ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ELEKTRONSKO BORZNIŠTVO Študentka: Urška Gjerek Naslov: Lendavska ulica 37 a, 9000 Murska Sobota Številka indeksa: Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr., Samo Bobek Murska Sobota, april 2007

2 2 Predgovor V današnjem času se vse več podjetij odloča za elektronsko poslovanje, z namenom da lahko ostajajo konkurenčni ostalim ekonomskim subjektom. Eden izmed mnogih segmentov elektronskega poslovanja je tudi elektronsko borzništvo. Z razvojem informacijske tehnologije se dostop do finančnega trga spreminja. Namen diplomskega dela je predstaviti Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, njene udeležence, poudarek pa je na informacijskih sistemih vključenih v njeno poslovanje, elektronsko poslovanje borzno-posredniških hiš, nekatere oblike on-line borz ter prednosti in slabosti poslovanja ter elektronsko poslovanje bank, ki se navezuje na borznoposredništvo in njegove prednosti in slabosti. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev že od leta 1993 posluje elektronsko, in sicer tako da borzni posredniki iz svojih poslovnih prostorov po celotni Sloveniji preko najetih vodov trgujejo na centralnem računalniku borze. Trgovanje omogoča preko Borznega trgovalnega sistema in Borzanet-a. Z uvedbo borznega informacijskega sistema-bis je Ljubljanska borza vzpostavila prvo komunikacijsko mrežo, ki pokriva informacijske zahteve finančnega trga v realnem času. Z razvojem svetovnega spleta so borzno-posredniške hiše poleg elektronskega poslovanja z Ljubljansko borzo razvile tudi elektronsko poslovanje s svojimi strankami. Ponudile so možnost nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, njihov pregled, vpogled v trgovanje, itd. preko svetovnega spleta z uporabo on-line borz ali spletnih borznih poslovalnic. V diplomskem delu so podrobneje predstavljene GBD On-line, Ilirika-on.net in P4net, ki so trenutno edine spletne borzne poslovalnice pri nas. Banke v svoje osnovno finančno poslovanje vključujejo tudi borzno poslovanje. Tako imajo posledično povezavo z informacijskim sistemom Ljubljanske borze. Čeprav imajo razvite svoje spletne poslovalnice, kjer preko spleta ponujajo svojim komitentom osnovne finančne storitve, pa še trenutno ne ponujajo borznega poslovanja. Razen vpogleda v stanje portfelja na trgovalnem računu, trenutno ni na voljo nobena druga storitev, ki bi bila povezana z borznim poslovanjem. Svoje naročilo za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev še vedno morate oddati borznemu posredniku v banki. Zasledila sem, da si nekatere banke prizadevajo to storitev čimprej ponuditi preko svetovnega spleta.

3 Kazalo 1 Uvod Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve Predvidene metode raziskovanja Elektronsko poslovanje Kaj je e-poslovanje Uporabniki e-poslovanja Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja Prednosti elektronskega poslovanja Slabosti elektronskega poslovanja Trg kapitala v Sloveniji Udeleženci Borza Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Agencija za trg vrednostnih papirjev Borzno-posredniške družbe Banke Družbe za upravljanje Klirinško depotna družba KDD Elektronsko poslovanje borze Predstavitev Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in njenih udeležencev Člani Poslovanje borze Informacijski sistemi Ljubljanske borze vrednostnih papirjev Borzni trgovalni sistem BTS BorzaNET Povezava med sistemoma CVRP Centralni register vrednostnih papirjev OBS-online Elektronsko poslovanje ostalih udeležencev na Ljubljanski borzi Poslovanje borzno-posredniške hiše Informacijski sistemi, ki jih uporabljajo pri svojem poslovanju Borzni asistent Borzna spletna poslovalnica Prednosti in slabosti elektronskega borzništva Prednosti Slabosti Poslovanje bank Poslovne rešitve elektronskega borzništva v bankah Prednosti in slabosti Prednosti Slabosti Sklep Povzetek LITERATURA VIRI

4 4 1 Uvod 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V današnjem času se vse več podjetij odloča za elektronsko poslovanje, z namenom da lahko ostajajo konkurenčni ostalim ekonomskim subjektom. V Sloveniji se je elektronsko poslovanje začelo širiti kasneje kot v svetu. Elektronsko poslovanje se je razmahnilo precej po letu 2000 in se še razvija. Takorekoč ni več podjetij, ki ne bi uporabljala informacijske sisteme prilagojene svojemu poslovanju. Ljubljanska borza je tudi ena izmed podjetij, ki upravlja svoje poslovanje elektronsko. Zato tudi vsi udeleženci, ki želijo sodelovati z Ljubljansko borzo, morajo imeti urejeno elektronsko poslovanje, drugače ne morejo poslovati z njo. V svoji diplomski nalogi se bom osredotočila na ekonomske subjekte, ki so izključno povezani z borzo in njenim elektronskim poslovanje. Sem spadajo vse borznoposredniške hiše in tudi banke, ki imajo urejeno poslovanje z vrednostnimi papirji. Odločila sem se prikazati s pomočjo katerih informacijskih sistemov ima Ljubljanska borza urejeno elektronsko poslovanje. Odločila sem se prikazati tudi kako borznoposredniške hiše svojim strankam in banke svojim komitentom omogočajo vpogled v njihove portfelje in v stanje vrednostnih papirjev na računih. Vsaka borzno-posredniška hiša in banka imata urejeno drugače. Banke ponavadi vključijo te storitve kar v svoje elektronsko poslovanje, ki je namenjeno za stranke. Borzno-posredniške hiše pa imajo tudi že simulacije, kjer lahko stranka sama sodeluje pri trgovanju vrednostnih papirjev in izbiri svojega portfelja. Predstavila bom Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, njene komitente, katere informacijske sisteme vključuje njeno poslovanje. Predstavila bom tudi elektronsko poslovanje borzno-posredniških hiš, nekatere oblike on-line borz ter prednosti in slabosti poslovanja. Prav tako pa bom predstavila elektronsko poslovanje bank, ki se navezuje na borzno-posredništvo in njegove prednosti in slabosti. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve V zadnjih letih se v Sloveniji povečuje število uporabnikov elektronskega poslovanja. Večina ekonomskih subjektov ima že precej razvito elektronsko poslovanje. Nekateri so prisiljeni uporabljati informacijske sistem, ki jih vključijo v poslovanje, saj le tako lahko poslujejo. Zato želim predstaviti kakšna je povezava med posameznimi subjekti v okviru elektronskega borzništva. Ljubljanska borza vrednostnih papirje že od vsega začetka njenega poslovanja uporablja elektronsko poslovanje, z različnimi informacijskimi sistemi, ki so bili razviti posebej za njeno poslovanje. Borzno-posredniške hiše in tudi banke so morale izpopolniti svoje poslovanje z informacijskim sistemom, ki jih povezuje z Ljubljansko borzo in uporabiti svojo programsko opremo pri poslovanju. Ko je še pred nedavnim vlagatelj hotel trgovati z vrednostnimi papirji, se je moral osebno odpraviti do borzno-posredniške hiše ali banke, ki opravlja tudi borzne posle. Z razvojem informacijske tehnologije se dostop do finančnega trga spreminja. Nekatere borznoposredniške hiše so svojo tehnologijo že tako razvile, da tudi svojim strankam omogočajo, da si ogledajo stanje na svojem računu, da si izberejo svoj portfelj vrednostnih papirjev.

5 5 Omogočijo jim tudi, da se stranke same vključijo v sam proces trgovanja s pomočjo elektronskega sistema družbe. Te sisteme tudi želim predstaviti. Banke se poleg svojega bančnega poslovanja lahko ukvarjajo tudi z borzno-posredniškimi posli. Predstavila bom banke, ki imajo elektronsko poslovanje za fizične osebe in podjetja urejeno preko svetovnega spleta. V okviru le tega pa ponujajo tudi možnost vpogleda v stanje na računu vrednostnih papirjev, nakupa ali prodaja vrednostnih papirjev, izbira svojega portfelja, itd. 1.3 Predpostavke in omejitve Pri pisanju diplomskega dela sem izhajala iz predpostavke, da se čedalje več bank odloča za elektronsko poslovanje za fizične osebe in podjetja, s katerim nudijo tudi storitve v zvezi s trgovanjem vrednostnih papirjev. Borzne hiše pa se čedalje bolj trudijo, da s pomočjo svetovnega spleta lahko njihove stranke pregledajo stanje vrednostnih papirjev. Nekatere borzno-posredniške hiše pa nudijo svojim strankam že prave elektronske borze. Pri svojem delu bom uporabila znanje, ki sem ga pridobila v času študija, strokovno literaturo s tega področja in informacije, ki sem jih pridobila s prebiranjem dnevnih časopisov in revij. Prav tako pa bom uporabila elektronske vire, ki sem jih v ta namen poiskala na internetu. Prva omejitev raziskave je ta, da bom predstavila le Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, borzno-posredniške hiše, ki ponujajo strankam vpogled v stanje vrednostnih papirjev in omogočajo, da sami trgujejo na borzi preko svetovnega spleta, in na banke, ki so članice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in ponujajo komitentom vpogled v njihovo stanje vrednostnih papirjev preko svojih elektronskih storitev. Druga omejitev je pomanjkanje lastnih praktičnih izkušenj na tem področju. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela se bom posluževala različne strokovne literature in ostalih virov, ki opredeljujejo elektronsko poslovanje, borzo, njene nekatere informacijske sisteme, borzno-posredniške hiše in banke. Šlo bo za poslovno raziskavo, in sicer za statično ekonomsko raziskavo, saj bodo predstavljeni podatki, ki so v tem trenutku pomembni. Uporabila bom deskriptivni pristop raziskovanja, natančneje metodo kompilacije. S pomočjo domače in tuje literature, ter z uporabo elektronskih virov bom poskušala najti čimveč uporabnega gradiva o predmetu preučevanja. Na podlagi le-teh bom si ustvarila lastna stališča, sklepe in spoznanja, ki jih bom predstavila.

6 6 2 Elektronsko poslovanje 2.1 Kaj je e-poslovanje Definicija pojma»elektronsko poslovanje«je zelo različna in včasih odvisna od področja, na katerem delujejo avtorji. Zato bodo predstavljene nekatere definicije, ki se najbolj približajo temu, kaj elektronsko poslovanje je. Pojem e-poslovanja izhaja iz angleškega izraza»elektronic commerce«(ec), ki je nastal v trgovini in industriji oziroma se je v začetku nanašal na vsa gospodarska (poslovna) področja. Ko se je elektronsko poslovanje širilo tudi na negospodarska (neprofitna) področja, so ta izraz pogosto zadržali, čeprav ni več odražal prvotne vsebine (Toplišek 1998, 4). Prvi člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) pravi, da ta zakon ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. V drugem členu zakona definira informacijski sistem kot sistem, ki lahko oblikuje, prejema, pošilja, shranjuje ali kako drugače obdeluje podatke v elektronski obliki (Uradni list Republike Slovenije, 2000). E-poslovanje (ang. e-business) pomeni uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri poslovanju. Zajema tri nivoje, kjer vsak višji nivo zahteva zmogljivejšo tehnologijo in omogoča rezultate na drugačnem področju poslovanja. 1. nivo: NOTRANJI POSLOVNI PROCESI - Zajema poslovne procese znotraj podjetja. - Potrebna informacijska podpora: ustrezna programska oprema za posamezne poslovne funkcije. Ta oblike e-poslovanja zajema priključitve na internet, zahteva pa delovanje lokalnega računalniškega omrežja LAN. - Rezultat: Poslovne funkcije izvajamo bolje, hitreje in ceneje. 2. nivo: PROCESI S KUPCI IN DOBAVITELJI - Zajema poleg obvladovanja notranjih poslovnih procesov še odnose s kupci in dobavitelji, kjer uporabljamo računalnike in zunanje računalniške komunikacije, na primer za oglaševanje, marketing, podporo kupcev, izvajanje naročil, načrtovanje dobave, upravljanje odnosov s strankami CRM (ang. Customer Relationship Managment) itd. - Potrebna informacijska podpora: uporabljamo enako tehnologijo kot za 1. nivo, poleg tega pa še e-pošto in spletne strani. Ta oblika e-poslovanja zajema priključitev na internet in delovanje požarnega zidu. - Rezultat: hitra in varna distribucija dokumentov s partnerji in dobavitelji (B2B) ter boljša odzivnost poslovanja na pričakovanja potrošnikov (B2C). 3. nivo: E-TRGOVANJE - Zajema: e-trgovanje, kjer z računalniki in zunanjimi računalniškimi komunikacijami izvajamo trgovanje v spletni trgovini, vključno s plačilnim prometom. - Potrebna informacijska podpora: uporabljamo enako tehnologijo kot za 1. in 2. nivo, poleg tega pa imamo preko interneta vzpostavljeno še plačevanje. Ta oblika e- poslovanja zajema poleg priključitve na internet in delovanje požarnega zidu še vzpostavitev varne komunikacije na internetu in vključitev podjetja v plačilno infrastrukturo. Po tej opredelitvi imajo praktično vsa podjetja vzpostavljeno neko stopnjo e-poslovanja (Prešern 2006, 23).

