno načrtovanje pa je nujno potrebno opraviti analizo temeljnih pogojev za obstoj in preživetje podjetja. Končina in Mirtič (1999, 37) omenjata naslednje pogoje:

26 26 Pričakovani rastoči trg izdelkov ali storitev, za katere podjetje načrtuje rast. Dovolj visoka dolgoročna donosnost izdelkov ali storitev, saj mora naložba podjetnika v rast podjetja zagotoviti financiranje celotnega razvojnega cikla. Končina in Mirtič (1999, 37) opozarjata na načrtovanje, ki ni podkrepljeno z realnim predvidevanjem obsega in frekvence uresničevanja groženj v notranjem in zunanjem okolju podjetja. Tehnološka, tržna, finančna ali kadrovska tveganja v zvezi z rastjo, lahko zavedejo podjetnika pri presoji bodočega poslovnega položaja, v katerem se bo znašlo podjetje v določenem obdobju. Slabo načrtovanje upravljanja s tveganji podjetja v rasti pogojuje nastanek vzrokov krize, kot so npr. neobvladani naložbeni projekti, preveliko tržno ali tehnološko tveganje, nagel padec povpraševanja po izdelkih ali storitvah podjetja v rasti, pomanjkljivo finančno obvladovanje podjetja. Rast podjetja prinaša podjetju prednosti, vendar le, če rast ne preseže mej, ki bi porušile ravnovesja, ki je potrebno med dobičkom, sredstvi in rastjo podjetja. Vsako neravnotežje med temi faktorji ima močan vpliv na denarni tok. Walsh (1996, 190) opozarja, da se mora podjetje, še preden se odloča za rast, skrbno pretehtati, v kakšni meri lahko zraste, da ne bo prišlo do neravnovesja, ki lahko ima tudi zelo negativne učinke, v skrajnem primeru pa tudi stečaj podjetja. Velikost je posledica rasti. Rast je proces, ki ga ne moremo obravnavati ločeno od velikosti podjetja, tako da ne prepoznamo rasti, temveč spremembe pomembnih značilnosti. Pojem rasti je Štrukelj (1998, 37) opisala s pomočjo naslednjih formalnih značilnosti: O rasti govorimo, ko rastoč objekt doseže pozitivno spremembo velikosti. Rast je časovno povezan proces, katerega rezultat predstavlja pozitivno razliko v velikosti. Rast zajema časovno obdobje. Podrejena ji je težnja, da se njena velikost zaradi negativnih sprememb velikosti ne nevtralizira. Ko podjetje raste, ponavadi prehaja iz majhnega v srednjo podjetje, lahko tudi v veliko podjetje, zato je smiselna primerjava po velikosti, oziroma primerjava med malim oz. srednjim in velikim podjetjem. Obstajajo različni kriteriji za določitev velikosti podjetja, tako kvalitativni kot kvantitativni. Pfohl in Kellerwessel (1993, 297) sta podjetje glede velikosti razmejila po naslednjih kriterijih, ki zadevajo: 1. Vodenje podjetja 2. Kadre

27 27 3. Organiziranost 4. Prodajo 5. Nabavo in materialno gospodarjenje 6. Proizvodnjo 7. Raziskave in razvoj 8. Financiranje. Vodenje podjetja Malo ali srednje podjetje ponavadi vodi lastnik. Pfohl in Kellerwessel (1993, 289) omenjata naslednje lastnosti lastnika. Lastnik ima pomanjkljivo znanje o vodenju podjetja, ponavadi pa je bolje izobražen po tehnični plati in manj ekonomski. Za majhna oz. srednja podjetja je značilno patriarhalno vodenje, ki redko dopušča skupinske odločitve. Lastnik podjetnik daje velik pomen improvizaciji in intuiciji, zato je planiranje poslovanja redko. Lastnik podjetnik je neposredno udeležen pri dogajanju v podjetju, zato je pogosto preobremenjen zaradi kopičenja funkcij. Pri napačnih odločitvah so ponavadi majhne možnosti korekture. Vodstveni potencial podjetja je težko zamenljiv. Pfohl in Kellerwessel (1993, 289) govorita o velikem podjetju, ki ga vodi manager. Le-ta ima potrebna znanja o vodenju podjetja. Tehnično znanje mu zagotavljajo strokovni oddelki in štabi. Zgrajen je formaliziran informacijski sistem, ki zagotavlja managerju vodenje po načelih managementa. Pogoste so skupinske odločitve, kajti pomen improvizacije in intuicije je močno zmanjšan. Planiranje je zelo pomembna funkcija pri poslovanju podjetja, visoka pa je tudi stopnja delitve dela po objektih. Manager je relativno daleč od dogajanja v podjetju. Tudi možnost korekture je pri napačnih odločitvah višja kot pri majhnih in srednjih podjetjih, vodstveni potencial pa je možno tudi zamenjati. Kadri Pfohl in Kellerwessel (1993, 289) menita, da je pri majhnih oz. srednjih podjetjih majhno število zaposlenih, ki so pogosto nekvalificirani oz. priučeni po izobrazbi. Malo je zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Zaposleni imajo pretežno široko strokovno znanje. V podjetju so pretežno zadovoljni z delom, ki ga opravljajo. Za veliko podjetje pa je po Pfohl in Kellerwessel (1993, 289) značilno veliko število zaposlenih, ki ima pogosto velik delež nekvalificirane in priučene delovne sile, prav tako pa je veliko sodelavcev z visokošolsko izobrazbo. V velikih podjetjih je močno izražena tendenca po specializaciji, pri tem pa je malo zaposlenih zadovoljnih z delom.

28 28 S temi opredelitvami se ne moremo v celoti strinjati, kajti razvoj okolja (pri tem mislimo predvsem razvoj računalništva in interneta) povzroča, da se delež zaposlenih z visokošolsko izobrazbo veča tudi v malih in srednjih podjetjih. To se posebej odraža pri podjetjih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Menimo tudi, da velikost podjetja nima bistvenega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Pomembnejši so odnosi oz. t.i. klima v podjetju Za zadovoljne zaposlene je izredno pomembna motivacija, ki je zelo nestabilno stanje in jo je potrebno vseskozi vzdrževati. Organiziranost Pfohl in Kellerwessel (1993, 299) omenjata, da je pri malih oz. velikih podjetjih ponavadi podjetnik-lastnik ključna oseba, na katerega je naravnan linijski sistem, nad katerim ima pregled on sam ali s pomočjo majhnega števila vodilnih delavcev. Vsak zaposlen v podjetju opravlja več funkcij. Oblikovanje oddelkov je redko, zato so tudi poti informacij krajše, možna pa je tudi močna osebna povezanost. Navodila in kontrolo daje podjetnik oz. nadrejeni z osebnimi stiki, zato redko prihaja do koordinacijskih problemov. Stopnja formalizacije je nizka, večja je fleksibilnost organizacije. Pfohl in Kellerwessel (1993, 299) ocenjujeta, da pri velikih podjetjih zasledimo kompleksno organizacijsko strukturo, ki je neodvisna od oseb in je objektno usmerjena. Delitev dela je močno prisotna, razvito je oblikovanje oddelkov. Poti prenosa informacij so predpisane, zato je osebna povezanost majhna, odnosi glede navodil in kontrole so formalizirani. Mnogokrat se pojavljajo koordinacijski problemi, stopnja formalizacije je visoka, fleksibilnost organizacije je neznatna. Prodaja Pfohl in Kellerwessel (1993, 299) omenjata, da mala in srednja podjetja ponavadi zadovoljujejo individualizirano povpraševanje majhnega obsega (prostorsko in/ali ozek tržni segment). Podjetja lahko dosegajo zelo različen konkurenčni položaj. Velika podjetja pa ponavadi koristijo prednosti ekonomije obsega. Zadovoljujejo povpraševanje velikega obsega. Ponavadi imajo dober konkurenčni položaj. Nabava in materialno gospodarjenje Pfohl in Kellerwessel (1993, 299) menita, da so majhna in srednja podjetja ponavadi slabo pozicionirana na nabavnem tržišču, najpogosteje nabavljajo material po naročilu. Velika podjetja pa imajo relativno močno pozicijo na nabavnem tržišču. Svoje inpute si zagotavljajo pretežno na podlagi dolgoročnih pogodb z dobavitelji in manj z neposrednimi naročili. Proizvodnja Pfohl in Kellerwessel (1993, 300) ocenjujeta proizvodnjo glede na velikost podjetja na naslednji način. Mala in srednja podjetja so pretežno delovno intenzivna. Pri svoji proizvodnji

29 29 uporabljajo pretežno univerzalne stroje, zato je tudi delitev dela dokaj neznatna. Pri rastočem obsegu učinkov zaznamo majhno degresijo stroškov. Večkrat so takšna podjetja dolgoročno vezana na določen tip proizvodnje z določeno temeljno inovacijo. Velika podjetja so pogosto kapitalno intenzivna. Delitev dela je visoka, pretežno se pri proizvodnji uporabljajo specialni stroji. Pri rastočem obsegu učinkov je močna degresija stroškov. Določen način proizvodnje ni dolgoročno povezan s temeljno inovacijo. Raziskave in razvoj Po Pfohl in Kellerwessel (1993, 300) mala in srednja podjetja ponavadi nimajo stalnega institucionaliziranega raziskovalno-razvojnega oddelka, so bolj intuitivno usmerjena v raziskovanje in razvoj in sicer na kratek rok. Temeljne raziskave so redke, bolj se podjetja usmerjajo v uporabo usmerjen razvoj izdelkov in postopkov. Obdobje uporabe od iznajdbe do gospodarske uporabe je relativno kratko. V velikih podjetjih je pogost stalen institucionaliziran raziskovalno-razvojni oddelek, kjer je dolgoročno in sistematično zastavljeno raziskovanje in razvoj. Razvoj izdelkov in postopkov je v tesni povezavi s temeljnimi raziskavami. Časovno obdobje od iznajdbe do gospodarske uporabe je relativno dolg. Financiranje Pfohl in Kellerwessel (1993, 300) omenjata, da imajo majhna in srednja podjetja dokaj omejene možnosti financiranja. Če se takšna podjetja znajdejo v krizi, ne morejo računati na pomoč države. Velika podjetja imajo ponavadi veliko različnih možnosti financiranja, večja pa je tudi neposredna državna podpora, če se podjetje znajde v krizi. Opredelimo lahko tudi razliko med malimi in dinamičnimi posli. TABELA 2: MALI IN DINAMIČNI POSLI Vir: Tajnikar (1997, 23).

30 30 4 MODEL ZA PRESOJANJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA 4.1 Izhodiščni model Izhodiščni model za presojanje bonitete rastočega podjetja je povzet po avtorici Urški Polšak Papič (2004), in sicer je to model za podporo odločanju pri presoji bonitete podjetja. V tem delu izhajamo iz drevesa kriterijev, ki ga predstavljamo na naslednji strani. Model je avtorica (2004, 67) zgradila v programu DEXi. To je program za pomoč pri odločanju, ki temelji na principih večparametrskega modeliranja. Program so razvili v okviru programa ROračunalniško opismenjevanje Ministrstva za šolstvo in šport v sodelovanju med Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede, in Inštitutom Jožef Štefan. Rajkovič (1999, 388; povz. po Polšak Papič 2004, 67) opisuje program DEXi kot program, ki sledi konceptu večparametrskega ocenjevanja. Osnovni problem razčleni na manjše, manj kompleksne probleme. Ocene alternativ izračunamo s postopki združevanja delnih ocen parametrov, kot je npr. utežna vsota. Celotni postopek je zasnovan tako, da lahko odločevalec kar najučinkovitejše izrazi svoje preference oz. stopnje zaželenosti alternativ, kar predstavlja podlago za oceno alternative. DEXi-jev pristop je kombiniran z nekaterimi prvinami ekspertnega sistema in strojnega učenja. Parametre in postopke združevanja obravnavamo kot eksplicitno bazo znanja, ki je sestavljena iz drevesa kriterijev, postopkov združevanja, izraženih z odločitvenimi pravili, in opisov alternativ. Model ocenjevanja je v osnovi sestavljen iz podatkov o podjetju, bilančnih podatkov in nefinančnih podatkov, ki določajo končni bonitetni razred. Kriteriji, ki vplivajo na končni bonitetni razred, so na podlagi medsebojne odvisnosti in vsebinskih povezav združeni v drevo kriterijev, kot ga prikazuje slika 3.

31 31 SLIKA 3: DREVO KRITERIJEV V IZHODIŠČNEM MODELU PRESOJE BONITETE PODJETJA Vir: Povzeto po Polšak Papič (2004, 71).

32 32 TABELA 3: MOŽNI RAZREDI PODATKOV, LOKALNIH IN KONČNIH VREDNOSTI ALTERNATIV Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, 72).

33 33 Tabela 3 predstavlja možne razrede podatkov, lokalnih in končnih vrednosti alternativ, ki so urejeni od slabih proti dobrim. Likvidnost sredstev je v tem modelu kriterij, ki ga določata dva atributa in sicer Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev (izračun: (kapital + dolgoročni dolgovi (z dolgoročnimi rezervacijami))/dolgoročna sredstva) in Kratkoročni koeficient (izračun: kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti). Situacijo glede zaposlenih pa avtorica (Polšak Papič 2004, 72) ocenjuje po dveh atributih in sicer Fluktuacija zaposlenih in Starostna struktura. V Prilogi 1 so prikazana odločitvena pravila v modelu za presojanje bonitete podjetja. Z odločitvenimi pravili opredeljujemo vpliv nižjenivojskih kriterijev na višjenivojske kriterije v drevesu. Če pogledamo obravnavani model z vidika analize SWOT, bi lahko kot prednost pri gradnji sistema poudarili urejenost kriterijev v obliki drevesa, iz česar je jasno razvidna struktura kriterijev in njihova medsebojna povezava. Pri tem upoštevamo več kriterijev, ki so zadovoljivo dokumentirani. Sistem je možno prilagajati in je fleksibilen, kajti ekspertna skupina DEXi vsebuje mehanizme sklepanja in druga orodja za razvoj in dopolnjevanje modela. Model zagotavlja tudi možnost utemeljitve rezultatov in simulacijo na osnovi analize kaj-če. Da vsa podjetja ocenjujemo na enak način, je hkrati prednost (zaradi enotne obravnave in zagotavljanja časovne primerljivosti) in slabost (univerzalnost modela ni primerna za različne tipe podjetij). Polšak Papič (2004, 78) omenja, da se slabost modela izraža (predvsem pri nefinančnih podatkih) v subjektivnosti ocenjevalcev-finančnih svetovalcev. Glede na to, da model vsebuje precej nefinančnih kazalnikov, zunanji ocenjevalci pa težko pridobijo podatke, je tak model primeren predvsem za podjetja, ki sama presojajo svojo boniteto. Poleg tega so določeni kriteriji (npr.»promet«,»obračanje«,»likvidnost«,»odvisnost«,»tržni delež glede na konkurenco«) definirani preveč na splošno in pomanjkljivo, zato obstajajo različne možnosti dojemanja strokovnih pojmov. S tem pa ogrozimo tudi stabilnost modela. Polšak Papič (2004, 78) vidi pomanjkljivost modela tudi v univerzalnosti modela za vsa podjetja, ne glede na velikost in panogo. Ta problem se kaže predvsem pri bilančnih podatkih, saj so posamezni kazalniki močno odvisni tudi od panoge, zato bi bila smiselna določitev kriterijev tudi glede na panogo. Problem vidi tudi v zanemarjanju kriterija velikost podjetja, ki prav tako pogojuje vrednosti oz. velikosti posameznih kazalnikov. Model prav tako ne upošteva faze življenjskega cikla, v kateri se trenutno nahaja podjetje, za kar mislimo, da je za celovito presojanje bonitete podjetja pomembno. Avtorica (Polšak Papič 2004, 78) meni, da je slabost modela tudi neupoštevanje zavarovanja, ki ga je podjetje sposobno in pripravljeno predložiti v zastavo, v zameno za odobreno posojilo. Pri bankah in drugih posojilodajalcih je zavarovanje posojila zelo pomembno. V kolikor podjetje samo presoja svojo boniteto, pa zavarovanje posojil ne igra ključne vloge v tem modelu, prav tako tudi ne v modelu, ki ga bomo izgradili.

34 34 Iz slabosti univerzalnosti modela izhaja priložnost prilagoditve oz. izgraditve novih modelov, ki izhajajo iz le-tega. Polšak Papič (2004, 78) meni, da bi bilo smotrno izdelati poseben model za samostojne podjetnike posameznike, poseben model za samostojne poklice in tudi za fizične osebe ter jih oblikovati glede na specifičnost posameznih skupin strank, ki stopajo v poslovna razmerja z banko. Model za ocenjevanje bonitete pri samostojnih podjetnikih posameznikih bi lahko na primer dopolnili z osebnimi podatki o samostojnem podjetniku, kot so na primer spol, starost, zakonski stan, število otrok ipd. Bilančni podatki pa bi pri tej skupini poslovnih subjektov imeli manjšo težo, večji pa bi bil poudarek na osebnih podatkih, ki so smiselni tudi kot podlaga za ocenjevanje pri presojanju bonitete fizičnih oseb ter oseb svobodnih poklicev kot kreditojemalcev. Mi bomo izgradili model, ki bo namenjen rastočim podjetjem. V ta model bomo vključili tudi kazalnike, ki so značilni za podjetja v fazi rasti. Kot možno nevarnost lahko navedemo prirejanje podatkov o alternativah, lokalnih vrednosti alternativ glede na posamezne kriterije in odločitvenih pravil, s čimer lahko bistveno vplivamo na končno oceno. Poleg tega bi takšno spreminjanje ogrozilo enotno obravnavo in onemogočilo zgodovinsko spremljanje bonitetnih razredov ter oceno ustreznosti postavljenega modela. Za oceno kakovosti postavljenega modela je namreč potrebno zagotoviti stabilnost sistema, kar v času omogoča primerjavo dejanskega poravnavanja obveznosti strank s predlaganim bonitetnim razredom, kot nam ga posreduje trenutni model. Polšak Papič (2004, 79) opozarja, da se lahko pojavljajo napake pri vhodnih podatkih v večparametrski odločitveni model, ker podjetja kot alternative ne ocenjuje ista oseba, temveč so te ocene narejene s strani finančnih svetovalcev razpršeno. Menimo, da to ne predstavlja nujno nevarnosti, kajti ocene, narejene s strani finančnih svetovalcev, v smislu skupinskega odločanja obravnavamo predvsem kot prednost. Shema odločitvenega drevesa in odločitvena pravila so lahko drugačna kot pri izhodiščnem modelu, pomembno je, da so enotna za vse ocenjene variante oz. za vsa podjetja in da se ne spreminjajo v času. Stabilnost modela je nujna za enotno obravnavo vseh podjetij in za ugotavljanje ustreznosti modela skozi leta. Na osnovi stabilnosti modela bomo lahko, če bo potrebno, oblikovali ustrezne popravke glede na dejansko poslovanje podjetij.

