DIPLOMSKO DELO ZUNANJA REVIZIJA S POUDARKOM NA EKOLOŠKEM VIDIKU: PRIMER TALUM, D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MITJA HORVAT

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZUNANJA REVIZIJA S POUDARKOM NA EKOLOŠKEM VIDIKU: PRIMER TALUM, D. D. Ljubljana, avgust 2009 MITJA HORVAT

2 IZJAVA Študent Mitja Horvat izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Slavke Kavčič, in da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

3 Kazalo Uvod Ekologija in okolje Pomen ekologije in okolja Pomen ekologije in okolja za podjetje Sistemi ravnanja z okoljem Pomembne postavke računovodskih izkazov ravnanja z okoljem Bilanca stanja ravnanja z okoljem Izkaz poslovnega izida ravnanja z okoljem Razkritja okoljskih postavk v letnem poročilu Razkritja v letnem in konsolidiranem letnem poročilu Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom Revidiranje Vrste revidiranja Cilji revizije Zunanje revidiranje Predstavitev družbe Talum Talum in njegova ekološka osveščenost Značilnosti Taluma, d. d Okoljski vplivi na različna obdobja tovarne in njihova opredelitev stroškov Program za ravnanje z okoljem Zunanja revizija v Talumu s poudarkom na ekološkem vidiku Predhodna revizija Zaključna revizija Analiza bilance stanja Sredstva Obveznosti do virov sredstev Analiza izkaza poslovnega izida Prihodki Stroški Odhodki Revizija poslovnega poročila Okoljsko poročanje družbe Talum Sklepne ugotovitve revizorja...39 Sklep...40 Literatura in viri...41 i

4 Kazalo tabel Tabela 1: Primer bilance stanja ekologije... 6 Tabela 2: Primer izkaza uspeha ekologije... 7 Tabela 3: Opredmetena osnovna sredstva, v EUR Tabela 4: Dolgoročne rezervacije, v EUR Tabela 5: Celotni stroški ustavitve elektrolize B z ekološko sanacijo v DE Elektrolize Tabela 6: Celotni stroški dokončne sanacije škode v okolju povzročene z elektrolizo A Tabela 7: Celotni stroški sanacije škode zaradi odlagališča rdečega blata Tabela 8: Neposredni stroški ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, v EUR Kazalo prilog Priloga 1: Bilanca stanja na dan in na dan , v EUR. 1 Priloga 2: Izkaz poslovnega izida za leto 2007 in na dan , v EUR. 2 ii

5 Uvod Že v preteklosti so podjetja izrabljala okolje, vendar so to počela postopoma. To je pripeljalo do pomanjkanja nekaterih dobrin in poslabšanja obnovitve naravnih dobrin in virov. Pomembno je ohranjati naravo oz. naravne vire, saj človeštvo nima prihodnosti brez narave. Podjetja se ukvarjajo z rekonstrukcijo proizvodnje, ki vpliva na izboljšanje ekološkega poslovanja. Poleg sanacije in odprave škode na podjetja vpliva tudi strožja okoljevarstvena zakonodaja, mednarodni standardi in vse večja ozaveščenost ljudi. Raznovrstni odpadki so nujen strošek rastočega podjetja, vendar se je s časom odnos do odpadkov spremenil zaradi spoznanja, da odpadki škodujejo okolju in zdravju. V podjetjih je prevladalo spoznanje, da je ohranjanje naravnih virov pomembnejše od proizvodnje z nizkimi stroški. Podjetja postajajo ekološko ozaveščena in namenjajo posebno pozornost okoljski odgovornosti ter si tako utrjujejo dobro ime. Namen diplomskega dela je na praktičnem primeru prikazati postopke in naloge, ki jih mora opraviti zunanji revizor, če želi podati mnenje o računovodskih izkazih revidiranega podjetja, ki je pri tem osredotočeno na okolje in na ekološki vidik. Diplomsko delo je razdeljena na štiri sklope. V prvem sklopu je predstavljen vpliv ekologije in okolja na podjetje ter dva sistema ravnanja z okoljem. Govori o pomembnih postavkah računovodskih izkazov ravnanja z okoljem, kjer je prikazana tabela bilance stanja in izkaza poslovnega izida ravnanja z okoljem. Prvi sklop je zaključen z razkritji okoljskih postavk v letnem poročilu. V drugem sklopu je opredeljena revizijska dejavnost. Vsebuje tako razlago vrst in ciljev revidiranja, kot tudi predstavitev zunanjega revidiranja, kjer je omenjeno okoljsko revidiranje. Tretji sklop temelji na predstavitvi družbe Talum ter njeni osveščenosti do okolja. Predstavljene so značilnosti družbe, okoljski vpliv na različna obdobja tovarne in program za ravnanje z okoljem. Četrti sklop govori o gospodarskih kategorijah, ki imajo vpliv na okolje pri revidirani družbi. Predstavljene so predhodna in zaključna revizija ter revizija poslovnega poročila revidirane družbe za leto Ta sklop je zaključen z ugotovitvami revizorja. Diplomsko delo je zaključeno s sklepom, v katerem sem povzel ugotovitve, ki se navezujejo na ravnanje družbe Talum z okoljem. 1

6 1 Ekologija in okolje 1.1 Pomen ekologije in okolja Pomen ekologije in okolja za podjetje Danes si težko predstavljamo področje, ki ga ne bi ocenjevali z vidika prijaznosti do okolja. Ekologija s svojim širokim pomenom vpliva na marsikatero podjetje, saj predstavlja strošek poslovanja. Podjetje je tako prisiljeno najbolj učinkovito izrabiti svoja omejena sredstva, zmanjšati odpadke, s katerimi bi vplivali na onesnaževanje okolja, ter omejiti proizvodnjo v mejah, ki jih postavlja okolje. Ekološko ravnanje v podjetjih vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij oz. izboljšuje njihove proizvode in storitve. S prijaznostjo do okolja si lahko podjetja okrepijo svoj ugled in povečajo konkurenčnost na trgu. Podjetja so v današnjem času omejena tudi z okoljevarstveno zakonodajo, predpisi in okoljevarstvenimi standardi. Poleg upoštevanja le-teh mora podjetje o okolju tudi poročati in razkriti določene postavke v letnem poročilu. Mnoge družbe so zelo občutljive na vprašanja v zvezi z okoljem in pri svojem poslovanju ravnajo z minimalnim upoštevanjem zakonskih predpisov. Te organizacije se odločajo za uveljavitev predpisov šele takrat, ko so uzakonjeni. Zelo pomemben faktor pri analizi okolja in naknadnih ukrepih za preprečevanje negativnih vplivov posegov v okolje predstavlja politična volja posameznih držav. Razpoložljiva tehnologija povzroča onesnaževanje voda, tal in zraka, zmanjševanje emisij pa skoraj vedno zahteva sprejemanje kompromisov med gospodarskimi aktivnostmi in skrbjo za čisto okolje (Smrekar, 2007, str. 38). Družba, ki si prizadeva odgovorno ravnati z okoljem, si mora postaviti osnovna merila na področju ravnanja z okoljem. Zoppejeva (2002, str. 47) v svoji magistrski nalogi opisuje merila, ki jih predlaga Chuch Sutfin iz podjetja WMX Technologies Inc.: Varovanje okolja in stopnjevanje skrbi za okolje: ekološka naravnanost in osveščenost družbe je pomemben del poslovodenja družbe. Vse načrtovanje in vse dejavnosti se vodijo tako, da se preprečuje onesnaževanje in, da se omejijo negativni vplivi na okolje. Razvoj in raziskovanje: razvoj, proizvodnja in trženje izdelkov ali storitev, ki so okolju neškodljivi. Zmanjševanje vplivov tveganja na okolje, popravljanje in odpravljanje napak, presojanje in spreminjanje politike ravnanja z okoljem: spremljanje sistema ravnanja z okoljem z rednimi nadzornimi meritvami in periodičnimi pregledi. Preverjanje njegove učinkovitosti in nenehno izboljševanje. Skladnost s standardom ISO 14001: redno preverjanje skladnosti ravnanja z okoljem z notranjimi presojami in z lastnimi presojevalci ter izvajanje zunanje presoje. Izvajanje vseh dejavnosti z veljavno zakonodajo. 2