7 7 Posebne oblike elektronskega poslovanja so včasih imenovane po temeljni vrsti uporabljene elektronske tehnologije, po nazivu dejavnosti, v katerih se uporablja, ali pa po obeh, kot na primer: elektronsko trgovanje (trading); elektronsko bančništvo (banking, telebanking); elektronsko plačevanje (potrošniško: e-čeki, e-gotovina, e-kartice, bankomati, itd.); elektronski finančni prenosi (komercialni, medbančni: electronic funds transfer); delo na daljavo (teleworking, telecommuting); elektronsko založništvo (e-publishing); elektronska arbitraža, posredovanje, pomiritveni postopek, sojenje; elektronska ponudba (katalogi, videotekst, večpredstavnostni kioski, itd.); elektronske vloge (sodstvo, uprava, itd.); elektronsko zavarovalništvo; elektronsko naročanje (letalske karte, turistične rezervacije, naročila borznim posrednikom, itd.);»nematerializirano«poslovanje z vrednostnimi papirji; elektronsko borzno poslovanje; notranje elektronsko poslovanje; poprodajne dejavnosti (e-navodila za vzdrževanje, oskrba z rezervnimi deli, itd.) (Toplišek 1998, 5). Elektronsko poslovanje je kompleksno področje, ki je v osnovi sicer tehnične narave, se pa močno prepleta z organizacijskimi, pravnimi in sociološkimi vidiki. Tehnična determiniranost tega področja je najbolj razvidna iz definicij tako je v strateškem dokumentu EU za področje informacijske družbe, ki se imenuje Bela knjiga, zapisano:»elektronsko poslovanje pomeni poslovne aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki.«(trček 2001, 136). 2.2 Uporabniki e-poslovanja V e-poslovanju govorimo o treh skupinah uporabnikov, ki med seboj komunicirajo oziroma poslujejo in sicer: - podjetja, - potrošniki in - državna uprava. Vsaka skupina izvaja e-poslovanje z vsako drugo in še sama s seboj. Zato govorimo o e- poslovanju podjetij B (ang. Business), e-poslovanje potrošnikov- C (ang. Consumer) in e-poslovanju državne uprave A (ang. Administration). 1 Poslovni odnos se vedno vzpostavi med dvema subjektoma zato govorimo o e-poslovanju»podjetje do podjetja«oziroma krajše B2B ter vse ostale kombinacije (Prešern 2006, 25). B2B podjetje podjetje Prvi razmah e-poslovanja med podjetji B2B (ali medpodjetništvo) se pojavlja z masovno uporabo interneta. To je strateškega pomena zlasti za mala in srednja podjetja. Velik delež B2B je danes namenjen dobavi oziroma logistiki proizvodov in materiala med podjetji, nekatere oblike e-poslovanja med podjetji se sicer že dolgo uporabljajo. Banke že 1 Pogosto zasledimo namesto oznake A oznako G (ang. Goverment).

8 8 desetletja poslujejo elektronsko. Bančni sistem ima eno pomanjkljivost njihova vzpostavitev in uporaba stane in ne temelji na internetu. Za uspešno uporabo e-poslovanja med podjetji B2B je potrebno enovito opredeliti oziroma standardizirati ključne podatke, ki se enako zapišejo v vseh udeleženih podjetjih, na primer: zapis proizvoda, zapis naročila, zapis plačila. Na ta način je mogoče zagotoviti e-trgovanje na enovit način tako, da računalnik oziroma program avtomatsko prepozna naročilo ali plačilo za določen proizvod ali storitev posameznega kupca. Podjetja, ki imajo med seboj vzpostavljeno e-poslovanje, se morajo dogovoriti o teh podatkih ali uporabiti enako programsko opremo. Danes se večina e- poslovanja B2B izvaja preko extraneta ali interneta, kjer se uporablja varne komunikacije z dobavitelji in partnerji (Prešern 2006, 25-26). B2C podjetje potrošnik B2C je e-poslovanje med podjetjem in potrošnikom. Čeprav je delež poslovanja B2C majhen v primerjavi s poslovanjem B2B, pa je v porasti in za mnoga podjetja že predstavlja pomemben delež. Obstaja veliko oblik e-poslovanja B2C, na primer: - razne oblike prodaje: e-katalogi, e-trgovine, e-nakupovalni centri, e-dražbe; - promocija: oglasi in pasice na iskalnikih, portalih, telefonskih imenikih; - storitve za stranke: odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, dobava računalniških programov ali datotek. Predvsem zaradi bojazni pred prevarami in zlorabi osebnih podatkov uporabnikov je bil odziv potrošnikov na e-trgovanje B2C relativno počasen. Z masovno uporabo varnih komunikacij in e-podpisa se bojazen glede prevar in ostale ovire odpravljaj in e-poslovanje B2C postaja za določene vrste storitev in proizvodov pomemben tržni segment (Prešern 2006, 28). Druge oblike e-poslovanja Poleg e-poslovanja B2B in B2C, ki sta najbolj pomembni, poznamo še druge oblike, na primer: C2C to je poslovanje med potrošniki, na primer Prodaja in nakup preko e-malih oglasov in dražbe; 2 A2C velikokrat se ta oblika imenuje e-vlada in zajema internetni dostop do državne uprave oziroma administracije za prebivalce ter urejanje administrativnih zadev preko spleta, na primer dohodnina, pridobitev potnega lista, potrdila o državljanstvu, itd; 3 A2B je prav tako del e-vlade in zajema komunikacijo med državno upravo oziroma administracijo in podjetji, na primer objava javnih razpisov, prijave na javne razpise, itd; 4 B2E je e-poslovanje med podjetjem in zaposlenimi (ang. Employee E), kar lahko zajema informiranje zaposlenih, interni e-časopis, interno izobraževanje, itd. (Prešern 2006, 29). Vrste e-poslovanja glede na aktivnosti Glede na aktivnosti pravimo, da e-poslovanje zajema štiri sklope aktivnosti: KOMUNIKACIJO: e-pošta v lokalnem omrežju, intranetu, ekstranetu in na spletu; 2 Primer C2C je e-bay 3 Primer e-vlade v Sloveniji je na spletni strani 4 Primer javnega razpisa v Evrposki uniji na

9 9 INFORMACIJE: splošne informacije, iskalniki, predstavitve spletnih strani; DISTRIBUCIJO: logistika, integracija nabave in prodajnih poti, neposredna komunikacija s kupcem; FINANČNE OBDELAVE: e-plačilni promet, e-trgovina (Prešern 2006, 29-30). 2.3 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja Prednosti elektronskega poslovanja V primerjavi s starim načinom poslovanja se v elektronskem poslovanju dogaja vse hitreje. Poslovni cikel podjetja, ki traja 1 leto, se je na internetu skrajšal na četrt leta. V četrtletju se torej na internetu zgodi toliko reči, kot v enem letu navadnega poslovanja. Vse to pa podjetju prinese nekatere zanimive koristi (Kovačič et al 2004, ): Nižji transakcijski in administrativni stroški. Avtomatizacija različnih poslovnih procesov. Skrajševanje poslovnega cikla. Možnost hitrejšega prilagajanja spremembam na tržišču in dostopa do globalnega trga. Znižanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti.. ob skoraj nespremenjenih stroških prodaje lahko z uporabo interneta drastično povečamo obseg prodaje. Hitro in z majhnim tveganjem podjetje ugotovi, katere izdelke ali storitve ljudje največ kupujejo. Analiza prodaje preko interneta poteka v realnem času, tako podjetja vidijo, kateri izdelki bodo najuspešnejši. Hitro in poceni pridobivanje povratnih informacij. Marketinške raziskave so na internetu veliko cenejše kot navadne raziskave in tudi odzivi nanje so večji. Pospešena komunikacija in prihranki stroškov s poslovnimi partnerji. Podjetja bolje optimizirajo svoje zaloge, spremljajo njihovo stanje Slabosti elektronskega poslovanja Poleg prednosti pa je tudi veliko slabosti elektronskega poslovanja. Pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. V podjetju se največkrat pojavi problem, ko želijo svoje poslovanje posodobiti, in nimajo primerno izobraženega kadra in primerno usposobljenega. To je še posebej opazno v malih podjetjih, ki si težko privoščijo lastne rešitve, temelječe na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi. Večina podjetij je premalo informiranih, zato se otepajo in bojijo elektronskega poslovanja. Nezaupanje kupcev do elektronskih transakcij. Kupci so predvsem zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij, če se odločijo poslovati preko interneta. Elektronsko poslovanje, ki poteka skozi odprta omrežja, zahteva namreč učinkovite mehanizme, ki zagotavljajo zasebnost in varnost. V Sloveniji sta ena izmed ponudnikov na tem področju Eon in Siol. Čim več teh operaterjev ponuja varno in zasebno povezavo. Velik vpliv na redno uporabo elektronskega poslovanja v slovenskih podjetjih ima seveda tudi država, ki bo morala še marsikaj postoriti, da bo elektronsko poslovanje zaživelo. Podjetja se predvsem pritožujejo zaradi visokih cen zakupljenih vodov ter nizkih prenosnih hitrosti. Brez cenovno sprejemljivega, širokopasovnega in

10 zanesljivega dostopa do omrežja si ne moremo predstavljati hitrejšega razvoja elektronskega poslovanja. Velik problem predstavlja tudi jezik. Večino spletnih strani je v angleškem jeziku. In tudi večino programov, ki izboljšujejo poslovanje, je v angleškem jeziku. Pojavlja se tudi problem varovanja podatkov. S povečevanjem razpoložljivosti in uporabnosti sistemov, postavljenih na računalniški tehnologiji, se povečuje njihova medsebojna povezanost. Prav te spremembe v tehnologiji so prinesle tudi veliko ranljivosti in potencialnih nevarnosti, lažji dostop za uporabnike pomeni na primer hkrati lažji dostop za nepooblaščene uporabnike. Za podjetja, ki so geografsko razpršena, kot so na primer banke, nastanejo nova tveganja zaradi večje javne izpostavljenosti ob medsebojnih povezavah. 10

11 11 3 Trg kapitala v Sloveniji Trg kapitala je del finančnega trga za dolgoročne finančne oblike, kot so to na primer dolgoročni krediti in lastniški kapital. Preko trga kapitala zbirajo podjetja večji del sredstev za dolgoročno financiranje svojih investicij. Na trgu kapitala se trguje z dolgoročnimi finančnimi oblikami, z dospelostjo preko enega leta ali brez dospetja. V širšem pomenu zajema trgovanje z vsemi dolgoročnimi finančnimi instrumenti, v ožjem pomenu pa je trg kapitala mesto trgovanja z dolžniškimi in lastniškimi vrednostnimi papirji države, podjetij, občin itd. Nadalje delimo trg kapitala na primarni trg, kjer se odvija trgovanje z novimi izdajami finančnih oblik (lahko rečemo tudi neorganiziran trg), sekundarni trg, kjer preprodajamo že obstoječe finančne oblike (ali organiziran trg), terciarni trg, na katerem se delnice podjetij, ki sicer kotirajo na borzi prodajajo na neorganiziranem trgu in kvartalni trg kapitala, kadar se ti papirji prodajajo institucionalnim varčevalcem. Slovenski trg kapitala je majhen, kar je logična posledica majhnosti slovenskega gospodarstva. Hkrati je zaradi prehoda iz prejšnjega, popolnoma drugačnega sistema socializma v tržno gospodarstvo, povzel svojstvene lastnosti, ki na srednji ali dolgi rok popolnoma drugače vplivajo na gibanje tečajev, kot pa na razvitih trgih kapitala. Udeležence trga izvedenih finančnih instrumentov delimo glede na njihov namen na: zaščitnike (iščejo zaščito pred tveganjem), špekulante (od zaščitnikov prevzemajo tveganje spremembe cene) in arbitražnike iščejo možnost realizacije netveganega dobička. Investicijski skladi so pomembni udeleženci sodobnih finančnih trgov. Svojim uporabnikom nudijo številne prednosti pred drugimi oblikami vlaganja, na primer večjo razpršenost in s tem manjše tveganje, strokovno upravljanje, likvidnost sredstev, nižje stroške, nadzor itd. Investitor vstopi v sklad z nakupom kupona ali delnice (odvisno od vrste sklada). Sklade delimo na odprte in zaprte investicijske sklade. Glede na pasivno stran v bilanci stanja pa ločimo: vzajemne sklade (odprti sklad), sklade s provizijo, sklade brez provizije ter investicijske družbe (zaprti sklad). V svojem premoženju imajo skladi različne vrednostne papirje. Glede na prevladujočo obliko premoženja ločimo: sklade delnic, sklade obveznic, mešane sklade, sklade kratkoročnih vrednostnih papirjev ter sklade nepremičnin. Z razvojem trga so se tudi v Sloveniji pojavili investicijski skladi in sicer najprej vzajemni skladi. Z lastniškim preoblikovanjem so se pojavile pooblaščene investicijske družbe (PID). Že kmalu po ustanovitvi PID-ov je bilo jasno, da vseh zbranih certifiktov ne bodo mogli zamenjati za delnice podjetij. Ostalo je del neporabljenih certifikatov, kar je danes v javnosti znano kot privatizacijska luknja. Te družbe se bodo preoblikovale v vzajemne sklade, v investicijske sklade ali v finančni holding. Finančni sistem je pomemben del narodnega gospodarstva, zato njegova kakovost vpliva na delovanje ekonomije kot celote. Za dobro delovanje tega sistema je treba ustrezno urediti razmerja na trgu oziroma definirati pravne okvire delovanja. Sestavni del tega sistema je tudi trg vrednostnih papirjev in tudi za njegovo delovanje je potrebno imeti ustrezno pravno ureditev.

