STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

Transcription

1 STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek Statistični urad Republike Slovenije izvaja letno raziskovanje o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, poenoteno na območju EU, od leta S tako pridobljenimi podatki spremljamo stanje informacijske družbe v Sloveniji in njen napredek. Poleg temeljnih kazalnikov (opremljenost z IKT, uporaba in intenzivnost uporabe strojne in programske IKT) je vsako leto podan poseben poudarek kaki specifični temi s področja IKT. Pomembna kazalnika, ki se izračunavata, sta tudi delež podjetij, ki uporabljalo e-trgovanje (prek spletnih strani ali RIP), in vrednost e-trgovanja glede na celotno vrednost prihodka podjetja. V raziskovanju leta 2009 je bil poseben poudarek na prednostih in ovirah podjetij pri e-trgovanju, v letu 2010 pa je poudarek na varnosti pri uporabi IKT in stroških nabav in investicij v IKT. SURS objavi rezultate raziskovanja konec leta, Evropska komisija pa na podlagi teh podatkov izda poročilo o napredku v EU in v posameznih državah. Abstract COMMUNITY SURVEY ON ICT USAGE AND E-COMMERCE IN ENTERPRISES The Statistical Office of the Republic of Slovenia (SORS) has been conducting the annual EU harmonised survey on the usage of information- communication technologies in enterprises from 2004 onwards. With the collected data we are monitoring the status and progress of information society in Slovenia. Besides basic indicators (equipment with ICT, intensity of the usage of ICT hardware and software), each year special emphasis is placed on a particular theme form the ICT area. One of the important indicators which are collected is also the percentage of e-commerce conducted by enterprises (via websites and EDI) and the value of e-commerce in regard of total turnover of the enterprise. In the 2009 survey special emphasis was placed also on the benefits and barriers of e- commerce in enterprises. In the 2010 survey the emphasis is on e-security while using ICT and on purchases and investments in ICT. SORS publishes the survey data at the end of each year and on the basis of these data the European Commission publishes a report on the progress made in the EU and in individual Member States. Ključne besede raziskovanje o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovanje, statistični podatki, statistično raziskovanje, i2010 Key words Survey on information-communication technologies, survey, statistical data, statistical survey, i UVOD Informacijsko-komunikacijska tehnologija spreminja način poslovanja in vpliva na način proizvodnje v podjetjih. Uporaba IKT je eden najpomembnejših dejavnikov pri inovacijah in odpira nove možnosti za razvoj podjetja. Pri nosilcih političnih odločitev so zato zelo pomembne informacije o stanju, razvoju in predvsem napredku družbe in gospodarstva na področju informacijske družbe. Zbrani podatki jim omogočajo sprejemanje smernic in Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