35 Dopolnitev izhodiščnega modela Model bomo dopolnili z raznimi dejavniki presojanja bonitete, za katere menimo, da so pomembni pri rastočem podjetju, ki ga raziskujemo. Prav tako bomo določenim dejavnikom prisodili drugačno pomembnost, kot jo imajo le ti v izhodiščnem modelu, z namenom pridobiti realno sliko bonitete preučevanega podjetja. Čančer in Knez-Riedl (2005, 143) omenjata, da so podjetja prisiljena sprejemati poslovne odločitve, ki pa s seboj prinašajo mnogo tveganj. Da bi čimbolj zmanjšali tveganja ter identificirali nove poslovne priložnosti ter zgradili oz. pridobili zaupanje, je dobro poznati bonitete potencialnih in sedanjih poslovnih partnerjev. Dobro pa je, da poznamo tudi boniteto lastnega podjetja, ne glede na to, kakšna je velikost tega podjetja. Boniteto podjetij ocenjujejo razne agencije in podjetja. Alternativa temu je, da sami ocenjujemo boniteto podjetij, predvsem v primeru kratkoročnih odločitev, kajti podjetja imajo različne predstave, vrednote, pričakovanja ter različno razumejo uspeh. Podjetja se zavedajo raznih finančnih in nefinančnih tveganj, zato so tudi kriteriji, ki se uporabljajo pri ugotavljanju bonitete podjetij, različni. Izhodiščni model bomo dopolnili z metodo analitični hierarhični proces (The Analytic Hierarchy Process-AHP), ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Saaty. Čančer (2003a, 59) opisuje AHP kot metodo, ki omogoča, da pri odločanju upoštevamo tako kvantitativne kot kvalitativne dejavnike. Pri AHP uporabljamo hierarhični model, ki je sestavljen za vsak problem odločanja iz cilja, kriterijev, pogosto pa tudi iz nekaj ravni podkriterijev in iz alternativ. S to metodo rešujemo strukturno zapletene in nejasne probleme, zato je pravšnja tudi za ugotavljanje bonitete rastočega podjetja. Temelji na načelih hierarhičnosti, postavljanja prioritet in logične doslednosti. AHP je proces sistemske racionalnosti, ki omogoča celostno obravnavo problema. Odločevalci lahko bolje opredelijo njegove dejavnike in jih strukturirajo v model. Pri zaznavanju kritičnih problemov, pri oblikovanju modela ter pri iskanju in reševanju konfliktov je dobro sodelovanje več udeležencev procesa, kajti s tem zagotovijo potrebne informacije, sodbo o pomembnosti kriterijev, izrazijo pa tudi svoje preference. Z matematično obdelavo le-teh dobimo z metodo analitični hierarhični proces končne vrednosti alternativ. Čančer (2003a, 59) omenja, da lahko AHP uporabljamo tudi za vzpodbujanje zamisli pri ustvarjalnih procesih ter za ocenjevanje njihove učinkovitosti. S to metodo lahko ugotovimo tudi, katere informacije moramo še pridobiti za ocenjevanje vpliva ustreznih dejavnikov v kompleksnih razmerah. Čančer in Knez-Riedl (2005, 144) omenjata področja, kjer se metoda analitični hierarhični proces uspešno uporablja. Ta področja zajemajo izbor ene alternative od več možnih, vrednotenje, primerjanje, planiranje javne politike, management kakovosti, strateško planiranje, finančne analize ipd.. Po Čančer (2003a, 59) so najpogostejše prednosti uporabe metode analitični hierarhični proces izražanje sodb z uporabo verbalnih in grafičnih skal, uporaba primerjav po parih in merjenje konsistence odločevalca. Saaty (1999,18) omenja dva pomena konsistence. Konsistenca

36 36 omogoča, da podobne ideje oz. objekte logično razvrstimo glede na njihovo homogenost in pomembnost. Drugi pomen konsistence je v tem, da omogoča logično vzpostavitev relacij med idejami oz. objekti glede na določen kriterij. Pri dopolnitvi izhodiščnega modela bomo uporabljali za AHP specializiran računalniški program Expert Choice, ki ga je razvila delovna skupina avtorjev metode AHP Opis faz oblikovanja modela S tem modelom bomo uvrstili podjetje v določen bonitetni razred, ki predstavlja podlago za nadaljnje poslovne odločitve v podjetju. Tudi drugi uporabniki informacij o boniteti podjetja lahko na takšen način ocenijo boniteto podjetja, ki raste, ter s tem minimizirajo tveganja pri sodelovanju s takšnim podjetjem. Za rastoče podjetje je smiselna presoja bonitete, ki daje velik poudarek tudi kakovostnim dejavnikom. Samo na podlagi računovodskih izkazov podjetja ne dobimo prave slike o poslovanju rastočega podjetja ter boniteti rastočega podjetja. Model ocenjevanja sestavljajo količinski in kakovostni kazalniki, s pomočjo katerih bomo za posamezno alternativo določili končni bonitetni razred Oblikovanje in strukturiranje kriterijev Kriterije, s pomočjo katerih določimo končni bonitetni razred posamezne alternative, izberemo in strukturiramo glede na problem. Pri presojanju bonitete podjetja so pomembni finančni podatki, veliko težo pa dajemo tudi nefinančnim podatkom. Spisek osnovnih kriterijev sestavljajo naslednji kriteriji, ki smo jih na podlagi medsebojnih odvisnosti in vsebinskih povezav že delno strukturirali: Osnovni podatki: Število zaposlenih Leta delovanja Pravna oblika: Pravna oblika vključuje obliko odgovornosti in delno tudi način upravljanja. V Sloveniji so najpogostejše pravne oblike samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo in delniška družba.

37 37 Velikost podjetja: Glede na 52. člen Zakona o gospodarskih družbah RS (2004) 3 razvrščamo družbe med majhne, srednje in velike glede na naslednje kriterije: Število zaposlenih Prihodki Povprečna vrednost aktive po letnih računovodskih izkazih v zadnjem poslovnem obdobju Kot majhno družbo opredeljujemo tisto, ki izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: Povprečno število zaposlenih ne presega 50. Letni prihodki so manjši od ,00 SIT. Povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne presega ,00 SIT Za srednjo družbo velja, da izpolnjuje dve od naslednjih meril: Povprečno število zaposlenih ne presega 250. Letni prihodki so manjši od ,00 SIT. Povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu poslovnega leta ne presega ,00 SIT. Med velike družbe štejemo vse ostale družbe ter banke, zavarovalnice in povezane družbe, ki so dolžne predložiti konsolidirane letne izkaze. Sodila za opredelitev velikosti družbe so lahko tudi drugačna, še posebej pri ocenjevanju bonitete. Tako lahko ima npr. podjetje z malo zaposlenimi velik intelektualni kapital, ki mu bo omogočal nadaljnjo rast in razvoj, lahko pa sodeluje tudi v strateški povezavi, ki mu zagotavlja dolgoročni razvoj. Knez-Riedl (2000, 67) opozarja, da moramo razlikovati tudi količinsko plat razvoja od kakovostne ter spremljati začetno velikost in njene spremembe. Merili začetne velikosti sta število zaposlenih in vrednost začetnega kapitala. Informacijska podpora: Informacijska podpora poslovanju je strateško pomembna. Vrste in kakovost informacij so pomembno orodje za odločanje, zato je pomembno, da so pravočasne in pravilne, pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč maksimalno izkoriščen informacijski sistem. Za presojanje bonitete je pomemben stabilen informacijski sistem, ker je drugače primerjava med leti otežkočena. Kavčič (1995, 62) opozarja, da morajo analitiki dobro 3 Zakon o gospodarskih družbah je že dopolnjen, trenutno je v veljavi Zakon o gospodarskih družbah t.i. ZGD-1, ki je bil sprejet leta Tako so se spremenili kriteriji za velikost družb. Glede na 55. člen ZGD-1 (2006) razvrščamo družbe med mikro, majhne, srednje in velike. V modelu smo upoštevali in izhajali iz določil Zakona o gospodarskih družbah iz leta 2004.

38 38 poznati poslovanje podjetja, njihov poslovni proces ter biti primerno usposobljeni za uporabo primernih tehnik analiziranja in zaznavanja sprememb v podjetju. Finančni podatki Kazalniki obračanja Povpr. kratkoročne terjatve iz poslovanja * 360 Dnevi vezave terjatev iz poslovanja= Čisti prihodki iz poslovanja Dnevi vezave terjatev pomenijo čas od prodaje do plačila. Ko gre na tesno z denarjem in dolžniki upočasnijo svoja odplačila, se dnevi plačila kupcev povečajo, to pa je tudi znamenje za akcijo managementa, da zmanjša vrednost tega kazalnika. Ta kazalec nam pove, v kolikšnem času kupci poravnajo svoje obveznosti do podjetja. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev * 360 Dnevi vezave obveznosti iz poslovanja = Odhodki iz poslovanja Prihodki iz poslovanja Obračanje zalog = Povprečne zaloge Ta kazalnik meri, kolikšna količina denarja je vezana v zalogah, ter kolikšna količina zalog podpira določeno raven prihodkov (Ban, Tekavčič 2001, 75; povz. po Gasking 1993, 9-10). Če se vrednost kazalnika skozi leta povečuje, pomeni, da podjetje povečuje vrednost prodaje, oz. da znižuje vrednost zalog. Zaloge vežejo nase denarna sredstva, zato je za podjetje boljše, če je čas obračanja zalog krajši. Tako se zmanjšajo tudi stroški skladiščenja. Stutely (2003, 263) pravi, da visok koeficient obračanja zalog lahko kaže na zdravo, prodajno in tekočo zalogo z majhnimi zahtevami do denarnega toka, lahko pa gre tudi za pomanjkanje zalog. Nizek koeficient obračanja kaže na prevelike zaloge in zastarelo blago, lahko pa gre tudi za kopičenje zalog zaradi sezonskega nihanja povpraševanja.

39 39 Likvidnostni kazalniki Filipič (1998, 128) omenja, da upadanje ravni likvidnostnih kazalnikov skozi obdobje kaže na slabšanje finančne sposobnosti podjetja. Nizka raven kazalnikov kaže na rizičnost poslovanja podjetja ali dejavnosti kot celote. Previsoki kazalniki likvidnosti pa predstavljajo signal, da podjetje ne izkorišča oz. ne najde ustreznih naložbenih možnosti oz. priložnosti. Kratkoročna sredstva Kratkoročni koeficient = Kratkoročne obveznosti Ban in Tekavčič (2001, 78) govorita o tem, da kazalnik sledi politiki izenačevanja ročnosti sredstev ter obveznosti do virov sredstev. Rastoča vrednost kazalnika skozi leta pomeni, da podjetje v kratkoročna sredstva veže večje vsote denarja kot v preteklih obdobjih. Praviloma znaša vrednost tega kazalnika 2, saj je to minimum, ki je potreben za zanesljiv denarni tok, čeprav nekatera podjetja, ki imajo večinski delež sredstev v gotovini, tradicionalno operirajo z nižjimi številkami. Tudi količnik 1,5 je pogosto sprejemljiv. Precej večji kazalnik pa lahko pomeni, da management ni dovolj agresiven pri gospodarjenju z obratnimi sredstvi. Kratkoročna sredstva - zaloge Hitri koeficient = Kratkoročne obveznosti Ban in Tekavčič (2001, 78) menita, da so kratkoročna sredstva draga zaradi denarnih sredstev, ki jih vežejo nase v poslovnem procesu in ker ne prinašajo dobička, dokler niso spremenjena v proizvode ter prodana kupcem. Zato je potrebno višino kazalnika obdržati na čim nižji ravni glede na še sprejemljivo stopnjo tveganja. Kazalnik med 0,5 in 1 je zadovoljiv za večino podjetij, razen, če obstajajo razlogi, ki bi upočasnili zbiranje terjatev in če ni predvidenega negativnega trenda. Miheljak (1999, 181) opozarja, da opazujemo ta kazalnik ponavadi vsak mesec ali celo pogosteje, če je nizek, saj se lahko obratna sredstva in obveznosti drastično spreminjajo iz dneva v dan, zato je medletna primerjava kaj malo pomembna. Stutely (2003, 263) opozarja, da moramo biti pri razlagi tega koeficienta pazljivi, kajti podjetja, ki npr. kupujejo na kredit in prodajajo za gotovino (npr. živil) pogosto dosegajo vrednost tega koeficienta pod 0,5.

40 40 Razmerje med kratkoročnimi terjatvami iz poslovanja in kratkoročnimi obveznostmi iz poslovanja Kratkoročne terjatve iz poslovanja Kratkoročne obveznosti iz poslovanja Razmerje med kratkoročnimi terjatvami iz poslovanja in kratkoročnimi obveznostmi iz poslovanja kaže možnosti poravnavanja obveznosti iz poslovanja podjetja z unovčevanjem terjatev iz poslovanja. Prikazuje, kako je podjetje sposobno pokrivati svoje kratkoročne obveznosti. Čisti denarni tok Iz izkaza poslovnega izida ni razvidna plačilna (ne)sposobnost, zato se moramo za ocenitev čistega denarnega toka opreti na izkaz finančnega izida. Izkaz finančnega izida so izkazani čisti denarni tokovi poslovanja, investiranja in financiranja. Sedanja računovodska usmeritev daje možnost izbire priprave izkaza finančnega izida na posredni ali neposredni način. Posredni izkaz finančnega izida sestavljamo iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja, zato nima takšne izrazne vrednosti kot neposredna oblika izkaza finančnega izida, ki izraža dejanske finančne tokove. Duhovnik (2003, 264) opozarja, da je izkaz finančnega izida, pripravljen kot neposredni izkaz denarnih tokov, praktično neodvisen od ureditve računovodskega poročanja. Lipnik (2003, 149) meni, da nam lahko izkaz finančnega izida, sestavljen po neposredni metodi, koristi pri notranjem poročanju, saj omogoča sprotno spremljanje finančnega poslovanja, medtem ko izkaz finančnega izida, sestavljen po posredni metodi, ustreza predvsem zunanjim uporabnikom. Kazalniki gospodarnosti, donosnosti in financiranja Delež gibljivih sredstev v prihodkih Gibljiva sredstva Prihodki Walsh (1996, 194) omenja, da nam razmerje med gibljivimi sredstvi in prihodki pove, kolikšen dodatni delež gibljivih sredstev potrebujemo za povečanje realizacije za eno enoto.

41 41 Stopnja poslovne dobičkovnosti prihodkov Dobiček iz poslovanja Prihodki Koletnik (1997, 191) razlaga ta kazalnik kot kazalnik, ki kaže na donosnost, ki so jo v podjetju dosegli s proizvodnjo in prodajo proizvodov, storitev in blaga v okviru osnovne-redne dejavnosti. Za notranje informacijske potrebe ocenjujemo tudi donosnost proizvodnje, ki jo dobimo s primerjanjem poslovnega izida in proizvodnje. Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov Čisti dobiček Prihodki Razmerje med čistim dobičkom in prihodki nam pokaže, koliko enota realizacije prispeva k povečanju čistega dobička. Walsh (1996, 194) omenja, da vsaka dodatna enota realizacije zahteva dodatni delež gibljivih sredstev. SLIKA 4: RAST IN POTREBA PO RAVNOVESJU MED SREDSTVI IN DOBIČKOM DOBIČEK RAST DENARNI TOK SREDSTVA Vir: Walsh (1996, 189). Podjetje mora paziti na t.i. ravnovesje rasti, kar pomeni da je stopnja rasti, ki jo podjetje obvladuje, odvisna od razpoložljivega denarnega toka. Denarna sredstva so v ravnovesju, ko ne prihaja do presežkov oz. primanjkljajev zaradi rasti.