12 12 Pri nas je najpomembnejši zakon s področja trga vrednostnih papirjev Zakon o trgu vrednostnih papirjev 5. Zakon zajema poslovanje tako na primarnem (javna prodaja novo izdanih vrednostnih papirjev) kakor tudi na sekundarnem trgu z ustanovitvijo infrastrukture za poslovanje z že izdanimi vrednostnimi papirji in kontrolo nad njim. Sprejet pa je bil tudi zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki naj bi to področje uskladil s pravnim redom Evropske unije. Dosedanji razvoj Slovenskega sekundarnega trga kapitala je smiselno razdeliti v dve fazi. V prvi fazi, ki okvirno je trajala do sredine leta 1996, se je na Ljubljanski borzi trgovalo predvsem z delnicami manjših podjetij. V tem času je bil pomen tega trga v narodnogospodarskem merilu razmeroma majhen, saj je tržna kapitalizacija delnic na organiziranem trgu še konec leta 1995 znašala le 1,8 % Slovenskega bruto družbenega proizvoda. Visoka rast tega trga se je začela šele 1996, ko so se na Ljubljansko borzo začele uvrščati prve delnice iz naslova procesa lastninjenja. Trg kapitala je del finančnega sistema, ki ima v tržni ekonomiji naslednje temeljne funkcije: omogoča in spodbuja oblikovanje čim večjega obsega prihrankov, usmerja zbrane prihranke v čim boljše investicije, omogoča oblikovanje optimalnejše likvidnosti ekonomskih subjektov. Velika pomanjkljivost sedanjega domačega povpraševanja na slovenskem trgu kapitala je dejstvo, da ni domačih institucionalnih investitorjev. Čeprav bi (postopno) finančno odpiranje slovenskega finančnega trga oziroma tuje povpraševanje nedvomno lahko šteli med zunanje dejavnike, je bilo v doslej obravnavanem kontekstu analizirano predvsem s strani notranje problematike (notranji problemi in dejavniki finančnega odpiranja). Tukaj je potrebno poudariti predvsem vpliv svetovne, zlasti evropske globalizacije na majhen slovenski finančni trg in v tem okviru še posebej na trg kapitala. Svetovna globalizacija finančnih trgov ima svoje dobre in slabe čase, prav tako svoje dobre in slabe plati. Nedvomno pa se postopno širi in previdno poglablja. Cena pridobivanja svežega kapitala (pri tem ne mislimo na obrestne mere, ampak na vse druge stroške) posledično pada, čeprav ne toliko, kot bi si teoretično mislili, temveč nekoliko manj. Prav tako pada pričakovani donos investitorjev v delnice na»enoto«tveganja. Spet sicer nekoliko manj, kot bi pričakovali. Davčna zakonodaja je zelo pomemben element, ki ga vlagatelji upoštevajo pri odločanju o razporeditvi prihrankov med sedanjo in prihodnjo porabo in pri izbiri oblik nalaganja prihrankov. Tako davčna zakonodaja vpliva na razvoj posameznih delov finančnega sistema, zlasti če je vlagateljev donos»po davkih«pri posameznih oblikah naložb bistveno različen. Davčne bremenitve vplivajo na zahtevano stopnjo donosa posameznih oblik finančnih instrumentov in zato tudi na raven varčevanja v narodnem gospodarstvu, hkrati pa je prek davkov mogoče vplivati tudi na raven investicij-fiskalna politika je s tega vidika ključen element razvoja gospodarstva. 5 V nadaljevanju ZTVP.

13 13 Organizirani trg je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti in na katerem poteka redno in urejeno trgovanje, ki ga nadzirajo pristojni organi. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg. Borzni trg je tisti, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje ATVP 6 za organizirano trgovanje in jih je pristojni organ borze Odbor za sprejem - sprejel v borzno kotacijo. Prosti trg je tisti, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje in niso bili sprejeti v borzno kotacijo. 3.1 Udeleženci Posle z javno ponujenimi vrednostnimi papirji lahko opravljajo borzno posredniške družbe, banke, poleg njih tudi Republika Slovenija, oziroma njen pooblaščen agent ter Banka Slovenije. Posli, ki jih udeleženci lahko opravljajo je stari zakon vrednostnih papirjev razvrstil v sedem skupin: posli posredovanja, posli trgovanja, posebno borzno poslovanje je trgovanje z obveznostjo kupiti ali prodati za svoj račun vrednostne papirje, s katerimi se trguje na borzi, in sicer po ceni, ki jo določi pooblaščeni udeleženec in v skladu z borznimi pravili, upravljanje finančnega premoženja strank, posli odkupovanja in priprave novih izdaj vrednostnih, investicijsko svetovanje, opravljanje storitev pri hranjenju vrednostnih papirjev strank, shranjenih v klirinškodepotni družbi, in hramba tistih papirjev, ki niso bili predmet javne ponudbe (Mramor 2000, 135). Novejši zakon tem storitvam dodaja še pomožno storitev vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev. Natančneje razčlenjuje postavko posebne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, v katero naj bi bile zajete naslednje storitve: izvedba prvih prodaj brez obveznosti odkupa, izvedba prvih prodaj z obveznostjo odkupa, storitve v zvezi s prevzemom, storitve v zvezi z uvajanjem vrednostnih papirjev v javno trgovanje (Mramor 2000, 136). Poleg tega zakon predpisuje tudi načelo spoštovanja poslovne skrivnosti, kar pomeni, da informacije z značajem poslovnih skrivnosti, ki jih udeleženci na trgu vrednostnih papirjev pridobivajo pri opravljanju poslov, ne smejo biti uporabljene v korist same družbe. 6 Agencija za trg vrednostnih papirjev.

14 14 Udeleženci, ki se pojavljajo na trgu kapitala v Sloveniji so naslednji: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, Agencija za trg vrednostnih papirjev, borzno-posredniške družbe, banke, družbe za upravljanje in Klirinško-depotna družba Borza Ljubljanska borza vrednostnih papirjev Borza je fizično mesto, kjer se na organiziran način stekata povpraševanje in ponudba po določenem standardiziranem blagu (Veselinovič 1995). Borza je delniška družba, ki se ustanovi, da zagotavlja pogoje, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih oziroma organizirano, transparentno, likvidno, učinkovito in pošteno poslovanje z vrednostnimi papirji 7 (Mramor 2000, 144). Ljubljanska borza je bila ustanovljena 26. decembra Organizirana je kot delniška družba. Delničarji borze so banke in borzno-posredniške družbe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in ki so hkrati člani borze. Vsi člani borze, razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, imajo enako število delnic borze, ki niso prenosljive. Borza opravlja naslednje dejavnosti 8 : organiziranje trgovanja z vrednostnimi papirji; organiziranje trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti; objavljanje tečajev vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov; informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o vrednostnih papirjih in drugih finančnih instrumentih; izvajanje analitsko - raziskovalne dejavnosti na področju finančnega trga; organiziranje trgovanja z zlatom in s plemenitimi kovinami ter omogočanje tehničnih storitev za potrebe organiziranega trgovanja (Ljubljanska borza 2006) Agencija za trg vrednostnih papirjev Je pooblaščena za opravljanje nalog v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji, kakor to določajo ZTVP-1, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1), Zakon o prevzemih (ZPre) in Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP). Agencija je zato kot pravna oseba samostojna in neodvisna pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti, o svojem delu pa letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije. Njena organa sta: strokovni svet, katerega člane imenuje Vlada RS na predlog finančnega ministra, in direktor Agencije, ki ga prav tako imenuje in razrešuje vlada RS za dobo petih let. Pristojnosti Agencije so naslednje: izdaja dovoljenj za poslovanje finančnih institucij po ZTVP-1 in ZISDU-1: borze, klirinško-depotne družbe (KDD), borzno-posredniških družb, družb za upravljanje investicijskih skladov, investicijskih skladov (pooblaščenih investicijskih družb in vzajemnih skladov); za javno ponudbo vrednostnih papirjev; borznim posrednikom za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in članom uprav družb za upravljanje; nadzor nad izvajanjem javne ponudbe na primarnem trgu, nadzor na sekundarnem trgu nad poslovanjem pooblaščenih udeležencev trga, nadzor nad poslovanjem borze in KDD pri trgovanju na podlagi notranjih informacij ter nadzor nad drugimi osebami, ki opravljajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji brez dovoljenja Agencije oziroma ki objavljajo oglase, s katerimi reklamirajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji; 7 To poznamo pod tako t.i. petimi borznimi načeli 8 7. člen statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev

15 15 priprava podzakonskih aktov, ki dajejo pravno podlago za ureditev, nadzor in razvoj trga vrednostnih papirjev; priprava in vodenje javnih registrov in drugih podatkov s trga vrednostnih papirjev. Agencija se financira iz taks in nadomestil ter drugih prihodkov, ki jih ustvari s svojim poslovanjem (Ljubljanska borza 2006) Borzno-posredniške družbe Borzno-posredniška družba je lahko po svoji statusno-pravni ureditvi delniška družba ali pa družba z omejeno odgovornostjo. Njen sedež mora biti na območju Republike Slovenije, edini predmet poslovanja pa je poslovanje z vrednostnimi papirji. Pred vpisom v sodni register mora borzno-posredniška družba pridobiti tudi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, k zahtevi za izdajo dovoljenja pa mora predložiti potrdilo o vpisanem in vplačanem kapitalu ter načrt povečanja kapitala za prihodnji dve leti. 9 S pravilnikom o pogojih za opravljanje poslov borzno-posredniških družb je zakonodajalec natančneje določil tudi kadrovske, tehnične, finančne in organizacijske pogoje delovanja teh družb. Z vidika kadrovskih zahtev mora po uveljavljeni ureditvi imeti borzno-posredniška hiša za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji zaposleni najmanj dve osebi z opravljenim izpitom s področja borznega posredništva za vsakega izmed poslov, ki so na seznamu dejavnosti borzno-posredniške družbe. Prav tako se zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba in najmanj dve leti delovnih izkušenj. 10 Z zadnjo spremembo ZTVP je bilo urejeno opravljanje dejavnosti borzno-posredniških hiš zunaj območja Republike Slovenije. V takih razmerah lahko borzno-posredniška hiša opravlja dejavnosti na območju članic Evropske unije samo preko podružnice. O vsem tem pa mora obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev 11 (Uradni list Republike Slovenije 2006) Banke Na trgu vrednostnih papirjev lahko nastopajo tudi banke. Banka, ki opravlja posle z vrednostnimi papirji, mora to poslovanje organizirati tako, da je povsem ločeno od ostalega poslovanja banke. Tovrstno poslovanje mora biti organizirano v posebnem oddelku, ki se ukvarja samo s temi posli. Zaposleni, ki opravljajo naloge povezane s poslovanjem na trgu vrednostnih papirjev, ne smejo hkrati opravljati takšnih nalog v drugih enotah banke. Vodja tega oddelka je lahko le primerno izobražena oseba, kar pomeni, da mora imeti najmanj strokovno izobrazbo, dve leti delovnih izkušenj in opravljen splošni izpit za borznega posrednika (Mramor 2000, 143) Družbe za upravljanje Družba za upravljanje, ki je lahko delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, se ustanovi izključno za upravljanje investicijskih skladov. Družba za upravljanje lahko upravlja vzajemni sklad ali/in investicijsko družbo. Družba za upravljanje oblikuje vzajemni sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada in sklene pogodbo člen ZTVP 10 Povzeto po členu ZTVP. 11 Povzeto po členu ZTVP.