7 Aktivno vključevanje v okoljevarstveno gibanje: vključitev družbe oz. predstavnikov družbe v spreminjanje zakonodaje, opozarjanje javnosti na onesnaževanje okolja. Odgovorna uporaba naravnih virov, zmanjševanje odpadkov, recikliranje, odlaganje odpadkov: skrb za odgovorno uporabo naravnih virov, za zmanjševanje odpadkov in za odlaganje odpadkov na predvidena zaščitena mesta. Varen odvoz odpadkov na deponije. Letno poročilo ravnanja z okoljem: vsako leto izdelati okoljevarstveno poročilo, dostopno zaposlenim in javnosti oz. lokalni skupnosti, ki jo poročilo zadeva. Javna politika ravnanja z okoljem in seznanjanje javnosti: seznanjanje zaposlenih s cilji, izobraževanje, usposabljanje in motiviranje za aktiven odnos do okolja. Obveščanje strank, dobaviteljev, javnosti in lokalne skupnosti o okoljskih usmeritvah in zadevah. Aktivno sodelovanje Sistemi ravnanja z okoljem Med najbolj razširjene standarde ravnanja z okoljem sodijo British Standard - BS 7750, direktiva EU - EMAS (angl. Environmental Management and Audit Scheme), prostovoljna regulativa ECO LABELLING SYSTEM za proizvode in ISO mednarodne organizacije za standardizacijo. V nadaljevanju bom predstavil standard ISO in EMAS. Standard ISO Sistem ravnanja z okoljem zajema celovito obvladovanje okoljskih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti. Poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev obsega tudi: uravnavanje stroškov, učinkovito izkoriščanje sredstev, preprečevanje onesnaževanja, odzivanje na zahteve in pričakovanja poslovnih partnerjev organizacije, lastnikov oz. ustanoviteljev organizacije in ostale zainteresirane javnosti. Smernice za sistem ravnanja z okoljem se najdejo v standardu ISO 14001:2004, njegova uporaba pa organizaciji pomaga, da uresniči okoljevarstvena načela svoje okoljske politike. Tako lažje obvladuje morebitne nevarnosti za okolje, se nenehno izboljšuje in prilagaja novim zahtevam kupcev, trga, zakonodaje ter napredku znanosti in tehnologije (ISO 14001, 2009). Zoppejeva (2002, str ) razlaga, da je sistem ravnanja z okoljem organizacijska struktura z jasno določenimi in dokumentiranimi postopki, procesi, sredstvi in odgovornostmi, kar omogoča učinkovito in sistematično ravnanje z okoljem. Ob izpolnjevanju omenjenih zahtev pridemo do dokazov, ki dokazujejo učinkovitost okoljskega sistema, ki je v skladu z omenjenim standardom. Učinkovita uporaba sistemov ravnanja z okoljem družbam omogoča prepoznavanje vpliva na okolje ter njegovo kar največje zmanjšanje. Izboljšan nadzor procesnih operacij omogoča delovanje v skladu z okoljevarstvenimi zahtevami in pomembno znižanje stroškov. 3

8 Ključni elementi standarda ISO so (Zoppe, 2002, str. 53): Okoljska politika: politika do okolja, zahteve za izvajanje okoljske politike, način za postavljanje in doseganje ciljev. Planiranje: analiziranje okoljske podobe organizacije (procesi, proizvodnje, storitve in materiali, ki jih organizacije uporabljajo). Uporaba in operacije: uporaba in organizacija procesov, namenjenih kontroli in izboljšanju aktivnosti. Preverjanje in korektivni ukrepi: vsebujejo kontrolo (opazovanje, merjenje, zapisovanje karakteristik in aktivnosti), ki lahko zelo vpliva na okolje. Vodstveni pregled: opravi ga najvišje vodstvo organizacije za zagotovitev ustreznosti in učinkovitosti. Nenehno izboljševanje: je ključna sestavina sistema ravnanja z okoljem. Uvajanje standarda ISO v podjetje prinaša določene prednosti, ki pa niso vidne takoj, saj je potrebno kar nekaj časa, da se ugotovijo zmanjšani stroški. Prednosti so (Zoppe, 2002, str. 53): manjša poraba energije, smotrna uporaba naravnih virov, manjši stroški odstranjevanja odpadkov, zmanjšano tveganje zaradi nesreč, konkurenčne prednosti, večji ugled v javnosti, večje zanimanje morebitnih vlagateljev, nižje zavarovalne premije, izpolnjevanje predpisov in zakonskih določil. Seveda pa standard ISO tudi motivira zaposlene v podjetju, da se osredotočijo na celoten sistem ravnanja z okoljem in ne samo na stroške, saj je ravnanje z okoljem dolgoročen cilj. EMAS (Environmental Management and Audit Scheme) Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih. Ključni dejavniki, ki ločijo shemo EMAS od ISO 14001, so odprtost, odkritost in periodično objavljanje preverjenih okoljskih informacij. Glavni način seznanjanja javnosti z rezultati nenehnega izboljševanja učinkov ravnanja z okoljem predstavlja okoljska izjava in je hkrati priložnost za promocijo pozitivne podobe organizacije pri kupcih, dobaviteljih, okolici, pogodbenikih in zaposlenih. Organizacija lahko objavi tudi preverjene izvlečke iz okoljske izjave, s katerimi želi približati okoljske rezultate posameznim zainteresiranim stranem (Kaj pomeni EMAS, 2009). Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je shema EMAS vzpostavila tudi pri nas, vendar le pri nekaterih družbah. Zahteve regulative so v nekaterih elementih enake zahtevam standarda ISO V drugih elementih, kot npr. pri okoljskem poročanju, notranji presoji in shemi zunanje 4