42 42 Donosnost kapitala Čisti dobiček Kapital Gre za enega najpomembnejših finančnih kazalnikov, saj je pomemben tako za vlagatelje kot za management podjetja pri odločanju o rasti podjetja. Lastniki so zainteresirani za čim večjo dobičkonosnost, prav tako management podjetja, saj z ugodno vrednostjo tega kazalnika lažje pridobiva svež kapital ter ostale vire financiranja. Za Robertsa (2004, 24) je ta kazalnik pomemben, ker lahko z njim ocenimo potencial rasti podjetja. Potencial rasti podjetja izračunamo tako, da pomnožimo kazalnik Donosnost kapitala s procentom dobička, ki ostane podjetju po plačilu davkov in izplačil lastnikom. Stern in drugi (2003, 14) opozarjajo na slabost kazalnika in sicer, da lahko z njim zavajamo, kajti donosnost kapitala lahko povečamo tudi z zmanjšanjem kapitala podjetja npr. nakupovanje delnic in sicer z dolgom za financiranje nakupa ali gotovino. Podobno zavajanje je možno tudi s kazalnikom donosnost sredstev. Nekatera sredstva lahko prodamo, pa čeprav bi bila vredna več, če bi ostala med sredstvi podjetja. Rezultat prodaje je višja donosnost preostalih sredstev. Prav tako pa se vodilni, upoštevajoč kazalnik donosnost sredstev, ne bi odločili za obetaven prevzem, saj bi lahko le-ta učinkoval negativno na donosnost sredstev, ker bi se v tem primeru povečal obseg sredstev, pa čeprav bi bila donosnost podjetja večja. Indeks gibanja lastniškosti financiranja Kapital * 100 Obveznosti do virov sredstev Kazalnik nam pove, za koliko se je povečalo (vrednost nad 100) oz. zmanjšalo (vrednost pod 100) lastniško financiranje v opazovanem obdobju. Tyran (1992, 176) meni, da je povečevanje deleža kapitala v obveznostih do virov sredstev dober pokazatelj finančne stabilnosti podjetja. Indeks gibanja prihodkov Kazalnik nam pove, za koliko so se povečali (vrednost nad 100) oz. zmanjšali (vrednost pod 100) prihodki v opazovanem obdobju. Duhovnik (2003, 203) meni, da je za podjetje v fazi rasti značilno hitro naraščanje prihodkov.

43 43 Okoljski kazalniki Delež okoljskih investicij v vseh investicijah Okoljske investicije pripomorejo k varovanju okolja, zato naj bi podjetja stremela k čim večjemu deležu okoljskih investicij. Te bi zagotavljale, da podjetje ne bi bilo morebiten vir okoljskih tveganj. Učinkovitost porabe energije Z vse večjo ekološko ozaveščenostjo in z zaostrovanjem zakonodaje je pomembno, da podjetje optimira porabo energije ter čim manj ogroža okolje. Le s čim manjšim obremenjevanjem okolja lahko dosežemo»trajnostni ali sonaravni razvoj«. Upoštevati moramo energijo, ki je bistvena za podjetje glede na dejavnost in njegovo izbiro. Pomembno je tudi, katero energijo bo podjetje uporabljalo v prihodnjem razvoju. Prihodnji razvoj Dosedanja in bodoča strateška usmeritev Knez-Riedl (2000, 74) govori, da je boniteta podjetja odvisna od strategij, prav tako so strategije odvisne od bonitete. Pomembna je tudi usklajenost strategij z vizijo in strateškimi cilji. Sorensen (2003, 43) opozarja, da prihaja z rastjo podjetja tudi povečana kompleksnost in nenehno spreminjajoče prioritete, ki jih razvijajo potrebe in želje kupcev. Zato je pomembno, da ima podjetje izoblikovane strategije, ki jih lahko potem tudi uresniči. Po Sorensenu (2003, 43) morajo strategije za njihovo lažjo uresničitev vsebovati tri značilnosti. Strategije morajo biti izoblikovane tako, da so realne in dosegljive, biti morajo usmerjene k strankam ter primerno financirane in oskrbovane s potrebnimi viri. Frigo (2002, 6) meni, da mora podjetje za dosego dobrih rezultatov uporabiti pravilno kombinacijo inovativnosti, izvedbene odličnosti in pravilnega zaznavanja potreb kupcev. Istočasno mora podjetje izvajati strateške aktivnosti, ki lahko vključujejo povezovanje s strateškimi partnerji, usposabljanje zaposlenih in preoblikovanje vrednostnih verig. Frigo (2002, 6) obravnava strategije kot hierarhično mrežo medsebojno povezanih aktivnosti. Kajzer (1993, 163) omenja, da strategije ne opredeljujejo le načinov rasti podjetja, ampak tudi načine ustvarjanja možnosti za to. Za podjetje ni nujno, da raste le na osnovi spoznavanja obstoječih potreb okolja, ampak tudi z ustvarjanjem novih potreb po drugih in drugačnih dobrinah. Zamisli podjetja o ustvarjanju novih potreb v lastnem okolju ter s tem po ustvarjanju novih strateških možnosti podjetja izhajajo iz politike podjetja Kakovost proizvodov Merilo doseganja kakovosti proizvodov naj bo v povezavi z dosedanjo in bodočo strateško usmeritvijo. Poskrbeti moramo za ustrezno kakovost proizvodov glede na

44 44 trge, na katerih konkuriramo, oz. na katere se želimo prebiti. Povratne informacije o kakovosti naših proizvodov nam lahko zagotovijo kupci, hkrati pa nam lahko kupci posredujejo koristne informacije za izboljšanje kakovosti proizvodov. Inovacijska dejavnost Inovacije so za podjetje razvojna priložnost, čeprav so vedno povezane z določeno stopnjo tveganja. Knez-Riedl (2000, 73) meni, da so za presojanje bonitete podjetja pomembni inovacijsko ozračje, inovacijska dejavnost in njeni dosežki (vrste inovacij, finančni in drugi učinki) ter tudi inovacijski management. SLIKA 5: INOVACIJSKA DEJAVNOST OPREDELITEV POTREBE STRANK OPREDELJEVANJE TRGA OBLIKOVANJE IZDELKA PONUJANJE REŠITEV ZADOVOLJITEV POTREBE STRANK Vir: Kaplan, Norton (2000, 107). Kaplan in Norton (2000, 17) razlagata proces inovacij kot proces, ki je sestavljen iz dela opredeljevanja trga, ko izvajamo tržne raziskave z namenom opredelitve velikosti trga, lastnosti strank in izhodišča za določitev cen ciljnih izdelkov in storitev. Poleg analiziranja obstoječih in potencialnih strank lahko ta del vključuje tudi nove priložnosti in trge za izdelke in storitve, ki jih ponuja podjetje. V drugem delu procesa inovacij izvajamo osnovne raziskave za razvoj novih izdelkov in storitev, ki bodo prepričale in zadovoljile stranko. Izvajamo tudi uporabne raziskave za izkoriščanje obstoječih tehnologij za razvoj novih izdelkov in storitev. Nove izdelke in storitve moramo vpeljati na trg in jih približati kupcem. Prihodnji denarni tok Duhovnik (2003, 275) označuje napovedovanje denarnih tokov kot jedro celotnega postopka ocenjevanja. Napovedovanje denarnih tokov zahteva natančno poznavanje sestavljenih dejavnikov, ki vplivajo na tvegane naložbe. Podjetje mora pri načrtovanju presojati o tem, ali zahtevajo načrtovani denarni tokovi poslovanja dodatne naložbe. Zato mora podjetje ugotoviti tudi, v kateri fazi življenjskega cikla se nahaja podjetje in kakšne bodo v povezavi s tem pričakovane dodatne naložbe. Če zahtevajo načrtovani denarni tokovi poslovanja dodatne naložbe, moramo znesek teh naložb upoštevati kot načrtovane denarne odtoke pri izračunu sedanje vrednosti čistih denarnih tokov (denarni odtoki investiranja).

45 45 Nefinančni podatki Nefinančni podatki merijo učinkovitost posameznih delov poslovnega procesa. Tekavčič (1995, 73) povezuje nefinančne kazalnike z zahtevo, da naj podjetja opravljajo aktivnosti, ki prispevajo k vrednosti proizvoda. Zato te kazalnike obravnavamo kot kazalnike, s katerimi presojamo uspešnost poslovanja. Norton in Kaplan (2001, 396) opozarjata, da pri presojanju uspešnosti poslovanja ni dovolj, da nefinančne kazalnike uvedemo v model presoje naključno, ampak, da morajo biti le-ti v povezavi z udejanjanjem strategije. Če temu ni tako, se splošna finančna uspešnost in uspešnost poslovanja s strankami ne izboljšata, kar lahko privede do napetosti in sporov v podjetju. Rejc (2003, 32) omenja, da so nefinančni podatki zaradi svoje vsebine in narave pravočasnejši kot finančni (pretežno računovodski), zato nam omogočajo, da ukrepamo, še preden se problemski položaj zaostri. Tekavčič (2000, 59) meni, da potrebujemo merila, s katerimi lahko kakovost in učinkovitost posameznih dejavnosti sproti preverjamo ter hkrati zagotovimo, da šibki členi ne postanejo ovira za rast in delovanje podjetja. Vsi elementi, ki so potrebni za normalno delovanje podjetja, morajo biti uravnoteženi. Ne smemo se osredotočiti le na en vidik, kajti to je lahko na dolgi rok škodljivo. Tržna usmeritev Odvisnost od kupcev Knez-Riedl (2000,74) omenja, da mora podjetje dobro poznati značilnosti svojih kupcev, da lahko zmanjša preveliko odvisnost od kupcev, hkrati pa ne povzroča razpršenosti kupcev. Bircher (1993, 261) opozarja, da je potrebno nenehno spremljati obnašanje kupca ter opazovati, kako izginjajo obstoječe ter nastajajo nove ciljne skupine. Odvisnost od dobaviteljev Za presojanje bonitete podjetja so pomembne tudi značilnosti njegovih dobaviteljev. Manjša kot je odvisnost od dobaviteljev, lažje podjetje določa nabavne pogoje. Tudi pri dobaviteljih je pomembno, da podjetje ne povzroča prevelike razpršenosti dobaviteljev, kajti s tem zmanjšuje transparentnost poslovanja na nabavnem področju. Podjetje mora pri presoji dobaviteljev upoštevati tudi vse nabavne stroške, ki nastanejo pri poslovanju z njimi. Število reklamacij Majhno število reklamacij je pomembno tako z vidika kupcev, kot tudi z vidika učinkovitosti poslovanja podjetja. Pomembno za poslovanje podjetja je, da delamo prave stvari prav. Tako si zmanjšamo stroške poslovanja in zagotavljamo zadovoljstvo kupcem.

46 46 Delež izvoza in dobav v tujini v prihodkih V času internacionalizacije in globalizacije postaja izvozna usmeritev pomemben dejavnik presojanja bonitete. Knez-Riedl (1998, 78) omenja, da lahko le-ta za podjetje predstavlja priložnost predora na ciljni tuji trg. Ko podjetje izvaža in (ali) dobavlja, mora biti pozorno na izvozno ekspanzivnost podjetja, na regionalno in s tem tudi valutno sestavo izvoza in dobav v tujini. Indeks večanja števila proizvodov Kazalnik nam pove, za koliko se je povečalo (vrednost nad 100) oz. zmanjšalo (vrednost pod 100) število proizvodov v opazovanem obdobju. Duhova (v Duh in Kajzer 2002, 47) navaja ugotovitve Pučka (1996, 47), po katerih najhitreje rastejo podjetja, ki imajo do neke mere diverzificiran poslovni program. Za poslovni program pa je še vedno značilno, da temelji na osrednji konkurenčni prednosti ali poslovni sposobnosti podjetja. Razvijanje poslovnega programa okrog te prednosti oz. sposobnosti zagotavlja podjetju hitro rast in doseganje nadpovprečne stopnje rentabilnosti in stabilnosti teh stopenj. Kadri Kakovost vodstva Če je lastnik ali direktor podjetja nekdo z dvomljivim ugledom, je to slabo za celotno podjetje. Poslovanje podjetja je v veliki meri odvisno od ljudi, ki ga vodijo in tudi od njihovih izkušenj. Nasledstvene možnosti Nasledniki ponavadi niso bistveno oddaljeni od prvotne vizije poslovanja podjetja in so zelo predani poslu. Za določene oblike odgovornosti in upravljanja podjetij je še posebej pomembno, da imajo zagotovljene naslednike. Pri samostojnih podjetnikih je v primeru smrti lastnika velika verjetnost propada podjetja, zato so za uspešno poslovanje podjetja pomembne nasledstvene možnosti. Smrt vodilnega delavca ali lastnika ima lahko usoden vpliv tudi pri družbah z omejeno odgovornostjo, pri delniških družbah je tega vpliva manj. Fluktuacija zaposlenih Kaplan in Norton (2000, 139) opredeljujeta kot cilj podjetja, da obdrži zaposlene, za katere v podjetju obstaja dolgoročen interes. Podjetja dolgoročno vlagajo v svoje zaposlene, zato predstavlja vsak nezaželen odhod izgubo za intelektualni kapital podjetja. Ohranjanje zaposlenih ponavadi merimo z odstotkom zamenjav na ključnih delovnih mestih.

47 47 Izobrazbena struktura Izobrazbeno strukturo ocenjujemo v skladu s strategijami podjetja. Podjetje lahko oceni svojo izobrazbeno strukturo kot ugodno, čeprav nima visoko izobražene delovne sile, ima pa, glede na svoje strategije delovanja, primerno izobražen kader, ki bo lahko izpolnil svoje naloge in s tem uresničil strategije podjetja. Starostna struktura Tudi starostno strukturo ocenjujemo v skladu s strategijami podjetja. V nekaterih podjetjih se zelo dobro obnese starostna mešanica zaposlenih, kajti starejši zaposleni pogosto sprejemajo bolj objektivne odločitve, medtem ko mlajši zaposleni pogosto sprejemajo bolj optimistične in emocionalne odločitve. Zadovoljstvo zaposlenih Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembno za ohranjanje zaposlenih v podjetju, poleg tega pripomore k večji učinkovitosti delovanja zaposlenih ter s tem tudi podjetja. Stopnja povečevanja specializacije Z rastjo podjetja se povečuje specializacija dela na vseh področjih poslovanja podjetja. S specializacijo dela lahko povečamo strokovnost na posameznih področjih poslovanja, hkrati pa moramo paziti, da s preveliko specializacijo ne oviramo timskega dela in pretoka informacij. Stopnja ločevanja lastništva od upravljanja Velikokrat prihaja z rastjo podjetja tudi do ločevanja lastništva od upravljanja, kajti podjetnik lastnik ni več kos povečanim zahtevam poslovanja, ki jih prinaša rast. V primeru delniške družbe je ponavadi očitna ločitev lastništva od upravljanja, še posebej, če je lastništvo razpršeno med t.i. male delničarje.

48 48 Strukturiranje kriterijev Kriterije smo strukturirali v drevo kriterijev na sliki 5. SLIKA 5: DREVO KRITERIJEV V MODELU PRESOJE BONITETE RASTOČEGA PODJETJA

49 Prisojanje pomembnosti kriterijem Ta korak zajema določanje uteži za kriterije. Oceniti moramo pomembnost kriterijev, ki smo jih vključili v problem. To pomeni, da moramo za vsak kriterij v modelu določiti ustrezno utež. Čančer (2003a, 61) omenja, da je za metodo AHP značilen hierarhičen način določanja uteži za kriterije, za katerega velja, da je vsota uteži za vsako skupino kriterijev, ki izhaja iz skupnega vozlišča, enaka 1. Pomembnost kriterijev so primerjali zaposleni strokovnjaki v podjetju, ki mu presojamo boniteto. Ti strokovnjaki predstavljajo ključni kader v podjetju, pomembnost kriterijev pa so primerjali na podlagi strokovnosti in pridobljenih izkušenj. Pri določitvi pomembnosti kriterijev smo upoštevali tudi teoretična spoznanja. Za izražanje sodb o pomembnosti kriterijev smo uporabili primerjavo po parih, ki je ena izmed največjih prednosti programa Expert Choice. SLIKA 6: IZRAŽANJE SODB KRITERIJEM OSNOVNI PODATKI, FINANČNI PODATKI, NEFINANČNI PODATKI IN PRIHODNJI RAZVOJ Določili smo, da je kriterij Osnovni podatki zmerno do močno manj pomemben kot kriterij Finančni podatki, zmerno manj pomemben kot kriterij Nefinančni podatki ter enako pomemben kot kriterij Prihodnji razvoj. Kriteriju Finančni podatki smo določili isto pomembnost kot kriteriju Nefinančni podatki, določili pa smo tudi, da je kriterij Finančni podatki enako do zmerno pomembnejši kot kriterij Prihodnji razvoj. Tudi kriterij Nefinančni podatki je enako do zmerno pomembnejši kot kriterij Prihodnji razvoj. Kriteriju Osnovni podatki smo določili enako pomembnost kot kriteriju Prihodnji razvoj, ker menimo, da kriterij Osnovni podatki vključuje informacije o podjetju, ki so pomembne za nadaljnje načrtovanje prihodnjega razvoja podjetja. Dejstva o podjetju, kot so pravna oblika, velikost podjetja, število zaposlenih ipd. pomembno vplivajo na sedanjo in bodočo strategijo podjetja ter na nadaljnji razvoj podjetja.

50 50 Kriteriju Finančni podatki smo določili isto pomembnost kot kriteriju Nefinančni podatki zaradi naraščajočega pomena nefinančnih podatkov. V preteklosti so pri presojanju bonitete podjetja dominirali finančni kazalniki, z uvedbo novih metod presojanja bonitete podjetja (kot je npr. metoda BSC (ang. balanced scorecard) avtorjev Kaplana in Nortona) pa se njihov pomen manjša. Hočevar (2002, 85) omenja, da tradicionalno računovodsko merjenje uspešnosti poslovanja podjetja spodbuja vodstvo podjetja bolj k učinkovitemu kot pa uspešnemu poslovanju. Vodstvo si prizadeva dosegati predvsem kratkoročne cilje podjetja, namesto da bi bilo usmerjeno k dolgoročnejšim, strateškim ciljem podjetja. Kriteriju Finančni podatki smo določili enako do zmerno večjo pomembnost kot kriteriju Prihodnji razvoj, ker predstavljajo finančni podatki, ki odsevajo preteklost podjetja, osnovo, na kateri bomo razvijali podjetje. Čančer in Knez-Riedl (2005, 146) omenjata, da rezultati in pogoji, ki jih ustvarimo v preteklosti, predstavljajo začetno točko ocenitve prihodnjih dogodkov. Pomanjkanje informacij, finančnih in nefinančnih, povečuje tveganje pri odločanju in možnosti iracionalnih odločitev. SLIKA 7: DOLOČITEV UTEŽI KRITERIJEM OSNOVNI PODATKI, FINANČNI PODATKI, NEFINANČNI PODATKI IN PRIHODNJI RAZVOJ Največjo pomembnost smo, glede na izražene sodbe kriterijem, določili kriteriju Finančni podatki in sicer 0,438, sledi kriterij Nefinančni podatki, ki ima utež 0,202. Naslednji je kriterij Prihodnji razvoj z utežjo 0,184 in kriterij Osnovni podatki z utežjo 0,176. SLIKA 8: NUMERIČNA IN VERBALNA LESTVICA, UPORABLJENA PRI METODI AHP Vir: Prirejeno po Čančer (2003a, 70) in Saaty (1994, 73).