16 16 z depozitorjem (KDD) 12 za upravljanje poslov hrambe vrednostnih papirjev in z banko za opravljanje poslov plačilnega prometa. Družba za upravljanje sme izdati investicijske kupone šele, ko dobi dovoljenje ATVP 13 za upravljanje tega sklada. Sklad upravlja v svojem imenu in za račun imetnikov investicijskih kuponov. Zakon, ki ureja vse pravne podlage za delovanje družbe za upravljanje je Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Mramor 2000, 155) Klirinško depotna družba KDD ZTVP opredeljuje klirinško-depotno družbo kot delniško družbo, ki pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje dejavnosti klirinško-depotne družbe (prvi odstavek 258. člena ZTVP-1). KDD opravlja storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na osnovi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. KDD vodi centralni register vrednostnih papirjev. Na podlagi mandatnega razmerja vodi tudi delniške knjige izdajateljev, ki jo za to pooblastijo. Po ZISDU-1 14 opravlja skrbniške storitve. Po ZPre 15 opravlja postopke v zvezi s ponudbo za odkup. KDD opravlja tudi druge storitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in uveljavljanju pravic iz vrednostnih papirjev. KDD skladno z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih vodi centralni register vrednostnih papirjev. Slednjega zakon definira kot centralno informatizirano bazo podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih na nematerializiranih vrednostih papirjih. Vsem udeležencem trga vrednostnih papirjev omogoča dostopnost do omenjenih podatkov preko osnovne transakcijske podatkovne baze, za potrebe analitičnih poizvedb preko spletnih storitev. Prek zaščitenih spletnih strani je izdajateljem omogočen dostop do podatkov iz delniških knjig. 6. junija 2005 je KDD uspešno vzpostavila popolnoma nov, kompleksen sistem centralnega registra z novo informacijsko infrastrukturo. Prednosti aplikacije, ki temelji na sodobnem pristopu storitveno usmerjene arhitekture, so: več funkcionalnosti, hitrejše in varneje delovanje, obvladljivost sistema ter možnost razširitve. Aplikacija je rezultat lastnega razvoja. KDD je skupaj z drugimi evropskimi klirinško-depotnimi družbami ter borzami vrednostnih papirjev, v torek, 7. novembra 2006, evropskemu komisarju za notranji trg predala podpisan evropski kodeks ravnanja glede poravnave poslov z lastniškimi vrednostnimi papirji. S podpisom kodeksa se je KDD pridružila stanovskim inštitucijam (v okviru Evropskega združenja klirinško-depotnih družb, ECSDA) v prizadevanju k večji učinkovitosti ter integraciji (združevanju) evropskega trga kapitala. Cilj kodeksa, ki sledi smernicam Evropske komisije, je omogočiti vlagateljem trgovanje z evropskimi vrednostnimi papirji znotraj trdnega, skladnega, povezanega ter stroškovno učinkovitega evropskega trga, ter prosto izbiro med ponudniki trgovalnih in post-trgovalnih storitev v celotnem evropskem prostoru (Klirinško depotna družba 2006). 12 Klirinško-depotna družba. 13 Agencija za trg vrednostnih papirjev. 14 Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. 15 Zakon o prevzemih.

17 17 4 Elektronsko poslovanje borze Udeleženci borznega poslovanja so kaj kmalu spoznali, da jim elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejše delo. Z razvojem učinkovitih zaščitnih tehnologij za varen prenos občutljivih in zaupnih podatkov se je razvila e-borza. V Sloveniji še nismo doživeli takšnega razmaha, na razvitih borznih trgih pa predstavlja elektronska storitev 16 pomembno sredstvo za masoven dostop do finančnih in specializiranih trgov. 4.1 Predstavitev Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in njenih udeležencev 17 Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana, je bila ustanovljena 26. decembra Ena njenih glavnih nalog je skrb za pregledno, varno, pošteno in učinkovito trgovanje z vrednostnimi papirji, sprejetimi na organiziran trg. Poslovanje z vrednostnimi papirji poteka v skladu z zakoni, pravili in navodili Ljubljanske borze. Kot organizatorica trga vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji je pristojna tudi za sprejem vrednostnih papirjev na organiziran trg, za njihovo izključitev z organiziranega trga ter za nadzor nad izvajanjem dolžnosti obveščanja izdajateljev teh vrednostnih papirjev. Borza je organizirana kot delniška družba. Delničarji borze so lahko banke in borzno posredniške družbe, ki so hkrati člani borze. Delničarji Ljubljanske borze so v večini njeni člani, borzno-posredniške hiše in banke. Največji delničarji so (v % osnovnega kapitala): Probanka, d. d., (9,9%), Nova Ljubljanska banka, d. d. (6,196%), Nova Kreditna banka Maribor, d. d. (5,719%), AC - SIN, d. d. (5,719%), Abanka Vipa, d. d. (5,719%) Moja delnica BPH, d. d. (5,719%) Medvešek Pušnik, d. d., (4,995%) Publikum, d. d. (4,397%). Ostali delničarji borze pa imajo večinoma po 2,86% osnovnega kapitala. Ljubljanska borza nima lastnih delnic Člani 18 Člani borze so lahko banke in borzno posredniške družbe, Republika Slovenija in Banka Slovenije. Njihovo članstvo na borzi urejajo statut, pravila in ostali splošni akti borze. 19 Član Ljubljanske borze je lahko banka in borzno-posredniška družba, ki izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ul. RS, št. 56/99), vplačajo pristojbine in nadomestila, določena v ceniku borze, so primerno tehnično opremljene za vključitev v borzni informacijski sistem, izpolnjujejo druge pogoje, kakršne določa ZTVP in borza s splošnim aktom. 20 Pri članu borze so zaposleni borzni posredniki, ki imajo edini licenco za trgovanje z vrednostnimi papirji. 16 Elektronska storitev, je storitev, ki jo ponudnik stranki ponudi v elektronski obliki, stranka pa jo naroči ali pridobi po medmrežju. 17 Povzeto iz spletne strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. 18 Povzeto iz spletne strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d člen Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d.

18 18 Borzno-posredniške hiše: 1. Argonos, borznoposredniška hiša, d.o.o. 2. CERTIUS BPH, d.o.o. 3. GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. 4. Ilirika borzno posredniška hiša, d.d. 5. KD, borznoposredniška družba, d.o.o. 6. MP BPH d.d. 7. Moja delnica BPH, d.d. 8. Perspektiva, d.d., borzno posredniška družba 9. Poteza, borzno posredniška družba, d.d. 10. PFCI, d.o.o. 11. Publikum, borzno posredovanje, d.d. 12. VERITAS B.H borzno posredniška hiša, d.o.o. Banke: 1. Abanka Vipa, d.d. 2. Bank Austria Creditanstalt, d.d. 3. Banka Koper, d.d. 4. Factor banka, d.d. 5. Gorenjska banka, d.d. 6. HYPO ALPE-ADRIA-BANK, d.d. 7. Nova KBM, d.d. 8. Nova Ljubljanska banka, d.d. 9. Probanka, d.d. 10. Raiffeisen Krekova banka, d.d. 11. SKB Banka, d.d. 12. Deželna banka Slovenije, d.d. 4.2 Poslovanje borze 21 Ljubljanska borza vrednostnih papirjev že od leta 1993 posluje elektronsko, in sicer tako da borzni posredniki iz svojih poslovnih prostorov po celotni Sloveniji preko najetih vodov trgujejo na centralnem računalniku borze. Elektronski način trgovanja je bil dobro sprejet, saj je v nekaj letih število uporabnikov naraslo na več kot 200, rast in povečane zahteve pa so pokazale, da so potrebne spremembe v načinu poslovanja. Ljubljanska borza opravlja naslednje dejavnosti: organiziranje povezovanja ponudbe in povpraševanja v prometu z vrednostnimi papirji; informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o vrednostnih papirjih; objavljanje tečajev vrednostnih papirjev; izvajanje analitsko-raziskovalne dejavnosti na področju trga kapitala in finančnega trga; zagotavljanje tehničnih storitev za potrebe organiziranega trgovanja. Poslovne funkcije borze so razdeljene na sektorje, oddelke, enote in sekretariat borze z namenom, da se učinkovito in racionalno izvajajo dejavnosti borze. Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest se uredi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme uprava. 21 Povzeto iz spletne strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

19 19 Delavci borze uresničujejo svoje pravice in dolžnosti preko zbora delavcev, ki ga sestavljajo vsi delavci borze. 22 Ljubljansko borzo sestavljajo naslednje notranje organizacijske enote: uprava borze sektor za sprejem in trgovanje sektor za razvoj in marketing sektor za pravne zadeve in borzni nadzor tehnično-informacijski sektor finančno-računovodski sektor kabinet uprave in stiki z javnostmi. Drugače pa sestavljajo Ljubljansko borzo organi, ki so potrebni za njeno delovanje: uprava, nadzorni svet, odbor za sprejem, častno sodišče in borzna arbitraža. Uprava borze je pristojna za vodenje postopkov glede vrednostnih papirjev, uvrščenih na prosti trg. Odbor za sprejem je kot poseben organ borze pristojen za vodenje postopkov v zvezi z vrednostnimi papirji, sprejetimi v borzno kotacijo. Borzna arbitraža rešuje spore, ki nastanejo pri ali v zvezi s sklepanjem borznih poslov. Borzna arbitraža je pristojna tudi za reševanje drugih sporov v zvezi s posli s serijskimi vrednostnimi papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, če se stranke v sporu tako dogovorijo. 23 Častno sodišče odloča o kršitvah dobrih poslovnih običajev v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji na borzi in na prostem trgu Informacijski sistemi Ljubljanske borze vrednostnih papirjev Z uvedbo borznega informacijskega sistema (BIS) 25 je Ljubljanska borza vzpostavila prvo komunikacijsko mrežo, ki pokriva informacijske zahteve finančnega trga v realnem času. Ta mreža povezuje vse pomembnejše finančne organizacije v Sloveniji (Veselinovič 1995, 203). Uporabniki sistema so člani Ljubljanske borze. Pri snovanju mreže je bil poudarek na zanesljivosti in enakosti vseh komunikacijskih poti. Uporabniki imajo tako popolnoma enake pogoje za uporabo sistema, neodvisno od oddaljenosti njihove lokacije od ljubljanske borze (Veselinovič 1995, 204). Naročniki lahko prek dodatne opreme sprejemajo vse potrebne podatke v realnem času med dogajanjem na trgu vrednostnih papirjev (Veselinovič 1995, ). Organiziran je tudi borzni distribucijski sistem, ki omogoča sprejem podatkov o naročilih, sklenjenih poslih, sporočilih v realnem času (Mramor 2000, 180). Celotna programska oprema je sestavljena iz več modulov. Moduli funkcionalno pokrivajo vsa področja trga in jih v grobem lahko razdelimo v pet modulov, in sicer: modul za trgovanje modul za registracijo izdajateljev vrednostnih papirjev modul za registracijo borzno-posredniških hiš modul za poravnavo vrednostnih papirjev modul za denarno poravnavo (Veselinovič 1995, ) člen Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d in 56. člen Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d člen Statuta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. 25 V nadaljevanju BIS.

20 20 Modul za trgovanje je od vseh najbolj zahteven in tudi časovno kritičen, saj ga posredniki največ uporabljajo. Njegova osnova je trgovalni zaslon, ki se uporablja za vnos naročil vneseno naročilo postane takoj vidno vsem aktivnim udeležencem na trgu in posreduje podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, številu naročil, globini trga, zadnjem tečaju, lastni plačevalni poziciji. Drugi in tretji modul se uporabljata predvsem kot pregledna in vnosna za podatke, ki so potrebni pri trgovanju. Modula za poravnavo borznih poslov in denarnih sredstev sta namenjena predvsem KDD. Informacijska sistema borze in KDD sta povezana, zato je informacija KIS dostopna tudi vsem uporabnikom BIS (Mramor 2000, ). Celotni postopek trgovanja prek BIS je mogoče razdeliti na štiri dele: BIS pred odprtjem trga (do 9 30 ). Možen je vnos vseh naročil. Odpiranje trga (9 30 ). Če je tečaj ponudbe višji od tečaja povpraševanja, se posli ob odprtju ne sklenejo. Če se ponudba in povpraševanje ujemata, se naročila avtomatsko izvršijo. Odprti trg ( ). BIS med borznim dnevom avtomatsko sklene posle, pri katerih se ujemata tečaj ponudbe in povpraševanja. Če je vneseni tečaj povpraševanja višji od najboljšega tečaja ponudbe ali če je tečaj ponudbe nižji od najboljšega tečaja povpraševanja, BIS avtomatsko spremeni najboljši nasprotni tečaj, ki je bil vnesen v BIS pred obravnavanim naročilom. Posebni obliki naročil sta tržno naročilo in naročilo vse ali nič. V prvem primeru sporočimo na trg le količino, BIS pa nam sam najde najugodnejšo ponudbo. V drugem primeru pa povemo, da želimo skleniti posel za vso količino našega naročila, sicer naj se posel ne sklene. Čas po zaprtju trga (po ) je posrednikom na voljo za pregledovanje, urejanje in preverjanje sklenjenih poslov, informacij o trgovanju in vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi, ter informacij o poravnavi sklenjenih poslov (Mramor 2000, ). Na Ljubljanski borzi poteka trgovanje po elektronskem trgovalnem sistemu od leta Borzni posredniki vnašajo trgovalna naročila v sistem po računalniku iz svojih poslovnih prostorov po vsej Sloveniji. Do leta 1999 je trgovanje potekalo po trgovalnem sistemu BIS. Zaradi nekaterih njegovih pomanjkljivosti pa so strokovnjaki Ljubljanske borze v sodelovanju z družbo Novita konec devetdesetih let razvili lasten trgovalni sistem BTS (borzni trgovalni sistem) Borzni trgovalni sistem BTS BTS je bil vpeljan leta 1999, vanj pa lahko vnašajo naročila le borzni posredniki, ki jih za to pooblasti član Ljubljanske borze. Celoten trgovalni sistem je tehnično in vsebinsko razdeljen na dva dela (glej sliko 1). Po sistemu BTS poteka trgovanje z vrednostnimi papirji, BorzaNET pa je sistem za informacijsko podporo trgovanju. Trgovalni sistem BTS je namenjen specialistom, borznim posrednikom, ki neposredno trgujejo na borzi. Celotna programska oprema sistema BTS je izdelana v programskem jeziku C++, v katerem smo z lastnim protokolom izmenjave podatkov dosegli predviden odzivni čas in druge zahteve Povzeto po spletni strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.