9 verifikacije in registracije, pa so zahteve podrobnejše in zahtevnejše kot v standardu ISO in smernicah za okoljsko presojanje (Borštnik, 2004). V juliju 2008 je Evropska komisija predlagala, da se ponovno pregleda EMAS za povečanje sodelovanja podjetij in zmanjšanje upravne obremenitve in stroškov, zlasti za mala in srednje velika podjetja (What is EMAS, 2009). Družbe, ki pripravljajo letno okoljsko poročilo, že v veliki meri izpolnjujejo zahteve EMAS regulative. Zahteva po nenehnem izpolnjevanju zakonodaje bo slovenskim podjetjem predstavljala največjo oviro, ostale zahteve pa se večinoma že uporabljajo. Marsikatera podjetja ne bodo vstopila v shemo EMAS, je pa za ta podjetja smiselno spodbujati izdelavo letnih okoljskih poročil, ki v današnjem času postajajo eno od pomembnejših orodij za promocijo okoljsko odgovornega podjetja (Borštnik, 2004). 1.2 Pomembne postavke računovodskih izkazov ravnanja z okoljem Bilanca stanja ravnanja z okoljem Ravnanje z okoljem vključuje tekoča obvladovanja izdatkov, stroškov in prihodkov. Ukvarja se tudi z dolgoročnejšimi vprašanji varovanja okolja. Tu gre predvsem za naložbe v stalna sredstva, ki so z vidika varovanja okolja pomembna v procesu proizvodnje. Poleg sredstev se preučujejo tudi obveznosti, ki nastajajo iz naslova varovanja oz. ravnanja okolja. S takim proučevanjem pridemo do informacij o (Mohar, 1998, str. 29): vrsti sredstev in virih sredstev, ki služijo varovanju okolja, neposredni in posredni uporabi sredstev za varovanje okolja, kraju, času in načinu uporabe, obsegu (stopnji) obrabe oz. porabe v poslovnem procesu, kraju in načinu financiranja naložb za potrebe varovanja okolja. Najpomembnejše postavke aktive so investicije v opredmetena osnovna sredstva, namenjena varovanju okolja, pri ostalih sredstvih pa je potrebno biti pozoren na morebitno zmanjšanje njihove vrednosti zaradi spremenjenih okoljevarstvenih usmeritev. Najpomembnejše postavke na pasivi so rezervacije, ki se delijo na (Mohar, 1998, str. 30): rezervacije, namenjene sanaciji že povzročenega onesnaženja, rezervacije za morebitne kazni za povzročeno onesnaženje okolja, rezervacije za razne (predvidene) okoljevarstvene dajatve, rezervacije za vzpostavitev prvotnega stanja, rezervacije za večja popravila okoljevarstvenih opredmetenih osnovnih sredstev, drugo. 5

10 Tabela 1 prikazuje primer bilance stanja ekologije. Levi del tabele predstavlja aktivo, v tem primeru sredstva, desni del pa prikazuje pasivo, v tem primeru obveznosti do virov sredstev. Podobno tabelo uporabljajo podjetja, ki imajo v svojih ciljih vključeno skrb za okolje. Tabela 1: Primer bilance stanja ekologije SREDSTVA 1. Stalna sredstva za ekološke potrebe 1.1 Neopredmetena sredstva: - materialne pravice, ustanovna vlaganja, patenti, stroški izobraževanja in drugo. 1.2 Opredmetena sredstva: - naravno bogastvo, delovna sredstva. 1.3 Dolgoročne finančne naložbe: - dolgoročna vlaganja in posojila. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.Kapital za ekološke potrebe 1.1 Osnovni kapital 1.2 Rezerve 1.3 Dobiček iz varovanja okolja 1.4 Izguba iz varovanja okolja 2. Dolgoročne rezervacije 2.1 Rezervacije za ekološke potrebe 2. Gibljiva sredstva za ekološke potrebe 2.1 Zaloge: - material, nedokončana proizvodnja, gotovi izdelki in blago v zalogi. 2.2 Terjatve iz poslovnih razmerij: - predplačila, terjatve do kupcev. 2.3 Terjatve iz kratkoročnih finančnih naložb: - dana kratkoročna posojila in podobno. 2.4 Druge kratkoročne terjatve: - terjatve do zaposlenih in podobno. 2.5 Aktivne časovne razmejitve 3. Dolgoročne obveznosti 3.1 finaciranje ekoloških potreb 4. Kratkoročne obveznosti 4.1 Financiranje ekoloških potreb 4.2 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročne finančne obveznosti, druge kratkoročne obveznosti 5. Pasivne časovne razmejitve 5.1 Razmejitve za ekološke potrebe Vir: T. Horvat, Priprava letnega poročila za komuniciranje z interesnimi skupinami podjetja, 2000, str Izkaz poslovnega izida ravnanja z okoljem V izkazu poslovnega izida ravnanja z okoljem se izkazujejo posebne ekonomske kategorije, kot so posebni stroški, odhodki in prihodki, ki se nanašajo na varovanje okolja. Mednje sodijo stroški za zaščito naravnega okolja, amortizacija osnovnih sredstev, ki so namenjena varovanju naravnega okolja, ter prihodki, ki so povezani z odprodajo odpadkov. Glede na vrsto dejavnosti se lahko pojavljajo različni pretekli in bodoči izdatki, ki pomenijo stroške v sedanjem in prihodnjem poslovanju. Prav tako imamo opravka s prihodki, ki so namenjeni pokrivanju omenjenih stroškov. Tabela 2 prikazuje izkaz uspeha ekologije, ki ga lahko uporabijo družbe pri prikazu svojega dela na področju okoljevarstva. 6

11 Tabela 2: Primer izkaza uspeha ekologije Prihodki Prihodki iz redne poslovne dejavnosti, povezani z varstvom okolja Prihodki iz namenskih sredstev Prihodki iz naslova aktiviranja lastnih učinkov, namenjenih varstvu okolja Prihodki iz naslova zaračunavanja ekoloških učinkov kupcem Odhodki Stroški ekološke dejavnosti Odhodki financiranja iz naslova ekoloških naložb Drugi odhodki ekološke dejavnosti Dobiček ali izguba iz ekološke dejavnosti Vir: I. Mohar, Ekološko usmerjen računovodja, 1998, str Razkritja okoljskih postavk v letnem poročilu Razkritja v letnem in konsolidiranem letnem poročilu V letnem poročilu se odgovarja na vprašanja, ki so pomembna za izide poslovanja, za finančni položaj podjetja ali za njegov razvoj in način ukrepanja podjetja v zvezi s tem. Zaradi tega morajo informacije nuditi pošten pregled razvoja poslovanja podjetja in njegovega položaja do obsega, ko lahko okoljska vprašanja nanj neposredno vplivajo. Priporočajo se naslednja razkritja (Lačen, 2004, str ): Usmeritev in programi podjetja glede ukrepov varstva okolja, predvsem preprečevanja onesnaženja. Izboljšanje na ključnih področjih varstva okolja (npr. emisije v preteklih petih letih). Obseg uvajanja ukrepov varstva okolja zaradi sedanjih ali prihodnjih predpisov. Informacije o okoljskem delovanju podjetja, kot so poraba energije, materiala, vode, obseg emisij, odstranjevanje podatkov. Priporoča se uporaba kazalcev okoljske učinkovitosti in, kjer je pomembno, podrobnejša predstavitev informacij po odsekih. Poudarjena je pomembnost zagotavljanja količinskih podatkov v absolutnih številkah za emisije in porabo energije, vode in materialov za poslovno leto ter primerljivih podatkov za prejšnje leto. Za boljše razumevanje njihove pomembnosti so lahko vrednostni podatki prikazani v povezavi z zneski v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida. Sklicevanje na posebno okoljsko poročilo. Če ga podjetje izdaja in če vsebuje podrobnejše ali dodatne okoljske informacije, navedene v prejšnji točki, se lahko v letnem poročilu poda povzetek teh informacij ter navede, da je nadaljnje pomembne informacije moč najti v okoljskem poročilu. Informacije v posebnem okoljskem poročilu morajo biti skladne z informacijami v letnem poročilu in letnih računovodskih izkazih. Če je bilo okoljsko poročilo verificirano s strani zunanjega presojevalca, se to navede v letnem poročilu. Namen, omejitve, datum poročanja in obdobje, za katerega se poroča, naj bi bili v letnem in okoljskem poročilu enaki. 7