51 51 Na sliki 8 je zapisana numerična in verbalna lestvica osnovnih stopenj pomembnosti kriterijev glede na nadkriterij, ki jo uporabljamo pri metodi AHP za primerjanje po parih. Uporabljamo lahko tudi vrednosti med osnovnimi stopnjami. Ostali primeri izražanja sodb kriterijem in določitev njihovih uteži prikazujemo v Prilogi 2. Numerične jakosti pomembnosti kriterijem razlagamo podobno, kot smo jih razložili pri sliki 6 in Odločitvena pravila V tem poglavju bomo alternative glede na kriterije na najnižji ravni ovrednotili s pomočjo vrednostnih funkcij in s tehniko vrednotenja t.i. Ratings (pri tej tehniki gre za razvrščanje): Pri atributu Število zaposlenih smo uporabili naraščajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 1 in najvišjo vrednostjo 250. Pri atributu Leta delovanja smo uporabili naraščajočo konkavno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 15. Pri atributu Pravna oblika smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Delniška družba (prioriteta 1), sledi ocena Družba z omejeno odgovornostjo (prioriteta 0,7) ter oceni Komanditna družba, družba z neomejeno odgovornostjo in Ostalo (prioriteta 0,4). Pri atributu Velikost podjetja smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Veliko (prioriteta 1), sledi ocena Srednje (prioriteta 0,75) in ocena Majhno (prioriteta 0,5). Pri atributu Informacijska podpora smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiva (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiva (prioriteta 0,58) in ocena Nezadovoljiva (prioriteta 0,085). Pri atributu Dnevi vezave terjatev iz poslovanja smo uporabili padajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 1 in najvišjo vrednostjo 90. Pri atributu Dnevi vezave obveznosti iz poslovanja smo uporabili padajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 1 in najvišjo vrednostjo 90. Pri atributu Obračanje zalog smo uporabili padajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 1 in najvišjo vrednostjo 200.

52 52 Pri atributu Kratkoročni koeficient smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Med 1,5 in 2 (prioriteta 1), sledi ocena Več kot 2 (prioriteta 0,563) in ocena Manj kot 1,5 (prioriteta 0,127). Pri atributu Hitri koeficient smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Med 0,5 in 1 (prioriteta 1), sledi ocena Več kot 1 (prioriteta 0,5) in ocena Manj kot 0,5 (prioriteta 0). Pri atributu Razmerje med kratkoročnimi terjatvami iz poslovanja in kratkoročnimi obveznostmi smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Več kot 1 (prioriteta 1), sledi ocena 1 (prioriteta 0,5) in ocena Manj kot 1 (prioriteta 0). Pri atributu Čisti denarni tok smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiv (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiv (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljiv (prioriteta 0). Pri atributu Delež gibljivih sredstev v prihodkih smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Med 0,3 in 0,5 (prioriteta 1), sledi ocena Več kot 0,5 (prioriteta 0,5) in ocena Manj kot 0,3 (prioriteta 0). Pri atributu Stopnja poslovne dobičkovnosti prihodkov smo uporabili naraščajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 20. Pri atributu Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov smo uporabili naraščajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 20. Pri atributu Donosnost kapitala smo uporabili naraščajočo konveksno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 20. Pri atributu Indeks gibanja lastniškosti kapitala smo uporabili naraščajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 200. Pri atributu Indeks gibanja prihodkov smo uporabili naraščajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 200. Pri atributu Učinkovitost porabe energije smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiva (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiva (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljiva (prioriteta 0). Pri atributu Delež okoljskih investicij v vseh investicijah smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiv (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiv (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljiv (prioriteta 0).

53 53 Pri atributu Odvisnost od kupcev smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Nizka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Visoka (prioriteta 0). Pri atributu Odvisnost od dobaviteljev smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Nizka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Visoka (prioriteta 0). Pri atributu Število reklamacij smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Nizko (prioriteta 1), sledi ocena Srednje (prioriteta 0,5) in ocena Visoko (prioriteta 0). Pri atributu Delež izvoza in dobav v prihodkih smo uporabili naraščajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 1. Pri atributu Indeks večanja števila proizvodov smo uporabili naraščajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 200. Pri atributu Kakovost vodstva smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiva (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiva (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljiva (prioriteta 0). Pri atributu Nasledstvene možnosti smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljive (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljive (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljive (prioriteta 0). Pri atributu Fluktuacija zaposlenih smo uporabili padajočo linearno funkcijo z najnižjo vrednostjo 0 in najvišjo vrednostjo 15. Fluktuacijo zaposlenih ocenjujemo v procentih. Pri atributu Izobrazbena struktura smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Ugodna (prioriteta 1), sledi ocena Srednje ugodna (prioriteta 0,5) in ocena Neugodna (prioriteta 0). Pri atributu Starostna struktura smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Ugodna (prioriteta 1), sledi ocena Srednje ugodna (prioriteta 0,5) in ocena Neugodna (prioriteta 0). Pri atributu Zadovoljstvo zaposlenih smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Visoko (prioriteta 1), sledi ocena Srednje (prioriteta 0,5) in ocena Nizko (prioriteta 0). Pri atributu Stopnja povečevanja specializacije smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Visoka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Nizka (prioriteta 0).

54 54 Pri atributu Stopnja ločevanja lastništva od upravljanja smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Visoka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Nizka (prioriteta 0). Pri atributu Dosedanja in bodoča strateška usmeritev smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Primerna (prioriteta 1), sledi ocena Srednje primerna (prioriteta 0,5) in ocena Neprimerna (prioriteta 0). Pri atributu Kakovost proizvodov smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Visoka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Nizka (prioriteta 0). Pri atributu Inovacijska dejavnost smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Visoka (prioriteta 1), sledi ocena Srednja (prioriteta 0,5) in ocena Nizka (prioriteta 0). Pri atributu Prihodnji denarni tok smo uporabili tehniko vrednotenja Ratings, pri kateri smo najvišjo prioriteto določili oceni Zadovoljiv (prioriteta 1), sledi ocena Srednje zadovoljiv (prioriteta 0,5) in ocena Nezadovoljiv (prioriteta 0) Kritična analiza predloga modela Model bomo kritično ocenili s pomočjo modela SWOT. Kot prednost modela lahko poudarimo vključenost kriterijev, ki se navezujejo na življenjski cikel rasti podjetja (to so npr. kazalniki Indeks gibanja lastniškosti financiranja, Indeks gibanja prihodkov, Indeks večanja števila proizvodov, Stopnja povečevanja specializacije, Stopnja ločevanja lastništva od upravljanja). Model je primeren za presojanje bonitete rastočih podjetij. V modelu smo delno zagotovili dinamiko s kazalniki, kjer moramo že pri njihovem izračunu oz. oceni upoštevati daljše časovno obdobje. Tudi oblikovanje in dopolnjevanje modela je enostavno. Poteka lahko kot dodajanje novih kriterijev in (ali) spreminjanje uteži obstoječim kriterijem. Model zagotavlja možnost utemeljitve rezultatov in simulacijo na osnovi»kaj če«analize. S tem modelom smo izkoristili prednost programa Expert Chice, ki je predvsem določanje uteži kriterijem s primerjavo po parih. Kot slabost pri tem modelu omenimo odvisnost od ocenjevalcev, ki bi se ji radi izognili s čim bolj podrobno razlago kriterijev, vključenih v model. V tem modelu je tudi nekaj kazalnikov, ki so močno odvisni od dejavnosti podjetja (tak je npr. kriterij Delež gibljivih sredstev v prihodkih), v tem modelu pa nismo upoštevali vpliva panoge dejavnosti, v kateri se podjetje nahaja. Program Expert Choice nima posebej dobro razdelanih vrednostnih funkcij, zato bi lahko nekatere alternative, ovrednotene s pomočjo vrednostnih funkcij, bolje ovrednotili z kakšnim drugim programom.

55 55 Priložnost, ki izhaja iz modela, vidimo v dopolnitvi oz. nadgradnji modela, ki bi lahko vključeval dodatne kazalnike, ki se navezujejo na temo življenjskega cikla rasti podjetja in ki bi se posvetil tudi vplivu panoge dejavnosti, v kateri se podjetje nahaja. Kot nevarnost bi omenili možnost nepravilne uporabe modela, kajti s spreminjanjem uteži kriterijem lahko bistveno vplivamo na končni rezultat presoje bonitete podjetja. Modelu moramo zagotoviti stabilnost in enotno obravnavo podjetij skozi opazovano obdobje.

56 56 5 EMPIRIČNI DEL RAZISKAVE 5.1 Predstavitev podjetja Podjetje je nastalo leta 1989, ustanovila sta ga zakonca. V letu 1993 so podjetje razširili z otvoritvijo salona vozil Mercedes Benz, leta 1994 so začeli s proizvodnjo v novi proizvodni hali v Slovenj Gradcu ter razširili prodajo vozil Mercedes Benz in Honda na lokaciji Slovenj Gradec. V letu 1996 so odprli lasten pooblaščen servis za vozila Honda. Leta 1997 so pridobili certifikat ISO 0991 za proizvodnjo, v letu 1998 so odprli avtosalon tudi v Velenju, kjer so poslovali v novih poslovnih prostorih. V letu 1999 so kupili proizvodni obrat v Velenju, v letu 2000 so postali pooblaščeni servis tudi za vozila Mercedes Benz, začeli pa so tudi s proizvodnjo v novem proizvodnem obratu v Velenju ter pridobili standarda ISO in ISO 9001 za področje trgovine. Leta 2001 so se preselili v nove poslovne prostore v Velenju, kjer so upravni prostori in prostori za trgovinsko dejavnost (oblačila in avtosalon). Leta 2002 so kupili proizvodni program sobnih ogreval, prilagodili so se standardom kakovosti ISO 9001, odprli so tudi pooblaščeni servis za motorna kolesa Aprilia, ki so jih tudi začeli prodajati. V letu 2003 so dokončali novo proizvodno upravno stavbo v Prelogah, v letu 2004 pa so kupili poslovni objekt v Zagorju ob Savi ter začeli s proizvodnjo na tej lokaciji Proizvodni vidik podjetja V podjetju se ukvarjajo s proizvodnjo, trgovino in posredništvom. Proizvodnja zajema naslednja področja: Projektiranje in izdelava električnih sobnih ogreval in malih gospodinjskih aparatov. Izdelava, procesiranje in projektiranje polizdelkov in izdelkov iz pločevine, plastičnih mas, barvnih kovin, cevi in žic za področje široke potrošnje in industrije Glavni proizvodni vložki so: Pločevina. Nerjaveča pločevina. Barvne kovine. Plastične mase. Žica in cevi.

57 57 V proizvodnji potekajo naslednji proizvodni procesi: Razsek, razrez in preoblikovanje pločevine. Česanje in brušenje nerjaveče pločevine in polizdelkov. Termična obdelava nerjaveče pločevine. Valjanje trakov in pločevine v cevi. Varjenje nerjaveče pločevine. Ravnanje, razrez in preoblikovanje žice in cevi. Brizganje plastike. Montaža in sestavljanje malih gospodinjskih aparatov in električnih sobnih ogreval. Trgovina zajema naslednji dve področji: Veletrgovina in uvoz ter izvoz elektrostojne opreme za energetiko in težko industrijo in avtomatizacija proizvodnih procesov. Maloprodaja; podjetje je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil in motornih koles. Področje posredništva zajema investicijski inženiring na domačih trgih SLIKA 9: REALIZACIJA PODROČIJ DELOVANJA V LETU 2004 DELEŽ PRIHODKOV PO PANOGAH V % PROIZVODNJA 28% 3% TRGOVINA 69% POSREDNIŠTVO Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004

58 Tržni vidik poslovanja V proizvodnem asortimentu je bilo v letu različnih proizvodov. Število proizvodov se veča. Prevzetega in predelanega materiala je bilo skupaj ton,,, kar je za 13,3% več kot v letu SLIKA 10: ŠTEVILO ARTIKLOV V PROIZVODNEM PROGRAMU PO LETIH Število artiklov v proizvodnem programu Leto Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 V kooperaciji so v letu 2004 izdelali 87% izdelkov, ostalo izdelajo v lastni proizvodnji. SLIKA 11: DELEŽ LASTNE PROIZVODNJE IN KOOPERACIJE (V %) Delež lastne proizvodnje in kooperacije( v %) Delež lastne proizvodnje Delež kooperaije Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004

59 59 SLIKA 12: DELEŽ KUPCEV V LETU 2004 (V %) Delež kupcev v letu 2004 (v %) 1% kupec 1 9% 2% 2% 4% 4% 36% kupec 2 kupec 3 kupec 4 kupec 5 kupec 6 9% kupec 7 10% 23% kupec 8 kupec 9 ostali Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 Število kupcev se povečuje, kajti v podjetju bi radi čimbolj zmanjšali odvisnost od dveh največjih kupcev. Ta dva kupca sta redna plačnika in dobro poslujeta, poleg tega v podjetju ne vidijo omejitev pri nadaljnjem poslovanju z njima. Omenjena kupca sta tudi med največjimi dobavitelji podjetja. Tudi število dobaviteljev se veča. Podjetje vse več posluje s tujimi dobavitelji. Ti so praviloma previdnejši od domačih, zato mora podjetje za zavarovanje plačil odpirati akreditive oz. si priskrbeti bančne garancije.

60 Finančni vidik podjetja Bilanca stanja Bergant (1998a, 13,14) pojmuje bilanco stanja za najpomembnejši računovodski izkaz pod pogojem, da je čimbolj realna in popolna. Tudi podjetje vse večje poslovne odločitve preveri z vidika vpliva na bilančno strukturo. Za le-to je značilno, da je aktiva financirana pretežno z najetimi tujimi viri, ki so znašali na dan % vseh virov sredstev. Dne je znašal ta odstotek 77%, dne pa 75%. Podjetje v opazovanem obdobju ni izboljšalo strukture virov, saj se je delež kapitala v celotnih virih znižal iz 24% (stanje ) na 14,7% (stanje ( ). Podjetje posveča veliko pozornost izterjavi terjatev in usklajenosti vezave terjatev kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Starostna struktura terjatev do kupcev na dan prikaže, da je 43% terjatev do kupcev še nezapadlih. S kupci imajo sklenjene pogodbe o medsebojnem poslovanju, v katerih so opredeljeni tudi plačilni pogoji in roki. Terjatev posebej ne zavarujejo s plačilnimi instrumenti, kajti v večini poslujejo s stalnimi kupci z dobro boniteto. V prihodnosti želijo še povečati odstotek nezapadlih terjatev s povečanjem aktivnosti, ki bodo vodile v boljšo izterjavo terjatev. Podjetje v času svojega obstoja še ni imelo blokiranih transakcijskih računov. Med dolgoročne finančne obveznosti so zajete obveznosti iz dolgoročnih kreditov, prejetih od bank in podjetij, ter obveznosti iz finančnega najema. V podjetju nimajo dolgov z rokom dospelosti, daljšim od 5 let, razen dolgoročnega kredita pri eni banki. Kredite ima podjetje zavarovane s hipotekami. Med kratkoročne finančne obveznosti so zajeti finančni krediti, prejeti od bank in podjetij, ter obveznost iz finančnega najema. Pri kratkoročnih obveznostih je rok zapadlosti v plačilo krajši od enega leta, zato je vštet med njih tudi tisti del dolgoročnih obveznosti, ki so zapadle v plačilo v letu Krediti so zavarovani s hipotekami

61 61 SLIKA 13: BILANCA STANJA PO LETIH ( V 000 SIT) SREDSTVA A. STALNA SREDSTVA I. Neopredmetena dolgoročna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča in zgradbe a) Zemljišča b) Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Predujmi za pridobitev opredmetenih OS b) Opredmetena OS v gradnji oz. izdelavi III.Dolgoročne finančne naložbe B.GIBLJIVA SREDSTVA I. Zaloge Material Proizvodi in trgovsko blago II. Poslovne terjatve a) Dolgoročne poslovne terjatve b) Kratkoročne poslovne terjatve Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih III.Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe do drugih IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Statutarne rezerve Rezerve za lastne deleže IV. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid poslovnega leta VI. Prevrednotovalni popravki kapitala B. REZERVACIJE C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Dolgoročne fin. in posl. obveznosti do dobaviteljev b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 34 Vir: Letno poročilo 2004, 2003 in 2002

62 62 Izkaz poslovnega izida Bergant (1998, 20) opisuje kot temeljni cilj izkaza poslovnega izida določitev poslovnega izida podjetja kot posledico prihodkov in odhodkov v določenem časovnem obdobju. Izrazna moč izkaza poslovnega izida je tem večja, čim boljšo analizo nam omogoča. V podjetju ostajajo čisti prihodki od prodaje v opazovanem obdobju na približno isti ravni. Prihodki so se povečevali predvsem s povečanjem realizacije na tujem trgu, in sicer so znašali v letu tisoč SIT, v letu 2003 pa tisoč SIT. Največ prihodkov je ustvarjenih od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu, in sicer v letu tisoč SIT, v letu 2003 pa tisoč SIT. Stroški blaga materiala in storitev dosegajo največji delež v strukturi prihodkov od prodaje in sicer 71%. Njihova vrednost je znašala tisoč SIT, kar je za 6.25% več kot leto poprej. Ko pa pogledamo primerjavo teh stroškov v strukturi poslovnih prihodkov v primerjavi z letom 2003, vidimo, da ostajajo približno na isti ravni. Najpomembnejši stroški blaga in materiala so sestavljeni iz : Stroškov materiala. Stroškov pomožnega materiala. Stroškov energije. Najpomembnejši stroški storitev so sestavljeni iz naslednjih stroškov: Stroški storitev pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev. Stroški drugih storitev. Stroški sejmov in reklame. V primerjavi z letom 2003 so stroški dela v letu 2004 porasli za 49,85%, kar je posledica povečanega zaposlovanja v letu 2004.