2 odločitev, s katerimi lahko omogočijo nadaljnji razvoj družbe ter spodbujajo gospodarstvo. Evropska komisija je začela izvajati poenoteno raziskovanje o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih ter raziskovanje o uporabi IKT v podjetjih leta 2002, z namenom, da bi tako spremljala razvoj informacijske družbe. 1.1 POENOTENO RAZISKOVANJE IN PRAVNA PODLAGA Namen raziskovanj je pridobiti primerljive statistike o uporabi IKT v državah članicah EU in o stanju razvoja v posameznih državah ter EU. Primerljive podatke pa je mogoče pridobiti le z uporabo skupne metodologije; ta zajema poenotene definicije in klasifikacije, poenotena vprašanja, poenoteno obdobje izvajanja ter primerljivo ciljno populacijo. Na območju EU je to zagotovljeno z Uredbo ES 808/ Uredba predstavlja zakonsko podlago za izvedbo raziskovanja in prepušča posameznim državam, da izberejo način, kako bodo zbrale podatke. Statistični urad Republike Slovenije je prvič izvedel letni raziskovanji o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih ter v podjetjih v letu 2004 in s tem zagotovil uradni vir podatkov o razvoju informacijske družbe in uporabi IKT v podjetjih. V letu 2005 je Evropska komisija sprejela Strategijo i2010, da bi tako spodbudila rast gospodarstva in zaposlovanja v Evropi (z naslednjimi prednostnimi nalogami: ustvariti enoten evropski informacijski prostor, spodbuditi inovacije ter investicije v IKT ter doseči vključenost v evropsko informacijsko družbo z boljšimi javnimi storitvami in kakovostjo življenja). Za spremljanje razvoja je bil sprejet 'i2010 benchmarking okvir', ki je definiral temeljne kazalnike za merjenje napredka (v letu 2011 ga bo nasledil nov okvir 'digitalna Evropa'). Zaradi obsežnosti hitrega razvoja IKT se vsako leto nameni posebna pozornost tudi specifični temi s področja IKT, ki odraža potrebe uporabnikov podatkov. 2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA O UPORABI IKT V PODJETJIH 2.1 Enote opazovanja V letno raziskovanje so vključena podjetja z vsaj 10 zaposlenimi osebami, ki se ukvarjajo s poslovnimi dejavnostmi iz področij C do N in R v SKD Vključene so: predelovalne dejavnosti; oskrba z električno energijo, plinom in paro; oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja; gradbeništvo; trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; promet in skladiščenje; gostinstvo; informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter popravilo računalnikov in telekomunikacijskih naprav. Javni sektor ni vključen v raziskovanje. 2.2 Namen in teme Zaradi specifičnosti teme naj bi vprašalnik izpolnili informatiki, direktorji ali zaposlene osebe, ki so seznanjene s strojno in programsko opremo, ki se uporablja v podjetju. Z raziskovanjem se pridobivajo podatki o opremljenosti podjetij z IKT, o namenu uporabe in o intenzivnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Najpomembnejši del 1 UREDBA (ES) št. 1006/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo 2 Standardna klasifikacija dejavnosti 2008, Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

3 analize je pridobiti informacije o vplivu uvedbe IKT v podjetjih na različnih področjih (npr. o vplivu na proizvodnjo, na inovacije, na prihodek podjetja). Opremljenost podjetij z IKT (od računalnikov, programske opreme, odprtokodnih operacijskih sistemov do spletnih strani) V letu 2009 je imelo v Sloveniji 69 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami spletno stran. Pri spletnih straneh postajajo vedno pomembnejše tudi stopnja razvitosti spletne strani, storitve in možnosti, ki jih podjetja nudijo obiskovalcem teh strani. 62 % podjetij objavlja kataloge ali cene izdelkov in storitev, ki jih nudijo. Slika 1: Delež podjetij s spletno stranjo, evropska primerjava, 2009 V zadnjih letih se je v Sloveniji izvedel prehod z ozko- na širokopasovno internetno povezavo (85 % opazovanih podjetij v 2009; povprečje EU-27 je 82 %). Od leta 2010 bo pri raziskovanju bolj poudarjena brezžična povezava prek modema ali mobilnega telefona (z vsaj 3G-tehnologijo), ki omogoča dostop do spleta in posledično do informacijskega sistema podjetja. Pomemben je tudi podatek o tem, koliko zaposlenih oseb uporablja pri svojem delu prenosne naprave (z vsaj 3G- tehnologijo) za dostop do interneta. Ker je pri dostopu do interneta najpomembnejša hitrost, naj bi se v prihodnosti zastavljalo tudi vprašanje o pogodbeni hitrosti dostopa do interneta. 2.3 Namen uporabe IKT v podjetjih Z uporabo oziroma z intenzivnostjo uporabe IKT se spremlja, v kolikšni meri in za katere namene podjetja uporabljajo programsko opremo in internet. Zbirajo se podatki o uporabi storitev e-uprave; e-trgovanje; uporaba avtomatske elektorske izmenjave podatkov, e- trgovanja, uporaba radijskih identifikacijskih tehnologij (RFID) itd. V letu 2011 bo v raziskovanju posebej poudarjena uporaba storitev e-uprave v podjetjih (uporaba specifičnih storitev; ovire pri uporabi storitev e-uprave). Zastavljala pa naj bi se tudi vprašanja o uporabi storitev e-naročanja. Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