21 21 Slika 1: Okvirna shema celotnega trgovalnega sistema (BTS + BorzaNET) Vir: Šketa 2000, 13 V zgornjem delu zaslona trgovalne postaje BTS borzni posredniki lahko opazujejo gibanje celotnega trga vrednostnih papirjev (glej sliko 2). Poleg trgovalnega simbola lahko vidijo trenutni enotni tečaj, najboljše povpraševanje in ponudbo, zadnji tečaj in druge pomembnejše trgovalne podatke. Spodnje okno je namenjeno raznim pregledom. V njem lahko borzni posredniki opazujejo globino trga za neki vrednostni papir. Vidijo lahko vsa naročila, ki so vnesena v sistem za ta vrednostni papir. Poleg tega v spodnjem delu zaslona lahko spremljajo opravljene posle z vrednostnim papirjem in druge pomembne podatke. Spodnje okno je namenjeno še povezavi z BorzaNET. Slika 2: Trgovalna postaja BTS Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (2006)

22 22 V ponedeljek, 17. oktobra 2005, se na Ljubljanski borzi začelo trgovanje na nadgrajenem trgovalnem sistemu BTS, s katerim je borza uvedla avkcijsko trgovanje za manj likvidne vrednostne papirje. Z uvedbo sprememb v trgovalnem sistemu želijo povečati integriteto trga pri manj likvidnih vrednostnih papirjih oziroma pri večjem dnevnemu nihanju cen ter izboljšati mehanizme določanja najboljših možnih cen. Spremembe so uvedene tudi zaradi izboljšanja možnosti vzpostavitve ustreznih notranjih kontrol na strani borznih članov in borze ter z namenom boljšega prepoznavanja potencialnih tržnih manipulacij. Uvedba novega sistema BTS prinaša tako nekaj sprememb tudi za neprekinjeno trgovanje. Glavne novosti so uvedba prekinitev ob nihanju tečajev za 3% ali več, spremenjena metoda izračunavanja enotnih in zaključnih tečajev zaradi ukinitve možnosti vnosa aplikacijskih poslov ter spremembe pri izvrševanju posameznih tipov naročil BorzaNET Zahteve za sistem BORZANET so veliko širše, saj je z informacijsko podporo potrebno pokriti praktično vse uporabnike informacijskih storitev borze. Izbrana tehnologija mora biti standardna ter dovolj prožna, da se lahko hitro prilagaja zahtevam različnih skupin uporabnikov. Celoten informacijski sistem borze je implementiran v okolju produktov Miscrosoft ter teče na strežniški opremi Compaq, kjer so uporabljeni dvoprocesni sistemi Proliant, ki ustrezajo performačnim in stabilnostim zahtevam. Sistem BORZANET je v splošnem sestavljen iz več vsebinskih sklopov, ki se nato grupirajo v posamezne pakete, primerne za posamezne skupine uporabnikov. V nadaljevanju bodo predstavljene glavne funkcije posameznih sklopov (Šketa 2000, 12). Splošne informacije To je sklop, v katerem so predstavljene vse javne informacije ali informacije namenjene vsem članom borze. V tem sklopu so izdelani različni pregledi tečajnic, trenutnega stanja na trgu, gibanja tečaja posameznega vrednostnega papirja (ali indeksov) v določenem obdobju, zbirnih pregledov po posameznih kriterijih (obdobje, tip vrednostnega papirja...) ter pregleda vseh obvestil borze. Informacije o izdajateljih V tem delu so zbrane podrobnejše informacije o posameznih vrednostnih papirjih ter izdajateljih, predvsem pa so dosegljivi podatki o posamezni izdaji VP, amortizacijski načrti obveznic ter periodična finančna poročila izdajateljev. Pomembno je, da je poleg pregledov informacij preko običajnega brkljalnika omogočen tudi vnos podatkov v podatkovno bazo, kar nam v prihodnosti omogoča, da bodo izdajatelji samostojno iz svojih prostorov pripravljali informacije, ki jih želijo objaviti (Šketa 2000, 13). Informacije za posameznega člana Tu so pripravljene poizvedbe za vsakega člana posebej in omogočajo različne preglede njegovih aktivnosti v preteklosti oziroma izpostavljenosti v prihodnosti. Član borze lahko za posamezno izbrano obdobje pregleda sklenjene posle s podrobnimi podatki o strankah, obseg svojih obveznosti v denarni poravnavi, obračun provizij, stanje naročil, prav tako pa lahko pregleda celotno življenjsko dobo posameznega naročila. Omogočeno je tudi naročanje rezultatov poizvedb, tako da se rezultati posamezne poizvedbe shranijo v datoteko, ki jo član prenese in samostojno obdeluje v svojem informacijskem sistemu glede na svoje potrebe.

23 23 Nadzor trgovanja To je sklop specifičnih poizvedb in pregledov, ki jih potrebuje borza za nadziranje in kontrolo trgovanja in poslovanja članov, ter pripravi informacij in podatkov, ki bodo objavljeni na BORZANETU. Nadzor je sestavljen iz večjega števila poizvedb, ki z obsegom podatkov in različnimi preseki poslovanja posameznega člana ali skupine članov omogočajo prepoznavanje indikatorjev nedovoljenih ravnanj posameznih udeležencev trga. Ta sklop je namenjen le ozkemu številu pooblaščenih uslužbencev borze. Po uspešni uvedbi sistema v novembru 1999 ter 4 mesecih delovanja so ugotovili, da je bil celoten sistem ustrezno sprejet s strani uporabnikov, ter da je dosegel večino postavljenih ciljev. Izkazalo se je, da so z uspešno delitvijo funkcij v različne tehnologije zadovoljili ciljne uporabnike, z izboljšano informacijsko podporo s sistemom BORZANET pa povečali uporabnost in dosegljivost borznih informacij, kar se vidi tudi iz podatka, da je število dodatnih zahtev po specifičnih podatkih ali pripravi podatkovnih zbirk padlo za 90 % ter tako razbremenilo tehnično osebje, le-to se lahko namesto rutinskemu delu posveča nadaljnjemu razvoju sistema. Uspešna uvedba lastnega informacijskega sistema je izboljšala mednarodno veljavo borze (Šketa 2000, 14) Povezava med sistemoma 27 Oba sistema (BTS in BorzaNET) sta med seboj povezana. BorzaNET je tako dostopen v okviru trgovalne postaje BTS v svojem oknu (glej sliko 3). Posamezne funkcije na postaji BTS uporabljajo poizvedbe po tehnologijah v BorzaNET. Na isti način je sestavljena nadzorna postaja, ki s kombinacijo C++ in internetnih tehnologij zagotavlja ustrezno okolje za učinkovito delovanje borznega nadzora. Slika 3: Povezava med trgovalno postajo BTS in BorzaNET Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev (2006) 27 Povzeto iz spletne strani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev

24 CVRP Centralni register vrednostnih papirjev KDD skladno z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih vodi centralni register vrednostnih papirjev. Slednjega zakon definira kot centralno informatizirano bazo podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih na nematerializiranih vrednostih papirjih. Vsem udeležencem trga vrednostnih papirjev omogoča dostopnost do omenjenih podatkov preko osnovne transakcijske podatkovne baze, za potrebe analitičnih poizvedb preko spletnih storitev. Prek zaščitenih spletnih strani je izdajateljem omogočen dostop do podatkov iz delniških knjig. Računalniško omrežje KDD zagotavlja dostopnost, zaupnost in celovitost informacij udeležencem trga vrednostnih papirjev. Komunikacije med KDD in udeleženci omenjenega trga potekajo preko najetih linij (Frame Relay), preko ISDN povezav in predvsem preko VPN omrežja, ki istočasno ponuja hitrejše in varnejše komunikacije preko kriptiranih povezav (IP-Sec). Komunikacija temelji na komunikacijskem protokolu TCP/IP, za plačilni sistem pa uporabljajo protokol SWIFT. V juniju 2004 je bil prvič predstavljen nov sistem CRVP in terminski načrt predvidenih aktivnosti v zvezi s postopnim prehodom na novo komunikacijsko infrastrukturo ter kasneje še na novi informacijski sistem. Zadnji dan poslovanja prek starega informacijskega sistema je bil Uporaba novega informacijskega sistema pa se je začela Uporabnikom storitev KDD je omogočen interaktiven dostop do potrebnih informacij in podatkov v sistemu CRVP s pomočjo sodobnih internetnih tehnologij z uporabo posebej v ta namen razvite aplikacije (klient CRVP) ali z uporabo spletnih storitev (WebServices). Dostop do podatkov, ki jih posredujejo uporabnikom storitev in ki se nahajajo v podatkovni bazi sistema CRVP ali na določenih datotečnih strežnikih, je varovan z uporabo digitalnih potrdil (tehnologija PKI). Uporabniki aplikacije CRVP so fizične osebe, zaposlene pri članu KDD. Uporabniki aplikacije CRVP morajo pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo (digitalni certifikat) za digitalno podpisovanje, ki je pogoj za pošiljanje podatkov o nalogih v aplikacijo CRVP. Ustrezno kvalificirano digitalno potrdilo je takšno, ki je izdano za zaposlenega pri pravni osebi. Kvalificirana digitalna potrdila, izdana za fizično osebo ali za splošni naziv pravne osebe, pa niso ustrezna. Tehnologija sledi predvsem izzivom, ki izhajajo iz razvoja internetnih tehnologij. Te želijo čim bolj kakovostno uporabiti za ustrezno sledenje osnovnim poslovnim ciljem KDD, ki so: zagotavljanje izmenjave podatkov centralnega registra z udeleženci trga vrednostnih papirjev v realnem času, sledenje standardom za izmenjavo podatkov, sledenje razvoju na področju komunikacij in novih informacijskih tehnologij, ohranjanje dostopnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, povezanih z nematerializiranimi vrednostnimi papirji. Ob tem vsem udeležencem na trgu vrednostnih papirjev zagotavljajo enako dostopnost svoje storitve, in sicer s pomočjo standardne računalniške in telekomunikacijske opreme.

25 25 Aplikacija Klient CRVP vsebuje naslednje funkcionalnosti: odpiranje in vodenje računov, transakcije med računi, vodenje pravic tretjih na vrednostih papirjih, dvig/polog tiskanih vrednostnih papirjev OBS-online OBS Online - Osebni borzni sistem je nastal v letih , v takratni Centralni borzni družbi, kasneje pa ga je prevzela borzna družba Ebrokers. OBS Online je namenjen izkušenejšim uporabnikom, kljub temu pa je za uporabo zelo enostaven. Odlikujeta ga hitrost in stabilnost delovanja. Sistem OBS Online od dalje deluje pod okriljem borzne družbe CBH-Celjska borzna hiša. Dne , so prenehali z dejavnostjo borznega posredovanja in opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji. Zato tudi OBS-online več ne obstaja. OBS Online - spletna različica je sistem elektronskega borznega posredništva zgrajen na osnovi tehnologije Spletne borzne poslovalnice. Vključuje dodatke in prilagoditve za potrebe naročnika ter zagotavlja kompatibilnost delovanja z obstoječim sistemom OBS Online - java verzija. 28 Povzeto iz spletne strani KDD-obvestila.