63 63 SLIKA 14: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO LETIH v 000 SIT Leto 2004 Leto 2003 Leto Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (povečanje v obeh obdobjih) Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 4. Drugi poslovni prihodki Stroški blaga materiala in storitev a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b) Stroški storitev Stroški dela a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj c) Drugi stroški dela Odpisi vrednosti a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri NDS in OOS b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratk. terjatev Finačni odhodki za odpise dolg. in kratk. fin. naložb 13. Finačni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Davek iz dobička iz rednega delovanja 15. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek iz dobička 20. Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 21. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Poslovni izid iz poslovanja Poslovni izid iz rednega delovanja Celotni poslovni izid Vir: Letno poročilo 2004, 2003 in 2002

64 Kadrovski vidik podjetja Upravljanje z intelektualnim kapitalom postaja v današnjih organizacijah ključni dejavnik za doseganje učinkovitosti in s tem konkurenčnosti poslovanja. Ljudje so tisti, po katerih se podjetja najbolj razlikujejo na konkurenčnem poslovnem trgu. V podjetju namenjajo sredstva razvoju intelektualnega kapitala, predvsem na področju trženja, informatike, financ in vodenja. V letu 2004 je bilo veliko dodatnega zaposlovanja, kar je bila posledica povečanja naročil na trgu, ter s tem posledično povečanja proizvodnje. Konec leta se je zaposlovanje ustavilo zaradi nihanja naročil na trgu. SLIKA 15: GIBANJE KADROV V LETU 2004 Gibanje kadrov v letu št. zaposlenih januar marec maj julij september november Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 Povprečno število zaposlenih glede na število opravljenih rednih ur je bilo v letu ,30. Glede na leto 2003 se je povprečno število zaposlenih zvišalo za skoraj 50 zaposlenih.

65 65 SLIKA 16: POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO OPRAVLJENIH REDNIH URAH PO LETIH Povprečno število zaposlenih po opravljenih rednih urah po letih št. zaposlenih Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 V skladu s spreminjanjem števila zaposlenih, ki je posledica nihanja obsega proizvodnje, se spreminja tudi struktura zaposlenih, in sicer po: Izobrazbi. Delovni dobi. Starostni strukturi.

66 66 SLIKA 17: IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH PO LETIH Izobrazbena struktura zaposlenih 140 ostalo št. zaposlenih stopnja 5 stopnja 6, 7 stopnja Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 SLIKA 18: POVPREČNO ŠTEVILO LET IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH PO LETIH Povprečno št. let izobraževanja leta izobraževanja Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004

67 67 V podjetju si prizadevajo dvigniti izobrazbeno strukturo zaposlenih zaradi vse zahtevnejših trgov ter močne konkurence. Izobrazbeno strukturo si prizadevajo dvigniti z zaposlovanjem novih strokovnih delavcev ter izobraževanjem obstoječih delavcev. Izobraževanje znotraj podjetja se izvaja preko celega leta, tako interno kot tudi eksterno, na zunanjih institucijah. Tako zunanje kot notranje usposabljanje in izpopolnjevanje poteka na podlagi Plana izobraževanja. Plan izobraževanja za leto 2004 je bil skoraj v celoti izpolnjen. Opravljenih je bilo približno 80 udeležb različnih seminarjev z različnih področij dela. Izobraževanja, ki v letu 2004 niso bila izvedena, so načrtovana v Planu izobraževanja za leto SLIKA 19: DELOVNA DOBA ZAPOSLENIH število zaposlenih do 10 let od 10 do 20 let od 21 do 30 let od let Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 V podjetju od leta 2000 do 2004 prevladuje delež zaposlenih z delovno dobo do 10 let. Povprečna delovna doba zaposlenih je v letu 2004 znašala 12,1 leto.

68 68 SLIKA 20: STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH število zaposlenih od 15 do 20 let od 21 do 30 let od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let Vir: Letno poročilo podjetja za leto 2004 Prevladuje delež zaposlenih, ki so stari med 31 in 40 let. Povprečna starost zaposlenih v letu 2004 je znašala 34 let. V podjetju že tretje leto zapored merijo organizacijsko klimo oz. zadovoljstvo zaposlenih. V letu 2004 so zaznali 78% udeležbo pri sodelovanju v anketi merjenja zadovoljstva. Rezultati ankete zadovoljstva so vsako leto podobni, in sicer se giblje zadovoljstvo zaposlenih približno okoli ocene 3,2 (ocena 5 pomeni zelo zadovoljen, ocena 1 nezadovoljen). Namen ankete je ugotoviti, kje nastajajo problemi znotraj podjetja in potem s skupnimi prizadevanji pristopiti k reševanju le teh. Zavedajo se namreč, da so lahko samo zadovoljni delavci uspešni pri svojem delu. Za nagrajevanje zanesljivo in vestno opravljenega dela zaposlenih imajo v podjetju akcijo Zanesljivi delavec. Nagrada je finančne in moralne narave. S tem si prizadevajo za večjo motiviranost zaposlenih za doseganje zadanih ciljev.

69 Opredelitev faze življenjskega cikla podjetja Podjetje bomo glede faze življenjskega cikla razmejili po naslednjih kriterijih: 1. Vodenje podjetja. 2. Kadri. 3. Organiziranost. 4. Prodaja. 5. Nabava in materialno gospodarjenje. 6. Proizvodnja. 7. Raziskave in razvoj. 8. Financiranje. Vodenje podjetja Govorimo o družinskem podjetju, kajti 100% lastništvo je v rokah zakoncev. Oba lastnika tudi vodita podjetje, s tem, da imata funkcijsko ločena področja. Lastnik je generalni direktor, ki pa je bolj specializiran za vodenje komercialnih poslov. Lastnica opravlja funkcijo finančne direktorice in skrbi za področje kadrov, računovodstva in financ. Lastnika imata srednješolsko izobrazbo. Vpetost v poslovanje podjetja je zelo velika, lastnika podjetnika sta neposredno udeležena v poslovanje podjetja. Odkar obseg poslovnih dogodkov v podjetju pospešeno raste, sta pogosto preobremenjena zaradi kopičenja funkcij. V zadnjem letu sta se predvsem zaradi omenjenih razlogov odločila za povečanje managementa in sicer na vodilnih mestih, kot sta izvršna managerja za komercialo in proizvodnjo ter izvršni manager za področje financ. Tako podjetje počasi gradi formaliziran sistem funkcij ter oddelkov. S tem se povečuje tudi delitev dela in specializiranost na določene funkcije. Organiziranost Lastnika podjetnika sta še vedno ključni osebnosti v podjetju, s tem, da se, zaradi povečanja poslovnih dogodkov, oblikujejo oddelki, ki imajo svoje vodje. Povečuje se delitev dela. Število vodilnih delavcev se povečuje, zato se daljšajo tudi poti informacij. Opazimo lahko tudi manjšo osebno povezanost med zaposlenimi in lastniki, kajti lastnika podjetnika komunicirata predvsem s svojimi vodilnimi sodelavci. Pred pospešeno rastjo je bila visoka

70 70 osebnostna povezanost med zaposlenimi in lastnikoma, predvsem zaradi nizkega števila zaposlenih, manjšega obsega poslovanja in linijskega sistema nadzora. Veča se tudi stopnja formalizacije, večkrat pa prihaja do koordinacijskih problemov. Prodaja Podjetje beleži povečan obseg poslovanja, odpira nove poslovne prostore, v katerih povečujejo proizvodnjo. Tudi na starih lokacijah povečujejo obseg proizvodnje. Podjetje zmanjšuje obseg dejavnosti kot sta posredništvo in prodaja ter povečuje dejavnost proizvodnje. Podjetje zadovoljuje individualizirano povpraševanje, vendar se trudi zmanjšati odvisnost od majhnega števila kupcev predvsem zaradi kakovostnega proizvodnega segmenta. Podjetje raziskuje in odkriva nove poslovne možnosti predvsem na trgih Evropske unije in Kitajske. Podjetje lahko s povečevanjem obsega proizvodnje zadovoljuje povpraševanje relativno velikega obsega, zato dosega dober konkurenčni položaj pri svojih kupcih. Nabava in materialno gospodarjenje Podjetje je dobro pozicionirano na nabavnem trgu, v večini primerov lahko samo določa pogoje, pod katerimi nabavlja blago. Problemi se pojavljajo predvsem pri dobaviteljih iz tujine, s katerimi so v začetni fazi sodelovanja, ki podjetja še ne poznajo dobro. Tuji dobavitelji predvsem ne popuščajo pri ceni materiala, ki je ponudbeno slabo elastično, ter pri plačilnih pogojih. Večino materiala nabavljajo po naročilu, zaradi povečanega obsega nabave razmišljajo tudi o dolgoročnih pogodbah z dobavitelji. Proizvodnja Podjetje pri svoji proizvodnji ne uporablja pretežno univerzalnih strojev, kajti v zadnjih letih se je močno povečal obseg investicij predvsem v opremo. Zaradi specializacije delovnih strojev in druge opreme se povečuje tudi specializacija dela. V letu 2004 se že kažejo učinki povečanega investiranja v prejšnjih letih in sicer nov proizvodni segment, ki že prinaša dodatne prihodke. Raziskave in razvoj V podjetju nimajo stalnega institucionaliziranega raziskovalno-razvojnega oddelka, so bolj intuitivno usmerjeni v raziskovanje in razvoj. Podjetje se bolj usmerja v uporabo usmerjen razvoj izdelkov in postopkov. Obdobje uporabe od iznajdbe do gospodarske uporabe ni dolg. Podjetje pa je bilo nagrajeno za svoje inovacije tudi s strani GZS.

71 71 Financiranje Podjetje ima veliko različnih možnosti financiranja, pri bankah s katerimi posluje je razvrščena v najvišji bonitetni razred predvsem zaradi zavarovanja posojil v obliki hipoteke na del premoženja podjetja. Podjetje koristi tudi druge oblike financiranja, kot je najem sredstev. Podjetje se prijavlja s svojimi investicijskimi programi tudi na razne državne razpise, predvsem tiste, ki ponujajo sofinanciranje programov s strani države. Glede na kriterije, ki smo jih obravnavali, bi lahko opredelili, da je to rastoče podjetje.

72 72 6 PRESOJANJE BONITETE IZBRANEGA PODJETJA 6.1 Kriteriji presoje Analizo podjetja smo opravili s kriteriji iz modela za presojanje bonitete rastočega podjetja, ki so opisani v poglavju 4.2, ter jim določili pomembnost. Najprej smo analizirali osnovne podatke podjetja: Število zaposlenih narašča. V letu 2002 je bilo v povprečju 80 zaposlenih, v letu , v letu 2004 pa 134. Podjetje deluje od leta Pravna oblika podjetja je družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje spada med srednje velika podjetja. Podjetje uporablja program Pantheon podjetja DataLab. Informacijsko podporo v podjetju ocenjujejo kot srednje zadovoljivo. Radi bi še izboljšali pretok informacij, ki bi ga vzpostavili z enkratnim vnosom podatkov, ki bi zadovoljil čim večje število uporabnikov. Predvsem se jim zdi pomembno, da lahko program nadgradijo in prilagodijo potrebam podjetja. Finančne podatke smo analizirali po naslednjih sklopih: Kazalniki obračanja. Likvidnostni kazalniki. Kazalniki gospodarnosti, donosnosti in financiranja. Okoljski kazalniki Podatke za izračun kazalnikov smo pridobili iz Izkaza poslovnega izida in Bilance stanja.

73 73 TABELA 3: KAZALNIKI OBRAČANJA PODJETJA V letu 2004 se je bistveno poslabšal kazalnik Dnevi vezave obveznosti iz poslovanja, kar je v veliki meri posledica slabše likvidnosti podjetja, predvsem zaradi povečanega financiranja novih poslov. Kazalnik Obračanje zalog je nizek zaradi proizvodnje, ki je vezana na naročila.

74 74 TABELA 4: LIKVIDNOSTNI KAZALNIKI PODJETJA Likvidnostni kazalniki podjetja kažejo na slabšo likvidnost podjetja ter s tem na slabšo plačilno sposobnost. Ti kazalniki so najslabši v letu 2004, prav tako so za to leto v podjetju čisti denarni tok ocenili kot nezadovoljiv. Vzrok temu vidijo v podjetju v povečanemu financiranju novih poslov.

75 75 TABELA 5: KAZALNIKI GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA PODJETJA Stopnja poslovne dobičkovnosti prihodkov je višja kot Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov iz česar lahko sklepamo, da je podjetje v okviru svoje osnovne dejavnosti uspešnejše kot pri finančnem delu poslovanja (glede na to, da izredni dogodki niso imeli pomembnejšega vpliva na Izkaz poslovnega izida). Vendar ne kazalnik Stopnja poslovne dobičkovnosti prihodkov ne kazalnik Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov ne kažeta na posebno uspešno poslovanje podjetja. Kazalnik Donosnost kapitala se je v letu 2004 povečal, vendar je vrednost tega kazalnika prenizka glede na primerjavo z bančno obrestno mero oz. ceno tujih virov. Filipič (1998, 128) meni, da kazalnik Donosnost kapitala izraža vir vračila naložbe, na osnovi primerjave z bančno obrestno mero pa izraža premijo za tveganje poslovanja. Vrednost Indeksa gibanja lastniškosti financiranja (v povezavi z Bilanco stanja) nam pove, da se je povečal delež nelastniškega financiranja. Kapital skozi leta ostaja približno na isti ravni, povečujejo se finančne in poslovne obveznosti do bank in dobaviteljev. Zaradi zgradbe našega

76 76 modela presojanja bonitete podjetja s tem indeksom nismo zajeli leta 2003, s tem pa smo zmanjšali dinamiko presojanja. Prihodki leta 2004 so se v primerjavi s prihodki leta 2002 povečali. Tudi pri izračunu tega indeksa nismo zajeli leta 2003, vendar vidimo iz podatkov Izkaza poslovnega izida, da ostajajo prihodki približno na isti ravni skozi opazovano obdobje. TABELA 6: OKOLJSKI KAZALNIKI PODJETJA Vir: Ocena zaposlenih strokovnjakov podjetja V podjetju ocenjujejo učinkovitost porabe energentov kot srednje zadovoljivo, v povečanju učinkovitosti porabe energentov vidijo možnost zmanjšanja stroškov poslovanja. Ocenjujejo tudi, da ostaja delež okoljskih investicij v vseh investicijah skozi leta približno enak. S temi investicijami si zagotavljajo razmere, ki omogočajo zadostitev pogojem okoljskega standarda Nefinančne kazalnike podjetja obravnavamo v sklopu tržne usmeritve in kadrov Tržno usmeritev podjetja določajo naslednji kriteriji: Odvisnost od kupcev Odvisnost od dobaviteljev. Število reklamacij. Delež izvoza in dobav v prihodkih Indeks večanja števila proizvodov. Odvisnost od kupcev je v podjetju dokaj velika, saj večino poslov opravijo z majhnim številom kupcev. Omeniti je potrebno, da postopoma večajo število kupcev, prav tako delež realiziranih poslov z njimi. Kljub temu ocenjujemo, da je odvisnost od kupcev v podjetju velika.

77 77 Med največjimi dobavitelji se pojavljajo tudi največji kupci. Poleg tega podjetje povprašuje po cenovno dokaj neelastičnem materialu, kar še zvišuje odvisnost od dobaviteljev, ki jo ocenjujemo kot visoko. Število reklamacij skozi leta pada. V podjetju ocenjujejo število reklamacij kot nizko. Podjetje vsako leto povečuje delež izvoza in dobav v prihodkih. V letu 2004 je bil delež izvoza v prihodkih 21%, v letu 2003 pa 17,9%. Indeks večanja števila proizvodov znaša 106,6, kar pomeni da podjetje povečuje število proizvodov v proizvodnem programu. Indeks večanja števila proizvodov smo izračunali kot razmerje med številom proizvodov v proizvodnem programu leta 2004 in številom proizvodov v proizvodnem programu leta V letu 2004 je imelo podjetje v svojem proizvodnem programu 384 izdelkov, v letu 2002 pa 360 izdelkov. Kriterij Kadri je sestavljen iz naslednjih atributov: Kakovost vodstva. Nasledstvene možnosti. Fluktuacija zaposlenih. Izobrazbena struktura. Starostna struktura. Zadovoljstvo zaposlenih. Stopnja povečevanja specializacije. Stopnja ločevanja lastništva od upravljanja. V podjetju ocenjujejo kakovost vodstva kot zadovoljivo. Najvišji vodstveni kadri so hkrati lastniki, ki izvajajo politiko podjetja v skladu s svojo vizijo. Nasledstvene možnosti so zadovoljive, ker so vsi družinski člani vpeti v delovanje podjetja. Nastopajo pa kot vodstveni kadri. Fluktuacija zaposlenih je velika, predvsem nižje izobraženih zaposlenih, ki delajo v proizvodnji. Vzrok lahko iščemo v nihanju naročil, ki pogojuje število delavcev. Zaskrbljujoči pa so predvsem pogosti prostovoljni odhodi visoko izobraženih vodstvenih in ostalih strokovnih kadrov. Zaradi tega ocenjujemo fluktuacijo zaposlenih kot veliko.