12 1.3.2 Razkritja v pojasnilih k računovodskim izkazom V pojasnilih k letnim računovodskim izkazom in konsolidiranim letnim računovodskim izkazom naj podjetja razkrijejo (Lačen, 2004, str. 55): metode vrednotenja, ki se nanašajo na okoljske postavke; izredne okoljske stroške; druge rezervacije, če niso razkrite v obrazcu bilance stanja; pogojne okoljske obveznosti, vključno z opisom narave teh obveznosti; za vsako pomembno okoljsko obveznost opis njene narave in navedbo roka in pogojev poravnave; nediskontiran znesek obveznosti in diskontno mero, če je uporabljena metoda sedanje vrednosti; računovodske usmeritve pri stroških dolgoročnega vzpostavljanja prvotnega stanja, prenehanje uporabe sredstev in odstranjevanja; kazni, globe zaradi neskladnosti z okoljskimi predpisi in nadomestila tretjim osebam za povzročeno škodo ali poškodbo, ločeno od okoljskih stroškov; vladne spodbude za varstvo okolja, vključno s pogoji in računovodsko obravnavo. 2 Revidiranje Revidiranje lahko opredelimo kot sistematičen postopek nepristranskega pridobivanja in vrednotenja dokazov v zvezi z uradnimi trditvami o gospodarskem delovanju in dogodkih za ugotavljanje stopnje skladnosti teh uradnih trditev z uveljavljenimi sodili ter poročanje o izsledkih zainteresiranim uporabnikom (Taylor & Glezen, 1991, str.3). Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet 30. junija 2008 (ZREV-1, v nadaljevanju zakon), je vpeljal revidiranje v slovensko gospodarstvo. Zakon (ZREV-1, 2008) opredeljuje revidiranje računovodskih izkazov kot preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Revidiranje mora potekati na način, ki je določen s tem zakonom, Mednarodnimi revizijskimi standardi (MRS) in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Inštitut, drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oz. druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi. 8

13 2.1 Vrste revidiranja Kot omenjata Taylor in Glezen (1991), lahko razvrstimo revidiranje glede na povezanost posameznika (revizorja) oz. skupine (revizijske družbe) z naročnikom revizije ali zavezancem reviziji, na: Zunanje revidiranje, ki ga opravlja zunanji revizor. Zunanji revizorji opravljajo svoje neodvisne revizijske storitve na podlagi pogodb in niso zaposleni v organizaciji, katero revidirajo. Pri neodvisnih revizijskih storitvah običajno govorimo o revidiranju računovodskih izkazov. Notranje revidiranje, ki ga lahko opredelimo kot neodvisno presojanje znotraj organizacije za pregled in ocenjevanje njene dejavnosti. Notranje revidiranje opravljajo zaposleni v podjetju, katerim pripada določena neodvisnost in v nekaterih primerih morajo notranji revizorji poročati revizijski komisiji članov uprave. Po SRS 2006 (Slovenski računovodski standardi) se organizacija lahko tudi odloči, da za notranje revidiranje računovodenja pooblasti zunanjega strokovno usposobljenega izvajalca. Državno revidiranje, v okviru katerega državni uslužbenci iz različnih razlogov na različnih ravneh revidirajo različne organizacijske funkcije. 2.2 Cilji revizije Opredeljeni cilji revidiranja računovodskih izkazov pomagajo revizorju tako pri presoji pomembnih področjih, kot tudi pri odločanju uporabe revizijskih postopkov pri samem revidiranju. Revizor mora preveriti, če so vsi cilji izpolnjeni, saj lahko le tako poda strokovno in neodvisno mnenje o izkazanih računovodskih izkazih. V revizijski praksi se uporabljajo naslednji cilji revizije (Coopers & Lybrand, 1995): Popolnost (angl. Completeness) Ta revizijski cilj je značilen za vse kategorije računovodskih izkazov in je definiran kot dejstvo, da so v računovodskih izkazih zajete vse postavke in transakcije, ki tja sodijo. Točnost (angl. Accuracy) Pojem revizijskega cilja točnosti je najsplošneje definiran kot dejstvo, da so vse vknjižene transakcije, kakor tudi druge bilančne postavke, matematično točne, izvedene iz pravilnih osnovnih podatkov, poknjižene na vsebinsko ustrezen konto in enako tudi v glavni knjigi. Obstoj (angl. Existence/Occurrence) Revizijski cilj obstoj je najširše definiran kot dejstvo, da sredstva in obveznosti, izkazana v računovodskih izkazih, dejansko obstajajo. Enako oz. podobno velja tudi za opravljene transakcije v posameznem obračunskem obdobju. Časovna razmejitev (angl. Cut off) Splošna definicija cilja časovne razmejitve (preseka) označuje presek kot dejstvo, da so vse opravljene transakcije knjižene v ustreznem obračunskem obdobju. 9

