ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE PROKLIK NLB

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE PROKLIK NLB Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Tomaž Slapšak Kranj, september 2008

2 ZAHVALA Za razumevanje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem Novi Ljubljanski banki, mentorju red. prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, prijateljem in staršem.

3 POVZETEK Elektronsko bančništvo, pravne osebe, Proklik NLB Diploma obravnava uvajanje elektronskega bančništva za pravne osebe. Najprej teoretično opredeli elektronsko poslovanje v nadaljevanju pa naloga zajema štiri glavne dele. V prvi del je postavljena analiza raziskave, ter rezultati raziskave trga še pred uvedbo elektronske banke. V drugem delu je opisana aplikacija za elektronsko bančništvo in postopki, ki so potrebni za vključitev novega uporabnika v sistem elektronske banke Proklik NLB. V tretjem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, opravljene med uporabniki elektronske banke. S tem je v diplomskem delu zajeta problematika uvedbe elektronske banke za pravne osebe. V četrtem delu pa je narejen še model analize elektronskega bančništva. KLJUČNE BESEDE Elektronsko bančništvo, pravne osebe, Proklik NLB Zaščitna kartica: je varnostni instrument, ki služi za identifikacijo, preverjanje identitete, elektronsko podpisovanje in šifriranje. Osebna številka (PIN): je zaporedje znakov, ki skupaj z zaščitno kartico omogoča uporabo Proklika NLB. Klicni dostop: je dostop, pri katerem je treba z modemom poklicati telefonsko številko, na kateri uporabnika sprejme računalnik, ki ga vključi v določeno omrežje.

4 ABSTRACT Electronic banking for legal entities - Proklik NLB The thesis deals with the implementation of electronic banking for legal entities. It opens with a theoretical definition of electronic commerce, followed by three main parts. The first part consists of the analysis and results of the market survey, carried out prior to the implementation of electronic banking. The second part describes the electronic banking computer application and the procedures that are necessary before a new user can be incorporated into the Proklik NLB electronic bank system. The third part presents the results of a survey, carried out among the users of electronic banking. KEYWORDS Electronic banking for legal entities - Proklik NLB The Security Card: is a safety device, intended for identification, verifying the identity, electronic signing and encoding. The Personal Identification Number (PIN): is a sequence of characters that allows the use of Proklik NLB in conjunction with the security card. The Dial-up Connection: is a type of connection where a modem is used to dial a telephone number, thus connecting the User to the remote computer, accepting him/her into a certain network.

5 KAZALO 1. Uvod Elektronsko poslovanje Elektronska banka Raziskava trga pred uvedbo elektronske banke Proklik NLB Metodologija in vzorec Predstavitev vzorca podjetij Rezultati raziskave Trenutni plačilni promet in programska oprema, potrebna za opravljanje plačilnega prometa Programska oprema za opravljanje plačilnega prometa Elektronski plačilni promet danes Povzetek raziskave Trenutni plačilni promet in programska oprema, potrebna za opravljanje plačilnega prometa Elektronski plačilni promet danes Kaj je Proklik NLB Elektronsko poslovanje za podjetja in samostojne podjetnike Kaj prinaša Proklik NLB? Odgovornost banke Odgovornost komercialista Odgovornosti uporabnika Vrste uporabnikov Proklika NLB Verzije Proklika NLB Enouporabniška verzija Večuporabniška verzija Potrebna konfiguracija računalnika Enouporabniška verzija Večuporabniška verzija Pooblaščenci in računi v Prokliku NLB Procesi in komunikacijski tokovi pri vključevanju uporabnika Procesi Komunikacijski tokovi Vključevanje uporabnika Prevzem zahtevka Pregled in dopolnitev zahtevka Odobritev zahtevkov Zaračunavanje stroškov Prenos stroškov opreme za Proklik NLB Posebnosti pri prenosu računov iz APP v banko Vrste poslov, ki jih komitent lahko opravlja prek Proklika NLB po plačilnem prometu s tujino... 31

6 Nakazila v tujino Postopki za že vključene uporabnike Proklika NLB Dodajanje pooblaščencev Vrste pooblastil Podrobnejša obrazložitev pooblastil za delo s programom Proklik NLB Sprememba pooblastil Sprememba matičnih podatkov Dodajanje, ukinjanje opravljanja DPP ali PPT Sprememba računov - Zamenjava temeljnega računa Sekundarni račun Naročilo dodatnih čitalcev Blokacija in deblokacija Proklika NLB Blokacija in deblokacija pooblaščenca Ukinitev pooblaščenca Izguba, uničenje ali kraja varnostnih elementov Zaščitna kartica in osebna številka (PIN) Izguba parametrov klicnega dostopa Ukinitev uporabe Proklika NLB Ukinitev na pobudo uporabnika Ukinitev na pobudo banke Ukinitev zaradi spremembe statusa računa Reklamacije Zaščita Dostop do strežnika Vzpon elektronskega bančništva Anketa Vsebina in vzorec Rezultati ankete V prvem delu ankete sem dobil naslednje rezultate V drugem delu ankete sem dobil naslednje rezultate V tretjem delu ankete sem dobil naslednje rezultate Obseg elektronskega bančništva Varnost elektronskega bančništva Zlata pravila za povečanje varnosti vašega osebnega računalnika: Razširjenost elektronskega bančništva Dostopnost do prenosnih aparatur, računalnikov Paleta uslug elektronskega bančništva Podpora Kritični dejavniki za elektronsko bančništvo Zaposlenost Tehnološke možnosti... 63

7 14. Glavne značilnosti elektronskega bančništva Prednosti Slabosti Strateške priložnosti elektronskega bančništva na dolgi rok Slabosti Zaposlenost Izhodišča Rešitve za elektronsko bančništvo Pregled tržnih poti banančnega poslovanja Spletni (tanki) odjemalec Okenski (debeli) odjemalci Več informacij o bančnem asistentu plus za podjetja Neposredna računalniška izmenjava podatkov Klicni center in klicni odzivniki Telefaksno sporočanje Prenosni telefoni, SMS sporočanje in WAP Informacijski terminali Zaključek Viri... 71

8 1. UVOD Elektronsko poslovanje prek interneta se razvija v Sloveniji in v tujini. Nekaj let odkar se je začela uporaba interneta, je bilo namenjenih testiranju storitev interneta. Leta preizkušanja in prilagajanja so omogočila, da so uporabniki pridobili zaupanje v internet in se navadili uporabljati temeljne storitve, kot je elektronska pošta. Internet, tehnologija nove generacije, pa bo pripomogla k hitri razširitvi uporabe elektronskega poslovanja. Hitro uveljavljanje elektronskega poslovanja je hkrati tudi posledica neprestanega prilagajanja tržišču, kjer vlada močna konkurenca. Namen diplomske naloge je podati problematiko uvajanja elektronskega bančništva Proklik NLB v prakso na osnovi anketnega vprašalnika. Pred začetkom uvajanja elektronskega poslovanja Proklik NLB je Nova Ljubljanska banka raziskala trg, ki je v diplomski nalogi tudi predstavljen. V središče naloge je postavljen podrobni opis Proklika NLB. Poudarjeni so procesi in komunikacijski tokovi pri vključevanju komitentov v elektronsko banko in vse obveznosti, ki jih pri tem prevzameta tako banka kot komitent. Podrobno so opisani vsi postopki, ki so potrebni za vključitev novega uporabnika v elektronsko bančništvo, in relacije, ki so možne med uporabnikom elektronske banke in banko. Diplomska naloga sloni na anketi, ki je bila opravljena med uporabniki elektronske banke. V nalogi sem predstavil rezultate uspešnosti uvedbe elektronske banke ter prikazal njene prednosti in slabosti. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 1

9 2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za računalniško izmenjavo podatkov, katerih začetki segajo v leto Elektronsko poslovanje se je razširilo tudi v okviru podjetij, v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. Prenos elektronskih sporočil nadomešča papirne finančne instrumente in ažurno spremljanje stanja in prometa na računih uporabnikov hitreje in za nižjo ceno kot klasični sistemi. Tako je poslovni splet pocenil poslovanje in omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti. Elektronsko poslovanje poteka po različnih zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščamo intranet, omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja (bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa), in ekstranet, ki je prek javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev (omrežje omrežij internet). Najbolj znane in razširjene oblike elektronskega poslovanja so: elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet, videokonference z uporabo navideznega omrežja. Elektronsko poslovanje je prineslo in prinaša veliko sprememb v življenje in družbo. Te so: - dematerializacija poslovanja; vztrajna rast storitev. Med storitvami, ki se opravljajo brez papirja in drugih otipljivih elementov so pisarniško poslovanje, elektronsko bančništvo (pojav elektronskega denarja, digitalizacija slik). - vztrajna rast mobilnosti ljudi, storitev in izdelkov. Najsodobnejša tehnologija interneta omogoča brezžični dostop do storitev interneta, ki omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, nakupovanje in plačevanje na daljavo. - spremenjen način dela. Elektronska pošta in računalniško podprto sodelovanje postajata že vsakdanjost in nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Poenostavljeno lahko rečemo, da elektronsko poslovanje pomeni poslovati elektronsko. V najširšem smislu pa je izmenjava poslovnih informacij prek omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov in vseh podobnih tehnologij. V tako široke okvire elektronskega poslovanja lahko uvrstimo tudi elektronsko bančništvo. Opredelimo ga kot elektronsko poslovanje, v katerem so udeležene banke. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 2

10 3. ELEKTRONSKA BANKA S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja storitev, ki jih kot bančni komitent opravimo neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli (24 ur na dan, 365 dni v letu). Izrazi, ki so povezani s takim načinom bančnega poslovanja, so: - bančništvo na daljavo oz. telebančništvo (ang. telebanking) - bančništvo od doma (ang. homebanking) - bančništvo za podjetja (ang. corporate banking). Iz tega je razvidno, da obstaja več vrst elektronskega bančništva, vsaka pa je namenjena določenemu segmentu bančnih komitentov. V elektronski banki lahko prek svojega računalnika opravimo vrsto negotovinskih transakcij, kot so: - prenosi med svojimi računi - plačila računov - pregledujemo stanje na svojih računih - izpisujemo prometne postavke za izbrano obdobje - pošiljamo sporočila banki in prejemamo bančna obvestila. Pomen elektronske banke je približati bančno okence uporabniku. Pri tem imata korist uporabnik in banka. Prvi zato, ker ima na voljo stalno sveže podatke in s tem možnost hitrejšega obračanja sredstev, pa tudi časa ne izgublja v banki, banka pa lahko s tem načinom avtomatizira rutinske postopke in tako razbremeni poslovanje. Bistvo elektronske banke je izmenjava bančnih dokumentov med banko in komitentom po elektronski poti na način, ki je varen tako za banko kot za komitenta. Vse transakcije, ki jih sprožite s svojega računalnika, potujejo neposredno v centralni bančni sistem brez posredovanja bančnega uslužbenca. Bančni uslužbenec je obveščen le o takih zahtevah komitenta, ki zahtevajo dodatno odločitev ali delo, v katero mora biti vključen človek. Poslane plačilne naloge obdelajo takoj oziroma takoj, ko je to mogoče. Bančne obdelave lahko plačilni nalogi tudi zavrnejo. V tem primeru uporabnik prejme obvestilo o zavrnitvi transakcije. Transakcije v elektronski banki se izvajajo prek javnih komunikacijskih medijev, zato je zaščita transakcij bistvenega pomena. Celovitost zaščite v elektronski banki smo dosegli s tem, da: - so podatki tajni in dosegljivi le tistemu, ki so mu namenjeni; podatki se na strani pošiljatelja zašifrirajo, na strani prejemnika pa dešifrirajo - je zagotovljena možnost za ugotavljanje verodostojnosti in celovitosti podatkov; to je zagotovljeno z digitalnim podpisom komitenta - se overi vir podatkov; z overjanjem ugotavljamo, ali je pošiljatelj res pravi, ali pa se skuša kdo lažno identificirati. Z zagotovitvijo pristnosti je pošiljateljem odvzeta možnost, da bi se poslanim podatkom odrekli ali jih zatajili; pristnost zagotavljajo overjena potrdila (certifikati) bančnih komitentov Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 3

11 - z ustrezno zaščito onemogočimo vdor v centralni bančni sistem. Celovitost zaščite je v elektronski banki ključnega pomena, saj ji morajo zaupati tako komitenti (uporabniki) kot banke. V sodobnih elektronskih bankah se uporablja zaščita z zaščitno kartico (to je pametna kartica Smart Card napolnjena z operacijskim sistemom za zaščito podatkov). 4. RAZISKAVA TRGA PRED UVEDBO ELEKTRONSKE BANKE PROKLIK NLB V največji slovenski banki Novi Ljubljanski banki so se odločili za izvedbo raziskave o uporabi elektronskega bančništva v srednjih in velikih podjetjih. Z raziskavo želijo ugotoviti, kako v slovenskih podjetjih poteka plačilni promet, kakšno je trenutno stanje na področju elektronskega poslovanja in stanje na področju elektronskega poslovanja z bankami ter kakšne so želje za prihodnost pri elektronskem poslovanju z bankami. Tematika te raziskave je aktualna predvsem zaradi trenutne situacije v Sloveniji, saj sta konec julija 2000 Banka Slovenije in Ministrstvo za finance podpisala sklepe za izdajo posebnega dovoljenja vsem bankam za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi. S tem se je začel prenos plačilnega prometa za pravne osebe z Agencije za plačilni promet na banke. Podjetja v Sloveniji tako prenašajo svoje račune na izbrane banke. Nova Ljubljanska banka v okviru tega spodbuja opravljanje plačilnega prometa po elektronski poti. V raziskavi je bil poudarek predvsem na ugotavljanju sedanjega stanja na področju elektronskega plačilnega prometa in želja v povezavi z elektronskim poslovanjem z bankami v prihodnosti METODOLOGIJA IN VZOREC Strokovne službe v Novi Ljubljanski banki so pripravile osnutek vprašalnika za izvedbo raziskave o uporabi elektronskega bančništva, na osnovi katerega je bila po pregledu vprašalnika in izvedbi testnega anketiranja v sodelovanju s podjetjem Gral-iteo oblikovana končna verzija vprašalnika. Pridobivanje podatkov je potekalo na podlagi poštne ankete, s tem da je bila metodologija prilagojena testni skupini torej podjetjem. Anketiranje je potekalo v popoldanskem času od 29. aprila do 14. maja. Prvi korak je bil telefonski klic v izbrano podjetje, s katerim je bila definirana testna oseba. Pri testiranju z anketo je bilo ugotovljeno, da so najbolj primerni sogovorniki vodje računovodstev oz. financ ter informatiki (računalničarji, programerji). Testni osebi je bila predstavljena tematika raziskave in na podlagi privolitve za sodelovanje je bila na naslov izbranega podjetja poslana anketa. Če anketa ni bila vrnjena v dogovorjenem času, je sledil naslednji telefonski klic. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 4