78 78 Starostna struktura zaposlenih je ugodna, saj prevladuje predvsem mlajši kader, ki ga v podjetju bolj preferirajo kot starejši kader, predvsem zaradi značilnosti del v proizvodnji. Glede vodstvenega kadra nimajo omejitev, kar se tiče starosti. Izobrazbena struktura je prav tako ugodna in se vsako leto še izboljšuje. V skladu s strategijami podjetja želi podjetje doseči čim bolj ugodno izobrazbeno strukturo z zviševanjem izobraženosti zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih ostaja skozi opazovana leta približno na isti ravni, in sicer je zadovoljstvo zaposlenih srednje. Specializacija dela se povečuje. Označujemo jo kot srednjo. Lastništvo ni bistveno ločeno od upravljanja, kajti lastniki zasedajo vodilne položaje v podjetju. Stopnjo ločevanja lastništva od upravljanja označujemo kot nizko. Prihodnji razvoj bomo presodili s kriteriji: Dosedanja in bodoča strateška usmeritev. Kakovost proizvodov. Inovacijska dejavnost. Prihodnji denarni tok. Dosedanja in bodoča strateška usmeritev: Glavni cilj podjetja je trajnostni razvoj. V podjetju so usmerjeni predvsem v premagovanje nevarnosti, ki jih prinaša okolje podjetja. Le-te nameravajo čimbolj zmanjšati z večanjem svojega proizvodnega programa ter s tem izkoriščanjem priložnosti, ki jih nudi okolje podjetja. Predpostavka za takšno usmeritev izhaja iz analize globalnega okolja in iz potreb, ki izhajajo iz le-tega. Trajnostni razvoj želijo doseči z proizvodi in storitvami, ki bi čimbolj ustrezali potrebam in željam kupca ter pri tem prispevali k razvoju ostalega okolja. V podjetju imajo primerno kakovost proizvodov za zadostitev trenutnim zahtevam kupcev. Ocenjujejo jo kot visoko. Klub temu pa, v skladu s politiko podjetja, težijo k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev predvsem zaradi še zahtevnejših trgov, na katere bi se radi prebili. Inovacijska dejavnost je pomembna za uspešno rast podjetja, zato v podjetju spodbujajo inovacije. Najbolj pogosta je inovacijska dejavnost na oddelku tehnologije, predvsem pa so to inovacije, ki hitro izboljšajo poslovni proces, s čim manj dodatnimi stroški. V podjetju so bili za svoje inovacije večkrat nagrajeni (npr. s strani Gospodarske zbornice Slovenije). Inovacijska dejavnost v podjetju ocenjujemo kot srednjo. Ocena o prihodnjih denarnih tokovih je zadovoljiva. Denarni tok naj bi se povečal iz naslova širitve na tuje hitro rastoče trge in zmanjševanja stroškov.

79 Ocena bonitete podjetja V program Expert Choice smo vnesli pod Simulacija 1 podatke za proučevano podjetje, pod Simulacija 2 pa smo vnesli podatke za podjetje, ki bi mu pri vseh atributih določili najboljše ocene ter tako dobili najboljši rezultat. TABELA 7: OCENE SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2

80 80 Nadalje smo izračunali končne vrednosti alternativ oz. opravili sintezo. Čančer (2003a, 67) govori o sintezi kot procesu, pri katerem se lokalne prioritete spremenijo v globalne. Slednje se za vsako alternativo seštejejo na zadnji ravni modela in tako dobimo končne vrednosti alternativ. Pri naši raziskavi smo se odločili za idealni način sinteze lokalnih prioritet za alternative, pri čemer uporabljamo globalne prioritete njihovega nadkriterija. Idealni način uporabljamo, da bi dobili le najboljšo alternativo, ne glede na to, kakšne so druge. Čančer (2003a) omenja idealni način sinteze kot način, pri katerem so lokalne prioritete alternativ deljene z največjo vrednostjo med njimi. To je narejeno za vsak kriterij in sicer postane za vsak kriterij idealna ena alternativa z vrednostjo 1. Mi smo že vnaprej definirali kot najboljšo alternativo Simulacijo 2 z namenom, da s pomočjo Simulacije 2 določimo proučevanemu podjetju (alternativa Simulacija 1) bonitetni razred. SLIKA 21: KONČNI IZID, DOBLJEN Z IDEALNIM NAČINOM SINTEZE Indeks nekonsistence nas opozori, ali smo pravilno določili pomembnost kriterijem pri primerjavi po parih (Čančer 2003, 24). Za pravilno odločanje mora biti indeks nekonsistence manjši od 0,1. V našem modelu znaša 0,01, kar je manj od 0,1, zato lahko uporabljamo dobljene izide za odločanje. Simulacija 2 z agregirano vrednostjo 0,701 je pričakovano boljša od Simulacije 1 z agregirano vrednostjo 0,299. Na osnovi agregirane vrednosti Simulacije 2 določimo bonitetni razred Simulaciji 1. Simulacijo 2 smo uvrstili v najvišji bonitetni razred A (100% najboljši rezultat). Na podlagi te uvrstitve smo ugotovili, da dosega Simulacija 1 42,65% rezultat (agregirana vrednost Simulacije 2 0,701 je 100% rezultat, zato je agregirana vrednost Simulacije 1 0,299 42,65% rezultat). Bonitetne razrede smo določili po rezultatih v procentih in sicer določimo rezultatu do 20% bonitetni razred E, rezultatu nad 20% do 40% bonitetni razred D, rezultatu nad 40% do 60% bonitetni razred C, rezultatu nad 60% do 80% bonitetni razred B in rezultatu nad 80% bonitetni razred A. Tako smo prisodili Simulaciji 1 bonitetni razred C, kjer se Simulacija 1 nahaja na spodnji meji tega razreda. Tudi strokovnjaki, zaposleni v tem podjetju, menijo, da bonitetni razred C ustreza realnemu stanju podjetja.

81 81 Banke, ki so pomemben poslovni partner podjetja, so podjetju določile višji bonitetni razred (ocena A ali zgornja meja B), vendar lahko to pripišemo dejstvu, da so banke zavarovale svoje terjatve (podjetje je zastavilo svoje nepremičnine in pripadajoča zemljišča). Zaposleni strokovnjaki podjetja se ne strinjajo z oceno bonitete, ki jim jo je prisodil ibon (2005, 2004, 2003). Na podlagi podatkov, ki jih pridobijo pri ibon-u iz nerevidiranih zaključnih računov, ki je izdelan za namene državne statistike in so objavljeni s soglasjem podjetja, so ocenili, da je podjetje manj kvalitetno oz. kritično ter da pri poslovanju s tem podjetjem obstaja visoko tveganje neplačila obveznosti. Poudariti moramo, da pri podjetju ni velikega tveganja neplačila obveznosti, problem je le v tem, da plačilo obveznosti ponavadi ni pravočasno. Pri tej oceni so upoštevani le finančni podatki, ne posvečajo pa se ostalim podatkom, ki niso finančne narave.

82 SLIKA 22: PODROBNEJŠI IZIDI, DOBLJENI Z IDEALNIM NAČINOM SINTEZE 82

83 83 Vsota uteži kriterijev je 1 in je enaka uteži cilja Bonitetni razred. Iz podrobnejših izidov lahko vidimo kolikšen je pomen kriterijev v modelu glede na posamezne alternative. Če seštejemo vse vrednosti alternative Simulacija 1 dobimo vrednost 0,299, za Simulacijo 2 pa 0,701. Za Simulacijo 1 so k tej vrednosti največ prispevale vrednosti glede na Kakovost proizvodov (0,041), Leta delovanja (0,03) in Dosedanja in bodoča strateška usmeritev (0,019), vrednosti Simulacije 1 glede na atribute Dnevi vezave obveznosti iz poslovanja, Hitri koeficient, Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, Čisti denarni tok, Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov, Odvisnost od kupcev, Odvisnost od dobaviteljev in Stopnja ločevanja lastništva od upravljanja pa so 0. Simulacije 2 (idealna alternativa) ima največje vrednosti glede na Kakovost proizvodov, Čisti denarni tok, Dosedanja in bodoča strateška usmeritev, Število zaposlenih, Odvisnost od kupcev ter Informacijska podpora. SLIKA 23: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA BONITETNI RAZRED Glede na globalni cilj Bonitetni razred je končna vrednost Simulacije 2 boljša za 0,4021; k tej prednosti največ prispevata kriterija Finančni podatki (0,27) in Nefinančni podatki (0,08). Podatki za alternativo simulacija 1 so bili najslabši ravno pri Finančnih podatkih, ki smo jim določili najvišjo utež, zato nas takšen rezultat ne preseneča. Ostale analize rezultatov glede na kriterije so prikazane v Prilogi 3, razlagamo pa si jih na enak način, kot je to razloženo pri sliki 23.

84 84 Pri naslednjem koraku opravimo analizo občutljivosti alternative Simulacija 1 na spremembe uteži kriterijev. V programu Expert Choice opravimo analizo s t.i.«sensitivity-graphs«, kjer lahko izberemo»performance«,»dynamic«,»gradient«,»head-to-head«in»2d plot«. Mi smo analizo občutljivosti opravili s pomočjo grafov»dynamic«. Pri analizi občutljivosti smo ugotovili, da se z večanjem uteži kriterijema Finančni podatki in Nefinančni podatki manjša vrednost alternative simulacije 1, z večanjem uteži kriterijema Osnovni podatki in Prihodnji razvoj pa se vrednost alternative Simulacija 1 zvišuje. SLIKA 24: ANALIZA OBČUTLJIVOSTI S SPREMINJANJEM UTEŽI KRITERIJU FINANČNI PODATKI Če bi spremenili utež kriteriju Finančni podatki na 0,5 in bi se ostalim kriterijem sorazmerno prilagodile uteži, bi bila vrednost alternative Simulacija 1 0,287, vrednost alternative Simulacija 2 pa 0,713, kar pomeni da bi alternativa Simulacija 1 dosegla 40,25% rezultat. Tako bi ji prisodili bonitetni razred C. Če bi kriteriju Finančni podatki določili utež 0, bi bila vrednost alternative simulacija 1 0,384, vrednost alternative Simulacija 2 pa 0,616; na osnovi teh rezultatov bi alternativi Simulacija 1 prisodili bonitetni razred B, vendar bi bil ta rezultat na spodnji meji bonitetnega razreda B. S spreminjanjem uteži kriteriju Finančni podatki (ob sorazmerni prilagoditvi uteži ostalim kriterijem) ne vplivamo bistveno na določitev drugega bonitetnega razreda alternativi Simulacija 1, kajti drug bonitetni razred prisodimo alternativi Simulacija 1 le v primeru, če je utež kriterija Finančni podatki blizu 0 oz. nad 0,5. Če bi spremenili utež kriteriju Nefinančni podatki na 0,5 in bi se ostalim kriterijem sorazmerno prilagodile uteži, bi bila vrednost alternative Simulacija 1 0,291, vrednost alternative simulacija 2 pa 0,709, kar pomeni, da bi alternativa Simulacija 1 dosegla 41,04% rezultat. Na osnovi tega rezultata bi alternativi simulacija 1 določili bonitetni razred C. Če bi kriteriju Nefinančni podatki določili utež 0, bi bila vrednost alternative simulacija 1 0,304,

85 85 vrednost alternative Simulacija 2 pa 0,696; na osnovi teh rezultatov bi alternativi Simulacija 1 prav tako prisodili bonitetni razred C (rezultat alternative Simulacija 1 je 43,6%). V primeru, da bi boniteto alternative Simulacija 1 določili le z upoštevanjem kriterija Nefinančni podatki (utež 1), bi ji prisodili bonitetni razred B ( 65,8% rezultat). Na osnovi analize kriterija Nefinančni podatki sklepamo, da s spreminjanjem uteži kriteriju Nefinančni podatki ne vplivamo bistveno na določitev drugega bonitetnega razreda alternativi Simulacija 1, kajti drug bonitetni razred prisodimo alternativi Simulacija 1 le v primeru, če je utež kriterija Nefinančni podatki blizu vrednosti 1. Če bi spremenili utež kriteriju Osnovni podatki na 0,5 in bi se ostalim kriterijem sorazmerno prilagodile uteži, bi bila vrednost alternative Simulacija 1 0,344, vrednost alternative simulacija 2 pa 0,656, kar pomeni, da bi alternativa Simulacija 1 dosegla 52,4% rezultat. Na osnovi tega rezultata bi alternativi simulacija 1 določili bonitetni razred C. Če bi kriteriju Osnovni podatki določili utež 0, bi bila vrednost alternative simulacija 1 0,274, vrednost alternative Simulacija 2 pa 0,726; na osnovi teh rezultatov bi alternativi Simulacija 1 prisodili bonitetni razred D (rezultat alternative Simulacija 1 je 37,7%). V primeru, da bi boniteto alternative Simulacija 1 določili le z upoštevanjem kriterija Osnovni podatki (utež 1), bi ji prisodili bonitetni razred B ( 70% rezultat). Na osnovi analize kriterija Osnovni podatki sklepamo, da s spreminjanjem uteži kriteriju Osnovni podatki ne vplivamo bistveno na določitev drugega bonitetnega razreda alternativi Simulacija 1, kajti drug bonitetni razred prisodimo alternativi Simulacija 1 le v primeru, če je utež kriterija Osnovni podatki blizu vrednosti 1 ali blizu vrednosti 0. Podobna analiza kot za kriterij Osnovni podatki velja tudi za kriterij Prihodnji razvoj. V primeru, da bi vsem tem štirim kriterijem določili enako utež 0,25, bi bila vrednost alternative Simulacija 1 0,303, vrednost alternative Simulacija 2 pa 0,697, kar pomeni, da bi alternativa Simulacija 1 dosegla 43% rezultat, na osnovi česar bi ji prisodili bonitetni razred C. Z analizo občutljivosti kriterijev Finančni podatki, Nefinančni podatki, Osnovni podatki in Prihodnji razvoj smo potrdili stabilnost modela, ki se kaže v tem, da le z bistvenim spreminjanjem uteži kriterijem vplivamo na določitev drugačnega bonitetnega razreda.

86 86 7 SKLEP 7.1 Povzetek ključnih ugotovitev raziskave Boniteto podjetja lahko pojmujemo na sodoben ali pa na tradicionalen način. Tradicionalen način pojmovanja bonitete je vezan predvsem na lastnosti, ki so pomembne za finančno varnost podjetja. Glede na kompleksnost okolja, v katerem živimo, tradicionalen način pojmovanja bonitete podjetja ne zadosti vsem potrebam po informacijah, ki jih pričakujemo, ko govorimo o boniteti podjetja. Sodobno pojmovanje bonitete podjetja upošteva še ostale značilnosti podjetja in njegove povezave z okoljem, kajti podjetje ima poleg ekonomske in družbene tudi moralno in ekološko odgovornost. Pri sodobnem pojmovanju bonitete podjetja dajemo velik poudarek kakovostnim dejavnikom, ki izražajo potenciale podjetja. Tako je sodobno pojmovanje bonitete podjetja usmerjeno predvsem v prihodnost, ki pa je določena tudi s preteklimi dogodki. Pomemben pri sodobnem pojmovanju bonitete podjetja je tudi dejavnik razvoj podjetja, ki je usklajen z naravnim in drugim okoljem podjetja. Zaradi kompleksnejšega pogleda na boniteto podjetja je pred presojevalci bonitete zapletena in odgovorna naloga, ki predstavlja izziv, predvsem pri priskrbi podatkov o podjetju. Glede na spreminjanje pomena pojma boniteta podjetja skozi čas moramo biti pazljivi pri razlagi in uporabi pojmov, kot so kreditna sposobnost, plačilna sposobnost, verodostojnost, analiza poslovanja, dobro ime ter ugled podjetja. Predvsem jih ne smemo enačiti s pojmom boniteta podjetja, kajti med njimi obstajajo posebna razmerja, razložena v poglavju 2.1. Boniteto podjetja presojamo predvsem z namenom, da bi zmanjšali ter s tem bolj obvladovali različna tveganja, ki jih prinaša hitro spreminjajoče se okolje. Ko presojamo boniteto podjetja, lahko pri tem odkrijemo nove priložnosti, ki se nanašajo npr. na boljše poslovanje s poslovnimi partnerji ali pa na izboljšave znotraj podjetja. Z boniteto podjetja, ki jo pretvorimo v informacijo, lahko komuniciramo z zunanjim in notranjim okoljem podjetja, lahko jo uporabimo kot defenzivno ali pa ofenzivno komunikacijo podjetja, kot referenco javnosti. Tako je pomembno, da podjetje pozna svojo boniteto, kajti to pripomore k uspešnemu poslovanju. Uspešna podjetja imajo natančno opredeljene poslovne cilje, podrobno poznajo tržne možnosti, razumejo pomen finančnih sredstev, izdelan imajo sistem odločanja, vodi pa jih sposoben management, ki razume spremembe, ki jih prinaša razvoj. Banke so pomemben finančni partner podjetij, zato presojajo boniteto podjetja, bodočega posojilojemalca. Za ugotavljanje bonitete podjetij uporabljajo banke v Sloveniji bonitetne razrede po klasifikaciji Banke Slovenije. Tako razvrščajo banke podjetja v bonitetne razrede A, B, C, D in E. Bonitetni razred A je najboljša, bonitetni razred E pa najslabša možna ocena na podlagi natančnih kriterijev, pri čemer igra veliko vlogo tudi vrsta in obseg zavarovanja terjatev banke do posameznega dolžnika. Boniteta podjetij pa se je pričela uveljavljati kot odločitveno orodje tudi pri raznovrstnih ostalih poslih, kot so vzpostavljanje in obnavljanje kupoprodajnih razmerij, kreditni posli in finančni najem, naložbeni projekti, vrednotenje podjetij, povezovanje in prevzemanje podjetij ipd.