14 Vrednotenje (angl. Valuation) Ta cilj je opredeljen kot primerno računovodsko vrednotenje ob upoštevanju sprejetih načel vrednotenja, ki so za posamezno računovodsko kategorijo ustrezno izbrani in tudi uporabljeni. Pravice in obveznosti (angl. Rights and obligation) Ta cilj je opredeljen kot izpolnjevanje pogojev, da so posamezna evidentirana sredstva pravica podjetja in da so evidentirani dolgovi obveznosti oz. dolžnosti podjetja na datum izdelave izkaza stanja. Predstavitev in razkritja (angl. Presentation and disclosure) Ta cilj je opredeljen kot dejstvo, da so podatki v računovodskih izkazih, kot tudi transakcije znotraj posameznega obračunskega obdobja, ustrezno kvalificirani in predstavljeni ter tudi dodatno obrazloženi, če je to zaradi jasnejšega razumevanja potrebno. 2.3 Zunanje revidiranje Zunanje revidiranje računovodenja je kasnejše presojanje poštenosti in resničnosti računovodskih podatkov, predvsem v letni bilanci stanja, izkazu poslovnega izida in drugih računovodskih izkazih. Z njim se ukvarjajo pooblaščeni revizorji, ki niso zaposleni v podjetju, katerega revidirajo. Zunanje revidiranje letnih računovodskih izkazov je za določene vrste podjetij predpisano, širše zunanje revidiranje računovodenja, zlasti zunanje revidiranje poslovanja, pa je prepuščeno odločitvam podjetja. Zunanji revizorji letnih računovodskih izkazov delujejo v javnem interesu, zato morajo biti odgovorni, neoporečni, nepristranski, neodvisni in poklicno skrbni. Revidiranje letnih računovodskih izkazov se začne s spoznavanjem poslovanja podjetja in s preizkušanjem njegovih ureditev računovodenja in notranjega kontroliranja. Nadaljuje se z opredelitvijo tveganja pri preizkušanju podatkov in izražanju mnenja o letnih računovodskih izkazih. Pri preizkušanju podatkov se uporabljajo različni revizijski postopki, tudi proučevalski (analitični) postopki in revizijsko vzorčenje, ki omogoča pridobitev revizijskih dokazov o pravilnosti postavk v letnih računovodskih izkazih. Revizor o revidiranih letnih računovodskih izkazih izda revizorjevo poročilo, v katerem izrazi mnenje brez pridržka, mnenje s pridržkom ali odklonilno mnenje, lahko pa se mnenja tudi vzdrži, če zanj ne more pridobiti ustreznih podlag. Če revizor izrazi mnenje, ki ni mnenje brez pridržka, mora v poročilo vključiti opis vseh bistvenih razlogov za to mnenje in po možnosti izmerjene možne učinke za računovodske izkaze (SRS 28, str ). 57. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da mora letne računovodske izkaze velikih, srednjih in dvojnih družb, povezanih družb in družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, najkasneje v šestih mesecih po preteku poslovnega leta pregledati samostojno revizijsko podjetje v skladu s posebnimi predpisi, to je zakona o revidiranju. Nekatere družbe revizijo naročijo na zahtevo lastnika, poslovodstva ali iz drugih razlogov, čeprav jih zakon ne zavezuje, da morajo biti njihovi računovodski izkazi revidirani. ZGD-1 določa le, za katere družbe je obvezno revidiranje računovodskih izkazov. Način in postopki revidiranja so predpisani z drugim zakonom, z zakonom o revidiranju. ZDG tudi določa, da revizor odgovarja družbi in delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o 10

15 revidiranju, določenih z zakonom, ki ureja revidiranje. Odgovornost za škodo je lahko kaznovana z denarnim zneskom do višine EUR. Omejitev odškodninske odgovornosti ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. Če revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, zavrne izdelavo mnenja, obveznost revidiranja ni izpolnjena. Zakon o revidiranju (ZREV-1, 2008) govori, da lahko storitve revidiranja opravlja samo revizijska družba in osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in so v delovnem razmerju z revizijsko družbo, ali pa imajo z revizijsko družbo sklenjeno pogodbo ali dogovor o poslovnem sodelovanju. Okoljsko revidiranje Okoljsko revidiranje se je začelo razvijati v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike in v Zahodni Evropi. To obdobje je vplivalo na to, da so razvite države pospešeno sprejemale obsežno okoljsko zakonodajo, da bi omejile škodljive posledice dejavnosti podjetij na okolje. Sprva je pojem okoljsko revidiranje označeval predvsem ugotavljanje in preverjanje zunanjih neodvisnih strokovnjakov, ki so preverjali, ali podjetja poslujejo v skladu z zahtevami sprejete okoljske zakonodaje. V zadnjem času pa se podjetja odločajo za izvedbo okoljskih revizij z namenom, da bi pridobila neodvisno zunanjo oceno o tem, ali je poslovodstvo oblikovalo in vzpostavilo učinkovito okoljsko politiko in tako zagotovilo sprejemljivo okoljsko naravnanost podjetja (Kaj je okoljsko revidiranje, 2009). Najpomembnejši rezultat opravljenih okoljskih revizij so priporočila: kako lahko podjetje na najbolj učinkovit način in z najnižjimi stroški zniža škodljive vplive na onesnaženje zunanjega okolja, kako lahko z uporabo okolju prijaznih tehnologij dolgoročno prihrani sredstva. Izvedba okoljskih revizij v podjetjih ni obvezna, kaže pa na visoko zavedanje podjetja o njegovi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja (Kaj je okoljsko revidiranje, 2009). Okoljsko revidiranje je sistematično, dokumentirano, redno in objektivno ocenjevanje procesa dejavnosti in storitev družbe v zvezi z (What is Environmental Audit, 2009): ocenjevanjem skladnosti z ustreznimi obveznimi in notranjimi zahtevami, olajšanjem nadzora vodstvu nad okoljskimi praksami, spodbujanjem dobrega okoljskega upravljanja, ohranjanjem zaupanja javnosti, dviganjem ozaveščenosti osebja, raziskovanjem možnosti za izboljšanje, uspešnostjo izhodišča za razvoj sistema okoljskega ravnanja. Koncept okoljskega revidiranja (Impact assessment and Environmental Auditing, 2009) je tesno povezan z naslednjimi dejavniki: Spremljanje stanja okolja (monitoring) je sistematično opazovanje stanja okolja ter dejavnikov, ki vplivajo na to. Glavni namen je predvidevanje sprememb stanja okolja in 11

16 zagotovitev začetnih podatkov za načrtovanje dokumentov, programov in projektov. Postopki spremljanja stanja v okolju, se določijo z zakonom. Okoljske norme so referenčne številke ali uporaba stopenj iz naravnih virov na enoto proizvodnje, določene za kakovost okolja, količino odpadkov in proizvodne enote. Okoljski standardi so dokumenti, ki določajo pravila, smernice, številčne vrednosti in urejajo dejavnosti ali rezultate dejavnosti, ki imajo ali lahko imajo vpliv na stanje okolja. Področje revizije navadno zajema (Planing the Environment Audit, 2009): material za gospodarjenje, varčevanje in druge možnosti; gospodarjenje in varčevanje z energijo; gospodarjenje z vodami in gospodarnost uporabe; nastajanje odpadkov, gospodarjenje in odlaganje; ocenjevanje in nadzor (notranji in zunanji) zmanjšanja hrupa; emisije v zrak in kakovost zraka v zaprtih prostorih; preprečevanje in pripravljenost okoljske nuje; prevozne storitve; zavedanje, usposabljanje in udeležbo zaposlenih v okoljskih zadevah; okoljske informacije javnosti; javne poizvedbe in pritožbe, odgovore; sistem okoljskega upravljanja ustanove, ustreznost in učinkovitost. Kot govori shema EMAS, mora revizijski program zagotoviti, da je revizijska družba preskrbljena z informacijami, ki jih potrebuje za pregled uspešnosti in učinkovitosti sistema ravnanja z okoljem organizacije. Celoten obseg revidiranja mora biti jasno opredeljen in mora izrecno navesti: področja, ki jih zajema; dejavnosti, ki bodo revidirane; okoljska merila, ki jih je treba upoštevati; obdobja, ki jih zajema revizija. Okoljsko revidiranje vključuje oceno dejanskih podatkov, potrebnih za ovrednotenje delovanja družbe (Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council on the voluntary participation by organisations in a Community eco - management and audit scheme, 2009). Revizor mora preveriti tudi poslovno poročilo družbe, v katerem je največkrat navedeno, kako se podjetje odgovorno obnaša do okolja. Revidiranje poslovnega poročila družbe Talum bom podrobneje predstavil v četrtem poglavju diplomskega dela pod točko