12 Sodelujočim je bila na voljo tudi telefonska številka, kamor so lahko poklicali v primeru nejasnosti pri izpolnjevanju ankete. Vzorčni okvir je vseboval seznam 1000 srednjih in 1000 velikih slovenskih podjetij. Vzorec srednjih podjetij so pripravili v strokovnih službah NLB, prav tako so sestavili seznam velikih podjetij (zajeta so bila skoraj vsa velika podjetja v Sloveniji). Kriterij za velikost podjetij je povzet po Zakonu o gospodarskih družbah. Opravljenih je bilo 639 anket od tega 307 v srednjih in 332 v velikih podjetjih PREDSTAVITEV VZORCA PODJETIJ V tem delu so predstavljene demografske značilnosti anketiranih podjetij glede na število zaposlenih v podjetju, regijo in prihodek podjetij v letu Tabela 1: Razporeditev podjetij glede na število zaposlenih ŠTEVILO ZAPOSLENIH SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Do 10 zaposlenih 9,4 % 2,5 % 11 do 50 zaposlenih 41,8 % 12,4 % 51 do 100 zaposlenih 33,0 % 15,2 % 101 do 200 zaposlenih 11,8 % 31,5 % 201 do 500 zaposlenih 2,7 % 27,6 % 500 in več zaposlenih 1,3 % 10,8 % Skupaj 100 % 100 % Tabela 2: Razporeditev podjetij glede na regije REGIJA SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Osrednja Slovenija 33,9 % 34 % Štajerska 21,8 % 22,6 % Gorenjska 13,7 % 9,9 % Savinjska 11,7 % 12,7 % Primorska 11,7 % 13,3 % Dolenjska 7,2 % 7,5 % Skupaj 100 % 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 5

13 Tabela 3: Razporeditev podjetij glede na prihodek podjetij v letu 2008 PRIHODKI SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Do 1.5 mio eur 26,7 % 0,9 % Od 1.5 do 2 mio eur 27,4 % 0,6 % Od 2 do 3 mio eur 26,8 % 0,3 % Od 3 do 5 mio eur 15,5 % 15,1 % Od 5 do 8 mio eur 2,6 % 33,2 % Od 8 do 12 mio eur 0,7 % 17,5 % Od 12 do 20 mio eur 0,3 % 19,3 % 20 mio eur in več - 13,1 % SKUPAJ 100 % 100 % 4.3. REZULTATI RAZISKAVE V nadaljevanju poročila so predstavljeni rezultati raziskave, in sicer v naslednjih poglavjih: - Trenutni plačilni promet in programska oprema, potrebna za opravljanje plačilnega prometa - Elektronski plačilni promet danes - Elektronski plačilni promet z bankami v prihodnosti - Računovodski servisi - Računovodstvo za hčerinska podjetja - Promet ter število odlivnih in prilivnih nalogov v podjetju Vsi rezultati so prikazani glede na velikost podjetij (veliko, srednje) Trenutni plačilni promet in programska oprema, potrebna za opravljanje plačilnega prometa Opravljanje plačilnega prometa z banko Plačilni promet se lahko izvaja različno in v nadaljevanju je predstavljeno, katere masovne storitve plačilnega prometa z banko uporabljajo v obravnavanih podjetjih ter kako. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 6

14 Tabela 4: Uporabljene masovne storitve plačilnega prometa z banko SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Plače 89,3 % 89,9 % Trajniki 28,7 % 21,7 % Zbirni center 21,2 % 22,3 % Drugo 1,6 % 1,2 % Ne vem, brez odgovora 7,8 % 8,7 % Skupaj >100 % >100 % V podjetjih, kjer v opravljanje plačilnega prometa z banko vključujejo plače, uporabljajo naslednje načine: Tabela 5: Načini opravljanja masovnega plačilnega prometa z banko PLAČE SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Seznam 51,8 % 43,0 % Individualno nakazilo 29,9 % 18,8 % Disketa 28,8 % 51,0 % Datotečni prenos 11,7 % 16,8 % Magnetni trak 1,5 % 1,7 % Drugo 2,2 % 3,4 % Skupaj >100 % >100 % V podjetjih, kjer v opravljanje plačilnega prometa z banko vključujejo trajnike, uporabljajo naslednje načine: Tabela 6: Načini opravljanja masovnega plačilnega prometa z banko TRAJNIKI SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Seznam 38,6 % 31,9 % Disketa 28,4 % 16,7 % Datotečni prenos 26,1 % 44,4 % Magnetni trak - 1,4 % Drugo 15,9 % 13,9 % Skupaj >100 % >100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 7

15 V podjetjih, kjer v opravljanje plačilnega prometa z banko vključujejo zbirne centre, uporabljajo naslednje načine: Tabela 7: Način opravljanja masovnega plačilnega prometa z banko ZBIRNI CENTER SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Datotečni prenos 43,1 % 64,9 % Disketa 18,5 % 13,5 % Magnetni trak - 1,4 % Drugo 40,0 % 24,3 % Skupaj >100 % >100 % Programska oprema za opravljanje plačilnega prometa V nadaljevanju je prikazano, kakšen način vzdrževanja računalniške opreme uporabljajo v podjetjih ter kateri možni načini dostopa do interneta so v podjetjih na voljo. Sledi prikaz razpoložljive programske opreme za opravljanje plačilnega prometa. Tabela 8: Vzdrževanje računalniške opreme v podjetjih SREDNJA VELIKA PODJETJA PODJETJA Zunanji izvajalec 86,3 % 81,6 % Sami 19,2 % 18,7 % Posebna služba v podjetju 10,1 % 34,0 % Nimamo vzdrževanja 1,0 % 0,6 % Skupaj >100 % >100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 8

16 Tabela 9: Način dostopa do interneta v podjetjih SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA ISDN 66,1 % 61,4 % Analogni modem 16,9 % 14,5 % Najeta linija 12,7 % 20,8 % Kabelski modem 9,4 % 6,3 % Radiolink (rad. povezava) 2,3 % 4,5 % Frame relay 0,3 % 1,2 % Drugo 2,3 % 3,0 % Ni dostopa do interneta 2,9 % 0,6 % Ne vem, brez odgovora 2,3 % 0,9 % Skupaj >100 % >100 % Tabela 10: Operacijski sistemi uporabljani za pripravo podatkov, ki se vključujejo v plačilni promet SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Windiws 95/98 73,3 % 70,5 % Windows NT 20,2 % 27,7 % Vax (open) vms 2,9 % 7,8 % Dos 2,9 % 4,2 % Novell 1,0 % 2,1 % Windows ,0 % 1,5 % Linux 1,0 % 1,2 % IBM unix 0,7 % 1,2 % HP unix 0,3 % 2,4 % IBM host (mvs os/390) 0,3 % 1,8 % Irix - 0,6 % Drugo 6,2 % 8,4 % Ročna obdelava 2,3 % 1,2 % Ne vem, brez odgovora 6,5 % 2,1 % Skupaj >100 % >100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 9

17 Tabela 11: Baza podatkov, v katerih podjetja hranijo podatke, ki se vključujejo v plačilni promet SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA MS sql server 25,7 % 23,2 % DB2 6,5 % 9,3 % Oracle 3,6 % 10,5 % D-base 2,9 % 5,1 % Btrieve 2,0 % 2,1 % Dbf 1,6 % 2,4 % Clipper 1,0 % 0,9 % SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Paradox 0,7 % 1,5 % Pervasive 0,7 % 1,2 % Rms 0,7 % 1,8 % Sybase 0,3 % 1,2 % Cobol 0,3 % 1,5 % Navision - 2,1 % Ingres - 1,2 % Nimamo baze 3,9 % 1,2 % Drugo 16,6 % 18,1 % Ne vem, brez odgovora 34,9 % 19,0 % Skupaj >100 % >100 % Elektronski plačilni promet danes V tem poglavju je prikazano sedanje stanje na področju plačilnega prometa v srednjih in velikih podjetjih iz našega vzorca, ne glede na to, ali njihov plačilni promet poteka z bankami ali prek APP. Tabela 12: Uporaba elektronskega plačilnega prometa pomlad 2007 SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Uporabljajo elektronski plačilni promet 75,0 % 98 % Ne uporabljajo elektronskega plačilnega prometa 25,0 % 2 % Skupaj 100 % 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 10

18 V podjetjih, kjer že uporabljajo elektronski plačilni promet, so te rešitve podrobneje opisali, in sicer so navajali: - proizvajalca rešitve - proizvajalca programske opreme, ki služi za prepoznavanje uporabnika in šifriranje podatkov med prenosom - proizvajalca čitalca pametnih kartic ter - način povezave z računovodskimi oz. knjigovodskimi programi. Tabela 13: Proizvajalci že uporabljenih rešitev za elektronski plačilni promet SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA APP 66,7 % 63,7 % Halcom 8,7 % 15,8 % Zaslon 8,0 % 14,0 % Zrcalo 7,2 % 11,2 % Drugo 15,9 % 14,4 % Ne vem, brez odgovora 1,4 % 1,4 % Skupaj 100 % 100 % Tabela 14: Proizvajalci programske opreme, ki služi za prepoznavanje uporabnika in šifriranje podatkov med prenosom SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA PGP (app) 58,0 % 51,2 % Activ Card Gold (Zaslon) 14,5 % 22,8 % ID 2 (Halcom) 8,7 % 13,5 % Drugo 5,1 % 7,0 % Ne uporabljamo 2,2 % 0,5 % Ne vem, brez odgovora 16,7 % 12,6 % Skupaj 100 % 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 11

19 V podjetjih, kjer že uporabljajo neko rešitev za opravljanje plačilnega prometa in za prepoznavanje uporabnika ter šifriranje podatkov med prenosom uporabljajo proizvajalca, ki ni PGP, so navedli še ime čitalcev pametnih kartic. Tabela 15: Prozivajalci čitalcev pametnih kartic SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Activ Card 43,6 % 52,7 % Towitoko 4,8 % 2,6 % Gemplus 1,6 % 2,6 % Ne uporabljamo, nimamo 4,8 % 3,5 % Ne vem, brez odgovora 40,4 % 35,1 % Skupaj 100 % 100 % Tabela 16: Način povezave rešitve za podporo elektronskega plačilnega prometa z računovodskimi oz. knjigovodskimi programi SREDNJA PODJETJA VELIKA PODJETJA Nimamo povezave 29,7 % 22,3 % Uvoz podatkov v APP formatu (tkdis.txt) 22,5 % 27,0 % Izvoz podatkov v APP formatu 13,8 % 14,9 % Izvoz in uvoz v APP formatu 29,7 % 35,3 % Avtomatska povezava prek programskih vmesnikov 10,9 % 10,2 % Drugo 2,2 % 1,9 % Ne vem, brez odgovora 2,9 % 2,8 % Skupaj 100 % 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 12

20 4.4. POVZETEK RAZISKAVE Trenutni plačilni promet in programska oprema, potrebna za opravljanje plačilnega prometa V podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, v največji meri uporabljajo plače kot masovne storitve plačilnega prometa z banko, pri tem ni razlik glede na velikost podjetij (v obeh primerih 90%). Za plačilni promet za plače v srednjih podjetjih v največji meri uporabljajo sezname (52%), v velikih podjetjih pa disketo (51%). Za opravljanje plačilnega prometa s trajniki se v srednjih podjetjih največ uporabljajo seznami (39%), v velikih podjetjih pa datotečni prenos (44%), za plačilni promet v okviru zbirnih centrov pa v srednjih (43%) in velikih (65%) podjetjih v največji meri uporabljajo datotečni prenos. V podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, v največji meri uporabljajo zunanje izvajalce za vzdrževanje računalniške opreme (srednja 86%, velika 82%). Najbolj pogost način dostopa do interneta je ISDN, v srednjih podjetjih ta način uporablja 66%, v velikih 61%, sledi analogni modem (srednja 17%, velika 15%) in najeta linija (srednja 13%, velika 21%). Za pripravo podatkov, ki se vključujejo v plačilni promet, v podjetjih najbolj pogosto uporabljajo operacijski sistem Windows 95/98 (srednja 73%, velika 71%), sledi Windows NT (srednja 20%, velika 28%). Med bazami podatkov, v katerih podjetja hranijo podatke, ki se vključujejo v plačilni promet, se kot najbolj pogosto uporabljena baza pojavlja MS sql server (srednja 26%, velika 23%), DB2 (srednja 7%, velika 9%), oracle (srednja 4%, velika 11%). V podjetjih so navajali proizvajalce programske opreme, ki jo uporabljajo za vodenje računovodskega oziroma knjigovodskega programa. Lasten razvoj in lastna programska oprema se največ uporablja v srednjih podjetjih (srednja 9%, velika 2%), sledi Saop d.o.o. (srednja 4%, velika 7%), Vasco d.o.o., Kranj (srednja 1%, velika 7%), Navision software, Navision financials (srednja 5%, velika 1%) Elektronski plačilni promet danes 45% srednjih in 65% velikih podjetij uporablja elektronski plačilni promet, ne glede na to, ali njihov plačilni promet poteka z bankami ali prek APP. V podjetjih, kjer že uporabljajo elektronski plačilni promet, so te rešitve podrobneje opisali. Najbolj pogost proizvajalec že uporabljenih rešitev za elektronski promet je APP (srednja 67%, velika 64%). Proizvajalci programske opreme, ki služi prepoznavanju uporabnika in šifriranju podatkov med prenosi so PGP (srednja 58%, velika 51%), ACTIVCARD GOLD (srednja 15%, velika 23%). V podjetjih, kjer že uporabljajo neko rešitev za opravljanje plačilnega prometa in za prepoznavanje uporabnika in šifriranje podatkov Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 13

21 med prenosom uporabljajo proizvajalca, ki ni PGP, v največji meri uporabljajo ACTIV CARD (srednja 44%, velika 53%). Najpogostejši način povezave za podporo elektronskega plačilnega prometa z računovodskimi oz. knjigovodskimi programi je izvoz in uvoz podatkov v formatu APP (srednja 30%, velika 35%), uvoz podatkov v formatu APP (srednja 23%, velika 27%) in izvoz podatkov v formatu APP (srednja 14%, velika 15%). 5. KAJ JE PROKLIK NLB 5.1. ELEKTRONSKO POSLOVANJE ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE E-bank, Personal E-bank, Corporate E-bank so zaščitene blagovne znamke podjetja Halcom informatika d.o.o. Proklik NLB pa je registrirana blagovna znamka Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki deluje na prej omenjenih rešitvah Halcoma. V Novi Ljubljanski banki lahko podjetja in samostojni podjetniki opravljajo elektronski plačilni promet prek elektronske banke Proklik NLB in Proklik Plus NLB. Dva sistema so razvili zato, da so se prilagodili različnim tehnologijam, ki jih uporabljajo v podjetjih. Oba sistema omogočata hitro, preprosto in cenejše opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. Tako lahko podjetja in samostojni podjetniki opravljajo vse storitve plačilnega prometa prek osebnega računalnika z delovnega mesta ali od doma. Proklik NLB je sodoben programski izdelek za podporo elektronskemu bančništvu za imetnike bančnih računov. Podpira delo za uporabnike, ki imajo pri banki odprte žiro in transakcijske račune, samostojni podjetniki pa lahko v Proklik NLB dodajo tudi svoj tekoči račun. S Proklikom NLB lahko vse negotovinske posle, ki jih drugače opravijo pri bančnem okencu, kadarkoli opravijo na delovnem mestu ali od doma. Proklik NLB namestijo na svoj osebni računalnik. Za nemoteno delovanje potrebujejo še čitalnik zaščitnih kartic z zaščitno kartico ter način povezovanja z banko. Povezovanje lahko opravijo prek modema na vstopno točko, ki jih poveže z bančnim omrežjem. Zaščita podatkov v Proklik NLB temelji na uporabi zaščitne kartice, ki je v svetu najvišja stopnja zaščite na komercialnem področju. Razvita je posebej za zaščito podatkov, enkripcijo in overovitve. Čitalnik zaščitne kartice je priključen na osebni računalnik. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 14