26 26 5 Elektronsko poslovanje ostalih udeležencev na Ljubljanski borzi Ob pomanjkanju znanja in časa za učenje o borzi se je najbolje obrniti na profesionalce, ki se ukvarjajo z naložbami v vrednostne papirje. Obstaja možnost izbire med individualno upravljanimi portfelji ti so namenjeni predvsem nadpovprečno premožnim posameznikom, ki imajo pri svojih naložbah tudi posebne zahteve ali pa se odločite za naložbo v vzajemne sklade, kjer strokovni upravljavci vlagajo v skupno premoženje vlagatelje (Huber 2006b, 27). Pri upravljanju premoženja ključne odločitve niso odvisne od čustev vlagatelja, ki ga lahko prevzameta panika ali evforija, temveč od upravljavca, ki naj bi deloval analitično. Tudi v Sloveniji se individualno upravljanje premoženja vedno bolj uveljavlja. Individualno upravljanje premoženja so različni ponudniki razvili predvsem za nadpovprečno premožne posameznike, ki želijo presežena finančna sredstva zaupati strokovnjakom, saj sami iz različnih vzrokov, kot je pomanjkanje časa, znanja in pravočasnih informacij, niso sposobni samostojno upravljati svojega portfelja, pri naložbah pa imajo posebne zahteve (Huber 2006, 72). 5.1 Poslovanje borzno-posredniške hiše Z razvojem učinkovitih tehnologij za varen prenos občutljivih in zaupnih podatkov se je poleg e-bančništva razvila tudi e-borza. V Sloveniji seveda še nismo doživeli takšnega razmaha, na razvitih borznih trgih pa predstavlja ta elektronska storitev pomembno sredstvo za masoven dostop do finančnih in specializiranih blagovnih trgov. Vendar tudi slovenske borzno-posredniške hiše že omogočajo takšno borzno poslovanje preko njih z uporabo varne medmrežne povezave po SSL protokolu (Jurkovič 2002, 68). Investicijsko svetovanje so konkretna osebna priporočila strankam glede naložb v vrednostne papirje ali vzajemne sklade. Ta dejavnost je v zahodni Evropi in v ZDA precej razvita. Z njo se ukvarjajo banke, borzno-posredniške hiše, specializirane svetovalne družbe, samostojni upravljavci premoženja, neodvisni finančni svetovalci in drugi. Pri nas je ta dejavnost zakonsko močno omejena, saj lahko po 76. členu ZTVP 29 katerokoli od investicijskih storitev opravljajo izključno banke in borzno-posredniške hiše, za katere pa veljajo zelo zahtevni predpisi. Zaradi fiksnih stroškov, ki jih zahteva poslovanje, se število borznih hiš v Sloveniji zadnja leta zmanjšuje (Huber 2006a, 30). Naročila, oddana prek interneta, postajajo čedalje bolj priljubljena. Mamijo tudi nižje provizije. Stranke lahko trenutno oddajo svoja naročila borznim posrednikom prek interneta v štirih borznih hišah. Provizije za taka naročila so povečini nižja kot pa klasična telefonska naročila, izvedba pa je hitra. AC BPH že ponuja vpogled v tekoče dogajanje na borzi in samodejno vrednotenje portfelja in trgovanje. Certius strankam omogoča vpogled v arhiv vseh opravljenih poslov (Kačič 2002, 8) Informacijski sistemi, ki jih uporabljajo pri svojem poslovanju Borzno-posredniške hiše uporabljajo dva sistema pri poslovanju preko interneta za svoje stranke. In sicer OBS Online ter spletno borzno poslovalnico. 29 Zakon o trgu vrednostnih papirjev.

27 27 Leta 1997 je Centralna borzna družba prva ponudila sistem spletnega trgovanja. Sistem OBS Online 30 so razvili v podjetju ebrokers. OBS Online je uporabljala Celjska borzna hiša, ki pa je žal zaključila svoje poslovanje, zato tudi ta sistem več ne deluje. Spomladi 2001 je naslednjo rešitev na področju sistemov za elektronsko poslovanje ponudila družba Poteza, d.d. Sistem je bil skromen, vendar je imel vse potrebne funkcije, kot so tečajnica in izbrani vrednostni papirji, portfelj, naročila in sporočila. Od leta 2005 družba Poteza ponuja spletno borzno trgovanje za komitente preko P4Net-a, ki temelji na rešitvi Spletnega borznega asistenta 31. Leta 2001 so zasnovali novi sistem, ki so ga poimenovali Spletna borzna poslovalnica. Bil je zasnovan na podlagi pridobljenih izkušenj v okviru projekta OBS Online. Sistem Spletne borzne poslovalnice običajno deluje v kombinaciji tehnične infrastrukture naročnika in izvajalca - ponudnika aplikacijske storitve. Je dejansko nekakšno projektno ogrodje (framework), ki združuje tehnološko rešitev ter praktične izkušnje in priporočila»dobre prakse«za uspešno izpeljavo projekta elektronskega borznega posredništva. Zasnova sistema ter oblika jedra programske opreme ter izkušnje omogočajo strokovno izvedbo projekta v relativno kratkem časovnem obdobju. Sistem Spletne borzne poslovalnice, na podlagi katerega svoje spletne storitve ponujajo borzne družbe: Ilirika, AC BPH in Gorenjska BPD, so razvili v podjetju HM, s podjetjem Evolve pa sodelujejo pri tem projektu. Podjetje Evolve, d.o.o. v tem trenutku ne ponuja več Spletne borzne poslovalnice, ampak novejšo rešitev, ki se imenuje Spletni borzni asistent (SBA) v okviru projekta Shark. Zasnova sistema je glede na implementacijo jedra programske opreme ter ustreznih postopkov na lokaciji naročnika podobna Spletni borzni poslovalnici. Programska rešitev Spletnega borznega asistenta pa je izpeljana na Microsoftovi.net programski platformi. Podjetje Info Rešitve, d.o.o. iz Ljubljane ponuja investicijsko bančništvo in borzno posredništvo»backoffice software«z imenom IBI Master. Gre za celovito programsko rešitev za podporo poslovanju z vrednostnimi papirji, namenjena investicijskemu bančništvu (znotraj poslovne banke) ali samostojno borzno-posredniški hiši. Hkrati pa podjetje ponuja tudi modul oziroma programsko rešitev za elektronsko poslovanje prek spleta, ki jo je mogoče implenetirati kot dodatno storitev v okviru obstoječe spletne aplikacije. Prav tako ponuja celovito rešitev za področje poslovanja z vrednostnimi papirji še Modan informatika, d.o.o. v obliki prirejenega programa WINDEX, ki tako deluje tudi prek sistema Ljubljanske borze. Podjetje ponuja tudi možnosti nadgradnje programa. V tabeli 1 je podan prikaz borzno-posredniških hiš, ki so članice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in njihova ponudba spletnega trgovanja. 30 Osebni borzni sistem. 31 Spletni borzni asistent je razvila družba Evolve d.o.o.

28 28 Tabela 1: Borzno-posredniške hiše in njihova ponudba sistemov spletnega trgovanja Ime borznoposredniške hiše Spletno trgovanje Sistem spletnega trgovanja Argonos BPH, d.o.o., Ljubljana NE / Certius BPH, d.o.o., Ljubljana NE / GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., Kranj DA GBD On-line Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Ljubljana DA ILIRIKA-on.net Medvešek Pušnik, d. d., Ljubljana NE* MP E-portfelj Moja delnica BPH, d. d., Ljubljana NE / Perspektiva, borzno posredniška družba, d. d., Ljubljana NE / Poteza, borzno posredniška družba, d. d., Ljubljana DA P4net Primorski finančni center Interfin, d.o.o., Koper NE / Publikum, borzno posredovanje, d. d., Spletni pregled portfeljev za NE* Ljubljana stranke Veritas B.H. borzno posredniška hiša, d.o.o., Maribor NE / * - ne ponujata trgovanja, ampak samo pregled portfelja Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 2007; Spletne strani posameznih borznoposredniških hiš 2007 P4net je Potezina spletna aplikacija za poslovanje na trgu vrednostnih papirjev. Potezin trgovalni sistem je namenjen vsem, ki ne potrebujejo nasveta borznega posrednika in želijo neposreden vpogled v dogajanje na Ljubljanski borzi. S tem programom se lahko spremlja gibanje tečajev na Ljubljanski borzi in oddaja naročila neposredno. Prav tako pa je omogočen vpogled v svoj portfelj ter seznam naročil oddanih preko tega programa z možnostjo preklica naročila. 32 Slika 4: P4 net Vir: Poteza, d.d. (2007) 32 Prirejeno po P4net borzno-posredniške hiše Poteza, d.d.

29 29 GBD on-line je elektronski sistem, ki omogoča borzno posredovanje po internetu. Storitev so na trgu ponudili konec leta 2002 in od takrat število komitentov naglo narašča. Tako se danes že več kot 40 % vseh naročil odda po sistemu GBD on-line. 33 Večina uporabnikov se navadno odloči za brezplačni standardni paket, katerega glavne prednosti so: spremljanje dogajanja na borzi v realnem času, torej v živo, neposredna oddaja nakupnih ali prodajnih naročil, kar vam zagotavlja najkrajši možni odzivni čas od oddaje do izvršitve naročila, evidenca oddanih in aktivnih naročil oddaja naročil po GBD on-line sistemu vam znižuje posredniško provizijo za 10 %, sistem vam 24 ur na dan omogoča vpogled v vaš portfelj vrednostnih papirjev, brezplačen priklop, ki na vašem računalniku ne zahteva namestitve kakršnekoli dodatne opreme, minimalna posredniška provizija samo 1,00 EUR / 239,64 SIT*. Bolj zahtevnim uporabnikom priporočajo nadstandardni paket, ki poleg vseh prednosti standardnega paketa omogoča še: možnost upravljanja z več računi, prikaz vseh sklenjenih poslov na borzi, tehnično in temeljno analizo vrednostnih papirjev, analizo zgodovine cene delnice, dostop do arhivskih podatkov (statistika, sklenjeni posli, dnevni grafi, tečajnice), grafični prikaz gibanja enotnih tečajev in prometa s posameznim vrednostnim papirjem. Ilirika lahko na podlagi Zahtevka za odobritev storitev internetnega trgovanja Ilirika- On.Net uporabniku izda vstopno kodo za uporabo Ilirike-On.Net in mu omogoči spremljanje borznih podatkov v živo v času borznega trgovanja in dostop do statičnih podatkov po zaključku trgovanja. V svoji ponudbi nudi naslednja dva paketa za uporabo Ilirika-On.Net Standard paket in paket Premium. Standard paket vključuje spremljanje trgovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v realnem času, oddajo naročil, spremljanje stanja ter vsakodnevno vrednotenje lastnega portfelja, spremljanje borzne statistike, podrobnosti o delnicah podjetij, orodja tehnične analize, prejemanje alarmov in obvestil prek SMS ali elektronske pošte ter nekatere od funkcij paketa Premium v omejenem obsegu. Paketa Premium je namenjen zahtevnejšim uporabnikom oz. strankam z večjim obsegom prometa. Poleg vseh funkcij paketa Standard ponuja nižjo provizijo, možnost oblikovanja navideznih portfeljev, pregled sklenjenih poslov, možnost upravljanja z več računi (podračuni), brezplačne SMS alarme in obvestila ter vpogled v arhivske podatke (tečajnice, dnevni grafi, statistika, sklenjeni posli). Storitev obveščanja prek kratkih SMS sporočil (v nadaljevanju: Borzni SMS) je na voljo uporabnikom in pooblaščenim uporabnikom v okviru sistemov elektronskega borznega posredništva Ilirika-On.Net, ki jih v sodelovanju s poslovnimi partnerji in ponudniki borzno-posredniških storitev razvija ter vzdržuje ponudnik storitve. Borzni SMS omogoča uporabnikom in pooblaščenim uporabnikom posredovanje sporočil: obvestila o dosegu oz. preboju uporabniško nastavljenih vrednostnih papirjev, obvestila o izvršenih borznih poslih, 33 Prirejeno po GBD on-line Gorenjske borzno-posredniške hiše, d.d.