17 3 Predstavitev družbe Talum Talum, d. d., Kidričevo se ukvarja s proizvodnjo aluminija, ki je kovina prihodnosti, saj ne rjavi in daje predmetom zanesljivost in trajnost. Ne glede na to, kje, kdo in na kakšnih napravah se proizvaja aluminij, ostaja aluminij do neskončnosti ponovljiv in enak. Zgodovina podjetja sega v leto 1954, ko so tovarno slovesno odprli v navzočnosti številnih uglednih in častnih gostov. Redna proizvodnja glinice in aluminija je stekla leta Prvotno ime tovarne je bilo Tovarna glinice in aluminija Kidričevo (TGA), ki se je nato leta 1992 preimenovala v Talum, d. d. Je delniška družba v 80-odstotni lasti Elektra Slovenija, d. o. o. in ima vse proizvodne obrate v Kidričevem. Ob pogledu na zgodovino tovarne aluminija v Kidričevem je zlahka prepoznati dve bistveno različni podobi tovarne, ki sodita v dve različni obdobji. Prva podoba sega v obdobje od leta 1954 do leta 1983, ko se je postopoma izgradila tovarna TGA, ki je bila gigant na Dravskem polju. To je bil čas, ko so bili pomembni le gospodarski vidiki in doseganje ciljev državnih planov brez presoje o možnih posledicah na okolju. V tem obdobju so proizvedli prvi milijon ton aluminija. Družba je bila prepoznavna po visokem dimniku in značilni dimni zastavi, saj so bili usmerjeni v povečevanje proizvodnje na obstoječih proizvodnih napravah. Dimna zastava je vsebovala veliko žveplovega dioksida in prahu, poleg fluorovih plinov iz elektroliz pa je še dodatno zaznamovala okolje z odlaganjem rdečega blata in pepela na polja (Talum in okolje, 2007). Druga podoba sega v obdobje od leta 1984 do leta 2006, ko so postopoma uvedli tehnološko prenovo in ekološko sanacijo tovarne. Prvi mejnik je bilo leto 1984, ko se je začel projekt MPPA1 1, katerega bistveni cilji so bili tehnološka modernizacija, ekonomski cilji in predvsem ekološka sanacija proizvodnje, katere prva faza je bila dokončana leta Drugi mejnik je bilo leto 2000, ko se je začela 2. faza projekta modernizacije, ki je bila dokončana leta Talum je nadgradil svoj sistem kakovosti s standardom ISO/TS in ISO/IEC (Talum in okolje, 2007). 3.1 Talum in njegova ekološka osveščenost Značilnosti Taluma, d. d. Okolje je prostor, katerega del je človek in ni samo prostor, v katerem človek živi. Zaradi tega so v proizvodnji, zlasti pri načrtovanju gospodarskega razvoja, okoljevarstveni standardi postali povsem enakovredni ekonomskim, kar velja tudi za proizvodnjo aluminija. Talum ima 1 Pri projektu MPPA1 gre za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. 2 ISO/TS16949 je standard, katerega cilj je razvoj sistema vodenja kakovosti, ki vodi k nenehnemu izboljševanju, s poudarkom na preprečevanju pomanjkljivosti in zmanjševanju onesnaževanja. 3 ISO/IEC je standard, ki ga uporabljajo glavni preizkuševalni laboratoriji, da vzdržujejo nivo kakovosti rezultatov. 13

18 vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, kar omogoča, da delavci obvladujejo vplive proizvodnje aluminija v elektrolizah, proizvodnje v livarnah in proizvodnje anod na ožji in širši prostor in s tem tudi zmanjšujejo težo ''ekološke stopnje'', ki je obremenjena s preteklostjo. Družba teži k učinkovitemu sistemu ravnanja z okoljem, kar pomeni, da so vključeni vsi deli in vsa področja družbe. Cilj je uravnotežen trajnostni razvoj s stalnimi izboljšavami, ki omogoča razvoj okolju prijaznega podjetja. V Talumu je že vključen mednarodni standard ISO 14001, ki potrjuje: zavezanost sodelavcev na vseh ravneh in funkcijah za primerno ravnanje z okoljem in cilj podjetja, da preprečuje onesnaževanje v ravnovesju z družbenogospodarskimi potrebami. V podjetju so leta 2000 vzpostavili integrirani sistem kakovosti. Sprva je bil leta 1996 vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001, ki je bil nazadnje uspešno ratificiran leta Sistem za ravnanje z okoljem ter sistem za varnost in zdravje pri delu sta bila leta 2001 vzpostavljena s standardoma ISO in OHSAS Leta 2004 so integrirani sistem kakovosti dopolnili še z dvema standardoma, z ISO/TS za področje avtomobilske industrije in ISO/IEC za področje laboratorijskega preskušanja. Talumova nova podoba nosi prepoznavno sporočilo Lahkota prihodnosti in pojasnjuje ter odpravlja ponekod še vedno prisotne zmotne predstave o tovarni. Ob njeni tehnološki prenovi so bili zgrajeni sodobni objekti. Vgrajene so bile sodobne naprave po principu najboljših razpoložljivih tehnik 4, kar je v skladu z evropsko direktivo IPPC 5. Tovarno za proizvodnjo glinice in aluminija v Kidričevem so začeli graditi leta 1942, vendar je bila gradnja prekinjena ob koncu druge svetovne vojne. Gradnja se je nadaljevala komaj po letu Tovarna glinice s kotlovnico in značilnim visokim dimnikom ter elektroliza A sta bili zgrajeni leta Zmogljivost proizvodnje glinice je bila ob zagonu ton letno, primarnega aluminija pa ton letno. Livarna 1, v kateri se je proizvedeni aluminij vlival v hlebčke in enostavne oblike, ter potrebni pomožni in vzdrževalni objekti so iz tega obdobja. Pepel iz kotlovnice in rdeče blato sta bila odpadka iz proizvodnje glinice in te odpadke so začeli odlagati na poljih, kar je bilo na povsem neprimernem prostoru in ni vključevalo razmisleka o možnih posledicah v okolju. TGA se je v naslednjih letih širil. Dograjeval je proizvodne objekte in proizvodnja se mu je povečevala. 4 Te razpoložljive tehnike pomenijo bistven napredek tako z vidika produktivnosti, porabe energije in surovin, kot z vidika varovanja okolja oz. možnih emisij v okolje (Talum in okolje, 2007, str. 3). 5 IPPC (angl. Intergrated Pollution Prevention and Control) je direktiva, ki govori o preprečevanju in nadziranju onesnaževanja okolja. 14