22 Čitalnik zaščitnih kartic z zaščitno kartico (Active Card) Delo z zaščitno kartico (Smart Card) je podobno delu z bančno kartico na bančnem avtomatu. Za vstop v program Proklik NLB vstavijo zaščitno kartico v čitalnik ter vpišejo svojo osebno številko (podobno kot geslo na bančnem avtomatu). Preverjanje identitete, enkripcija podatkov in elektronsko poslovanje vseh nalogov se opravljajo v zaščitni kartici. Če kartico izgubijo in jo nepošteni najditelj poskuša uporabiti, se kartica samodejno uniči po treh zaporednih poskusih vpisa napačne osebne številke (PIN). Overjanje uporabnika, elektronski podpis in celovitost podatkov vseh nalogov, ki jih elektronsko pošiljajo v banko, temeljijo na principu dvojnih ključev (zasebnih in javnih), imenovanem RSA, enkripcija podatkov pa na principu standardiziranega algoritma DES KAJ PRINAŠA PROKLIK NLB? Proklik NLB uporabnikom ponuja vrsto možnosti, s katerimi lahko zmanjšajo stroške, izboljšajo produktivnost in poenostavijo povezovanje med finančnimi programi. S Proklik NLB lahko: - pregledujejo stanje svojih tekočih, žiro in poslovnih (transakcijskih) računov - predajajo plačilne naloge, tudi z valutacijo vnaprej - pregledujejo promet na računih po različnih časovnih obdobjih - izmenjujejo elektronska sporočila z banko - povezujejo pripravo nalogov z imenikom upravičencev in njihovih računov - shranijo stalne plačilne naloge za večkratno uporabo (redna oz. podobna mesečna plačila) - pregledujejo datoteke, ki vam jih pošilja banka - izpisujejo podatke iz vpisanih plačil, prometnih postavk in podobno Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 15

23 - sprejemajo plačilne naloge iz datoteke, ki vsebuje plačilne naloge (redni mesečni nalogi) v standardiziranem formatu (format je predpisala APP) - izmenjujejo naloge in prometne postavke s svojimi računovodskimi programi itd 5.3. ODGOVORNOST BANKE Banka jamči uporabniku izvedbo vseh pravilno izpolnjenih in pravočasno oddanih plačilnih nalogov po veljavnem urniku predaje in obdelave nalogov (v nadaljevanju: urnik) pod pogojem, da je na temeljnem in/ali sekundarnem računu kritje in da račun ni blokiran. Če na računu ni kritja v višini, ki je potrebna za izvršitev plačilnega naloga, bo banka plačilne naloge poskušala obdelati do ure, navedene na urniku. Po tem času bo naloge brez ustreznega kritja na računu uporabnika dokončno zavrnila, o čemer bo banka uporabnika ob prvi naslednji povezavi z banko obvestila prek programa Proklik NLB. Banka ob tem upošteva tudi vse zakonske in podzakonske predpise s področja opravljanja storitev plačilnega prometa. - Proklik NLB omogoča uporabniku sprotni vpogled v promet in stanje na temeljnem in/ali sekundarnem računu ter status plačilnih nalogov. - Banka pošlje uporabniku urnik. - Banka si pridržuje pravico, da spremeni oziroma dopolni urnik 8 dni pred spremembo urnika. O tem obvesti uporabnika oziroma njegove pooblaščence z obvestilom prek programsko vgrajene opcije Proklika NLB. - Banka se zavezuje, da bo ob vsaki spremembi oziroma dopolnitvi splošnih pogojev obvestila uporabnika. - Spremembe splošnih pogojev v času uporabe Proklika NLB dobi uporabnik v elektronski obliki v sistemu sporočil Proklika NLB ali po pošti v pisni obliki ODGOVORNOST KOMERCIALISTA Komercialist mora ob sprejemanju celotne dokumentacije preveriti identiteto zakonitega zastopnika in pooblaščencev, preveriti njihove podpise in podatke, vpisane v različne zahtevke. Komercialist odgovarja za pravilnost podatkov in podpisov na zahtevkih. Za opravljanje plačilnega prometa s tujino mora. po navodilih Banke Slovenije, uporabnik skleniti dogovor o načinu nakazovanja v tujino brez Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 16

24 predložitve dokumenta, iz katerega bi bila razvidna osnova plačila. Komercialist s podpisom na zahtevku potrdi, da je uporabnik sklenil ta dogovor z banko ODGOVORNOSTI UPORABNIKA Uporabnik in / ali njegovi pooblaščenci se zavezuje(jo), da bo(do): - varovali parametre klicnega dostopa, programsko opremo Proklik NLB s pripadajočimi podatki in zaščitni komplet ter jih ne bodo dajali tretjim osebam v uporabo ali na vpogled, pri čemer nosi(jo) polno odgovornost za vsako škodo, ki je bodisi posredno ali neposredno povzročena zato, ker so tretje nepooblaščene osebe uporabile uporabnikov klicni dostop ter osebno številko in / ali zaščitno kartico - takoj obvestili banko o vseh nepravilnostih v povezavi s prejšnjo alineo - redno spremljali poslovanje na temeljnem in sekundarnih računih - ob prvi uporabi Proklika NLB in kasneje najmanj enkrat na mesec menjavali svojo osebno številko (PIN) in geslo za klicni dostop, pri čemer osebna številka ali geslo ne sme biti krajše od šest alfa-numeričnih znakov - pri svojem poslovanju poleg teh splošnih pogojev upoštevali tudi priročnik za uporabo Proklika NLB, druga navodila, ki jih uporabniku posreduje banka in veljavno zakonodajo - če se uporabnik z novimi oziroma s spremenjenimi splošnimi pogoji ne bo strinjal, bo v 15 dneh od datuma obvestila o spremembi, zahteval ustavitev uporabe Proklika NLB VRSTE UPORABNIKOV PROKLIKA NLB Proklik NLB uporabljajo: - samostojni podjetniki - neporavnalne banke (hranilno-kreditne službe in hranilnice) - pravne osebe z odprtim transakcijskim računom v eni izmed bank, naštetih v prejšnji točki - pravne osebe s tolarskim žiro računom odprtim v APP in deviznim transakcijskim računom odprtim v banki. Vsi tipi uporabnikov uporabljajo isti uporabniški program, čeprav ima vsak tip uporabnika določene posebnosti. Nekatere so določene z vnosom tipa uporabnika v sistem Proklik NLB, druge pa z omejitvami, ki jih postavlja zakonodaja ali bančna pravila. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 17

25 5.7. VERZIJE PROKLIKA NLB Program Proklik NLB je vedno naložen kot odjemalski program lokalno pri uporabniku. Glede na namestitev baze podatkov in dostopa do njih pa ločimo dve verziji programa Enouporabniška verzija Pri enouporabniški (Personal) verziji je baza podatkov nameščena na istem računalniku kot program. Dostop do te baze ima samo uporabnik s tega računalnika. Če je tak program nameščen na večih računalnikih, ima uporabnik vpogled in možnost obdelovanja nalogov ter sporočil pripravljenih le na določenem računalniku. Do podatkov, pripravljenih na drugem računalniku, nima dostopa. Tudi dostop do podatkov imenika je lokalno omejen. Na vseh računalnikih je viden celoten promet na vseh računih in vsa iz banke poslana obvestila Večuporabniška verzija Večuporabniška različica (Corporate E-bank) je namenjena pravnim osebam, ki domač plačilni promet opravljajo na več računalnikih, povezanih v lokalno omrežje. Večuporabniška različica deluje v načinu odjemalec/strežnik in zato potrebuje skupno zbirko podatkov, ki je običajno nameščena na posebnem, zmogljivejšem računalniku, ki ima vlogo baznega strežnika. Na vseh računalnikih, vključenih v lokalno mrežo uporabnika, ki imajo nameščen odjemalski večuporabniški program Proklik NLB, pooblaščenci vidijo in obdelujejo iste naloge, sporočila in iste podatke v imeniku prejemnikov POTREBNA KONFIGURACIJA RAČUNALNIKA Uporabniki Proklika NLB, morajo imeti: - ustrezen računalnik, na katerem se izvaja Windows 95/98 ali Windows NT, Windows 2000 ali Windows millenium - način za povezovanje z bančnim strežnikom (modem za klicni dostop) - čitalnik zaščitnih kartic in zaščitno kartico, ki ju dobite v banki. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 18

26 Enouporabniška verzija Priporočena konfiguracija računalnika, na katerem bo nameščen Proklik NLB: - procesor Pentium - barvni zaslon - miška PS/2 (integrirana miška, ki ne zaseda vrat COM) - vsaj 40MB prostora na trdem disku - velikost pomnilnika, ustrezni operacijski sistem - 2 prosta vrata COM (COM1 za priključitev modema, COM2 za priključitev čitalnika zaščitnih kartic) in standardni asinhroni modem s hitrostjo vsaj bps ali - 1 prosta vrata COM (za priključitev čitalnika zaščitnih kartic) in notranji asinhroni modem s hitrostjo vsaj bps - nameščen Windows 95/98 ali Windows NT z nameščeno podporo TCP/IP omrežja na klic in ustrezen gonilnik SW za modem - priporočljiva, vendar neobvezna, enota CD-ROM (enota za čitalnik zgoščenk) - priporočljiv, vendar neobvezen, je tudi tiskalnik Večuporabniška verzija Večuporabniška različica deluje v načinu odjemalec/strežnik in zato potrebuje skupno zbirko podatkov, ki je običajno nameščena na posebnem, zmogljivejšem računalniku, ki ima vlogo strežnika. Nanj je potrebno namestiti programsko opremo strežnika podatkovne zbirke IBM DB2 UDB Workgroup Edition 6.1 (različica za delovne skupine), na odjemalske delovne postaje pa IBM Client Application Enabler (omogočevalnik odjemalskih aplikacij) ter programsko opremo ustrezno konfigurirati. Postopek je podrobeje opisan v posebnih navodilih, ki jih prejmejo uporabniki Corporate E-bank. Nameščanje programske opreme IBM DB2 in konfiguriranje povezav mora opraviti za to usposobljena oseba. - Uporabniški računalniki morajo ustrezati zahtevam, ki so navedene v razdelku Enouporabniška verzija. Poleg tega morajo biti povezani v lokalno omrežje, nameščena in pravilno konfigurirana mora biti podpora za komunikacijski protokol TCP/IP, strežnik mora imeti stalno številko IP znotraj lokalnega omrežja (ne DHCP). - Vsaj eden od računalnikov mora imeti pogon za branje zgoščenk (pogon CD-ROM), od koder bodo namestili programsko opremo. - Zagotoviti morajo dovolj prostega prostora na disku: najmanj 200 MB na strežniku in 100 MB na uporabniških računalnikih. - Strežnik zbirke podatkov mora poleg navedenega ustrezati še naslednjim pogojem: - Na njem mora delovati Windows NT 4.0 Workstation (vsaj paket popravkov 3 (Service pack 3)). Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 19

27 - Vsebovati mora 64 MB pomnilnika in za vsakega sočasnega uporabnika Corporate E-bank dodatne 4 MB. Za hitrejše delovanje priporočajo, da ima strežnik vsaj 128 MB pomnilnika in procesor hitrosti vsaj 350 Mhz. DB2 bazni strežnik in DB2 odjemalski programi, potrebni za namestitev večuporabniške verzije Proklika NLB, niso del kompleta, ki ga prejme uporabnik od banke. Uporabnik mora za nabavo in namestitev teh programov poskrbeti sam POOBLAŠČENCI IN RAČUNI V PROKLIKU NLB Zakoniti zastopnik uporabnika Proklika NLB lahko pooblasti eno ali več oseb za poslovanje prek Proklika NLB. Uporabnik Proklika NLB lahko za poslovanje prek Proklika NLB uporablja več računov. Poleg temeljnega računa lahko doda tudi sekundarne račune. Sekundarni račun je lahko poslovni (transakcijski, POR, TRR), žiro ali tekoči račun, odprt v katerikoli banki, ki je vključena v sistem Proklik NLB. Vrsta računov je odvisna od tipa uporabnika: - Samostojni podjetniki uporabljajo kot temeljni žiro ali poslovni račun. Kot posebnost lahko samostojni podjetniki uporabljajo tudi svoj imetniški tekoči račun. - Neporavnalne banke (hranilno-kreditne službe in hranilnice) uporabljajo za delo s Proklikom NLB poslovni račun. Nekatere neporavnalne banke imajo kot račun za poslovanje v banki lahko tudi žiro račun, ki pa se zunaj banke prikazuje kot transakcijski račun. - Pravne osebe z računom, odprtim v banki, uporabljajo poslovni račun. Te pravne osebe imajo lahko v vsaki banki, ki je vključena v Proklik NLB, odprt po en poslovni račun. Plačilni promet s tujino lahko prek Proklika NLB opravljajo samostojni podjetniki in pravne osebe. Pravne osebe, ki prek Proklika NLB opravljajo plačilni promet s tujino, imajo lahko tolarski račun odprt v banki (transakcijski račun) ali v APP (žiro račun). V vseh primerih morata imeti pravna oseba in samostojni podjetnik odprt devizni transakcijski račun. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 20

28 6. PROCESI IN KOMUNIKACIJSKI TOKOVI PRI VKLJUČEVANJU UPORABNIKOV 6.1. PROCESI V poslovalnici poteka sprejem in odobravanje zahtevkov. Ko sektor za sodobne tržne poti (SSTP) prejme odobrene zahtevke, izvede ali naroči vse potrebne aktivnosti za otvoritev novega uporabnika. Slika 1: OSNOVNI PROCES Komitent Zahtevek za Proklik NLB Poslovalnica Sprejem zahtevka Otvoritev uporabnika SSTP Zahtevek Rekapitulacija Odobravanje zahtevka Uporabnik Namestitev Proklika NLB Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 21

29 Pri otvoritvi novega uporabnika SSTP koordinira postopke, pri katerih sodelujejo tudi druge inštitucije oz. organizacijski deli banke. Ti postopki so povezani z doseganjem zahtevane ravni varnosti. Predviden najdaljši čas od oddaje zahtevka do začetka rednega poslovanja je 11 delovnih dni. Ta časovni okvir velja za primere, ko bo uporabnik dobil vso potrebno opremo po pošti, namestitev pa bo opravil sam. V posebnih primerih izvede banka, na pobudo poslovalnice namestitev pri uporabniku vendar to lahko pomeni nekaj dni časovnega zamika. Če želi uporabnik izvedeti, v kateri fazi je postopek za otvoritev njegove uporabe oziroma okviren čas, v katerem bo lahko začel uporabljati Proklik NLB, se o tem lahko pozanima v SSTP ali v poslovalnici, ki informacijo pridobi od SSTP. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 22

30 2d Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Slika 2: OTVORITEV UPORABNIKA Sprejem zahtevka 2d Odobravanje zahtevka OTVORITEV UPORABNIKA Vnos uporabnika 0d Otvoritev klicnega dostopa 0d Priprava kartice 2d Izdelava osebne številke 4d Distribucija osebne številke 0d 2d Namestitev 0d Redno poslovanje Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 23