30 30 obvestila o drugih podatkih glede na ponudbo. Obvestila, ki jih omogoča Borzni SMS so zgolj informativne narave. 34 Certius BPH, d.o.o., Ljubljana strankam omogočajo preko spletne strani in z uporabo gesla: brezplačen vpogled v trgovanje na Ljubljanski borzi, vpogled v stanje lastnega portfelja vrednostnih papirjev ter prikaz sklenjenih poslov in obračunov poslov. Borzno-posredniška hiša Medvešek Pušnik, d. d., Ljubljana poleg ostalih storitev kot so: borzno posredovanje na domačem trgu in na tujih trgih; upravljanje premoženja; investicijsko svetovanje; svetovanje pri prevzemih in združitvah, uvrščanje delnic v borzno kotacijo; omogoča uporabnikom MP E-portfelj 35 sledeče možnosti: vnos in spremljanje tečajev delnic z Ljubljanske borze, vnos in spremljanje tečajev tujih delnic (FIBV-trgi), vnos in spremljanje vrednosti točk vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, vnos tečajev netržnih vrednostnih papirjev (papirjev, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgovanju), dodajanje alarmnih opozoril pri vrednostnih papirjih iz portfelja za signalizacijo nakupnih ali prodajnih priložnosti, oblikovanje in spremljanje več portfeljev pod enim uporabniškim imenom, grafično spremljanje tečajev posameznih vrednostnih papirjev (izjema so le tuji in netržni vrednostni papirji) ter elektronsko prejemanje dnevnih, tedenskih ali mesečnih pregledov stanj vašega portfelja. Publikum, borzno posredovanje, d. d., Ljubljana opravlja borzno posredovanje v Sloveniji in v tujini, upravljanje zasebnega premoženja, investicijsko svetovanje, storitve v zvezi s prodajo, prevzemi in združitavmi podjetij, podjetniške finance, analize, druge storitve. Svojim komitentom pa omogoča vpogled v stanje portfelja, kjer lahko dnevno preverja vrednost in strukturo naložb Borzni asistent 37 Borzni asistent omogoča celovito informacijsko podporo borznega poslovanja. Zanj je značilna potreba po visoki tehnološki podpori, ki na eni strani skrbi za standardizacijo, avtomatizacijo in nadzor poslovnih procesov, na drugi strani pa omogoča zbiranje, obdelavo in pripravo pomembnih informacij za poslovno odločanje. Zanj je značilna potreba po visoki tehnološki podpori, ki na eni strani skrbi za standardizacijo, avtomatizacijo in nadzor poslovnih procesov, na drugi strani pa omogoča zbiranje, obdelavo in pripravo pomembnih informacij za poslovno odločanje. Pravilno umeščena informacijska podpora v podjetju tako zniža operativne stroške, poveča zanesljivost in hitrost poslovanja ter dobičkonosnost podjetja. 34 Prirejeno po Ilirika-on.net borzno-posredniške hiše Ilirika, d.d. 35 MP E-portfelj je spletna storitev borzno-posredniške hiše Medvešek Pušnik, d.d. 36 Prirejeno po Publikum d.d. 37 Povzeto iz spletne strani podjetja Evolve, d.o.o.

31 31 Informacijska podpora borznega poslovanja presega potrebo po računovodskem evidentiranju poslovnih dogodkov. Informacijska podpora služi kot podpora vsem poslovnim funkcijam: pri delu s strankami, obdelavi zalednih procesov, pri trgovanju na borzah, poročanju nadzornim organom, pri izvajanju lastnih naložbenih aktivnostih in poslovnem odločanju. Le na ta način so izkoriščene vse prednosti informacijske podpore in opravičene investicije v novo informacijsko opremo. Koncept celovite informacijske podpore vseh poslovnih funkcij mora biti izjemno skrbno in premišljeno zastavljen. Po vpeljavi v produkcijsko okolje mora zadostiti različnim tipom uporabnikov na prijazen in razumljiv način. Omogočiti mora, tako hitro procesiranje zahtevanih podatkov med različnimi geografsko ločenimi entitetami, kakor tudi centralizirano skladiščenje in vzdrževanje podatkov. Ob enem mora biti odprt tudi za poslovne spremembe v prihodnosti. Programski paket Borzni asistent, prva programska rešitev v sklopu projekta Shark, je v skladu z zastavljeno logiko delovanja zgrajen iz več med seboj neodvisnih modulov, prilagojenih potrebam poslovanja finančnih institucij. Programski paket Borzni asistent je oblikovno in funkcionalno zasnovan po poslovnih nalogah, ki jih opravljajo posamezniki. Delimo jih na: osebe - zajema vse tipe oseb, s katerimi ima borzno posredniška hiša poslovni stik. To so: osebe (potencialne stranke), stranke, partnerji, banke, skrbniki, tuji posredniki, tuje kliring hiše, poslovalnice, akviziterji...; pogodbe - združuje informacije o strankah in pripadajočih pogodbah; naročila - ločujemo med naročili povezanimi s trgovanjem borzna naročila, povezanimi z administrativnimi spremembami - KDD naročila in pa naročili povezanimi z internim poslovanjem splošna naročila; trgovanje - zasnovan je tako, da borzni posrednik prenaša naročila na borzo brez ponovnega prepisovanja naročila iz sistema, hkrati pa v resničnem času pridobiva podatke o izvršenih naročilih, pri čemer sistem osveži tudi vsa stanja stranke stanje denarja in vrednostnih papirjev; upravljanje - posamezni portfelj lahko različno vrednotimo ter sproti preverjamo stanja oddanih naročil; obračuni - vsebuje informacije o vseh terjatvah, ki jih imamo do stranke; poročila - sestavljen je iz treh delov. Prvi del poskrbi za prevzem ustreznih podatkov iz podatkovne zbirke in jih pripravi kot zalogo vrednosti za prikaz v posameznem poročilu. Drugi del poskrbi za obdelavo podatkov, tretji pa za prikaz in določanje lastnosti poročila. Po prikazu generičnega poročila se lahko odločimo za drugačen tip izpisa; analize - omogoča analizo podatkov za različne tipe uporabnikov; računovodstvo - vsebuje popolnoma prilagodljiv mehanizem za izdelavo kontnih planov in omogoča računovodsko evidentiranje, vrednotenje ter knjiženje vseh poslovnih dogodkov; elektronsko poslovanje s komitenti - namenjen je uporabnikom bodisi kot orodje za trgovanje na različnih borzah bodisi kot sistem za pridobivanje borznih informacij. Omogoča: vpogled v tekoče borzno dogajanje na izbranih trgih; posredovanje borznih naročil na različne trge; možnost hkratnega vpogleda v različne trge; možnost poslovanja z več računi; spremljanje tekoče borzne statistike za različne trge; ažuren

32 32 vpogled in analiza lastnega portfelja (grafični prikaz strukture portfelja, statistika, itd.); vpogled v portfelj, ki ga ima stranka na upravljanju; spremljanje zgodovine portfelja; osebna knjiga naročil z možnostjo izvoza podatkov v zunanje sisteme za evidentiranje in upravljanje portfelja; vpogled v tečajnico vzajemnih skladov in vključitev točk vzajemnega sklada v vrednotenje želenega portfelja; sistem alarmov preko elektronske pošte in mobilnih telefonov (strategiji potega in potiska); posredovanje obračunov strankam v elektronski obliki, kar znatno zniža stroške pošiljanja in ostalih materialnih stroškov; pregled kratkih predstavitev borznih podjetij; finančni kazalci podjetij in osnovni podatki o delnici; bilance stanja in izkazi uspeha podjetij na borzi; graf med dnevnega gibanja tečaja in prometa vrednostnega papirja; zgodovinski graf gibanja tečaja vrednostnega papirja in prometa v izbranem obdobju; prenos lastnih sporočil uporabnikom Borzna spletna poslovalnica 38 Spletna borzna poslovalnica je sistem elektronskega borznega posredništva, namenjen bankam in borzno-posredniškim družbam ter njihovim komitentom. Zasnovan je na izkušnjah podobnih projektov, temelji pa na spoznanju, da je slovenski kapitalski trg zaradi svojih posebnosti pravzaprav premajhen za sisteme elektronskega poslovanja, izdelane izključno po naročilu. Sistemi Spletne borzne poslovalnice običajno delujejo v kombinaciji tehnične infrastrukture naročnika in izvajalca - ponudnika aplikacijske storitve. V osnovi omogoča spremljanje trgovanja, pregled podatkov o stanju na računu, vodenje evidence naročil ter elektronsko posredovanje naročil v okviru Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Spletna borzna poslovalnica je dejansko nekakšno projektno ogrodje (framework), ki združuje tehnološko rešitev ter praktične izkušnje in priporočila»dobre prakse«za uspešno izpeljavo projekta elektronskega borznega posredništva. Na osnovi tega ogrodja potem v fazi izvedbe nastane dokončen izdelek za znanega naročnika. Zasnova sistema, predpripravljenost jedra programske opreme ter izkušnje iz kar sedmih projektov elektronskega borznega posredništva, omogočajo strokovno izvedbo projekta v relativno kratkem časovnem obdobju. Spletna borzna poslovalnica je neodvisna od zalednega (backoffice) sistema, za njeno delovanje pa je priporočljiva elektronska knjiga naročil. V GBD Gorenjski borzno-posredniški hiši imajo naslednjo definicijo za spletno borzno poslovalnico. Spletna borzna poslovalnica je sistem, ki vam omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji prek interneta. Namenjen je vsem vlagateljem, ki imajo odprt trgovalni račun pri GBD Gorenjski borzno posredniški družbi, še posebej pa tistim, ki se želijo aktivno ukvarjati s trgovanjem svojih vrednostnih papirjev, saj je sistem hiter, enostaven za uporabo in povsem varen. V GBD Gorenjski borzno posredniški družbi vsem, ki se bodo odločili za trgovanje preko interneta, ponujamo tudi nižjo provizijo. Spletni način trgovanja bo torej še cenejši, naše delo pa bolj učinkovito. 38 Povzeto po spletni strani podjetja HM d.o.o.

33 Prednosti in slabosti elektronskega borzništva Prednosti Elektronsko borzno poslovanje prek interneta omogoča hitrejše in lažje borzno poslovanje ter zmanjšuje možnost napak med procesom. Omogoča osnovne storitve kot so tekoče spremljanje borznega dogajanja, posredovanje naročil ter vpogled v evidenco naročil, portfelj in stanje na denarnem računu. Kot je bilo že omenjeno, so sistemi elektronsko borzno poslovanje pogosto tudi orodja za poslovno odločanje, ki omogočajo tudi analitične storitve povezane s ponudniki poslovnih informacij. Ker postopek trgovanja z vrednostnimi papirji s tem postane popolnoma nematerialen, posledično odpadejo problemi hrambe, skladiščenja, dostave, itd. Pomembni značilnosti internetnega poslovanja sta tudi uporaba storitve 24 ur na dan in 7 dni v tednu ter globalna dostopnost. Za elektronsko borzno poslovanje prav tako velja večino prednosti, ki jih na splošno prinaša elektronsko poslovanje. Gre za veliko praktičnih lastnosti, ki dopolnjujejo klasično obliko poslovanja s komitenti. To so avtomatizacija poslovnega procesa, sistemsko zagotovljena preglednost poslovanja, hitrost, možnost celovitega obveščanja vseh strank o stanju na trgu prek enotnega vmesnika, razbremenitev borznih posrednikov in zmanjševanje stroškov, možnost nadzora poslovanja prek računalniško vodene in on-line dostopne knjige naročil, možnost trženja dodatnih storitev (Hrček 2003, 15). Poglavitna prednost, ki jo elektronsko borzništvo prinaša je predvsem cena. Že od nastanka elektronskega borzništva, borzne hiše zaračunavajo nižje posredniške provizije, saj lahko borzni posredniki zaradi boljše informacijske tehnologije in tehnološke podpore posredujejo več naročil kot sicer. To je tudi razlog, da v primerjavi s klasičnim borzništvom kakovost storitev z naglim povečanjem števila strank oziroma povečanjem naročil s strani strank ne pade tako hitro. Zaradi nižjih provizij se je v tujini ponekod uveljavil izraz»discount brokerage«. Menim, da bo število spletnih uporabnikov in tako tudi spletnih borznih uporabnikov v prihodnosti naraščalo. To lahko pričakujemo predvsem v tistih državah, kjer je stopnja uporabe interneta nizka in ima vse možnosti, da se poveča, ter tam, kjer uporabniki niso v celoti seznanjeni s prednostmi, ki jih prinaša on-line borzno trgovanje in posredovanje. Na kratko lahko povzamem naslednje prednosti: nizke provizije, hitra izvedba naročila in potrjevanje poslov, dostop do sprotnih podatkov s trga, trgovati je možno kjerkoli, če je le računalnik in povezava do interneta, možno je trgovanje 24 ur na dan; v primeru, da vlagatelj trguje v času, ko se na borzni ne trguje, se njegovo naročilo izvrši takoj ob začetku delovanja Slabosti Med ovire v elektronskem borznem posredništvu v Sloveniji v zvezi z dejansko izvedbo posla štejemo omejitev s strani zakonodaje. Tudi v primeru, ko je tehnično zagotovljena pravilnost in točnost posla oziroma naročila, mora naročilo potrditi borzni posrednik z licenco za trgovanje. To posledično pomeni višje stroške za posamični posel, saj je treba vsak posle posebej potrditi s strani osebe z licenco za trgovanje. Pri aktivnem trgovanju z