19 : Zgradili so tovarno anodne mase in uvedli kontinuirani postopek proizvodnje glinice : Proizvodnja glinice je bila povečana na ton letno, proizvodnja aluminija v elektrolizi A pa na ton letno. Zgradili so tudi elektrolizo B in začela je obratovati z zmogljivostjo ton aluminija letno : Z rekonstrukcijami proizvodnih naprav je skupna proizvodnja aluminija narasla na ton letno, proizvodnja glinice pa na ton letno, kar je za takratne naprave pomenilo, da je bila dosežena največja možna proizvodnja. V livarni so ulivali enostavne prodajne proizvode, hlebčke, brame in T-formate v kvaliteti čistega aluminija in zlitin : Zaradi velike količine proizvedenega primarnega aluminija se je v novozgrajenem objektu Livarne 2 začel prehod na proizvodnjo zahtevnejših proizvodov, kot so lita žica, liti trak, rondelice, izparilniki, v proizvodnji glinice pa vodno steklo, specialne glinice, zeolit. To obdobje je veljalo za čas, ko so vsi proizvodni objekti obratovali brez ustreznih čistilnih naprav, saj sta čas in stopnja tehnološkega razvoja aluminijaste industrije to dopuščala. Podjetju TGA se je tako izoblikovala podoba velikega onesnaževalca okolja. Njihovo podobo je mogoče prikazati v naslednjih točkah: Dosežena je bila največja možna proizvodnja na takratnih napravah 6, vendar so proizvodni rezultati zaradi zastarelosti naprav bili slabi. Na lokacijo v Kidričevem so se zaradi narave proizvodnje transportirale velike količine surovin. Emisije v okolje so bile velike zaradi dimnika kotlovnice in iz elektroliz A in B, vendar se meritve teh emisij niso opravljale redno 7. V okolje so bile neprimerno odložene velike količine odpadkov, rdeče blato in pepel, ki so zato povzročali velike emisije različnih snovi v podtalnico in zrak. Po letu 1983 lahko govormo o začetku oblikovanja nove podobe in rasti moderne tovarne, saj so stekle priprave za realizacijo projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija - MPPA1, ki je bil zastavljen v dveh fazah. PRVA FAZA : Realizacija 1. faze projekta MPPA1 je vključevala tehnološko prenovo in ekološko sanacijo z vidika onesnaževanja okolja najbolj kritičnih delov proizvodnje, in to: izgradnjo nove elektrolize C z moderno tehnologijo in ustreznim čiščenja plinov, izgradnjo objektov za proizvodnjo anodnih blokov s sistemom čiščenja plinov in izgradnjo nove livarniške hale, Livarne 3 z novim proizvodnim programom; 6 Celotna proizvodnja aluminija je narasla na ton letno, proizvodnja glinice pa na ton letno (Talum in okolje, 2007, str. 5). 7 Celotno območje Kidričevega je bilo kljub ugodnim klimatskim razmeram po takratnih kriterijih razvrščeno v območje, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo (Talum in okolje, 2007, str. 5). 15

20 rekonstrukcijo elektroliznih peči v elektrolizi B z uvedbo tehnologije predpečenih anod, kar je, tudi z vidika varstva okolja, pomenilo pomemben napredek glede na prejšnje stanje : Nadaljevanje ekološke sanacije: ustavitev elektrolize A in proizvodnje glinice leta 1991 in popolna preusmeritev na uvoz glinice za potrebe elektrolize B in C; začetek sanacije odlagališč pepela in rdečega blata z ozelenitvijo; preimenovanje TGA v Talum leta Del objektov in naprav, kjer se je prej proizvajala glinica, se je preimenoval v Silkem in dobil namembnost za proizvodnjo ekološko čistih proizvodov : Obdobje novih projektov: ukinjanje proizvodnje ekonomsko manj donosnih proizvodov in zagon proizvodnje homogeniziranih aluminijevih drogov; ustavitev stare kotlovnice leta 1994 in zagon plinskih kotlov kot nadomestitev proizvodnje pare v starih kotlih, kurjenih s premogom; 21. novembra 1996 je bil zrušen od daleč vidni tovarniški dimnik, ki je bil simbol za spust emisij v okolje : Organizacijske in lastninske spremembe in pridobitev certifikata kakovosti ISO DRUGA FAZA : Pridobitev okoljskega certifikata ISO in realizacija 2. faze projekta MPPA1 z različnimi posodobitvami: izgradnja druge polovice elektrolize C, potrebnih pomožnih objektov, nove Livarne zlitin z ustreznimi čistilnimi napravami in izgradnja sistema kroženja tehnološke hladilne vode; dograditev in modernizacija objektov proizvodnje anodnih blokov z dograditvijo ustreznih čistilnih naprav, dograditvijo in modernizacijo Livarne 3 za pretaljevanje odpadnega aluminija in dograditvijo in posodobitvijo pomožnih objektov ter ureditvijo okolice objektov; modernizacija proizvodnje rondelic in izparilnikov in dograditev ustreznih čistilnih naprav. Talum je v primerjavi s TGA in letom 1984 skoraj za 3,5-krat povečal blagovno proizvodnjo, a ne le s ''taljenjem'' glinice, ampak s projektom MPPA1, ki je povečal blagovno proizvodnjo : Obdobje razširitve obvladovanja kakovosti in drugih aktivnosti na različne načine: z začetkom polnega obratovanja razširjene proizvodnje v elektrolizi C in zaprtega sistema hladilnih vod; s pridobitvijo certifikata ISO/TS za področje avtomobilske industrije in ISO/IEC za področje laboratorijskega preskušanja; z obeležitvijo petdesete obletnice proizvodnje primarnega aluminija leta 2004; z zaustavitvijo proizvodnje bram in platišč; z doseženo proizvodnjo ton aluminijskih proizvodov na leto; 16

21 z vstopom v mednarodno trgovalno shemo s toplogrednimi plini za obdobje ; z namestitvijo protihrupnih panelov za zmanjšanje hrupa v okolici iz transformatorjev elektrolize C; z zagotovitvijo dodatnih pokritih in nepokritih skladiščnih zmogljivosti za odpadni aluminij v okviru povečevanja pretaljevanja odpadnega aluminija z razširjenimi livarniškimi zmogljivostmi; z ureditvijo drugih objektov družbe Talum (upravna stavba, sanitarna); z modernizacijo Livarne 1 z uvajanjem nove tehnologije ulivanja zahtevnih proizvodov; z oddajo vloge za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja (IPPC) Okoljski vplivi na različna obdobja tovarne in njihova opredelitev stroškov Zavedanje o pomembnosti varovanja okolja je v družbi prisotno že dvajset let. V okviru tehnoloških posodobitev proizvodnje in pri izgradnji novih proizvodnih zmogljivosti je bil pomemben dejavnik vgradnja sodobnih čistilnih naprav, ki pomenijo obratovanje v skladu z zakonodajo in omogočajo zmanjšanje že obstoječih vplivov na okolje. Danes se v Talumu vsako uro v 25 čistilnih napravah in filtrih skupno prečisti več kot m 3 različnih tehnoloških plinov. Okoljski vplivi se vrednotijo z emisijami v zrak, emisijami v vode, ravnanjem z odpadki, porabo preostalih surovin, energije in drugih virov. V Talumu so zagotovili ustrezen način spremljanja stroškov pri različnih področjih ravnanja z okoljem, saj so želeli obvladovati stroške, ki nastanejo pri ravnanju z okoljem. Problem, s katerim se v podjetju Talum srečujejo, ni ugotavljanje okoljskih stroškov, temveč razporejanje le-teh. V naslednjih točkah so podani dejavniki, ki vplivajo na okolje. Znotraj teh dejavnikov se ločujejo stroški. Podani so tudi podatki o porabi v letu Emisije v zrak Najbolj značilne emisije v zrak iz proizvodnje aluminija in glinice so prah, plinski fluoridi, žveplov dioksid in ogljikov dioksid. Obvladovanje tega področja predstavlja naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem ter posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja pri izpustih v zrak. K opremi za obdelavo odpadnih plinov se štejejo ločevanje na podlagi težnosti, omejevanje nastajanja odpadnih plinov, naprave za razpršitev politantov v okoliški zrak in dodatno ogrevanje odpadnih plinov. Obratovalni stroški na tem področju so zamenjava filtrnih tkanin, absorbentov, polnil, opravljanje notranjih in zunanjih storitev obratovalnega monitoringa (Lačen, 2004, str. 68). 17