31 6.2. KOMUNIKACIJSKI TOKOVI Poleg zahtevkov posreduje poslovalnica v SSTP tudi druge obrazce oz. sporočila, ki se nanašajo na poslovanje Proklika NLB. Od SSTP dobi poslovalnica na zahtevo informacijo o statusu uporabnika oz. o tem, v kateri fazi je postopek otvoritve uporabe. Uporabniki imajo možnost pošiljanja elektronskih sporočil v SSTP. Če se bodo ta nanašala na poslovalnico, jih bo SSTP (po lastni presoji) poslal tja po telefaksu. Ni pa predvideno, da bi na ta način sprejemali tudi zahtevke za limite, čeke itd VKLJUČEVANJE UPORABNIKA Vključevanje uporabnika je razdeljeno v več faz: - SPREJEM ZAHTEVKA: a) prevzem zahtevka b) informiranje stranke c) pregled in dopolnitev zahtevka - ODOBRAVANJE ZAHTEVKOV: a) odobritev b) ažuriranje podatkov o odobritvi c) priprava obvestil o zavrnitvi zahtevkov d) posredovanje zahtevkov - POSTOPKI V SSTP - POSTOPKI V SEKTORJU ZA PLAČILNI PROMET S TUJINO Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 24

32 Slika 3: SPREJEM ZAHTEVKA Komitent Splošni pogoji za Proklik NLB Informacije o Prokliku NLB Zahtevek za Proklik NLB Pooblastila za Proklik NLB Raèuni za Proklik NLB Poslovalnica (skrbnik komitenta) Obvestilo o zavrnitvi Odobritev Proklik NLB Odobren? DA NE Fotokopije zahtevkov Kopija pisma o zavrnitvi Ažuriranje odobritve Zahtevki Rekapitulacija SSTP Fotokopije zahtevkov Fotokopije rekapitulacij Arhiv zahtevkov Arhiv rekapitulacij Vkljuèevanje uporabnika Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 25

33 Sprejemanje in obdelava zahtevkov poteka podobno kot pri drugih storitvah in tržnih poteh PREVZEM ZAHTEVKA Komitent banke, ki želi postati uporabnik Proklika NLB, mora v poslovalnici, kjer ima odprt temeljni račun, izpolniti zahtevek za odobritev uporabe storitev Proklika NLB (obr. Proklik 2). Če komitent očitno ne izpolnjuje kriterijev za uporabo storitve (npr. drug tip stranke), zahtevka ne sprejmejo, komitentu pa lahko ponudijo kako drugo tržno pot. Zahtevek izpolni in podpiše zakoniti zastopnik pravne osebe oz. nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika. V poslovalnici morajo uporabnika informirati o celotnem postopku odobritve uporabe in upravljanja storitev Proklika NLB. Bodočega uporabnika še posebno opozorijo na naslednje elemente uporabe: - potrebna oprema - varnostni elementi - nadaljnji postopek Pregled in dopolnitev zahtevka - Podatke o podjetju oz. obratovalnici izpolni stranka. Primerjajo jih s podatki na pristopnici temeljnega računa. Primerjajo tudi ali je podpis enak podpisu na pristopnici temeljnega računa. - Zakoniti zastopnik uporabnika vnese tudi svoje podatke. - Na obrazcu označi, katero vrsto plačilnega prometa bo uporabnik opravljal prek Proklika NLB plačilni promet v domovini ali plačilni promet s tujino. Pri vsaki od obeh rubrik mora biti označena ena izmed možnosti (DA, NE). Če bosta označeni obe ali nobena, bo zahtevek neveljaven, dokumentacijo pa bo SSTP vrnil v enoto. - Če želi tudi zastopnik uporabljati Proklik NLB, označi, katera pooblastila za delo s programom bo imel. Pri vsaki točki od 1 do 5 mora biti označena ena od možnosti (DA, NE). Če bosta označeni obe ali nobena, bo zahtevek neveljaven, dokumentacijo pa bo SSTP vrnil v enoto. Če zastopnik ne želi uporabljati Proklika NLB, pri vseh točkah s pooblastili označi»ne«. V tem primeru zastopnik ne bo prejel kartice za uporabo Proklika NLB. Pooblastila označi za vsako vrsto plačilnega prometa posebej. Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 26

34 - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Temeljni račun je lahko le žiro račun oz. transakcijski račun uporabnika. - V izrednih primerih, ko gre za stranke, ki so neizkušeni uporabniki računalnikov in sami (oz. njihovi zaposleni) niso sposobni izvesti namestitve programa Proklik NLB, lahko namestitev izvede banka oz. skupina za namestitve. V teh primerih delavec, ki je zahtevek sprejel, v polje»opombe«vpiše zahtevo za namestitev. Namestitev pri uporabniku banke je predvidena kot izjema, saj je računalniška oprema pripravljena tako, da jo lahko namesti vsak srednje izkušen uporabnik računalnika. V primeru težav pri namestitvi lahko uporabnik pokliče na SSTP. - Zastopniku uporabnika komercialist preda splošne pogoje za uporabo Proklika NLB (obrazec Proklik 1). - Zastopnik po seznanitvi s splošnimi pogoji podpiše zahtevek. - Če bodo Proklik NLB uporabljali še dodatni pooblaščenci, zakoniti zastopnik uporabnika izpolni tudi pooblastilo za poslovanje prek Proklika NLB (obrazec Proklik 3). - Če bo uporabnik v Prokliku NLB uporabljal tudi sekundarne račune, izpolnijo še obrazec sprememba računov za poslovanje prek Proklika NLB (obrazec Proklik 5) Odobritev zahtevkov Zahtevke praviloma odobravajo sproti (dnevno), najmanj pa dvakrat tedensko. Uporabo Proklika NLB odobri ali zavrne skrbnik stranke, če ta ni določen, pa vodja poslovalnice oz. pooblaščeni delavec. Ažuriranje podatkov o odobritvi V dosje oziroma na pristopnico temeljnega in sekundarnih računov vpišejo, da je komitent uporabnik Proklika NLB in datum odobritve. Če pooblaščenec za uporabo Proklika NLB ni imetnik računa, to jasno označijo. Ko bo pooblastilo na računu ukinjeno, bo potrebno takoj obvestiti SSTP, ki bo ukinil tudi pooblastilo za uporabo Proklika NLB. Oznaka o uporabi Proklika NLB mora biti vpisana na takem mestu (glede na organizacijo dela v poslovalnici), da je bančni delavec v poslovalnici ne bo spregledal, ko bo ažuriral matične podatke imetnika ali podatke o statusu računa (ukinitev, pooblastila). Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 27

35 Priprava obvestil o zavrnitvi zahtevkov Če poslovalnica zavrne zahtevek, mora uporabniku poslati pisno obvestilo, v katerem ni dolžna pojasnjevati razlogov za zavrnitev. V evidenco zahtevkov bančni delavec v enoti vpiše datum obvestila, kopijo obvestila pa skupaj z zavrnjenim zahtevkom vloži v arhivsko mapo zahtevkov. Zavrnjenih zahtevkov ne pošilja v SSTP. Posredovanje zahtevkov - Podatke o prejetih zahtevkih zberejo v rekapitulaciji zahtevkov. - Zahtevke enota kopira in jih arhivira. - Rekapitulacija je seznam zahtevkov, ki vsebuje ime in priimek oz. naziv strank ter številke temeljnih računov. V rekapitulaciji zahtevkov navedejo tudi skupno število zahtevkov. - Odobrene zahtevke skupaj z enim izvodom rekapitulacije zahtevkov pošljejo na dan odobritve v kuverti na naslov SSTP, Šmartinska 132, 1520 Ljubljana. - En izvod rekapitulacije hranijo v arhivski mapi rekapitulacij ZARAČUNAVANJE STROŠKOV Odobravanje nadomestil imetniku računa za Proklik NLB Višino nadomestila za pristopnino in dodatno opremo (dodatni čitalci, kartice za dodatne pooblaščence) za Proklik NLB odobri poslovni skrbnik v skladu s tarifo oziroma pooblastilom za pripravo individualnih ponudb za storitve plačilnega prometa Prenos stroškov opreme za Proklik NLB Na podlagi odobrenih zahtevkov za uporabo Proklika NLB, bo sektor za sodobne tržne poti enkrat mesečno na podlagi specifikacij poslane opreme bremenil račune poslovalnic, tj. naročnic opreme za komitenta, za celotne stroške dobavljene opreme (zaščitnih kompletov, dodatnih kartic, čitalcev, priročnikov, poštnine itd.). Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 28

36 Postopki v sektorju za sodobne tržne poti: V SSTP zahtevke pregledajo in nepravilno izpolnjene ali nepopolne obrazce vrnejo v enote! - Najprej za vse pooblaščence izdelajo pametne kartice za uporabo Proklika NLB. Na kartici so: naziv uporabnika (firme), ime in priimek pooblaščenca ter datum poteka veljavnosti kartice. Kartico iz SSTP pošljejo pooblaščencu na naslov uporabnika kot vrednostno pismo. - Uporabniku pošljejo paket, v katerem so: a) pozdravno pismo z urnikom obdelav b) čitalec pametnih kartic c) CD za instalacijo programa Proklik NLB d) priročnik za uporabo Proklika NLB. - Uporabniku pošljejo dopis s parametri klicnega dostopa, potrebnimi za vzpostavitev povezave s strežnikom Proklika NLB. Med parametri klicnega dostopa so: a) telefonska številka, na katero se uporabnik povezuje b) IP številka uporabnika c) uporabniško ime (user name) d) geslo za povezavo s strežnikom. Parametre klicnega dostopa pošljejo kot pismo s povratnico. - Osebno številko (PIN) v SSTP prejmejo iz certifikatske agencije. SSTP jo po prejemu iz certifikatske agencije pošlje pooblaščencem na naslov uporabnika kot priporočeno pošto. Osebno številko pooblaščenci uporabljajo za dostop do pametne kartice za vstop v Proklik NLB. Zaradi postopka dela in predvsem zaradi varnosti pošiljajo posamezne pošiljke za uporabnika datumsko ločeno. Vrstni red pošiljanja posameznih pošiljk je lahko zamenjan. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 29

37 6.6. POSEBNOSTI PRI PRENOSU RAČUNOV IZ APP V BANKO Z se je začel prenos računov pravnih oseb iz APP v banke. Pravna oseba Pogodba POR Zahtevek za Proklik Splošni pogoji za Proklik NLB Banka (poslovni skrbnik) Zahtevek za Proklik Sklenitev pogodbe POR, potrditev zahtevka za Proklik NLB SSTP Vkljuèevanje v Proklik NLB Ali je pri uporabniku Proklik NLB namešèen? NE DA Zahtevek za ukinitev raèuna v APP Pravna oseba APP Pravna oseba Zaèetek poslovanja z raèunom v banki in hkrati zaèetek dela s Proklikom NLB Ukinitev žiro raèuna Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 30

38 Slika 4: POSEBNOSTI PRI PRENOSU RAČUNOV IZ APP V BANKO Postopki vključevanja pravnih oseb so enaki kot pri vključevanju samostojnih podjetnikov: - poslovni skrbnik pridobi od zakonitega zastopnika pravne osebe zahtevek za uporabo Proklika NLB (obr. Proklik 2) - zastopniku podjetja preda splošne pogoje za uporabo Proklika NLB (obr. Proklik1) - pridobi obrazce pooblastila za uporabo Proklika NLB (obr. Proklik 3) - overjene obrazce pošlje v sektor za sodobne tržne poti (SSTP) - SSTP pošlje uporabniku kartico, čitalec kartic, priročnik, CD za instalacijo, parametre klicnega dostopa in osebno številko - uporabnik si program instalira na svoj računalnik. Celoten postopek vključevanja uporabnika traja približno dva do tri tedne. Postopka se ne da skrajšati VRSTE POSLOV, KI JIH KOMITENT LAHKO OPRAVLJA PREK PROKLIKA NLB PO PLAČILNEM PROMETU S TUJINO Vsa nakazila iz tujine v tuji valuti so komitentu odobrena na deviznem delu POR-a na dan priliva valute, nakazila iz tujine v tolarjih pa na dan priliva valute na prehodni račun in naslednji delovni dan na tolarski del POR-a ali na žiro račun. Komitent ima pregled nad vsemi prilivi v Prokliku NLB in Prokliku plus NLB Nakazila v tujino Proklik plus NLB omogoča komitentu opravljanje naslednjih vrst nakazil: - prosta in pogojena nakazila - dvig tuje gotovine - nakazila z nostrom čekom. Poslovni skrbnik mora s komitentom predhodno skleniti dogovor o načinu nakazovanja v tujino, ki omogoča, da komitent pošilja naloge za nakazilo v tujino brez prilog. Sklenjen dogovor je pogoj za poslovanje prek elektronske banke! V primeru nakazil v tujino po kapitalskih poslih (krediti, pravica do deleža pri dobičku, ) pa mora komitent ne glede na sklenjen dogovor Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 31

39 ustrezno dokumentacijo poslati poslovnemu skrbniku. Ob prvem nakazilu v tujino po omenjenih poslih pridobi SPPT zahtevano dokumentacijo od poslovnega skrbnika in ne od komitenta. Nalog za bremenitev deviznega dela poslovnega računa Komitent prek Proklika NLB pošlje SPPT inštrukcije za bremenitev deviznega dela POR in sicer za: - izplačilo tolarske protivrednosti - konverzije med valutami na poslovnem računu - prenos sredstev med računi različnih komitentov - vezava sredstev v tuji valuti in SIT - plačilo zapadlih obveznosti v tuji valuti in SIT - drugi prenosi sredstev (nakup vrednostnih papirjev, nakup blagajniških zapisov BS ali NLB, nalog za odplačilo garantiranih obveznosti in obveznosti po deviznih kreditih). Izjemo predstavljajo posli po dokumentarnem poslovanju, za katere velja nespremenjen način obdelave POSTOPKI ZA ŽE VKLJUČENE UPORABNIKE PROKLIKA NLB Uporabniki, ki že uporabljajo Proklik NLB, lahko večkrat menjajo pooblaščence za delo s programom, lahko dodajajo ali ukinejo račun, pooblaščencem spremenijo pooblastila, blokirajo Proklik NLB... Postopki za taka opravila so navedeni v naslednjih poglavjih Dodajanje pooblaščencev Zastopnik uporabnika lahko ob oddaji zahtevka pooblasti eno ali več oseb za poslovanje prek Proklika NLB. Med rednim poslovanjem lahko pooblaščence dodaja ali ukinja. Za dodajanje pooblaščencev uporabijo obrazec pooblastilo za poslovanje prek Proklika NLB (obrazec Proklik 3). Tako kot pri pooblaščencu, ki ga uporabnik določi že ob oddaji zahtevka, je tudi pri naknadnih pooblastilih v dosje oz. pristopnico temeljnega in sekundarnih računov potrebno vpisati oznako o uporabi Proklika NLB. Poslovalnica kopira obrazce za pooblastila in jih hrani skupaj z zahtevkom uporabnika. V SSTP izdelajo po prejemu zahtevka za pooblastilo kartico na ime pooblaščenca. Kot vrednostno pismo jo pošljejo pooblaščencu na naslov Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 32

