DELOVANJE PLAČILNEGA PROMETA PO PRENOSU V POSLOVNE BANKE PRIKAZANO NA PRIMERU PODJETJA UNIOR D.D. ZREČE

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO DELOVANJE PLAČILNEGA PROMETA PO PRENOSU V POSLOVNE BANKE PRIKAZANO NA PRIMERU PODJETJA UNIOR D.D. ZREČE Kandidatka: Jožica Štraus Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančnišvo Mentor: dr. Dušan Bobek Poljčane, januar, 2004

2 2 PREDGOVOR Idejo za izbiro te teme sem dobila v podjetju Unior d.d., kjer sem opravljala obvezno prakso. V času opravljanja prakse sem delala v finančnem oddelku in sem imela možnost spoznati kako poteka plačilni promet. Moja naloga je bila knjiženje izpiskov o prilivih od različnih bank pri katerih ima podjetje odprte transakcijske račune. Elektronski izpiski bank pa so ena izmed novosti, ki jih sedaj ponujajo banke po reformi plačilnega prometa. V procesu prehoda v moderno tržno gospodarstvo je Slovenija morala spremeniti tudi svoj plačilni sistem. Reforma je bila nujna zaradi tehničnih in vsebinskih problemov starega sistema. Pri opravljanju storitev plačilnega prometa je imela Agencija za plačilni promet monopolni položaj, vendar je največji problem za državo predstavljala ločenost tolarskega in deviznega plačilnega prometa. Temeljni cilj reforme je bil uveljaviti nov plačilni sistem, ki bi bil primerljiv z evropskim. V času izvajanja posameznih faz reforme plačilnih sistemov sta bila v Sloveniji razvita dva osnovna plačilna sistema. Plačilni promet med poslovnimi bankami in Centralno banko poteka preko bruto poravnave v realnem času in je začel delovati v aprilu leta 1998, kjer gre za zneske nad dva milijona tolarjev ali nujna plačila; pri žiro kliringu pa gre za zneske do dveh milijonov tolarjev in je prav tako začel delovati leta 1998 vendar šele oktobra. Oba sistema sta primerljiva z razvitimi državami, kar danes zelo veliko pomeni. Tveganja v plačilnem prometu so bistveno manjša, storitve plačilnega prometa so kakovostnejše in stroški za medbančne transakcije so nižji. Reforma plačilnega prometa in odpiranje transakcijskih računov za pravne osebe je s 1. julijem leta 2002 prešla v sklepno fazo. Od tega datuma dalje lahko plačilni promet za pravne osebe opravljajo le poslovne banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnega prometa in vodenje transakcijskih računov. Banke so se za vodenje transakcijskih računov in opravljanje tolarskega in deviznega plačilnega prometa precej dobro pripravile. Uvedle so nov način poslovanja in to je elektronsko bančništvo, ki je ločeno za pravne in fizične osebe. Elektronsko bančništvo je sodobna oblika elektronskega poslovanja s komitenti, ki uporabniku omogoča pregledovanje računov, izpiskov in obvestil o prilivih na račune, plačevanje računov ter opravljanje plačilnega prometa. Poslovanje poteka z ustrezno računalniško in komunikacijsko opremo, ki jo banke same ponudijo ob sklenitvi pogodbe o odprtju transakcijskega računa za pravne osebe. Vsaka banka ima svoj program za poslovanje. Da bo slovensko bančništvo lahko vzdržalo korak z razvitim svetom, bodo morale banke svoje bančne storitve vedno bolj dopolnjevati in ustvarjati take storitve, ki bodo za stranke zanimive, saj velja pravilo, da se ljudje stežka odvadimo starih navad. Glavni oviri za širitev sta pomanjkanje ustreznega znanja ljudi ter nezaupanje tehnologiji in s tem povezani varnosti. Seveda pa moram poudariti, da noben sistem ne zagotavlja sto odstotne varnosti. Banke zelo dobro skrbijo za varnost svojih komitentov. Vdorov v bančne sisteme je relativno malo, pa še ti so običajno hitro odkriti. Bolj ko bomo uporabljali tovrstne storitve bolj jih bomo obvladali in tako bo preplahov in strahov vedno manj.