4 2.4 Avtomatska elektronska izmenjava podatkov V raziskovanju je vrsta vprašanj in vsebinskih sklopov namenjenih avtomatski elektronski izmenjavi podatkov, in sicer: 1. elektronski izmenjavi podatkov med podjetjem in sistemi IKT zunaj podjetja (npr. prejemanje naročil strank prek računalniške izmenjave podatkov RIP, pošiljanje ali prejemanje e-računov itd.). Slika 2: Podjetja, ki e-račune prejemalo ali jih pošiljajo, evropska primerjava, elektronski izmenjavi informacij o upravljanju nabavne verige (z dobavitelji ali strankami bodisi prek spletnih strani bodisi prek samodejnega elektronskega prenosa podatkov, npr. XML, EDIFACT)); 3. elektronski izmenjavi informacij znotraj podjetja (uporaba računalniškega paketa ERP ali računalniškega programa CRM). 2.5 E-trgovanje Posebno pomemben je za Komisijo podatek o vrednosti e-trgovanja. Pri e-trgovanju gre za prodajo blaga ali storitev (prejem rezervacij) prek spletnih strani (ekstraneta) ali RIP (računalniške izmenjave podatkov). Pri RIP se podatki izmenjujejo v dogovorjenem formatu (npr. EDIFACT, UBL, XML itd.). Po metodologiji se v to raziskovanje ne zajemajo naročila, prejeta prek elektronske pošte. Povečuje pa se tudi potreba po podatkih o vrednosti e- trgovanja glede na tip prodaje: B2B (prodaja podjetij drugim podjetjem); B2C (prodaja končnim potrošnikom) in B2G (prodaja javnemu sektorju). Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

5 V letu 2008 je tako 11 % opazovanih podjetij prejemalo naročila prek spletnih strani ali RIPa, povprečje EU-27 je 13 % opazovanih podjetij. Po tej poti so opazovana podjetja ustvarila 12 % celotnega dohodka (brez DDV), to je enako povprečju v EU-27. V letu 2009 so bile v raziskovanju posebej poudarjene prednosti, ki jih za podjetja pomeni vpeljava e-trgovanja, ter ovire, s katerimi se spopadajo vsa podjetja, ki so uvedla tak način trgovanja. 57 % podjetij, ki so v letu 2008 prejemala naročila prek računalniških omrežij, je imelo zaradi vpeljave elektronske prodaje višji dohodek. 48 % podjetij je videlo prednost elektronske prodaje v dostopu do novih trgov in s tem v večjih prodajnih možnostih; 42 % podjetij je z vpeljavo elektronske prodaje znižalo transakcijske stroške. Za 58 % vseh podjetij je bila pri elektronski prodaji glavna težava ali ovira neprimernost njihovih izdelkov ali storitev za tak način prodaje. Slika 3: Težave in ovire pri elektronski prodaji (prek spletne strani ali računalniške izmenjave podatkov) v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami, Slovenija, Uporaba radijskih identifikacijskih tehnologij Namen raziskovanja je tudi spremljati nove trende in uporabo najnovejše IKT. Tako je bilo v letu 2009 prvič zastavljeno vprašanje o uporabi radijskih identifikacijskih tehnologij (RFID) in namenih uporabe. RFID omogoča shranjevanje in priklic podatkov na daljavo z uporabo RFID etiket ali oddajnikov, kjer se podatki prenašajo prek radijskih valov. To tehnologijo je leta 2009 v Sloveniji uporabljal enak delež podjetij, kot je bilo povprečje v EU-27, in sicer 3 % podjetij. Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

6 Slika 2: Nameni uporabe radijskih identifikacijskih tehnologij (RFID) med podjetji, Slovenija in EU-27, GLAVNE SMERNICE V RAZISKOVANJU V LETU 2010 Leta 2010 je posebej poudarjena tema e-varnost pri uporabi IKT v podjetji, in sicer: obstoj formalne varnostne strategije pri uporabi IKT v podjetjih; način seznanitve uslužbencev z obveznostmi pri varni uporabi IKT; posledice, s katerimi so se podjetja srečevala po varnostnih incidentih; uporabljeni varnostni pripomočki ali postopki. V preteklih letih so se pojavili problemi pri pridobivanju podatkov o varnostnih incidentih in z njimi povezanih posledicah (zaradi občutljivosti podatkov). Statistični urad Republike Slovenije je po zakonu (50. člen Zakona o državni statistiki) zavezan, da sme podatke objaviti le v agregirani obliki, torej tako, da podatki ne dopuščajo razkritja podjetja, na katero se podatki nanašajo. 3.1 Stroški nabav in investicije v IKT V raziskovanje za leto 2010 prvič vključen tudi poseben sklop vprašanj o stroških skupne vrednosti nabave in od tega investicij v opremo in storitve IKT. S tem skuša SURS prvič pridobiti tovrstne uradne podatke na podlagi enotne metodologije na območju EU. Podjetjem se zastavljajo vprašanja o naslednjih vsebinah: o stroških skupne nabave in od tega investicij v: informacijsko opremo (npr. računalnike, strežnike, dele in opremo računalniških naprav itd.); komunikacijsko Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