40 uporabnika. Po prejemu iz certifikatske agencije pošljejo pooblaščencem na naslov uporabnika iz SSTP osebno številko (PIN). Osebno številko pooblaščenci uporabljajo za dostop do pametne kartice za vstop v Proklik NLB Vrste pooblastil V programu Proklik NLB je omogočena razdelitev posameznih funkcij programa različnim pooblaščencem pravne osebe. Tako lahko pravna oseba prilagodi uporabo programa svoji notranji organiziranosti. V nadaljevanju so navedene razdelitve pooblastil v programu Proklik NLB. Vsako pooblastilo omogoča uporabo določenih funkcij programa. Pooblastila lahko uporabnik poljubno sešteva/kombinira med seboj. V tem primeru bo imel pooblaščenec pravico uporabe dovoljenih funkcij iz vseh dodeljenih pooblastil. Funkcija»pooblastilo za pošiljanje«digitalno podpiše elektronski nalog, zato je enakovredna funkciji desnega podpisovanja plačilnih nalogov na papirju. Pooblastilo za pošiljanje podatkov imajo lahko le pooblaščenci, ki so hkrati pooblaščeni na vseh računih uporabnika vključenih v Proklik NLB. V Prokliku NLB ikone za spremembo PIN kode vprašaj in prekini program (rdeč križec) niso odvisne od pooblastil in so pri vsakem pooblastilu aktivne. Proklik NLB ima 5 nivojev pooblastil: - pooblastilo za administriranje je namenjeno administrativnim posegom v Prokliku NLB kot so brisanje lokalne baze podatkov, osveževanje programa iz bančnega strežnika, spreminjanje gesla vstopne točke itd.; pri večuporabniški verziji se bo v prihodnje število funkcij za administriranje povečevalo (arhiviranje, backupiranje podatkov, nastavitve itd.) - pooblastilo za vnašanje podatkov je namenjeno pripravi plačilnih nalogov ter imenika, uvozu in izvozu nalogov - pooblastilo za pregledovanje je namenjeno pregledu prometnih postavk, izpiskov, stanj, obvestil - pooblastilo za vsebinsko podpisovanje (verificiranje) je namenjeno le pregledovanju in potrjevanju plačilnih nalogov hkrati pa tudi spreminjanju in dopolnjevanju imenika (če nalog ni podpisan, ga ni možno poslati) - pooblastilo za pošiljanje podatkov je namenjeno komunikaciji z bančnim strežnikom in elektronskemu podpisu. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 33

41 6.9. PODROBNEJŠA OBRAZLOŽITEV POOBLASTIL ZA DELO S PROGRAMOM PROKLIK NLB Pooblastila 1. Pooblastilo za administriranje V okviru pooblastila za administriranje so v Prokliku NLB dovoljene naslednje funkcije: - gumb: priprava sporočil, pregled obvestil - ikone: tiskanje, osveževanje programa, sprememba PIN kode, pobriši stare podatke iz podatkovne zbirke, spremeni geslo povezave, prekini. 2. Pooblastilo za vnašanje podatkov V okviru pooblastila za vnašanje podatkov so v Prokliku NLB dovoljene naslednje funkcije: - gumb: priprava nalogov - ikone: tiskanje, imenik, sprememba PIN kode, prekini - v okviru funkcije priprava nalogov: odpri, uvoz, izvoz, dodaj, briši - pregled in uporaba datotek z vzorčnimi plačilnimi nalogi - shranjevanje datotek z vzorčnimi plačilnimi nalogi - pregled in uporaba arhiviranih plačilnih nalogov. 3. Pooblastilo za pregledovanje V okviru pooblastila za pregledovanje so v Prokliku NLB dovoljene naslednje funkcije: - gumb: pregled prometa, pregled izpiskov, pregled arhiviranega prometa, pregled datotek, pregled arhiviranih plačilnih nalogov, pregled poslanih sporočil, pregled datotek z vzorčnimi plačilnimi nalogi, pregled stanja - ikone: osvežitev podatkov (strela), tiskanje, sprememba PIN kode, prekini Pooblastilo za vsebinsko podpisovanje (verificiranje) V okviru pooblastila za vsebinsko podpisovanje so v Prokliku NLB dovoljene naslednje funkcije: - gumb: priprava nalogov - ikone: tiskanje, imenik, sprememba PIN kode, prekini - v okviru funkcije priprava nalogov: podpiši, odkleni. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 34

42 5. Pooblastilo za pošiljanje V okviru pooblastila za osveževanje in pošiljanje podatkov so v Prokliku NLB dovoljene vse funkcije desnega podpisovanja, poleg teh pa še: - gumb: priprava sporočil, pregled obvestil, odprema - ikone: obnovi vsebino prek omrežja, tiskanje, osveževanje programa, sprememba PIN kode, prekini - preklic že poslanega naloga Sprememba pooblastil Uporabnik lahko med uporabo Proklika NLB spreminja pooblaščencem pooblastila za uporabo različnih funkcij programa. S podpisom obrazca sprememba pooblastil zastopnik uporabnika pooblaščencu briše vse funkcije dodeljene s prejšnjimi pooblastili. V tem trenutku pooblaščenec nima nobenih pooblastil. Hkrati mu s tem obrazcem doda nova pooblastila. Označiti je torej potrebno vse točke pooblastil in ne samo tistih, ki so drugačne od prejšnjih. Poslovalnica kopira obrazce za spremembo pooblastil in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP bo najkasneje v treh dneh po prejemu obrazca spremenil pooblastila za delo s Proklikom NLB. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku in pooblaščeni osebi. - Zastopnik uporabnika označi, katera pooblastila za delo s programom bo z novim zahtevkom imel pooblaščenec. Pri vsaki točki od 1 do 5 mora biti označena samo ena od možnosti. Če sta označeni obe ali nobena, bo zahtevek neveljaven, dokumentacija pa vrnjena v enoto. Funkcija pooblastilo za pošiljanje digitalno podpiše elektronski nalog, zato je enakovredna funkciji desnega podpisovanja plačilnih nalogov na papirju. Pooblastilo za pošiljanje podatkov imajo lahko le pooblaščenci, ki so hkrati pooblaščeni na vseh računih uporabnika in so vključeni v Proklik NLB. - Pooblastila morajo biti označena posebej za vsako vrsto plačilnega prometa (domovina, tujina). - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Zakoniti zastopnik in pooblaščenec podpišeta zahtevek. - V spodnji del zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 35

43 - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika in pooblaščenca Sprememba matičnih podatkov Uporabnik mora vsako spremembo matičnih podatkov uporabnika, zastopnika ali pooblaščencev javiti matični enoti. Za spremembo podatkov uporabljajo obrazec sprememba matičnih podatkov za poslovanje prek Proklika NLB (obrazec Proklik 7). Spremembo matičnih podatkov uporabnika (firme) in zastopnika javi in podpiše zastopnik. Spremembo matičnih podatkov pooblaščenca javi in podpiše zastopnik ali pooblaščenec. Poslovalnica kopira obrazce za spremembe matičnih podatkov in jih hrani skupaj z zahtevkom uporabnika. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP bo vnesel spremembe matičnih podatkov v Proklik NLB najkasneje v treh dneh po prejemu obrazca. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi in zastopniku. - Ob izpolnjevanju vnaša le podatke, ki so spremenjeni. Podatkov, ki ostanejo enaki, ni potrebno vnašati. - Če se spremembe nanašajo na podatke pooblaščenca ali zastopnika uporabnika, označi katerega. - Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec (za spremembo svojih podatkov) uporabnika podpiše zahtevek. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. Hkrati potrdi, da so na tem računu pooblaščeni vsi pooblaščenci uporabnika za uporabo Proklika NLB, ki imajo pooblastilo za pošiljanje podatkov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika in po potrebi pooblaščenca. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 36

44 6.10. DODAJANJE, UKINJANJE OPRAVLJANJA DPP ALI PPT Uporabnik, ki že uporablja Proklik NLB, lahko naknadno začne uporabljati program še za opravljanje plačilnega prometa s tujino oziroma plačilni promet v domovini. Prav tako lahko ukine uporabo katerega izmed teh. Če bo ukinil uporabo obeh ali edinega, bo banka smatrala to za odstop od pogodbe in uporabniku ukinila uporabo Proklika NLB. Za spremembo uporabe vrste plačilnega prometa izpolnijo obrazec Proklik 7. Spremembo matičnih podatkov uporabnika (firme) in zastopnika javi in podpiše zastopnik. Spremembo matičnih podatkov pooblaščenca javi in podpiše zastopnik ali pooblaščenec. Poslovalnica kopira obrazce za spremembo uporabe vrste plačilnega prometa in jih hrani skupaj z zahtevkom uporabnika. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP bo spremembe vnesel najkasneje v treh dneh po prejemu obrazca. Pri dodajanju nove vrste plačilnega prometa v Proklik NLB je treba biti pozoren na pooblastila, ki jih imajo pooblaščenci, dodeljena za uporabo programa. Brez ustreznih pooblastil uporabnik ne bo mogel opravljati novo dodeljene vrste plačilnega prometa. Pooblastila lahko uporabnik tudi spremeni. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi in zastopniku. - Ob ustrezni vrsti plačilnega prometa (v domovini, s tujino) označi, ali bo to vrsto dodal ali ukinil. - Zakoniti zastopnik uporabnika podpiše zahtevek. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. Hkrati potrdi, da so na tem računu pooblaščeni vsi pooblaščenci uporabnika za uporabo Proklika NLB, ki imajo pooblastilo za pošiljanje podatkov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika. Za opravljanje plačilnega prometa s tujino mora po navodilih Banke Slovenije uporabnik skleniti dogovor o načinu opravljanja nakazil v tujino brez predložitve dokumenta, iz katerega bi bila razvidna osnova plačevanja. Komercialist s podpisom na zahtevku potrdi, da je uporabnik sklenil ta dogovor z banko. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 37

45 6.11. SPREMEMBA RAČUNOV - ZAMENJAVA TEMELJNEGA RAČUNA Poslovanje prek Proklika NLB temelji na uporabnikovem osnovnem poslovnem računu, zato je potrebno spremembo temeljnega računa posebej označiti. Temeljni račun je lahko žiro ali transakcijski (POR) račun uporabnika. Uporabnik lahko med poslovanjem doda ali ukine temeljni račun tako, da v poslovalnici izpolni obrazec sprememba računov za poslovanje prek Proklika NLB (Proklik 5). Na obrazcu za dodajanje računa delavec v bančni enoti označi, da uporabnik dodaja nov temeljni račun. Pri dodajanju novega računa preveri poslovalnica, če so vsi pooblaščenci za uporabo Proklika NLB pooblaščeni tudi za nov račun. Če je nov temeljni račun odprt v drugi bančni enoti ali celo v drugi banki, ki je vključena v Proklik NLB, preverjanje pooblastil (če je potrebno, prek enote, ki vodi račun) na računu opravi enota, ki prejme zahtevek za pooblastilo Sekundarni račun Sekundarni račun je lahko poslovni (transakcijski, POR, TRR), žiro ali tekoči račun, odprt v katerikoli banki, ki je vključena v sistem Proklik NLB. Vrsta računov je odvisna od tipa uporabnika - Samostojni podjetniki uporabljajo kot temeljni račun žiro ali poslovni račun, kot sekundarni pa žiro ali poslovni račun. Kot posebnost lahko samostojni podjetniki uporabljajo tudi svoj lastni tekoči račun. - Neporavnalne banke (hranilno-kreditne službe in hranilnice) uporabljajo za delo s Proklikom NLB poslovni račun. Nekatere neporavnalne banke imajo kot račun za poslovanje v banki lahko tudi žiro račun, ki pa se zunaj banke prikazuje kot transakcijski račun. - Pravne osebe z računom odprtim v banki uporabljajo poslovni račun. Te pravne osebe imajo lahko v vsaki banki, vključeni v Proklik NLB, odprt po en poslovni račun. Plačilni promet s tujino lahko opravljajo prek Proklika NLB samostojni podjetniki in pravne osebe. Pravne osebe, ki prek Proklika NLB opravljajo plačilni promet s tujino, imajo lahko tolarski račun odprt v banki (transakcijski račun) ali v APP (žiro račun). V vseh primerih morata imeti pravna oseba in samostojni podjetnik odprt devizni transakcijski račun. Poslovalnica kopira obrazce za spremembe računov in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP bo uporabo novega sekundarnega računa omogočil najkasneje v treh dneh po prejemu obrazca. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 38

46 Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi in zastopniku. - Z enim obrazcem lahko odda spremembo za največ tri račune. Pri vsakem označi ali želi račun dodati ali brisati. Označena mora biti samo ena od obeh možnosti. Če bosta označeni obe ali nobena, obrazec ne bo veljaven. Iz SSTP bodo tak obrazec vrnili v enoto. Če uporabnik dodaja nov temeljni račun, je potrebno na obrazcu to označiti. - Vpiše vrsto računa: TR, ŽR ali POR. - V polje šifra banke in enote vnese za POR dvomestno oznako banke in trimestno številko enote (prvi del številke transakcijskega računa), za TR in ŽR pa samo trimestno šifro enote banke. - Partijo vnese skupaj s kontrolnima številkama. - Zakoniti zastopnik uporabnika podpiše zahtevek. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. Hkrati potrdi, da so na tem računu pooblaščeni vsi pooblaščenci uporabnika za uporabo Proklika NLB, ki imajo pooblastilo za pošiljanje podatkov. - V spodnji del zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika NAROČILO DODATNIH ČITALCEV Če bo imel uporabnik program Proklik NLB naložen v več računalnikih, lahko za uporabo programa naroči dodatne čitalce pametnih kartic. Za naročilo dodatnih čitalcev uporabljajo obrazec naročilo dodatnih čitalcev za poslovanje prek Proklika NLB (obrazec Proklik 8). Obrazec podpiše zastopnik uporabnika. Poslovalnica kopira obrazce za naročilo dodatnih čitalcev in jih hrani skupaj z zahtevkom uporabnika. Delavec bančne enote zaračuna uporabniku stroške pošiljanja dodatnih čitalcev po bančni tarifi. Obrazcu za naročilo priloži dokazilo o plačilu stroškov. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP bo dodatne čitalce za uporabo Proklika NLB poslal najkasneje v treh dneh po prejemu obrazca. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 39

47 Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi in zastopniku. - Vnese število dodatnih čitalcev, ki jih želi prejeti. - Zakoniti zastopnik uporabnika podpiše zahtevek. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. Hkrati potrdi, da so na tem računu pooblaščeni vsi pooblaščenci uporabnika za uporabo Proklika NLB, ki imajo pooblastilo za pošiljanje podatkov. - V spodnji del zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika. - Obrazcu priloži delavec v bančni enoti kopijo dokazila o plačilu stroškov dodatnega čitalca BLOKACIJA IN DEBLOKACIJA PROKLIKA NLB Blokacije Proklika NLB so začasna zapora poslovanja po tej tržni poti. Celotno poslovanje Proklika NLB lahko blokira uporabnik, SSTP ali matična enota uporabnika. SSTP blokira poslovanje, ko sprejme obvestilo o izgubi ali kraji kartice, osebne številke ali parametrov klicnega dostopa in kadar obstaja sum, da je imela do varnostnih elementov dostop nepooblaščena oseba. Ko uporabnik oz. pooblaščenec ugotovi, da je nastopil eden od navedenih razlogov za blokacijo, mora: - takoj po telefaksu ali telefonu obvestiti SSTP - najkasneje naslednji delovni dan izpolniti v poslovalnici obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Če uporabnik o dogodku, ki je povzročil blokacijo, še ni obvestil SSTP, stori to bančni delavec v poslovalnici po telefaksu ali telefonu. V primeru blokacije celotnega poslovanja prek Proklika NLB, bodo blokirani vsi pooblaščenci uporabnika. Če je blokacija Proklika NLB izvedena na zahtevo bančne enote, enota pošlje obvestilo o blokaciji uporabniku. Poslovalnica kopira obrazce za blokacijo in deblokacijo in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica z redno pošto, vendar bo SSTP izvedel blokacijo že na podlagi telefonskega obvestila. Če je bila blokacija izvedena na zahtevo SSTP ali matične enote, bo SSTP ponovno vzpostavil poslovanje prek Proklika NLB, ko bo prenehal razlog za blokacijo, npr. ko bo izdana nova kartica. V primeru blokacije s strani uporabnika, bo SSTP opravil deblokacijo le v primeru pisnega zahtevka uporabnika. Tudi za deblokacijo uporabljajo Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 40