3 3 Silen razmah telekomunikacijske in informacijske tehnologije nas spreminja v pripadnike informacijske družbe, v kateri postaja elektronski način poslovanja eden od temeljnih pogojev za uspešnost. Klasičen način poslovanja prek bančnega okenca je postal za banke predrag, najučinkovitejši način za zniževanje bančnih stroškov pa je, da so banke preusmerile svoje poslovanje na sodobnejši način z uporabo elektronskih medijev. Elektronsko bančništvo je v večini podjetij najbolj uporaben sistem za plačevanje in je tudi cenejši od prejšnjega sistema. Ima veliko prednosti in sicer prihrani nam veliko časa, omogoča natančno preglednost dogajanja na našem računu, je varen in zanesljiv način, ki omogoča poslovanje z banko 24 ur na dan in vse dni v letu. V podjetju Unior d.d. so s prenosom računa v banke odlašali namenoma, ker so se bali težav, ki bi lahko nastale. V začetku leta 2002 so le zamenjali žiro račun s transakcijskim računom, ki so ga odprli v matični banki, kasneje pa so odprli še ostale transakcijske račune s katerimi sedaj poslujejo. Ker je podjetje veliko in ima veliko poslovnih partnerjev s katerimi sodeluje po vsem svetu, je zanj zelo pomembno pri kateri banki je izbrala vodenje in poslovanje s transakcijskim računom. Glavni razlog pa so seveda kupci in dobavitelji podjetja. Jožica Štraus

4 4 KAZALO: PREDGOVOR UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode PLAČILNI SISTEM IN NJEGOVE INSTITUCIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Agencija Republike Slovenije za plačilni promet Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Uprava Republike Slovenije za javna plačila Delovanja sistema Agencije za plačilni promet Slabosti plačilnega sistema vodenega preko Agencije za plačilni promet REFORMA PLAČILNEGA SISTEMA V SLOVENIJI Postopnost reforme plačilnega sistema a) Prva faza prenove plačilnega prometa b) Druga faza prenove plačilnega prometa c) Tretja faza prenove plačilnega prometa č) Četrta faza prenove plačilnega prometa d) Peta faza prenove plačilnega prometa e) Šesta faza prenove plačilnega prometa Načini izvrševanja plačil Interna nakazila znotraj banke Sistem bruto poravnave v realnem času Žiro kliring sistem plačil majhnih vrednosti Vrste tveganj v plačilnem prometu Finančna tveganja a) Kreditno tveganje b) Likvidnostno tveganje c) Obrestno tveganje č) Tržno tveganje d) Valutno tveganje e) Tveganje solventnosti Operativno tveganje Tveganje goljufij in zlorab Pravno tveganje Obvladovanje tveganj v plačilnih sistemih Zmanjšanje tveganja v neto poravnalnih sistemih oziroma žiro kliring Zmanjšanje tveganj v sistemu bruto poravnave v realnem času PRENOS RAČUNA PRAVNE OSEBE V BANKO Postopek odpiranja transakcijskega računa in zapiranje računa na APP Odpiranje transakcijskega računa v poslovni banki Načini komuniciranja med pravno osebo in banko Zapiranje računa na APP Prilagoditve pravne osebe v obdobju reforme plačilnega prometa na nov račun... 30