87 87 Zaradi številnih informacij, ki nam jih lahko posreduje boniteta podjetja, se zanjo zanimajo številne interesne skupine. Tako lahko med interesnimi skupinami naštejemo management, lastnike podjetja, investitorje, kupce, dobavitelje, kreditodajalce, zaposlene, lokalno javnost ter občine. Ko govorimo o življenjskem ciklu podjetja, izhajamo iz bioloških značilnosti sveta, pri čemer gre za posnemanje in prenašanje evolucijskih procesov bioloških organizmov na podjetja. Vendar življenjski cikel podjetja ne pomeni nujno enakega zaporedja, kot ga opazimo pri živi naravi, kajti podjetje se lahko spreminja z okvirnimi pogoji in osebami, ki vplivajo nanje. Podjetja prehajajo skozi različne stopnje razvoja, pri čemer lahko pri vsaki opazimo določene probleme. Različni avtorji različno poimenujejo in razlagajo življenjski cikel podjetja. Za potrebe naše raziskave smo povzeli avtorja Belaka (1999, 33), ki pojmuje ustanovitev podjetja kot začetek življenja podjetja, sledi ji faza rasti, faza zrelosti in faza odmiranja. Pomembno je, da vemo, v kateri fazi življenjskega cikla se nahaja podjetje, kajti to nam omogoča oceno, ali organizacija podjetja ustreza razmeram v podjetju in v okolju, v katerem deluje. Napovemo lahko, v katero smer naj se podjetje organizacijsko spreminja, pomaga pa nam tudi pri dejavnostih za učinkovitejše poslovanje podjetja. V naši raziskavi smo se osredotočili predvsem na fazo rasti oz. podjetje v fazi rasti. Faza življenjskega cikla, v kateri se nahaja podjetje, ima pomemben vpliv na boniteto podjetja. Podjetje se v različnih fazah življenjskega cikla obnaša različno, poslovni cikel podjetja sestavljajo različne faze, ki različno vplivajo tako na obračunske kot denarne tokove podjetja. V fazi nastanka podjetje npr. ponavadi ne ustvarja velikih dobičkov, prav tako so denarna sredstva iz poslovanja nizka, vendar ne smemo spregledati ostalih dejavnikov podjetja, ki lahko nakazujejo trajnostni razvoj. Tako so tudi dejavniki bonitete podjetja različno pomembni glede na fazo življenjskega cikla, kajti npr. dobiček in čisti denarni tokovi podjetja, ki je v fazi zrelosti, bi morali biti praviloma visoki. Zato tudi pri presojanju bonitete rastočega podjetja prisojamo nekaterim dejavnikom bonitete drugačno pomembnost, kot je opredeljena v izhodiščnem modelu proučevanja bonitete podjetja, ki ne upošteva faze življenjskega cikla. V raziskavi smo preverili in izpostavili ključne dejavnike bonitete podjetja, ki je v fazi rasti. Ker pa podjetja rastejo iz različnih vzrokov in na različne načine, težko opišemo značilnosti rastočih podjetij, ki bi veljale za vsa podjetja. Vsekakor pa za vsako rastoče podjetje veljajo nekatere od značilnosti, kot so večanje števila proizvodov ali storitev ter diverzifikacija programa, večanje količinskega in vrednostnega obsega proizvodnje in prodaje, doseganje in preseganje praga pokritja, naraščanje razvojnih stroškov, večanje tržnega deleža, pozitiven poslovni izid, pozitiven čisti denarni tok, investicijska intenzivnost, večanje deleža kapitala med obveznostmi do virov sredstev, povečevanje finančne samostojnosti, naraščanje obrabe in stopnje odpisanosti stalnih sredstev, ločevanje lastništva od upravljanja, delegiranje pristojnosti in odgovornosti ter večja specializacija in rast horizontalnih in vertikalnih povezav. Različni avtorji omenjajo različne vzroke za rast podjetja. Velikokrat je rast podjetja posledica sprememb zunanjega okolja podjetja. Pogoste spremembe zahtevajo hitro odzivnost

88 88 managementa. Podjetje lahko zraste tudi zaradi alokacije proizvodnih virov iz sedanjih proizvodnih zmogljivosti v nove, povečanja učinkovitosti in izboljšanja koordinacije dela znotraj podjetja ter reakcije podjetnikov in managerjev zaradi sociopsiholoških integracij znotraj podjetja. Za rast podjetja so ključni tako notranji kot zunanji dejavniki. Podjetnik in njegova vizija rasti predstavljata najpomembnejši notranji dejavnik, analizirati pa moramo tudi zunanje dejavnike kot so tržišče, možnost priskrbe ugodnih virov financiranja, primerne tehnologije in kadrov. Rast podjetja zahteva dolgoročno načrtovanje na osnovi analize temeljnih pogojev obstoja podjetja, kot je npr. dovolj visoka dolgoročna donosnost izdelkov ali storitev. Velikost je posledica rasti, rast pa je proces, ki ga ne moremo obravnavati ločeno od velikosti podjetja, tako da ne prepoznamo rasti, temveč spremembe pomembnih značilnosti. Ko podjetje raste, ponavadi spreminja svojo velikost, zato smo v tem magistrskem delu razmejili podjetja glede na velikost po kriterijih, kot so vodenje podjetja, kadri, organiziranost, prodaja, nabava in materialno gospodarjenje, proizvodnja, raziskave in razvoj ter financiranje. Rastoče podjetje potrebuje dinamične posle, pogoj za dinamične posle pa sta rast in nenehen razvoj podjetja. Izhodiščni model za presojanje bonitete rastočega podjetja smo povzeli po avtorici Urški Polšak Papič (2004), in sicer je to model za podporo odločanju pri presoji bonitete podjetja. Glede na slabosti in nevarnosti tega izhodiščnega modela, smo izgradili model za presojanje rastočega podjetja, v katerega smo vključili tudi kazalnike, ki so tipični za rastoča podjetja. Kazalnikom smo določili drugačno pomembnost, kot jo imajo v izhodiščnem modelu, kjer ni upoštevana faza življenjskega cikla. Izhodiščni model smo dopolnili z metodo analitični hierarhični proces (The Analytic Hierarchy Processs-AHP), ki jo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Saaty. Metoda AHP omogoča, da pri odločanju upoštevamo tako kvantitativne kot kvalitativne dejavnike. Pri AHP uporabljamo hierarhični model, ki je sestavljen za vsak problem odločanja iz cilja, kriterijev, pogosto pa tudi iz nekaj ravni podkriterijev in iz alternativ. S to metodo rešujemo strukturno zapletene in nejasne probleme, zato je pravšnja tudi za ugotavljanje bonitete rastočega podjetja. Za izgradnjo modela ter analizo rezultatov smo uporabili program Expert Choice, ki ga je razvila delovna skupina avtorjev metode AHP. V našem modelu so zajeti številni kriteriji v okviru kriterijev Osnovni podatki, Finančni podatki, Nefinančni podatki in Prihodnji razvoj. Te kriterije smo strukturirali v drevo kriterijev. Kriterijem smo določili pomembnost. Ta korak je zajemal določanje uteži za kriterije. Oceniti moramo pomembnost kriterijev, ki smo jih vključili v problem. To pomeni, da smo za vsak kriterij v modelu določiti ustrezno utež. Pomembnost kriterijev so primerjali zaposleni strokovnjaki v podjetju, ki smo mu presojali boniteto. Pri določitvi pomembnosti kriterijem pa smo upoštevali tudi teoretična spoznanja.

89 89 Za izražanje sodb o pomembnosti kriterijev smo uporabili primerjavo po parih, ki je ena izmed največjih prednosti programa Expert Choice. Nadalje smo alternative glede na kriterije na najnižji ravni ovrednotili s pomočjo vrednostnih funkcij in s tehniko vrednotenja t.i. Ratings. Model smo ocenili s pomočjo modela SWOT. Tako smo kot glavne prednosti modela omenili vključenost kriterijev, ki se navezujejo na življenjski cikel rasti podjetja, Model je primeren za presojanje bonitete rastočih podjetij. V modelu smo delno zagotovili dinamiko s kazalniki, kjer moramo že pri njihovem izračunu oz. oceni upoštevati daljše časovno obdobje. Tudi oblikovanje in dopolnjevanje modela je enostavno. Poteka lahko kot dodajanje novih kriterijev in (ali) spreminjanje uteži obstoječim kriterijem. Model zagotavlja možnost utemeljitve rezultatov in simulacijo na osnovi»kaj če«analize. S tem modelom smo izkoristili prednost programa Expert Choice, ki je predvsem določanje uteži kriterijem s primerjavo po parih. Kot slabost modela omenimo izpostavljenost vplivu odločevalcem, ki bi se mu radi izognili s čim bolj podrobno razlago kriterijev, vključenih v model. Določeni kazalniki so močno odvisni od dejavnosti podjetja, vpliv panoge, v kateri deluje podjetje, pa smo popolnoma zanemarili. Model bi lahko dopolnili oz. nadgradili z dodatnimi kazalniki, ki se navezujejo na temo življenjskega cikla rasti podjetja in ki bi se posvetili tudi vplivu panoge dejavnosti, v kateri se podjetje nahaja. V empiričnem delu raziskave smo najprej predstavili raziskovano podjetje s proizvodnega, tržnega, finančnega in kadrovskega vidika V podjetju se ukvarjajo s proizvodnjo, trgovino in posredništvom, pri čemer je največji delež proizvodnje. Na osnovi analize podjetja in preučitve dejavnikov bonitete smo pridobljene podatke aplicirali v model presojanja rastočega podjetja. Tako smo proučevanemu podjetju določili bonitetni razred. Opravili smo tudi analizo občutljivosti, pri kateri smo bistvenim kriterijem spreminjali uteži in spremljali, kako to vpliva na določitev bonitetnega razreda preučevanega podjetja. Ugotovili smo, da je model stabilen, kajti le bistveno spreminjanje uteži kriterijem pomembnejše vpliva na določitev bonitetnega razreda oz. uvrstitev preučevanega podjetja v drug bonitetni razred. Na osnovi teoretičnih spoznanj o povezavi med pojmom boniteta podjetja in fazo življenjskega cikla in dejavniki, ki so ključni pri presoji bonitete rastočega podjetja ter spoznanj pri presojanju bonitete izbranega podjetja, lahko potrdimo hipotezo, ki smo jo preverjali v tem magistrskem delu. Pri presojanju bonitete rastočega podjetja, ki ga proučujemo, prisojamo nekaterim dejavnikom bonitete drugačno pomembnost, kot je opredeljena v izhodiščnem modelu proučevanja bonitete podjetja, kjer življenjski cikel podjetja ne predstavlja pomembnega dejavnika pri ugotavljanju bonitete podjetja.

90 Povzetek ključnih predlogov Proučevano podjetje smo uvrstili v bonitetni razred C, kar pomeni, da podjetje poravnava obveznosti z zamudo, saj denarni tokovi ne zadostujejo za redno poravnavanje dospelih obveznosti. Tudi v podjetju ocenjujejo denarni tok kot nezadovoljiv. Podjetje ni podkapitalizirano, vendar se delež kapitala v obveznostih do virov sredstev zmanjšuje, povečuje pa se delež dolgov. Da bi podali predloge za izboljšanje poslovanja podjetja, moramo najprej pogledati, na katerih področjih je podjetje doseglo najslabše rezultate. Podjetje je najslabše rezultate doseglo glede na atribute Dnevi vezave obveznosti iz poslovanja, Dnevi vezave terjatev iz poslovanja, Hitri koeficient, Kratkoročni koeficient, Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi, Čisti denarni tok, Odvisnost od kupcev, Odvisnost od dobaviteljev, Indeks gibanja lastniškosti financiranja in Donosnost kapitala. Podjetje lahko za izboljšanje čistega denarnega toka uporabi več načinov. Podjetje bi si lahko s pogajanji pri dobaviteljih izboljšalo plačilne pogoje na način, da dobavitelji povečajo število dni odloženega plačila. Podjetje naj plačuje svoje obveznosti na valuto, predvsem pri poslovnih partnerjih, ki zaračunavajo zamudne obresti in ki jih moramo obvezno plačati. Med takšnimi poslovnimi partnerji so tudi banke, poleg tega zamujanje s plačili obveznosti do bank slabša boniteto podjetja. Slabša boniteta podjetja pa vodi do povečanih stroškov financiranja (npr. manj ugodna obrestna mera). Prav tako moramo paziti, da redno plačujemo dobaviteljem, ki nam obljubijo popust za pravočasnost plačila. Kadar je možno, naj podjetje prestavi projekte, ki zahtevajo veliko odlivov, na kasnejši čas, ko bo denarni tok ponovno zadovoljiv. Podjetje lahko poveča denarni tok s tem, da kupcem zmanjšuje število dni odloženega plačila. Podjetje naj kupcem pravočasno izdaja račune, najbolje na isti dan, kot je datum odpreme oz. opravljene storitve. Kupce, ki zamujajo s plačilom, je potrebno večkrat opomniti za plačilo, saj imamo tako večje možnosti za hitrejše plačilo, kot pa da kupca ne opominjamo. Vprašati se moramo tudi, kako donosni so kupci, ki nam ne plačujejo v skladu z dogovorom. Ko si podjetje izboljša čisti denarni tok, s tem zmanjša tudi dneve vezave obveznosti iz poslovanja in dneve vezave terjatev iz poslovanja. Z zmanjšanjem obveznosti bi se izboljšale vrednosti tudi atributom Hitri koeficient, Kratkoročni koeficient in Razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Podjetje mora čim hitreje zmanjšati svojo odvisnost od kupcev in dobaviteljev, kajti prevelika odvisnost povečuje tveganje za krizo poslovanja podjetja Kupci so lahko danes še zelo dobičkonosni in redni plačniki, vendar se lahko to s spremembo njihovega poslovanja zelo hitro poslabša. Kupci lahko tudi prekinejo sodelovanje s podjetjem in takrat podjetje izgubi tržišče. Zato je smiselno, da podjetje posluje z dovolj velikim številom dobičkonosnih kupcev, ki s seboj niso bistveno povezani v smislu raznih lastniških povezav ali drugačnih odvisnosti.

91 91 Tako kupci kot dobavitelji lahko hitro spremenijo svoje pogoje poslovanja, če vedo, da smo odvisni od njih. Marsikateremu podjetju tako dobavitelji zvišujejo cene in krajšajo roke plačil, po drugi strani pa kupci izsiljujejo daljše roke plačil terjatev ter nižajo cene izdelkom oz. storitvam podjetja. Podjetju se sedaj odpira možnost razširitve poslovnih povezav zaradi vstopa na trge Evropske unije in Kitajske ter s tem zmanjšanja odvisnosti od dobaviteljev in kupcev. Podjetje povečuje svojo zadolženost ter se tako izpostavlja tveganju, ki izhaja iz negotovosti poplačila vseh obveznosti. V primeru, da poslovni projekti, ki jih podjetje financira, ne bodo uspeli oz. ne bodo dosegli pričakovanih rezultatov, bo denarni tok podjetja manjši, kot je sedaj planirano, to pa lahko povzroči težave v poslovanju podjetja. V literaturi večkrat opazimo svarila pred slabo načrtovano rastjo, ki lahko podjetje vodi v propad. Glede na slabe finančne kazalnike mora management podjetja dobro premisliti zamisli o nadaljnji rasti podjetja. Morda bi bilo bolje, če bi v podjetju izbirali projekte, ki bi v najkrajšem možnem času prinašali dobiček in povečali denarni tok, ki bi omogočal nadaljnje financiranje novih dolgoročnejših projektov. Vsekakor pa morajo biti nadaljnji projekti podjetja usklajeni s politiko in strategijami podjetja. Podjetje mora približati strategije zaposlenim tako, da jih seznani z njimi. Izboljšave v podjetju so možne le s kakovostnim kadrom, zato je pomembno, da so zaposleni zadovoljni, kajti tako lahko preprečimo fluktuacijo zaposlenih. Zavedati se moramo, da so zadovoljni zaposleni bolj motivirani za delo, nezadovoljni zaposleni pa ali odidejo ali pa delujejo demotivacijsko na ostale zaposlene. Ko zaposleni odide iz podjetja, je lahko to za podjetje velik strošek. Z zaposlenim namreč odidejo tudi znanje in izkušnje, ki si jih je nabral tudi v tem podjetju. Poleg tega terja uvajanje novih zaposlenih čas in pripravljenost že zaposlenih, ki s tem niso tako učinkoviti na svojih delovnih področjih. Kljub temu, da tudi novo zaposleni prinesejo s seboj ideje in znanje, menimo, da zmanjšanje fluktuacije zaposlenih pozitivno vpliva tako na motiviranost zaposlenih kot tudi na učinkovitost poslovnih procesov. Z rastjo podjetja lahko poskrbimo za priliv novih zaposlenih z novimi idejami in znanji ter poskrbimo za stabilen razvoj s kadri, ki poznajo poslovanje podjetja, njegove prednosti, slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki izhajajo iz tega.