48 obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). SSTP ni potrebno obveščati o blokacijah, ki niso povezane z ukinitvijo pooblastila na računu ali z varnostnimi elementi. Računalniška rešitev za Proklik NLB bo druge blokacije upoštevala, če bodo vnesene v drugih aplikacijah pri temeljnem oz. sekundarnih računih. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku. - Pod rubriko»želim«označi»blokirati celotno poslovanje prek Proklika NLB«ali»deblokirati celotno poslovanje prek Proklika NLB«. - Vpiše vzrok blokacije oziroma deblokacije poslovanja. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika. - Če je blokacija poslovanja prek Proklika NLB poslana na zahtevo bančne enote, obrazec v celoti izpolni komercialist. V tem primeru ni potreben podpis zastopnika, temveč podpis odgovornega delavca v bančni enoti. Pod vzrok naj bo napisano, da je blokacija izvedena na zahtevo banke in vzrok blokacije Blokacija in deblokacija pooblaščenca Uporabnik lahko blokira uporabo Proklika NLB samo za določenega pooblaščenca. Blokacijo svoje kartice lahko zahteva tudi pooblaščenec. SSTP blokira poslovanje, ko prejme obvestilo o izgubi ali kraji kartice, osebne številke in kadar obstaja sum, da je imela do varnostnih elementov dostop nepooblaščena oseba. Ko uporabnik oz. pooblaščenec ugotovi, da je nastopil eden od navedenih razlogov za blokacijo, mora: - takoj po telefaksu ali telefonu obvestiti SSTP - najkasneje naslednji delovni dan v poslovalnici izpolniti obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Če uporabnik o dogodku, ki je povzročil blokacijo, še ni obvestil SSTP, stori to bančni delavec v poslovalnici po telefaksu ali telefonu. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 41

49 Poslovalnica kopira obrazce za blokacijo in deblokacijo in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Če je izvedena blokacija pooblaščenca Proklika NLB na zahtevo bančne enote, enota pošlje obvestilo o blokaciji uporabniku in pooblaščencu. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica z redno pošto, vendar bo SSTP izvedel blokacijo že na podlagi telefonskega obvestila. Poslovanje prek Proklika NLB bo SSTP ponovno vzpostavil, ko bo prenehal razlog za blokacijo. Če je bila blokacija izvedena na podlagi zahtevka uporabnika, bo SSTP opravil deblokacijo le na podlagi pisnega zahtevka. Tudi za deblokacijo uporabljajo obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku ali pooblaščencu. - Pod rubriko»želim«vpiše uporabnik v rubriki»za pooblaščeno osebo/zastopnika«ime zastopnika ali pooblaščenca, katerega kartico želi blokirati oziroma deblokirati. Označi polje»blokirati uporabo kartice«ali»deblokirati uporabo kartice«. - Vpiše vzrok blokacije oziroma deblokacije poslovanja. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika ali pooblaščenca, odvisno kdo blokacijo prijavlja. - Če je blokacija poslovanja prek Proklika NLB poslana na zahtevo bančne enote, obrazec v celoti izpolni komercialist. V tem primeru ni potreben podpis zastopnika, temveč podpis odgovornega delavca v bančni enoti. Pod vzrok je napisano, da je blokacija izvedena na zahtevo banke in vzrok blokacije Ukinitev pooblaščenca Uporabnik lahko med delom s Proklikom NLB določenemu pooblaščencu ukine pooblastilo za delo s Proklikom NLB. Za ukinitev pooblastila uporabijo obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). V primeru ukinitve pooblastila je stranka dolžna vrniti v Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 42

50 poslovalnico zaščitno kartico, ki jo je uporabljal pooblaščenec. Bančni delavec kartico uniči pred stranko. Poslovalnica kopira obrazce za ukinitev pooblaščenca in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Če je ukinitev pooblaščenca Proklika NLB izvedena na zahtevo bančne enote, enota pošlje obvestilo o ukinitvi uporabniku in pooblaščencu. Uničeno kartico skupaj z zahtevkom pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP ukine pooblastila. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku ali pooblaščencu. - Pod rubriko»želim«vpiše uporabnik v rubriki»za pooblaščeno osebo / zastopnika«ime zastopnika ali pooblaščenca, katerega pooblastilo želi ukiniti. Označi polje»ukiniti pooblastilo za uporabo Proklika NLB«. - Vpiše vzrok ukinitve pooblastila. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika ali pooblaščenca, odvisno od tega, kdo prijavlja blokacijo. - Če je ukinitev pooblaščenca Proklika NLB poslana na zahtevo bančne enote, obrazec v celoti izpolni komercialist. V tem primeru ni potreben podpis zastopnika, temveč podpis odgovornega delavca v bančni enoti. Pod vzrok naj bo napisano, da je blokacija izvedena na zahtevo banke in vzrok blokacije IZGUBA, UNIČENJE ALI KRAJA VARNOSTNIH ELEMENTOV V primeru izgube, uničenja ali kraje pametne kartice oziroma parametrov klicnega dostopa, naroči uporabnik ali pooblaščenec novo. Za naročilo novih varnostnih elementov uporabljajo obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Poslovalnica kopira obrazce za blokacijo in deblokacijo in jih hrani skupaj z zahtevkom uporabnika. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP na enak način kot odobreni zahtevek. Če je bila izgubljena ali ukradena zaščitna kartica, je potrebno takoj po telefonu obvestiti SSTP, ki bo blokiral poslovanje. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 43

51 SSTP bo nove varnostne elemente poslal na naslov pooblaščenca v enakem roku kot pri odobritvi uporabe Proklika NLB ZAŠČITNA KARTICA IN OSEBNA ŠTEVILKA (PIN) Kartica postane neuporabna zaradi poškodb, zaradi trikratnega napačnega vnosa osebne številke, ali če je uporabnik izgubil osebno številko. Zastopnik uporabnika ali pooblaščenec jo mora vrniti v poslovalnico, kjer jo bančni delavec uniči. Naročilo nove kartice lahko podpiše zastopnik uporabnika oziroma vsak pooblaščenec le za svojo kartico. Če je uporaba te kartice blokirana na zahtevo zastopnika, lahko novo naroči le zastopnik. Za naročilo nove kartice uporabljajo obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Poslovalnica zaračuna izdajo nove kartice v skladu s tarifo ob sprejemu zahteve. Bremenitev izvede enako kot pri pristopnini za uporabo Proklika NLB IZGUBA PARAMETROV KLICNEGA DOSTOPA V primeru kraje, izgube oz. pozabe parametrov klicnega dostopa ter v primerih, ko je klicni dostop blokiran zaradi trikratnega poskusa dostopa z napačnim geslom, mora uporabnik zahtevati nove parametre. Za naročilo novih parametrov klicnega dostopa uporabljajo obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Poslovalnica kopira obrazce za ukinitev pooblaščenca in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen, podpisan in overjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP. SSTP v treh delovnih dneh določi in pošlje pooblaščencu nove parametre. Osebna številka in kartica ne bosta zamenjani. Če je zahteva za nove parametre urgentne narave, lahko poslovalnica pošlje zahtevo po telefaksu v SSTP, kjer bodo uporabniku takoj poslali nove parametre klicnega dostopa. Originalni obrazec pošlje enota v SSTP po pošti. Če želi uporabnik nove parametre prejeti po telefaksu, mora na zahtevek za nove parametre to napisati skupaj s številko faksa, na katerega bo SSTP poslal parametre. Poslovalnica mora v primeru pošiljanja zahtevka za nove parametre klicnega dostopa po telefaksu originalni obrazec takoj poslati po pošti v SSTP. Če v SSTP najkasneje v dveh delovnih dneh ne prejmejo originalnega obrazca, bodo obrazec, poslan po telefaksu, smatrali za poskus zlorabe in klicni dostop uporabniku zablokirali. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 44

52 Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku ali pooblaščencu. - Pod rubriko»želim«uporabnik vpiše: a) v primeru izgube, kraje ali uničenja parametrov klicnega dostopa, označi»prejeti novo geslo za nastavitev klicnega dostopa«. Isto rubriko označi, če je klicni dostop za tega uporabnika blokiran zaradi trikratnega poskusa dostopa z napačnim geslom. b) če želi prejeti novo kartico, v rubriki»za pooblaščeno osebo/zastopnika«vnese ime zastopnika ali pooblaščenca, za katerega želi prejeti novo kartico. Označi polje»prejeti novo kartico in osebno številko«. - Vpiše vzrok (npr. izguba, kraja...). - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika ali pooblaščenca, odvisno kdo prijavlja izgubo, uničenje oziroma krajo UKINITEV UPORABE PROKLIKA NLB Uporaba Proklika NLB je lahko ukinjena na pobudo uporabnika ali banke ter zaradi spremembe statusa temeljnega ali sekundarnega računa. V vseh primerih mora uporabnik vrniti čitalec kartic in kartico oz. kartice (v primeru smrti bo to uredil njegov dedič). Bančni delavec uniči kartico oz. kartice pred uporabnikom, obrazec in čitalec pa pošlje v SSTP. Plačilni nalogi, ki jih je uporabnik prek Proklika NLB oddal pred ukinitvijo, bodo obdelani, če so valutirani s kasnejšim datumom Ukinitev na pobudo uporabnika Uporabnik izpolni in v enoti odda obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). SSTP bo po prejemu obrazca uporabo ukinil. Poslovalnica kopira obrazce za ukinitev in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP enako kot odobreni zahtevek. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 45

53 Ukinitev na pobudo banke Banka lahko izvede ukinitev na predlog poslovalnice ali SSTP zaradi nekorektnega poslovanja, suma poskusa zlorabe, malomarnega ravnanja z varnostnimi elementi ipd. Ukinitev izvede SSTP na podlagi zahteve poslovalnice. Če ukinitev predlaga SSTP, mora s tem soglašati skrbnik stranke oz. poslovalnica, ki je uporabo odobrila. Poslovalnica naroči ukinitev z obrazcem blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4). Poslovalnica kopira obrazce za ukinitev in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Če je ukinitev uporabe Proklika NLB izvedena na zahtevo bančne enote, enota sama pošlje obvestilo o ukinitvi uporabniku. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP enako kot odobreni zahtevek Ukinitev zaradi spremembe statusa računa Poslovalnica je dolžna takoj po telefonu obvestiti SSTP v primeru ukinitve pooblastila na temeljnem ali sekundarnem računu, če je pooblastilo ukinjeno osebi, ki jo je uporabnik pooblastil za poslovanje prek Proklika NLB. Če je pooblastilo ukinjeno edinemu pooblaščencu Proklika NLB, bo SSTP uporabo ukinil. Zato je potrebno opozoriti uporabnika, naj ob ukinitvi pooblastila določi novo pooblaščeno osebo, če želi še uporabljati Proklik NLB. Pri tem uporabniku svetujejo, naj odda zahtevek za ukinitev starega pooblaščenca šele, ko bo prejel kartico in osebno številko za novega. Če bo oddal oba zahtevka hkrati, mu uporabe Proklika SSTP ne bo ukinil, ukinil pa bo starega pooblaščenca, zato v obdobju opremljanja novega pooblaščenca z zaščitnimi elementi ne bo mogel poslovati prek Proklika NLB. Če je ukinjen temeljni račun, ali je imetnik računa umrl (oz. je pravna oseba prenehala obstajati), izpolni poslovalnica in pošlje SSTP obrazec blokacija, deblokacija, ukinitev poslovanja prek Proklika NLB (obrazec Proklik 4), na podlagi katerega bo SSTP ukinil uporabo Proklika NLB vsem pooblaščencem uporabnika. Poslovalnica kopira obrazce za ukinitev in jih hrani skupaj z zahtevkom tega uporabnika. Izpolnjen obrazec pošlje poslovalnica v SSTP enako kot odobreni zahtevek. Postopek izpolnjevanja obrazca - Uporabnik vnese podatke o firmi, zastopniku. - Pod rubriko»želim«označi uporabnik»ukiniti poslovanje prek Proklika NLB«. - Vpiše vzrok ukinitve poslovanja. - Delavec, ki je zahtevek sprejel, je dolžan preveriti in s podpisom na obrazcu potrditi pravilnost vnesenih podatkov in podpisov. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 46

54 - Na drugo stran zahtevka vpiše komercialist podatke o banki in bančni enoti. - Vnese bančno številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika iz registra komitentov. Pri tem je potrebna pazljivost predvsem pri samostojnih podjetnikih, saj bančna številka fizične osebe, ki je nosilec dejavnosti, ni enaka bančni številki samostojnega podjetnika. - Vnese bančno številko zastopnika. - Če je ukinitev poslovanja prek Proklika NLB poslana na zahtevo bančne enote, obrazec v celoti izpolni komercialist. V tem primeru ni potreben podpis zastopnika, temveč podpis odgovornega delavca v bančni enoti. Pod vzrok naj bo napisano, da je blokacija opravljena na zahtevo banke in vzrok blokacije REKLAMACIJE Vse reklamacije v zvezi s poslovanjem prek Proklika NLB sprejema SSTP. SSTP reši reklamacijo ali jo pošlje v reševanje v drugo organizacijsko enoto (plačilni promet). Če uporabnik odda reklamacijo v poslovalnici, jo poslovalnica sprejme in o njej obvesti SSTP. Poslovalnica sama rešuje reklamacije, ki so povezane z odobravanjem zahtevkov. 7. ZAŠČITA Pri NLB so poskrbeli za varnost, in sicer s sodobnimi tehnologijami za zagotavljanje varnosti s posebnim kodiranjem vseh elektronskih sporočil. Zaščita podatkov v Prokliku NLB temelji na uporabi zaščitne kartice, ki je danes v svetu najvišja stopnja zaščite na komercialnem področju. Razvita je posebej za zaščito podatkov, enkripcijo in overovitve. Z digitalnim podpisom, ki nam ga omogoča javna kriptografija, smo prišli do boljše identifikacije, ki je podprta še s posredovanjem kartice, poznavanjem PIN-a in biometrično kontrolo. Brez uporabe pametnih kartic je bil običajno prepoznan le računalnik, s katerim se povežemo v omrežje, ne vemo pa zagotovo niti tega, komu v omrežju smo se s tem računalnikom predstavili. Za branje zaščitne kartice potrebujemo čitalnik, ki je priključen na osebni računalnik. Preverjanje identitete, enkripcija podatkov in elektronsko podpisovanje vseh nalogov se izvajajo v zaščitni kartici. Overjanje uporabnika, elektronski podpis in celovitost podatkov vseh nalogov, ki jih elektronsko pošiljemo v banko, temeljijo na principu dvojnih ključev (zasebnih in javnih), imenovanem RSA, enkripcija podatkov pa na principu standardiziranega algoritma DES. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 47