22 Emisije v vode Družba redno opravlja monitoringe (nadzore) odpadnih vod v skladu s pravilnikom o varstvu voda in zato ni zaslediti nobenih prekoračenj na 37 merjenih parametrih. Zaprti hladilni sistem v livarnah je pripomogel k več kot 50% zmanjšanju rabe vode, kar je bistven prispevek k ohranjanju naravnih virov. Mešane odpadne vode iz industrijske cone Taluma so malo obremenjene in vsi parametri ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim za izpust odpadnih vod v vodotok. Prispevek skupnih odpadnih vod k obremenitvi stare struge reke Drave je tako med 0,1 in 2% obremenjenosti vodotoka. Nadzor emisij v vode zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem in posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja pri izpustih v vode. Sem spadajo: zbiranje in transport odpadnih voda, preprečevanje, obdelava in odstranjevanje snovi v odpadnih vodi pred izpustom v površinske ali talne vode in tudi preprečevanje naključnega onesnaževanja vode. Obratovalni stroški odpadnih vod so: opravljanje monitoringa odpadnih vod, vzdrževanje kanalizacijskega sistema, peskolovcev, oljnih lovilcev, linearnega vsedalnika in sistema za obdelavo in pripravo vode (Lačen, 2004, str. 68). Emisije hrupa Dobavitelji in/ali proizvajalci opreme določajo emisije hrupa, ki so usklajene z mednarodnimi standardi oz. zakonodajo. To področje zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem s hrupom ter posebne pripomočke za preprečevanje oz. znižanje nivoja hrupa, vibracij na izvoru ter osamitev sprejemnikov hrupa in vibracij. Zahteva tudi opremo za izvajanje monitoringa hrupa in vibracij. Obratovalni stroški na področju zaščite pred hrupom in vibracijami so monitoring hrupa (emisijske meritve) in vibracij (Lačen, 2004, str. 69). Ravnanje z odpadki Zakonodaja in odnos do odpadkov sili Talum v primerno ravnanje z odpadki, saj obstaja možnost, da nekateri odpadki predstavljajo sekundarno surovino. Na nekdanjem odlagališču pepela je opazen stalen trend zmanjševanja. Primerno ravnanje z odpadki zahteva naložbe v opremo in obrate za nadzor nad onesnaževanjem in posebne pripomočke za preprečevanje onesnaževanja na področju odpadkov. Sem spadajo: preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastalih količin, zbiranje, transport, obdelava, končno odstranjevanje odpadkov in monitoring odpadkov. Obratovalni stroški na področju odpadkov so: izdelava ocen odpadkov, analize odloženih odpadkov, transportni stroški, vzdrževanje ekoloških otokov, odstranjevanje odpadkov (Lačen, 2004, str. 68). 18

23 Uporabe energije, surovin in drugih virov V Talumu uporabljajo električno energijo, zemeljski plin in toplotno energijo. Brez električne energije v družbi ne morejo proizvesti aluminija, zato so velik porabnik le-te. Toplotno energijo potrebujejo za ogrevanje prostorov, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje vstopnega zraka v proizvodnih enotah. Zemeljski plin je nasledil premog za proizvodnjo pare, ki so ga uporabljali v času proizvodnje glinice, vendar je zemeljski plin z vidika onesnaževanja okolja čista energija. Sprememba tehnologije je bistveno zmanjšala specifično porabo energije in družba Talum se lahko primerja z drugimi proizvajalci aluminija v svetu (Lačen, 2004, str. 69). Surovine so lahko v vsakem proizvodnem procesu eden glavnih problemov onesnaževanja okolja, zato v Talumu smotrno uporabljajo surovine z natančnim sledenjem specifičnih porab z vidika stroškov in z vidika varstva okolja. Surovine, ki jih družba uporablja, so glinica, aluminijev fluorid, kalcijev fluorid, kriolit, soda, petrol koks in katranska smola. Takse okoljskih vplivov Takse predstavljajo stroške ravnanja z okoljem. Vrste taks so (Vidic, 2003, str. 80): Taksa za obremenjevaje voda Leta 1996 je bila uvedena kot prva izmed taks, ki so bile določene z Zakonom o varstvu okolja. Ta taksa določa način obračunavanja, odmere in plačevanje takse, njeno višino ter merila za znižanje ali oprostitev plačevanja takse za obremenjevanje voda. Zavezanci za odpadne vode morajo vsako leto v letnem poročilu sporočiti količino letnega onesnaženja, kar pomeni osnovo za določitev takse. Tako posameznik v resnici plača toliko kot onesnažuje. V primerih, ko se komunalne vode čistijo na komunalni ali skupni čistilni napravi, je potrebno ugotoviti učinek čiščenja, ker se višina takse zmanjša za ugotovljeni učinek. Tako je tudi tukaj ugotovljen princip plačila glede na dejansko onesnaženje. Cena za enoto obremenitve narašča, zato je država z uvedbo takse skušala onesnaževalce spodbuditi, da bi namesto plačevanja takse skladno z višino onesnaževanja, ki ga povzročajo, sredstva raje namenili v naložbe, ki bi vodile k zmanjševanju onesnaženja. Uredba je danes doživela 9 sprememb in dopolnitev (Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje vode, Uradni list RS št. 44/1995, 8/1996, 124/2000, 49/2001, 105/2003, 8/2004, 23/2004, 123/2004, 142/2004). Taksa za obremenjevanje zraka z emisijami CO 2 Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 je bila spremenjena leta 2002, do danes pa je doživela 4 manjše spremembe in dopolnitve (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS, št. 58/2005, 87/2005, 20/2006 in 78/2008). Nova uredba je bolj investicijsko naravnana in je uvedla kar nekaj novosti na področju takse za obremenjevanje emisije CO 2 v primerjavi z uredbo leta Leta 2009 naj bi oblika dovoljenje za oprostitev plačila takse v celoti zamrla. Zavezanec za plačilo te takse je 19