34 34 vrednostnimi papirji pomeni tudi sprotno plačevanje 20-odstotnega davka in prav tako plačevanja davka na dobiček v primeru prodaje vrednostnih papirjev. 39 Naslednja slabost je v tem, da investitor, ki želi svoj presežek denarnih sredstev investirati, poznati določene vrste delnic in tudi možne načine trgovanja. Kajti le z dobrim poznavanjem le tega lahko kupi ali celo proda vrednostne papirje. Trgovanje preko interneta mu tako ne pomaga, saj bo vseeno rabil nasvet strokovnjaka, ki mu bo svetoval glede nakupa in prodaje. Slabost je lahko tudi v tem, da vlagatelj nima povezave z internetom ali pa nima zadostnih znanj za uporabo računalnika. Nekateri vlagatelji pa še vseeno raje imajo osebni stik in se zato ne odločajo za uporabo on-line borznega posredništva. Ob neprimerni zaščiti elektronskega poslovanja je omogočena velika potencialna škoda v primeru zlorabe podatkov, ki so del elektronskega poslovanja. Ena izmed slabosti je tudi, da borzno-posredniške hiše ne želijo vlagati v razvoj elektronskega poslovanja, zaradi stroškov, ki so povezani z njim. 5.2 Poslovanje bank Banke so svoje osnovne storitve začele ponujat v elektronski obliki preko svetovnega spleta in tako se je razvilo elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo je storitev, ki največkrat vsebuje tudi storitev elektronskega borznega poslovanja. Čeprav ju lahko obravnavamo ločeno, je vsaj na primeru banke pravilo, da je elektronsko borzno poslovanje kot storitev le del funkcionalnosti elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot kakršenkoli način poslovanja strank z banko, ki je neodvisen od poslovalnic banke in temelji na informacijski tehnologiji. Širši vidik razlage elektronskega bančništva se nanaša na vse kar je povezano z elektronskim poslovanjem (glej sliko 5 na strani 35). To predstavljajo bančni avtomati, telefonsko bančništvo, avtomatski odzivniki, poslovanje prek bančnih terminalov, internetno bančništvo, itd. Medtem ko se ožja razlaga elektronskega bančništva nanaša le na storitve spletnega bančništva, se pravi na uporabo bančnih storitev prek interneta (Miš 1997, 12). Banki, ki ima že razvito elektronsko poslovanje preko svetovnega spleta, in želi ostati konkurenčna, ne preostane nič drugega, kot da širi storitve. Banke so svoje osnovne storitve elektronskega bančništva začele dopolnjevati s ponudbo, ki se zdaj širi tudi na doslej netradicionalna področja. Ukvarjati so se začele z zavarovalništvom, upravljanjem portfeljev in borznim posredništvom (Grobeljšek 2003, 29). Ena najpomembnejših storitev je elektronsko borzništvo. Pomembnost storitvi zvišuje tudi povečanje imetnikov vrednostnih papirjev na račun privatizacij v posameznih državah Evrope. Banke, ki hočejo biti med najboljšimi, si zaostanka v ponudbi dodatnih spletnih finančnih storitev ne smejo privoščiti. Posebej zato, ker so ponekod družbe, katerih prvenstvena storitev je borzno posredovanje, začele ponujati storitve iz bančnega segmenta in s tem odžirati tržni delež bankam. 39 Če vrednostne papirje prodamo pred 3 leti od nakupa in je vrednostni papir pridobil na vrednosti, je potrebno plačati 25 odstotni davek na kapitalski dobiček.

35 35 Slika 5: Oblike elektronskega bančništva E - bančništvo E-bančništvo med organizacijami oz. bankami E-bančništvo pri poslovanju s strankami E-bančništvo v organizaciji oz.banki Bančništvo od doma Samopostrežni aparati Plačilne kartice preko POS terminalov Telefonsko bančništvo Videotekst Bančništvo preko PC Vir: Miš 1997, 12 Tudi v Sloveniji smo že v letu 1996 dobili prvo spletno poslovalnico za fizične osebe in samostojne podjetnike. Prva ponudnica spletnih bančnih storitev v Sloveniji je bila SKB banka, d.d. s spletno poslovalnico SKB net, ki je bila predstavljena že aprila 1995, fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom pa je bila na voljo šele jeseni leta 1997 (SKB banka, d.d. 2007). Razvoj je hitro privabil celoten bančni sektor, tako da danes praktično ni banke, ki ne bi ponujala storitev e-bančništva (Jurkovič 2002, 67). Vendar pa spletne poslovalnice večinoma omogočajo zelo omejen nabor storitev, na primer vpoglede v stanja in plačevanje (Lindič 2005, 62). Elektronsko borzništvo pa ne zajema samo poslovanje s strankami v banki preko svetovnega spleta, temveč zajema tudi elektronsko poslovanje banke z borzo. Banke morajo, prav tako kot ostali udeleženci na borzi, imeti primerno informacijsko tehnologijo in elektronsko povezavo z borzo, da lahko opravljajo borzne posle Poslovne rešitve elektronskega borzništva v bankah Banke storitve elektronskega borzništva ponujajo preko svojih spletnih poslovalnic. Nekatere banke že ponujajo vpogled v stanje na trgovalnem računu z vrednostnimi papirji, vendar oddaja naročil še ni možna pri nobeni banki. Med željami uporabnikov spletnega bančništva so storitve investicijskega bančništva pri vrhu. Za vlagatelje v vrednostne papirje je čas dragocen, saj je trgovanje zelo dinamično, zato si želijo čim bolj priročen bančni servis (Petavs 2003a, 18). Za večino bank, ki imajo urejene spletne poslovalnice, veljajo naslednje storitve, ki jih lahko opravljate prek njihove spletne poslovalnice 40 : vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni; 40 Povzeto po spletnih straneh bank, ki imajo spletne poslovalnice, ter po njihovih storitvah, ki jih omogočajo pri uporabi spletne poslovalnice.

36 36 preprosto izvajanje plačil s splošno ali posebno položnico ter s splošnim prenosnim nalogom; prenos sredstev med računi v banki; pregled nad podatki o posameznih računih; zahtevek za izdajo limita na tekočem računu in limita za plačilne kartice; naročilo čekov, vlogo za pridobitev plačilnih kartic, napoved dvigov večjih zneskov gotovine; vezavo depozitov in prekinitev podaljševanja vezave depozitov; prijavo izgube vseh kartic; pošiljanje in prejemanje sporočil banke. Nekatere banke pa še omogočajo naslednje storitve: zahtevek za nakazilo in prevzem gotovine prek sistema Western Union; vpogled v vaš portfelj vrednostnih papirjev, spremljanje tečajnic Ljubljanske borze in drugih pomembnejših podatkov o vrednostnih papirjih; življenjsko in nezgodno zavarovanje. Za uporabo spletne poslovalnice posamezne banke morajo biti izpolnjeni tudi nekateri pogoji. Vsak, ki želi opravljati tovrstne storitve, mora imeti pri banki odprt transakcijski račun. Poleg tega je potreben dostop do spleta in eden izmed novejših brskalnikov Netscape Navigator ali Microsoft Explorer, predlagana verzija je 5.5. ali novejša. Ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, mora uporabnik podpisati zahtevek za uporabo spletne poslovalnice, na podlagi katerega prejme vse potrebne dokumente in navodila za uporabo sistema (Probanka, d.d., 2007). Banke v svojih spletnih poslovalnicah ne namenjajo pozornost samo fizičnim osebam, temveč tudi pravnim osebam. Ponavadi imajo v svoji ponudbi dva paketa, prvega za poslovanje s fizičnimi osebami, drugi pa je namenjen za poslovanje s pravnimi osebami. Večja in srednja podjetja, ki opravijo več kot 1000 transakcij na mesec, pa lahko preko istega programa, ene same instalacije in z eno samo kartico dostopajo do več bank ter opravljajo storitve domačega in mednarodnega plačilnega prometa. Tovrstna komunikacija med bankami se imenuje večbančništvo oziroma»multi-banking«in je mogoča le, če imajo banke enakega ponudnika oziroma enak sistem. V slovenski sistem E-bank, ki ga je razvilo podjetje Halcom, spadajo sledeča komercialna imena večbančništva: Abacom, E- bank, Multi SKB net, Net.stik PRO, Proklik NLB in RB on-line. Bank Austria Creditanstalt pa ima poleg slovenskega sistema E-bank še sistem MultiCash, ki ga je razvilo nemško podjetje Omikron in je v Evropi najbolj razširjen (Grobeljšek 2003, 29). Prikaz spletnih poslovalnic posameznih bank za fizične in pravne osebe je v Tabeli 2.

37 37 Tabela 2: Imena spletnih bančnih poslovalnic v Sloveniji, razdeljena glede na tip uporabnika 41 Ime banke Ime spletne poslovalnica: Ime spletne poslovalnice: FIZIČNA OSEBA PRAVNA OSEBA Abanka Vipa, d.d. Abanet Abacom Bank Austria Creditanstalt, d.d. Online b@nka E-bank in MultiCash Banka Koper, d.d. Deželna banka Slovenije, d.d. i-net banka, i-net banka za mlade DBS net Poslovna i-net banka DBS PRONET Factor banka, d.d. Nima ponudbe za fizične osebe. Elektronsko bančništvo Gorenjska banka, d.d. Link Link c, Link+ Hypo-Alpe-Adria bank, d.d. HYPO net fizične osebe HYPO net podjetja Nova kreditna banka Maribor, d.d. Bank@Net Poslovni Banka@Net Nova Ljubljanska banka, d.d. Klik NLB Proklik NLB, Proklik+ NLB Probanka, d.d. Osebni Prosplet Poslovni Prosplet Raiffeisen Krekova Eureka spletna banka, RB online Raiffeisen net banka, d.d. SKB banka, d.d. SKB net Pro SKB net, Multi SKB net, B2B SKB net, Sogecash Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev 2007; Spletne strani omenjenih bank, 2007 Spletna banka Abanet, ki jo ponuja Abanka Vipa, d.d. omogoča celovit pregled osebnih financ (osebni računi, kartice, krediti, varčevanja in naložbe), zasebniki pa lahko elektronsko poslujejo tudi s svojim poslovnim računom. Prek spletne banke Abanet (fizične osebe in zasebniki) se lahko spremlja stanje vrednostnih papirjev in strankin portfelj ter spremljanje tečajnice Ljubljanksse borze. Za uporabo spletne banke Abanet sicer potrebujete ustrezno veljavno (kvalificirano) digitalno potrdilo, spletno banko pa lahko imetniki teh za preglede uporabljajo tudi zgolj z uporabniškim imenom in osebnim geslom. Uporaba elektronske banke Abacom, ki jo ponuja Abanka Vipa, d.d. za pravne osebe, je možna z veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Izberete lahko enouporabniško ali večuporabniško različico. Omogoča samo vpogled v stanje portfelja vrednostnih papirjev, ter spremljanje tečajnic Ljubljanske borze. Banka Koper, d.d. v svoji ponudbi zajema i-net banko za fizične osebe in Poslovno i-net banko. i-net Banka omogoča vpogled v komitentov račun vrednostnih papirjev. Investitorji, ki so hkrati tudi uporabniki i-net Banke, lahko dnevno spremljajo stanje premoženja, naloženega v vrednostne papirje. Poleg spremljanja tekoče vrednosti premoženja lahko prek i-net Banke pregledujejo tudi opravljene nakupe in prodaje vrednostnih papirjev. Stanje in vrednost svojega portfelja spremljate kadarkoli in kjerkoli, 41 V tabeli so prikazane samo tiste banke, ki ponujajo borzno poslovanje svojim komitentom in so članice Ljubljanske borze.

38 38 prek i-net Banke, spletnega bančništva Banke Koper. Kot registiriran uporabnik i-net Banke imate poleg storitev brez potrebne prijave dostop do vseh storitev spletnega bančništva. Vstop v i-net Banko lahko uporabniki vstopajo s pomočjo dveh paketov: Slika 6: Paket Maestral Paket Maestral vsebuje prenosni čitalec, katerega naloga je oblikovanje enkratnega naključnega gesla, ki omogoča vstop v i- Net Banko. Vir: Banka Koper, d.d. (2007) Slika 7: Paket Burja V paketu Burja je stacionarni čitalec, ki v kombinaciji s kartico odpira vrata v i-net Banko in svet poslovanja z različnimi e- portali. Vir: Banka Koper, d.d. (2007) Vstop v Poslovno i-net Banko potrebujete certifikat, identifikacijsko številko PIN in urejeno poslovanje za uporabo storitev Poslovne i-net Banke. Omogoča pa prav tako vse storitve, ki jih nudi i-net Banka. DBS net in DBS PRONET pa je ponudba Deželne banke Slovenije, d.d. Obe spletni poslovalnici imata omogočen le vpogled v portfelj vrednostnih papirjev, ki jih ima stranka na svojem trgovalnem računu. Vstop v DBS NET je omogočen s pomočjo generatorja enkratnih gesel in z digitalnim potrdilom kot tudi v DBS PRONET, ki je elektronska banka za pravne osebe. Elektronska banka Gorenjske banke zajema Link za fizične osebe, Link+ in LinkC za pravne osebe. Omogoča dva načina varovanega dostopa: s pomočjo digitalnega certifikata na disku in digitalnega certifikata na pametni kartici. Poleg osnovnih storitev, ki jih ponuja preko spletne poslovalnice, pa omogoča Link možnost prodaje in nakupa vrednostnih papirjev preko spletne poslovalnice in vpogled v trgovalni račun vrednostnih papirjev. Link C elektronska banka za pravne osebe in zasebnike z manjšim obsegom poslovanja omogoča opravljanje storitev v domačem plačilnem prometu, vendar pa ne omogoča