55 7.1. DOSTOP DO STREŽNIKA Uporabniki se povezujejo z bančnim strežnikom Proklik NLB direktno prek omrežja na klic in modemskega dostopa. Modem za povezavo je lahko analogen ali ISDN. Dostop do strežnika prek Proklika NLB ni možen prek interneta. Podjetje Zaslon je po naročilu Nove Ljubljanske banke izdelal aplikacijo Proklik + NLB, ki deluje neposredno na internetu in zadovolji tistim pravnim osebam, ki imajo kabelsko ali najeto linijo. Elektronsko poslovanje ima pred tradicionalnim poslovanjem s papirji veliko prednosti delo je bistveno hitrejše, elektronsko poslovanje prihrani čas in izboljša učinkovitost. Če pa hočemo, da je prodor digitalnih tehnologij v poslovanje tudi varen, moramo te tehnologije znati pravilno uporabljati. Četudi se zdijo vdori težko izvedljivi, v svetu ne manjka ljudi, ki znajo vdreti v prav vsak elektronski sistem, ki ni pravilno zaščiten. Sistem elektronskega poslovanja je med najbolj občutljivimi, zato je njegova zaščita bistvenega pomena. Da bi tveganje elektronskega poslovanja torej ne bilo preveliko, je treba poiskati pravilno razmerje med varnostjo in funkcionalnostjo. Zaščita v rešitvah temelji na tehnologiji javnih ključev (PKI - Public Key Infrastructure), ki postaja svetovni standard za zaščito informacij. Vsakemu uporabniku teh rešitev tako pripada edinstvena trojica zasebnega ključa, javnega ključa in digitalnega certifikata. Varnost uporabnika temelji na zaščiti njegovega zasebnega ključa. Za zaščito zasebnega ključa je v banki poskrbljeno z uporabo standardnih kartičnih tehnologij; vsak uporabnik je torej hkrati zaščiten z nečim, kar ima (pametna kartica) in z nečim, kar ve (geslo za dostop do kartice). 8. VZPON ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Ker NLB servisira skoraj polovico uporabnikov interneta, se je z njeno ponudbo pospešil tudi razvoj elektronskega bančništva med končnimi uporabniki interneta. Primerjalne analize kažejo, da narašča tudi kritičnost uporabnikov, saj pripravljenost, da se zaradi elektronskega bančništva zamenja banko (če bi konkurenčna banka ponudila boljše pogoje) hitro narašča. Ovire za prehod na elektronsko bančništvo se precej razlikujejo od ovir za elektronsko nakupovanje. Spodnji prikaz odprtih odgovorov uporabnikov interneta, ki elektronskega bančništva ne uporabljajo, nekoliko preseneča, saj kaže, da je osnovni problem v nepoznavanju in ne v varnosti transakcij. Vir: Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 48

56 Slika 5: Zakaj ne uporabljate bančnega poslovanja? 9. ANKETA Za diplomsko nalogo sem se odločil opraviti anketo o uporabi elektronskega bančništva v malih, srednjih in velikih podjetjih ter pri samostojnih podjetnikih. Z raziskavo sem želel ugotoviti, kako v slovenskih podjetjih poteka plačilni promet prek elektronske banke. V raziskavi je poudarek predvsem na ugotavljanju sedanjega stanja na področju elektronskega plačilnega prometa in prikazovanju prednosti v povezavi z uvedbo elektronske banke. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 49

57 9.1. VSEBINA IN VZOREC Anketa je sestavljena iz treh delov. Prvi del je povsem splošen (v njem anketiranci najprej navedejo svoje osebne podatke, kot sta starost in izobrazba), vendar je zaradi lažje predstave pomemben. Drugi del ankete je namenjen spoznavanju anketirančevih navad pri plačevanju nalogov nekoč in danes. V tretjem delu pa dajem poudarek na anketirančeve predloge, želje in seveda kritike povezane z elektronsko banko. Pridobivanje podatkov je potekalo po pošti od 10. septembra do 20. novembra Prvi korak je bila prošnja za sodelovanje, pri katerem je bila definirana testna oseba. Pri iskanju ustreznih je bilo ugotovljeno, da so najbolj primerni sogovorniki vodje računovodstev oz. financ ter informatiki (računalničarji, programerji). Testni osebi je bila predstavljena tematika raziskave in na podlagi privolitve za sodelovanje je bila na naslov izbranega podjetja poslana anketa. Opravljenih je bilo 30 anonimnih anket, v naključno izbranih podjetjih od tega 60% v malih, 26,6% v srednjih in 13,4% v velikih podjetjih. Krajšo različico ankete si lahko ogledate tudi na spletnih straneh na naslovu: REZULTATI ANKETE V prvem delu ankete sem dobil naslednje rezultate Tabela 1: Razporeditev anketirancev po starostnih skupinah STAROSTNE SKUPINE ANKETIRANCEV Do 20 let 3,33 % Od 20 do 30 let 36,67 % Od 30 do 40 let 43,34 % Od 40 do 50 let 13,33 % Nad 50 let 3,33 % Skupaj 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 50

58 Tabela 2: Razporeditev anketirancev po stopnji izobrazbe STOPNJA IZOBRAZBE Osnovna šola 0 % Srednja šola 53,34 % Višja šola 13,33 % Visoka šola 13,33 % Univerzitetna izobrazba 16,67 % Mag./dr. 3,33 % Skupaj 100 % Tabela 3: Razporeditev anketirancev po stopnji znanja računalništva POZNAVANJE RAČUNALNIŠTVA Brez izkušenj 3,33 % Znanje na uporabniškem nivoju 60,00 % Znanje, ki presega uporabniški nivo 26,67 % Poznavanje razvoja aplikacij 10,00 % Skupaj 100 % Tabela 4: Razporeditev podjetij glede na število zaposlenih ŠTEVILO ZAPOSLENIH Od 1 do 5 zaposlenih 33,33 % Od 6 do 10 zaposlenih 26,67 % Od 11 do 50 zaposlenih 10,00 % Od 51 do 100 zaposlenih 16,67 % Več kot 100 zaposlenih 13,33 % Skupaj 100 % V prvem delu sem skušal pridobiti informacije o lastnostih anketirancev. Starost, izobrazba in znanje računalništva mi dajo informacijo o elastičnosti anketirancev, kar lahko uporabim v drugem in tretjem delu, kjer anketiranci ocenjujejo elektronsko banko. Podatek o številu zaposlenih pa sem lahko združil z vprašanjem v drugem delu, kjer so anketiranci odgovarjali, koliko časa dnevno porabijo za plačevanje nalogov. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 51

59 V drugem delu ankete sem dobil naslednje rezultate Tabela 5: Kje ste izvedeli za elektronsko bančništvo? ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO SEM IZVEDEL Pri sodelavcih 16,66 % Pri poslovnih partnerjih 6,67 % Iz javnih medijev 36,67 % V banki 36,67 % Drugod 3,33 % Skupaj 100 % Tabela 6: Kako ste plačevali naloge pred uvedbo elektronskega bančništva? NAČINI PLAČEVANJA Prek APP 46,68 % Na bančnem okencu 40,00 % Na bankomatu 0 % Prek trajnih nalogov 6,66 % Prek telefonske banke 6,66 % Drugod 0 % Skupaj 100 % Koliko časa ste dnevno porabili za plačevanje nalogov? Tabela 7: Pred uporabo elektronske banke ČAS PLAČEVANJA Do 15 minut 10,00 % Od 15 do 30 minut 43,34 % Od 30 do 60 minut 33,33 % Od 60 do 120 minut 10,00 % Več kot 120 minut 3,33 % Skupaj 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 52

60 Tabela 8: S pomočjo elektronske banke ČAS PLAČEVANJA Do 15 minut 70,00 % Od 15 do 30 minut 26,67 % Od 30 do 60 minut 3,33 % Od 60 do 120 minut 0 % Več kot 120 minut 0 % Skupaj 100 % Dnevni čas plačevanja nalogov pred uporabo elektronske banke in po njej do 15 min min min min Čas plačevanja 120 in več min Pred uporabo e-banke S pomočjo e - banke Graf 1: Grafični prikaz časovne razlike pri plačevanju nalogov na klasični način in s pomočjo elektronske banke. Tabela 9: Ali menite, da vam je elektronsko bančništvo olajšalo poslovanje? OLAJŠAVA POSLOVANJA Da 96,67 % Ne 0 % Ne vem 3,33 % Skupaj 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 53

61 Na podlagi gornjega rezultata lahko trdim, da se velika večina uporabnikov strinja s trditvijo, da jim je elektronsko bančništvo olajšalo poslovanje. Za takšen rezultat lahko kot glavni vzrok izpostavim uporabnikovo poznavanje računalništva. Uporabniki z manj znanja iz računalništva imajo več težav s preglednostjo in uporabnostjo aplikacije za elektronsko bančništvo, kar pa vpliva tudi na zadovoljstvo uporabnika. Tabela 10: Z oceno od 1 do 5 ocenite, kako ste zadovoljni z elektronskim bančništvom! OCENA Zelo nezadovoljen 9 % Nezadovoljen 3 % Še kar zadovoljen 5 % Zadovoljen 31 % Zelo zadovoljen 52 % Skupaj 100 % V tretjem delu ankete sem dobil naslednje rezultate Spodaj so navedene nekatere prednosti elektronskega bančništva. Tabela 11: Sestavite lestvico najpomembnejših lastnosti tako, da najpomembnejšo označite s številko 1 itd. Če kakšna lastnost ni navedena, jo vpišite pod»drugo«ter dodajte k lestvici. NEKATERE PREDNOSTI e-banke Neodvisnost opravljanja bančnih poslov od delovnega časa poslovalnic 21,47 % Nižja cena transakcije 15,87 % Enostavnost uporabe storitve 11,61 % Priprava nalogov vnaprej 11,54 % Ažurno spremljanje poslovanja (stanje in promet na računu) 13,32 % Prihranek časa 18,63 % Drugo 7,56 % Skupaj 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 54

62 Prednosti elektronskega bančništva Neodvisnost opravljanja bančnih poslov od delovnega časa poslovalnic Nižja cena transakcije Enostavnost uporabe storitve 18,63% 7,56% 21,47% Priprava nalogov vnaprej Ažurno spremljanje poslovanja (stanje in promet na računu) 13,32% 11,54% 11,61% 15,87% Prihranek časa Drugo Graf 2: Anketiranci so kot najpomembnejšo oz. najkoristnejšo lastnost elektronske banke izbrali neodvisnost opravljanja bančnih poslov od delovnega časa poslovalnic. Velik poudarek je tudi na prihranku časa, ki je z 18,63 % kot druga najpomembnejša lastnost, medtem ko je nižja cena transakcije z 15,87 % šele na tretjem mestu. Tabela 12: Ali pogrešate katero izmed bančnih storitev, ki je še ni v elektronskem bančništvu? BANČNE STORITVE Vezava sredstev 16,67 % Pregledovanje stanja tudi na hranilnih knjižicah 3,33 % Naročanje čekov 3,33 % Naročanje raznih kartic, nakup mobilnih kartic 3,33 % Ne pogrešam nobene 73,34 % Skupaj 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 55

63 Tabela 13: Kako bi z oceno od 1 do 5, (kjer 1 pomeni neuporabno, 5 pa zelo uporabno), ocenili elektronsko bančništvo z vidika uporabnosti? Oceno lahko tudi utemeljite! NAJPOGOSTEJŠE UTEMELJITVE Prihranek časa 46,67 % Neodvisnost poslovanja 16,67 % Prihranek denarja 13,33 % Praktičnost 13,33 % Enostavnost uporabe 6,66 % Preglednost 3,34 % Skupaj 100 % Pri ocenjevanju uporabnosti elektronskega bančništva z oceno od 1 do 5 so anketiranci elektronsko banko kar s 63,4 %, ocenili z najvišjo oceno, 23,3 % z oceno 4 in 13.3 % z oceno 3. Z najnižjo oceno 1 in 2, ni elektronske banke ocenil nihče. Kako so anketiranci utemeljili svoje ocene pa prikazuje zgornja preglednica. Tabela 14: Naštejte najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske banke! NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE Težave s klicnim dostopom 36,67 % Zakasnitve pri obdelavi 23,33 % Ni povezave s kartico 16,67 % Težave z izpiski 13,33 % Nameščanje programa 10,00 % Problemi s sklici 10,00 % Premalo mest za rubriko namen nakazila 3,33 % Spremljanje obdelanih ali zavrnjenih 3,33 % nalogov Napake slovenskih znakov 3,33 % Skupaj > 100 % Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 56

64 Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno spremeniti, dodati ali popraviti pri elektronskem poslovanju? Odgovori anketirancev: - dodati roletna okna za plačevanje in prejemnike plačila - poskrbeti za hitrejšo obdelavo nalogov, nalogi naj se obdelujejo tudi med vikendi in prazniki - popraviti programsko nezdružljivost z drugimi bankami - omogočiti preklic nalogov tudi s tekočo valuto - poskrbeti za preprostejšo namestitev programa - kvalitetnejši čitalci kartic. 10. OBSEG ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Elektronsko bančništvo obsega e-poslovanje za fizične in pravne osebe. Elektronsko poslovanje je najučinkovitejši način sodobnega opravljanja plačilnega prometa. V NLB vemo, da ima vsako podjetje svoje specifične potrebe in da vsako potrebuje nemoten finančni tok. Zato smo pripravili več oblik elektronskega poslovanja za pravne osebe in zasebnike. Torej, največ bo govora o Prokliku. Torej komu je ta namenjen? Vsem pravnim osebam in zasebnikom, ki želite hitro, preprosto in varno opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino in upravljanje s sredstvi vaših povezanih podjetij doma in v tujini. Uporabniki NLB Proklika se lahko povezujejo z bančnim strežnikom neposredno prek omrežja na klic, modemskega dostopa ali interneta. Modem za povezavo je lahko analogen ali ISDN. Osnovne informacije: - pregled storitev, - enostavno opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino, - upravljanje z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini, - za varno izmenjavo podatkov med banko in uporabnikov se uporablja metodologija dvojnih - ključev in tajnih kriptografskih zapisov, - uporabnik se z bančnim strežnikom lahko povezuje prek omrežja za klic, modemskega dostopa ali interneta in povezavo menja glede na svoje potrebe in želje. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 57