92 92 LITERATURA 1. Ban, Sandra., Tekavčič, Metka Primerjalno analiziranje slovenskih podjetij z različnimi ekonomskimi kazalci in kazalniki. V Analiziranje kot strokovno orodje uveljavljanja prednosti in odpravljanja pomanjkljivosti v poslovanju združb. Portorož: zveza ekonomistov Slovenije, str Belak, Janko Politika podjetja in strateški management. Maribor: Založba MER. 3. Bennett, Maureen Managing Growth. Pitman Publising: London. 4. Bergant, Živko Izrazna moč izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov. Bančni vestnik 7-8: Bergant, Živko. 1998a. Izrazna moč bilance stanja. Bančni vestnik 4: Bergant, Živko Sistem kompleksne analize finančnega položaja podjetja. Ljubljana: ITEO-Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo. 7. Bircher, Bruno Profil uspešnosti za jutri. V Podjetništvo, politika podjetja in management, urednik J. Belak. Maribor: Založba Obzorja. 8. Čančer, Vesna. 2003a. Analiza odločanja-izbrana poglavja. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. 9. Čančer, Vesna Inconsistency in the assessmentof the criteria inportance in the creditworthiness evaluation. V SOR '03 /The 7th International Symposium on Operational Research in Slovenia /. Podčetrtek: Slovenian Society Informatika, str Čančer, Vesna, Knez-Riedl, Jožica Why and How to Evaluate the Creditworthiness of SME's Business Partners. International Small Business Journal 23: Duh, Mojca., Kajzer, Štefan Razvojni modeli podjetja in managementa. Maribor: Založba Mer. 12. Duhovnik, Meta Obračunski in denarni tokovi kot podlaga za ugotavljanje uspešnosti. Ljubljana: Zveza računovodij finančnikov in revizorjev Slovenije. 13. Filipič, Peter Analiza možnosti naložb prostih denarnih sredstev. V Analiziranje za potrebe strateškega odločanja ter dosežki analitske prakse in teorije. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, str Frigo, Mark L Strategy and balanced scorecard. Strategic Finance 84: 6-9.

93 Gasking, Terry Perfect Financial Ratios. London: Century Business. 16. Glas, Miroslav Pet pasti rastočega podjetja. Gazela 6: Hočevar, Marko Kritičen pogled na nekatere sodobne računovodske metode. Iks 11: Kajzer, Štefan Opredelitev managementa. V Podjetništvo, politika podjetja in management, urednik J. Belak. Maribor: Založba Obzorja, str Kaplan, Robert S, in David P. Norton Uravnoteženi sistem kazalnikov. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 20. Kaplan, Robert S, in David P. Norton Strateško usmerjena organizacija. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 21. Kavčič, Slavka Analiza poslovnega izida. V Analiza kot podlaga za odločitve v novem gospodarskem sistemu. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, str Knez-Riedl, Jožica Analiza delovanja tekmecev. V Analiziranje za potrebe strateškega odločanja ter dosežki analitske prakse in teorije. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, str Knez-Riedl, Jožica. 1998a. Objektivizacija presoje bonitete podjetja s pomočjo panožnih dejavnikov. Doktorska disertacija. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta. 24. Knez-Riedl, Jožica Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 25. Koletnik, Franc Analiziranje računovodskih virov. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 26. Končina, Miro, in Ksenija Mirtič Izvajanje poslovnega preobrata v podjetjih v rasti. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo. 27. Lipnik, Janez Oblike izkaza finančnega izida za zunanje poslovno poročanje. Iks 1-2: Miheljak, Marija Informacijska vrednost kazalnikov poslovanja iz zornega kota uporabnikov in njihove izrazne moči. V Metode, modeli in orodja analiziranja ter poslovnega odločanja. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, str Mugler, Josef Življenjski cikel in posebnosti razvoja malih in srednje velikih podjetij. V Razvoj podjetja in razvojni management, urednik J. Belak. Gubno: Založba MER, str

94 Pfohl, Hans C. in Paul. Kellerwessel Mala, srednja in velika podjetja. V Podjetništvo, politika podjetja in management, urednik J. Belak. Maribor: Založba Obzorja, str Polšak Papič, Urška Sodobno presojanje bonitete bančnih komitentov s pomočjo ekspertnega sistema za večparametrsko odločanje. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 32. Pučko, Danijel Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 33. Rajkovič, Vladislav Kako storiti več za kakovost zdravja in šolstva?. V Modra knjiga: Civilna družba v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: Društvo občanski forum, Služba vlade RS za evropske zadeve, str Rejc, Adriana Pomen nefinančnih informacij pri spremljanju uspešnosti poslovanja v slovenskih podjetjih. Revizor 14: Roberts, A. Mark Know How Fast Your Business Can Grow. Air Conditioning. Heating $ Refrigertion News 221: Saaty, Thomas.L Decision Making for Leaders. Pittsburgh: RWS Publications. 37. Saaty, Thomas.L Fundamentals of Decision Making and Priority Theory with the Analytic Hierarchy Process. Pittsburgh: RWS Publications. 38. Sorensen, Dean The value market. Strategic Finance 85: Stern, Joel. M., Shiely, John. S Eva kot izziv: uvajanje sprememb, ki v organizacijo prinašajo dodano vrednost. GV založba: Ljubljana. 40. Stutely, Richard Uspešen poslovni načrt: hitra pot do veščega poslovnega načrtovanja za poslovodje in podjetnike. Primath: Ljubljana. 41. Tajnikar, Maks Tvegano poslovodenje: knjiga o gazelah in rastočih poslih. Gea College: Ljubljana. 42. Štrukelj, Tjaša Razvojni management v fazi rasti in zrelosti podjetja.. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomska-poslovna fakulteta. 43. Tekavčič, Metka Nekateri vidiki analize uspešnosti poslovanja. V Analiza kot podlaga za odločitve v novem gospodarskem sistemu. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije, str

95 Tekavčič, Metka Uravnotežen sistem kazalcev uspešnosti poslovanja. Gospodarski vestnik 26: Turk, Ivan Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije: Ljubljana. 46. Tyran, Michael R Handbook of Business and Financial Ratios. Woodhead- Faulkner: New York. 47. Walsh, Ciaran Key Management Ratios: How to analize. Pitman Publising: London.

96 96 VIRI 1. Expert Choice, Inc., Expert Choice. Dostopno na: [ ]. 2. ibon. Dostopno na: [ ]. 3. Interna gradiva podjetja X. 4. Letno poročilo podjetja X Letno poročilo podjetja X Letno poročilo podjetja X Slovenski računovodski standardi Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. 8. Vlada RS Zakon o bančništvu. Uradni list RS Vlada RS Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS Vlada RS Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uradni list RS 42.

97 97 PRILOGA 1 TABELA 1: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ BONITETNI RAZRED PODJETJE BILANČNI PODATKI NEFINANČNI PODATKI BONITETNI RAZRED 33% 33% 33% zelo neugodni zelo slabi sprejemljivi E zelo neugodni slabi nesprejemljivi E neugodni zelo slabi nesprejemljivi E zelo neugodno slabi dobri D zelo neugodno slabi sprejemljivi, dobri D zelo neugodno srednji sprejemljivi D zelo neugodno srednji, dobri nesprejemljivi D neugodno srednji nesprejemljivi D srednje ugodno slabi sprejemljivi C ugodno slabi sprejemljivi C ugodno slabi sprejemljivi C zelo ugodno slabi sprejemljivi C neugodno odlični odlični B neugodno dobri odlični B srednje ugodno, neugodno dobri odlični B zelo ugodno dobri dobri A zelo ugodno odlični sprejemljivi A Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.14). TABELA 2: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ PODJETJE OSNOVNI PODATKI NAČRTI PODJETJE 40% 60% negativni neustrezni zelo neugodno povprečni zelo neustrezni zelo neugodno povprečni neustrezni neugodno pozitivni neustrezni neugodno pozitivni ustrezni zelo ugodno Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.14).

98 98 TABELA 3: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ OSNOVNI PODATKI ŠTEVILO ZAPOSLENIH LETA DELOVANJA PRAVNA OBLIKA DELEŽ IZVOZA OSNOVNI PODATKI 30% 30% 20% 20% do 10 zaposlenih do 2 leti d.o.o. * negativni do 10 zaposlenih do 2 leti k.d., d.n.o. do 30% negativni do 10 zaposlenih do 2 leti * do 10% negativni do 10 zaposlenih novoustanovljeno (do 6 mesecev) ostalo * negativni do 10 zaposlenih novoustanovljeno (do 6 mesecev) d.o.o. do 30% negativni do 10 zaposlenih novoustanovljeno (do 6 mesecev) k.d., d.n.o. do 10% negativni do 10 zaposlenih do 6 let ostalo do 10% negativni do 20 zaposlenih do 2 leti ostalo * negativni do 20 zaposlenih do 2 leti d.o.o. do 30% negativni do 20 zaposlenih do 2 leti k.d., d.n.o. do 10% negativni do 20 zaposlenih novoustanovljeno (do 6 mesecev) ostalo do 10% negativni do 50 zaposlenih do 2 leti ostalo do 10% negativni do 20 zaposlenih 6 let d.d. 30% pozitivni do 50 zaposlenih do 6 let d.d. 30% pozitivni do 50 zaposlenih 6 let d.o.o. 30% pozitivni do 50 zaposlenih 6 let k.d., d.n.o. do 30% pozitivni do 50 zaposlenih 6 let d.d. * pozitivni do 50 zaposlenih novoustanovljeno (do 6 mesecev) d.d. 30% pozitivni do 50 zaposlenih do 6 let d.o.o. 30% pozitivni do 50 zaposlenih do 6 let k.d., d.n.o. do 30% pozitivni do 50 zaposlenih do 6 let d.d. * pozitivni do 50 zaposlenih 6 let * 30% pozitivni do 50 zaposlenih 6 let d.o.o. do 30% pozitivni do 50 zaposlenih 6 let k.d., d.n.o. * pozitivni Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 4: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ NAČRTI PRIHODNJI DENARNI TOKOVI NAČRTI GLEDE PROMETA IN INVESTICIJ NAČRTI 58% 42% ne zadostujejo niso prisotni zelo neustrezni ne zadostujejo delno prisotni neustrezni zadostujejo prisotni zelo ustrezni

99 99 Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 5: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ BILANČNI PODATKI STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA OBRAČANJE IN LIKVIDNOST BILANČNI PODATKI 38% 38% 24% < 15% < 2% ustrezno zelo slabi < 15% 2%-5% neustrezno zelo slabi 15%-30% < 2% neustrezno zelo slabi 50%-70% > 8% zelo ustrezno odlični > 70% 5%-8% zelo ustrezno odlični > 70% > 8% manj ustrezno odlični Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 6: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ OBRAČANJE IN LIKVIDNOST OBRAČANJE LIKVIDNOST OBRAČANJE IN LIKVIDNOST 50% 50% neustrezno neustrezna neustrezno ustrezno zelo ustrezna zelo ustrezno zelo ustrezno ustrezna zelo ustrezno Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 7: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ OBRAČANJE

100 100 DOBA VEZAVE TERJATVE DO KUPCEV DOBA VEZAVE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV DOBA VEZAVE ZALOG OBRAČANJE 42% 29% 29% > 100 dni > 100 dni dni neustrezno > 100 dni dni dni neustrezno > 100 dni dni > 60 dni neustrezno dni > 100 dni dni neustrezno dni dni > 60 dni neustrezno > 100 dni dni dni manj ustrezno > 100 dni dni dni manj ustrezno > 100 dni < 35 dni * manj ustrezno < 35 dni < 35 dni dni zelo ustrezno Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 8: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ LIKVIDNOST KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV KRATKOROČNI KOEFICIENT LIKVIDNOST 65% 35% < 0,7 1-1,4 neustrezna > 2 1,5-2 zelo ustrezna Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15). TABELA 9: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ NEFINANČNI PODATKI POSLOVANJE S STRANKAMI POSLOVNI PROCESI KADROVSKA SITUACIJA NEFINANČNI PODATKI 40% 30% 30% nezadovoljivo zelo neustrezni srednje ugodna nesprejemljivi nezadovoljivo neustrezni neugodna nesprejemljivi nezadovoljivo srednje ustrezni zelo neugodna nesprejemljivi srednje zadovoljivo zelo neustrezni zelo neugodna nesprejemljivi zelo zadovoljivo ustrezni ugodna odlični zelo zadovoljivo zelo ustrezni srednje ugodna odlični Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.15).

101 101 TABELA 10: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ POSLOVANJE S STRANKAMI TRŽNI DELEŽ GLEDE NA KONKURENCO ODNOS DO STRANK ODVISNOST POSLOVANJE S STRANKAMI 32% 34% 34% precej manjši slab srednja nezadovoljivo precej manjši srednji visoka nezadovoljivo manjši slab visoka nezadovoljivo nekoliko večji dober nizka zelo zadovoljivo precej večji srednji nizka zelo zadovoljivo precej večji dober srednja zelo zadovoljivo Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). TABELA 11: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ ODVISNOST ODVISNOST OD KUPCEV ODVISNOST OD DOBAVITELJEV ODVISNOST 57% 43% visoka * visoka * visoka visoka srednja srednja srednja nizka srednja nizka Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). TABELA 12: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ POSLOVNI PROCESI

102 102 NOVOSTI INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA POPRODAJNE STORITVE POSLOVNI PROCESI 35% 24% 41% nezadovoljive zelo slaba nezagotovljene zelo neustrezni nezadovoljive srednja delno zagotovljene srednje ustrezni nezadovoljive srednja, dobra delno zagotovljene srednje ustrezni srednje zadovoljive * delno zagotovljene ustrezni srednje zadovoljive, zadovoljive dobra delno zagotovljene ustrezni srednje zadovoljive, zadovoljive * delno zagotovljene ustrezni srednje zadovoljive srednja delno zagotovljene ustrezni srednje zadovoljive dobra delno zagotovljene ustrezni zadovoljive zelo dobra zagotovljene zelo ustrezni zelo zadovoljive dobra zagotovljene zelo ustrezni zelo zadovoljive zelo dobra delno zagotovljene zelo ustrezni Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). TABELA 13: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ NOVOSTI INOVACIJE NOVI PROIZVODI IN BLAGOVNE ZNAMKE NOVOSTI 50% 50% neuspešne ni prisotno nezadovoljive neuspešne srednje prisotno srednje zadovoljive srednje uspešne srednje prisotno srednje zadovoljive srednje uspešne srednje prisotno srednje zadovoljive srednje uspešne ni prisotno srednje zadovoljive srednje uspešne prisotno zadovoljive uspešne srednje prisotno zadovoljive uspešne prisotno zelo zadovoljive

103 103 Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). TABELA 14: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ KADROVSKA SITUACIJA VODSTVENA KVALITETA NASLEDSTVENE MOŽNOSTI ZAPOSLENI KADROVSKA SITUACIJA 44% 23% 33% negativna delno zagotovljene neugodni zelo neugodna negativna * zelo neugodni zelo neugodna povprečna delno zagotovljene zelo neugodni zelo neugodna negativna delno zagotovljene srednje ugodni neugodna povprečna zagotovljene zelo neugodni neugodna pozitivna * zelo neugodni neugodna negativna zagotovljene ugodni srednje ugodna pozitivna zagotovljene neugodni srednje ugodna pozitivna zagotovljene srednje ugodni ugodna pozitivna zagotovljene ugodni zelo ugodna Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). TABELA 15: ODLOČITVENA PRAVILA ZA IZPELJANI KRITERIJ ZAPOSLENI FLUKTUACIJA STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENI 56% 44% visoka ( 10%) neugodna zelo neugodni srednja (< 10%) zelo neugodna neugodni visoka ( 10%) ugodna srednje ugodni srednja (< 10%) ugodna ugodni srednja (< 10%) ugodna ugodni nizka (<5%) zelo ugodna zelo ugodni Vir: Prirejeno po Polšak Papič (2004, Priloga 3, str.16). PRILOGA 2 SLIKA 1: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA OSNOVNI PODATKI

104 104 SLIKA 2: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ OSNOVNI PODATKI SLIKA 3: IZRAŽANJE SODB KRITERIJEM KAZALNIKI OBRAČANJA, LIKVIDNOSTNI KAZALNIKI, KAZALNIKI GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA IN OKOLJSKI KAZALNIKI

105 105 SLIKA 4: DOLOČITEV UTEŽI KAZALNIKOM OBRAČANJA, LIKVIDNOSTNIM KAZALNIKOM, KAZALNIKOM GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA TER OKOLJSKIM KAZALNIKOM GLEDE NA KRITERIJ FINANČNI PODATKI SLIKA 5: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA KAZALNIKI OBRAČANJA SLIKA 6: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ KAZALNIKI OBRAČANJA SLIKA 7: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA LIKVIDNOSTNI KAZALNIKI

106 106 SLIKA 8: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ LIKVIDNOSTNI KAZALNIKI SLIKA 9: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA KAZALNIKI GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA SLIKA 10: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ KAZALNIKI GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA

107 107 SLIKA 11: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA OKOLJSKI KAZALNIKI SLIKA 12: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ OKOLJSKI KAZALNIKI SLIKA 13: IZRAŽANJE SODB KRITERIJEM TRŽNA USMERITEV IN KADRI SLIKA 14: DOLOČITEV UTEŽI KRITERIJEM TRŽNA USMERITEV IN KADRI SLIKA 15: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA TRŽNA USMERITEV

108 108 SLIKA 16: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ TRŽNA USMERITEV SLIKA 17: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA KADRI SLIKA 18: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ KADRI

109 109 SLIKA 19: IZRAŽANJE SODB ATRIBUTOM KRITERIJA PRIHODNJI RAZVOJ SLIKA 20: DOLOČITEV UTEŽI ATRIBUTOM GLEDE NA KRITERIJ PRIHODNJI RAZVOJ

110 110 PRILOGA 3 SLIKA 1: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ OSNOVNI PODATKI SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2

111 111 SLIKA 2: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ FINANČNI PODATKI SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2 SLIKA 3: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ NEFINANČNI PODATKI SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2

112 112 SLIKA 4: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ PRIHODNJI RAZVOJ SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2

113 113 SLIKA 5: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ KAZALNIKI OBRAČANJA SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2 SLIKA 6: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ LIKVIDNOSTNI KAZALNIKI SIMULACIJE 1 IN SIMULACIJE 2

114 114 SLIKA 7: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ KAZALNIKI GOSPODARNOSTI, DONOSNOSTI IN FINANCIRANJA SLIKA 8: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ OKOLJSKI KAZALNIKI

115 115 SLIKA 9: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ TRŽNA USMERITEV SLIKA 10: ANALIZA REZULTATOV GLEDE NA KRITERIJ KADRI