7 tehnologijo (npr. telefonske aparate ter druge aparate za prenos glasu, slik in drugih podatkov itd.) ter v drugo IKT opremo (npr. monitorji, fotoaparati, nosilci zapisa itd.); o stroških skupne nabave in od tega investicij v standardno (predpakirano) programsko opremo (npr. računalniške operacijske sisteme, licence itd.); o stroških nabave storitev in svetovanj za informacijsko tehnologijo in druge storitve IKT (npr. gostovanje spletnih strani, oskrba z infrastrukturo IT, upravljanje računalniških omrežij, razvoj uporabniške programske opreme, vzdrževanje in popravila računalnikov itd.), ter telekomunikacijskih storitev; o razvoju računalniške programske opreme v podjetju Zaradi velikega interesa politike naj bi se v letu 2011 zastavljala tudi vprašanja o vplivu uporabe IKT na okolje, t. i. zeleni IKT. Pri tem bi se vprašanja osredotočila predvsem na obstoj iniciativ in prizadevanj v podjetjih, da se zmanjša poraba energije pri uporabi IKT. Zeleni IKT naj bi bilo posvečen večji poudarek v raziskovanju leta 2012, ko naj bi bila to glavna tema. 4 VPLIV VPELJAVE IKT V PODJETJIH Poleg opremljenosti podjetij z IKT in intenzivnosti njene uporabe pa so pomembni predvsem vplivi, ki jih ima uporaba IKT v podjetjih na različna področja (proizvodnje, inovacije itd.). Evropska komisija je leta 2006, da bi izmerila vpliv IKT, izvedla projekt, v katerem so povezali mikropodatke iz raziskovanja o uporabi IKT v podjetjih z mikropodatki strukturnih statistik in poslovnega registra. S povezovanjem razpoložljivih podatkov je bilo mogoče ustvariti nove kazalnike, ne da bi bilo treba za to dodatno obremenjevati poročevalske enote. Z razvojem ustrezne metode in njenega testiranja bo Evropska komisija v prihodnjih dveh letih izvedla projekt Ocena vpliva uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije s povezovanjem mikropodatkov iz različnih virov, v katerem bo analiziran vpliv IKT na proizvodnjo, inovacije itd. 5 ZAKLJUČEK Podatki, zbrani z raziskovanji na SURS-u, so edini uradni vir za spremljanje uporabe IKT in opremljenosti podjetij z IKT. Podatki se zaradi svoje narave in hitrih sprememb na področju informacijske družbe objavljajo konec leta, v katerem se raziskovanje izvaja (izvaja se oktobra), na spletni strani SURS-a. Evropska komisija pa na podlagi teh podatkov objavi tudi podatke o stanju razvoja na področju informacijske družbe v državah EU ter profil za posamezno državo. Zaradi narave informacijske družbe je z vidika zanesljivosti podatkov in njihove smiselnosti zelo pomembno sodelovanje med podjetij in statističnim uradom, posebej v zvezi z razumljivostjo in vsebino vprašanj. Prav tako je pomembno poleg skupnih tem spremljati tudi trende na področju informacijske družbe, ki so specifični za Slovenijo. Zato je pri oblikovanju vprašalnikov potrebno tudi sodelovanje nacionalnih nosilcev političnih odločitev. 6 VIRI IN LITERATURA [1] Statistični urad Republike Slovenije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v letu Pridobljeno s spletne strani : Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april

8 [2] i2010 strategy, Bruselj, Evropska komisija. Pridobljeno s spletne strani : [3] Eurostat, Information society. Pridobljeno s spletne strani: Dnevi slovenske informatike 2010, Portorož, april