65 Elektronska banka Proklik NLB: hitro, varno, učinkovito, pregledno, udobno, ceneje Elektronsko poslovanje je najučinkovitejši način sodobnega opravljanja plačilnega prometa. Vsako podjetje ima specifične potrebe pri opravljanju plačilnega prometa in vsako od njih pa potrebuje hitro, varno in zanesljivo storitev. V Novi Ljubljanski banki smo zato pripravili več oblik elektronskega poslovanja za podjetja in zasebnike. Proklik NLB nam omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino in upravljanje z denarnimi sredstvi na računih vaših povezanih podjetij doma in v tujini. Stranke lahko izbirajo med več različicami Proklika NLB. Same pa se lahko odločijo za način povezave do bančnega strežnika in določili število delovnih postaj, na katerih bo nameščen Proklik NLB. Z uporabo elektronske banke pa bodo stranke tudi zmanjšale stroške poslovanja, poslovale bodo lahko hitro, varno, učinkovito, pregledno in udobno. 11. VARNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Varnost je treba nenehno vzdrževati Ker za elektronsko poslovanje uporabljamo informacijsko tehnologijo, ki je lahko občasno podvržena zlorabam, moramo nenehno skrbeti za različne oblike zaščite. Zavedati se moramo, da je vsak operacijski sistem ranljiv pred samodejno namestitvijo tako imenovanih špijonskih programov, ki se v računalnik prikradejo prek elektronske pošte, prek spletnih strani, ali prek disket in CD-jev, nato pa neopazno tečejo v ozadju sistema in tako prisluškujejo njegovemu dogajanju. Ker je sistem Windows daleč najbolj razširjen, je zato tudi najbolj izpostavljen potencialnim napadalcem. Tako kot v fizičnem svetu za varnost poskrbimo, da zaklepamo avtomobile pred krajo, vgrajujemo alarmne naprave,, se je treba tudi v virtualnem računalniškem svetu zavarovati pred napadi in vdori. Tisti, ki menijo, da se je pred trojanskimi konji oziroma hekerskimi vdori mogoče zavarovati samo na programski osnovi, Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 58

66 se motijo. Tako tudi program Proklik NLB ni v ničemer manj varen kot katerikoli drugi program, ki teče v okolju Windows. Neizpodbitno dejstvo kljub temu ostaja, da v sistemu Proklik NLB ne more nihče, razen pooblaščenca s svojo pametno kartico in PKIcertifikatom, kakorkoli upravljati s sredstvi na svojem lastnem računu. Drugo dejstvo je, da podatkov, ki so bili pri samem uporabniku digitalno podpisani, na poti v bančni strežnik ne more nihče spremeniti ali potvoriti. Tretje dejstvo pa je, da banka ne more zagotavljati varnosti v samem računalniku uporabnika, tako kot banka ne more ugotavljati, kako je za varnost poskrbljeno v uporabnikovi organizaciji, kjer veljavni podpisnik podpiše bianco plačilni nalog, nekdo v podjetju pa nakaže sredstva na napačen račun. Absolutne varnosti torej ni ne v klasičnem ne v računalniškem svetu. In seveda ni dovolj, če za varnost elektronskega bančništva skrbi le banka, kot ni dovolj, če proizvajalec opremi avtomobile z vrhunskimi ključavnicami, uporabnik pa avtomobila ne zaklepa. Priporočil za presekanje poti, po katerih se lahko trojanski konji oziroma "špijonski programi" prikradejo v naš sistem, je seveda več. Vsak uporabnik bo upošteval tiste, ki se mu zdijo najpomembnejše, končna odgovornost, da prepreči namestitev špijonskih programov, pa je vedno na njegovi strani. Priporočila za delo z računalnikom, na katerem teče elektronska banka: preprečevanje dostopa nepooblaščenim osebam do pametne kartice in računalnika, namestitev podatkovne zbirke na strežnik, ki je fizično in drugače varovan, namestitev in stalno osveževanje protivirusnih programov z novimi različicami, Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 59

67 prepoved brskanja po internetu in sprejemanja elektronske pošte zaradi možnosti neopaznega nameščanja špijonskih programov, skrbno in nadzirano prenašanje novih datotek na računalnik, pregledovanje izvršenih plačilnih nalogov, ki jih pošilja banka. Če povzamemo: doslej v programski opremi Proklik NLB še ni bila odkrita nobena varnostna luknja, Za varnost pa moramo, hočeš ali nočeš, poskrbeti tudi uporabniki. Banke namenjajo vsako leto velike količine denarja za varnost in izboljšave sistema, predvsem pa garantirajo za varno in nemoteno uporabo elektronskega bančništva ZLATA PRAVILA ZA POVEČANJE VARNOSTI VAŠEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA: Za boljše varovanje osebnih in elektronskih identifikacijskih elementov ter računalniškega okolja nam banke predlagajo, da upoštevamo nekaj zlatih pravil, s katerimi bomo zagotovili največjo varnost svojega osebnega računalnika: - na svojem računalniku sproti nadgrajujmo: - operacijski sistem, vključno z zadnjimi varnostnimi popravki in - programe, ki jih uporabljamo, v skladu s priporočili proizvajalca oz. dobavitelja; - če uporabljamo operacijski sistem Windows XP, naj vklopimo funkcijo avtomatske posodobitve (Automatic Update); - uporabniki ostalih operacijskih sistemov ( Linux, MacOS, itd...) naj se z možnostjo namestitve varnostnih popravkov seznanimo na spletnih straneh ustvarjalcev omenjenih operacijskih sistemov; - uporabljajmo zadnje različice antivirusnih programov in z njimi naj redno pregledujmo svoj računalnik; Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 60

68 - uporabljajmo zadnje različice programskih in strojnih rešitev za nadzor pretoka vsebin in dostopa do računalnika (t. i. Firewall). Pri tem nam svetujejo vklop najvišje stopnje zaščite, kar jo omogočajo posamezne programske ali strojne naprave za zaščito računalniškega okolja; - ne nameščajmo datotek, katerih izvora in namena delovanja ne poznamo. Posebno pozorni bodimo, ko razne datoteke prevzemamo z interneta ali prek elektronske pošte; izjemno pomembna je tudi varna uporaba osebnih zaščitnih elementov na službenih računalnikih in pri oddaji računalnika na servis; Za boljše varovanje osebnih elektronskih identifikacijskih elementov nam priporočajo tudi uporabo pametnih kartic oz. ključev. Podrobnosti si lahko ogledate tudi na straneh spletnih trgovcev, ki prodajajo dodatno zaščitno opremo. Ker varnosti ni nikoli preveč, vam priporočamo, da redno obiskujete naslednje spletne strani: NLB Klik z varnostnimi opozorili, podjetja Microsoft in dosledno upoštevate njihova varnostna priporočila, ustvarjalcev operacijskih sistemov Linux in MacOS, ustvarjalcev internetnih brskalnikov, prek katerih dostopate do NLB Klika, specializiranih podjetij, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, in dosledno upoštevate njihova varnostna priporočila. Pri uvedbi ustreznih varnostnih ukrepov in rešitev se po pomoč in nasvet obrnite na svojega dobavitelja strojne in programske opreme. Nanj se nemudoma obrnite tudi ob vsakem nenavadnem pojavu na vašem računalniku (npr. nenadzorovano premikanje miške na zaslonu). Ne pozabite tudi na reden nadzor poslovanja s svojimi računi in storitvami. 12. RAZŠIRJENOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Elektronsko bančništvo je iz dneva v dan bolj razširjeno, še posebej med mlajšo generacijo. Starejša generacija je sicer navajena starega sistema, nekateri ljudje ne želijo menjat sistema, bodisi jim je na prvi pogled prezahtevno, da bi se tega naučili ali pa ne zaupajo internetu in njegovi varnosti. Sicer pa je opaziti, da se iz dneva v dan povečuje število komitentov elektronskega banćništva tako za pravne osebe kot tudi za fizične. Večji razlogi, da se ljudje odločajo za elektronsko bančništvo pa so predsvem ti, da Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 61

69 se izognemo čakanju v vrstah, kajti delavniki so globalno daljši kot so bili včasih in pa seveda nekajkrat nižja provizija plačila. V tujini recimo ljudje že vrsto let kupujejo izdelke preko interneta, pri nas pa počasi prihajamo na to. Delo: uporaba spletnega bančništva Delo je objavilo rezultate iz decembrske telefonske ankete o IKT za področje e-bančništva. Spletno bančništvo uporablja okoli 34% vprašanih. 18% ne uporablja e- bančništva, vendar je o uporabi že razmišljalo, v naslednjih 12 mesecih pa uporabo načrtuje 4% vprašanih. Delež uporabnikov e-bančništva pri posameznem ponudniku dostopa: SiOL 43%, Voljatel 32%, Arnes 20%, Drugi ponudniki 28%. S storitvami spletnega bančništva je zelo zadovoljnih 52% uporabnikov, zadovoljnih 31%, nezadovoljnih 3% in zelo nezadovoljnih 9%. Vir: Delo, DOSTOPNOST DO PRENOSNIH APARATUR, RAČUNALNIKOV Včasih je bil prisoten samo en osebni računalnik na gospodinjstvo, pa še to ne povsod, podobno kot je bilo z avtomobili, danes pa ima skoraj vsak član družine svoj avto, svoj računalnik, gsm aparat, ponekod ima že vsak član družine tudi svoj TV itd PALETA USLUG ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Klik elektronsko bančništvo za fizične osebe preko interneta in osebnega računalnika Proklik - elektronsko bančništvo za pravne osebe preko interneta in osebnega računalnika Moba - elektronsko bančništvo za fizične osebe preko mobilnega telefona Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 62

70 12.4 PODPORA Vsaka banka ima svojo telefonsko in elektronsko podporo svojim strankam, nekatere 24/7, gre za to, da želijo banke čim bolj približat vsa ugodja za nemoteno poslovanje komitentov preko elektronskega bančništva. Za fizične osebe so običajno najpogostejše težave prevzem digitalnega certifikata na svoj računalnik, kateri pa je različen pri različnih verzijah Windowsov ali drugega operacijskega sistema. Za pravne osebe pa so ponavadi težave pri nameščanju dveh različnih profilov Windowsov. Support je še posebej potreben komitentom, ki dejansko uporabljajo svoj računalnik le za nujne zadeve in niso povsem vešči v področju računalništva. 13. KRITIČNI DEJAVNIKI ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO: (MISELNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA) Kritični dejavniki za elektronsko bančništvo so računalniški hekerji, ki so vedno korak pred razvojem. Zaradi njih morajo banke stalno stremet k izboljšanju varnosti, ugotavljat še možne kritične dejavnike, nemudoma imet pri sebi uspešne rešitve za reševanje ze problematike. Banke stalno prežijo za novimi virusi, kako jih ustaviti, omeliti, se zaščititi pred njimi. Ogromne vsote denarja porabijo ravno za razvoj varnosti, kajti zaupanje komitentov v banko je neprecenljivo ZAPOSLENOST Zaposlenost uslužbencev bank se je v minulih letih precej zmanjšala, število poslovalnic se je zmanjšalo ali pa vsaj bančnih okencev. Banke zaradi svoje konkurečnosti stremijo k temu, da svoje usluge prenesejo h komitentu na dom, torej preko spletne poslovalnice. Preko spleta je možno uredit praktično vse razen večjih kreditov. Nekateri bančni uslužbenci so zamenjali svoja delovna mesta z drugi delovnimi mesti v banki ali pa celo delodajalca. Glede na to, da je vedno več govora o elektronskem bančništvu, so tudi tukaj potrebni primerni usposobljeni uslužbenci. Večina pa je odvisna od posamezne banke TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI Tehnološke možnosti so povsem zadovoljive saj banke stremijo k optimalni popolnosti sitema in zanj namenjajo visoke vsote denarja. IT razvoj pa deluje Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 63

71 predvsem na izboljšavah sistema in sprotnem reševanju težav, ki se pojavljajo pri njegovem delovanju. 14. GLAVNE ZNAČILNOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA 14.1 PREDNOSTI hitreje - poslovanje24 ur na dan, vse dni v letu, ceneje - nižja nadomestila za oddajo nalogov, pregledneje - sproten vpogled v stanje, izpiske in promet na poslovnem računu, učinkoviteje - elektronski izpiski, izmenjava podatkov z računovodskimi programi, varno - poslovanje in identifikacija uporabnika s pametno kartico, udobno - poslovanje prek osebnega ali prenosnega računalnika na delovnem mestu, doma in v tujini. Elektronsko opravljanje plačilnega prometa Elektronsko poslovanje je najučinkovitejši način sodobnega opravljanja plačilnega prometa. Z njim si zagotovimo tudi boljši pregled nad našim finančnim stanjem in poslovanjem SLABOSTI Slabosti v elektronskem bančništvu ni, je le bojazen pred vdorom v sistem, virusi. Pri nas še vedno ni dovolj zaupanja v elektronsko bančništvo, vendar mislim, da se bo to v roku dveh let znatno spremenilo. Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 64

72 15. STRATEŠKE PRILOŽNOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA DOLGI ROK Elektronsko bančništvo in internet nam bosta omogočila globalno brezgotovinsko poslovanje. Nakupovanje preko interneta se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Preprosto povedano ljudje želimo čim boljše ugodje, čas je zaradi daljšega delavnika vedno bolj dragocen in pomemben SLABOSTI: Slabosti so sum zlorabe oz. vdor nepooblaščene osebe do bančnega računa, sum zlorabe prodajalca (plačamo in ne prejmemo izdelka oz. ponujene storitve) ZAPOSLENOST: Zaposlenost bančnih uslužbencov se je že nekoliko zmanjšala, v prihodnjih letih se bo še bolj, kajti elektronska banka je hitrejša, brez napak in zanesljiva IZHODIŠČA: Torej izhajamo lahko iz tega, da bo v bodoče večinoma brezgotovinsko poslovanje, število poslovalnic se bo zmanjšalo, banke bodo še bolj fleksibilne in hitrejše za reševanje problemov. 16. REŠITVE ZA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Podjetje HERMES SoftLab z lastno razvitimi sistemi zagotavlja celovito podporo vsem ključnim tržnim potem banke. Osrednji del sistema temelji na enotnem strežniku SEB (sistem elektronskega bančništva), ki omogoča skrbništvo in nadzor nad tržnimi potmi z enega mesta, obenem pa zagotavlja sprotno prenašanje zahtevkov, poslanih s katerekoli tržne poti. SEB podpira tržne poti za vse ciljne skupine banke: fizične osebe, samostojne podjetnike in podjetja. HERMES SoftLabove rešitve za e-bančništvo so zasnovane na trinivojski arhitekturi, ki omogoča vrsto pomembnih prednosti: o on-line povezavo med banko in njenim komitentom, Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 65

73 obdelavo podatkov v realnem času in dostop preko različnih tržnih poti, o o enostavno dnevno upravljanje, zelo visoke varnostne mehanizme. Modularna arhitektura naših rešitev je zelo prilagodljiva in razširljiva. Njeni glavni sestavni deli so: o o o o tehnični temelji, niz tržnih kanalov, niz integracijskih storitev in vgrajeni varnostni mehanizmi. Sodobne tržne poti uporabljajo številne komunikacijske kanale, internet in telefon. Z uporabo skupnega sistema za povezavo produkcijskega okolja banke in tržnih poti lahko banka zagotovi učinkovito in cenovno ugodno podporo vsem tržnim potem. HERMES SoftLabove rešitve za e-bančništvo omogočajo podporo raznovrstnim kanalom in sicer: o o o o o o o Spletni (tanki) odjemalec Okenski debeli odjemalec Neposredna računalniška izmenjava podatkov Klicni center in klicni odzivniki Telefaksno sporočanje Prenosni telefoni, SMS sporočanje in WAP Informacijski terminali V družino HERMES SoftLabovih rešitev za e-bančništvo spadajo: o o o o Bančni asistent za občane Bančni asistent za podjetja Bančni in Večbančni asistent plus za podjetja Poslovna VEZ Tomaž Slapšak: Elektronsko bančništvo za pravne osebe Proklik NLB stran 66