5 Več transakcijskih računov pri različnih poslovnih bankah Elektronsko bančništvo Pozitivni učinki elektronskega bančništva Elektronsko upravljanje transakcijskega računa Stroški izvajanja plačilnega prometa pri banki POSLOVANJE PODJETJA UNIOR D.D. PO PRENOSU RAČUNA NA BANKO Predstavitev dejavnosti podjetja Unior d.d Unior d.d. danes Otvoritev transakcijskega računa v podjetju Unior d.d Priprave na otvoritev transakcijskega računa Prenos računa Potrebne prilagoditve v podjetju Transakcijski račun podjetja Unior d.d Število transakcijskih računov Storitve na transakcijskem računu Načini poslovanja z banko Elektronsko poslovanje Stroški plačilnega prometa v banki v primerjavi z APP Prednosti poslovanja preko banke v primerjavi z APP SKLEP RESOLUTION SEZNAM VIROV SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC KAZALO SLIK: Slika 1: Pilotsko usposabljanje bank Slika 2: Struktura sistema BPRČ Slika 3: Struktura sistema žiro kliringa Slika 4: Vrste finančnih tveganj KAZALO TABEL: Tabela 1: Stroški otvoritve, vodenja in zapiranja transakcijskega računa v bankah Tabela 2: Pregled elektronskega poslovanja za pravne osebe v izbranih slovenskih bankah Tabela 3: Stroški plačilnega prometa za tolarski plačilni promet po bankah Tabela 4: Aktivni transakcijski računi podjetja Unior d.d. Kovaška industrija Zreče... 39

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Čas v katerem živimo, ima značilnosti izredno hitrega razvoja. Dinamičnost, elastičnost oziroma sposobnost pligajanja, spremljanja tehnološkega razvoja in izkoriščanje njegovih zmožnosti sebi v prid so lastnosti, s katerimi lahko opišemo sodobno družbo. Danes so razvita tržna gospodarstva močno odvisna od učinkovitega in ustrezno razvitega plačilnega sistema, ki nedvomno vpliva na razvoj poslov v tržnem gospodarstvu. V preteklosti v bančništvu razvitih gospodarstev plačilnim sistemom niso pripisovali bistvene in pomembne vloge. Plačilne storitve so prištevali h klasičnim bančnim poslom, ki jih izvajajo bančni delavci. Razvoj in širjenje trgovinske menjave tako na domačih kot na tujih trgih ter sočasno povečanje plačil, pa sta začela v medbančne posle vnašati tveganja, ki dolgo niso bila pravilno ocenjena in jim zato tudi niso posvečali večje pozornosti. Tako so se centralne banke začele zanimati za problematiko plačilnih storitev in z njimi povezana tveganja šele pri uvajanju elektronskega poslovanja v medbančne poravnave. Nastanek Evropske unije je še dodatno spodbudil reforme plačilnih sistemov in njihovo pripravo na uvedbo skupne valute evro. V Sloveniji poteka reforma plačilnega sistema že skoraj eno desetletje. Poteka pod nadzorom in pod vodstvom Banke Slovenije. Reforma se je začela že na Agenciji za plačilni promet. Tehnično in tehnološko je sistem deloval dobro in tudi cena storitev je bila sorazmerno nizka. Vzrok za počasen prenos plačilnega prometa v bančno okolje je v tem, da ustrezna zakonodaja ni bila pravočasno sprejeta. S popolnim prenosom v bančno okolje bo plačilni sistem v Sloveniji kompatibilen z evropskim plačilnim sistemom. Naše gospodarstvo bo lahko nemoteno sodelovalo s tujimi gospodarskimi subjekti. Hitri prehod pa nam zagotavlja razvoj novih tržno zanimivih izdelkov, storitev in osvojitev novih tržišč. To je pripeljalo do nove oblike poslovanja, ki je izpodrinilo ročno obdelavo podatkov in preneslo hranjenje teh s papirja na elektronske medije. Banke, katerih bančna okenca so bila vedno polna komitentov, so z razvojem elektronskega bančništva uvedle nove tržne kanale, s katerimi so želele znižati stroške poslovanja in masovne posle prenesti iz poslovalnic ter ugoditi strankam. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen mojega diplomskega dela je na kratko predstaviti Agencijo za plačilni promet in kako je potekala reforma plačilnih sistemov ter podrobneje opisati plačilni promet, ki poteka sedaj preko poslovnih bank. Kako je potekal prenos iz Agencije za plačilni promet v banke, sem si za primer izbrala podjetje Unior d.d. iz Zreč. Cilj prvega dela naloge je bil, opisati splošne značilnosti plačilnega sistema v Republiki Sloveniji skupaj z njegovimi pomembnejšimi institucijami. Na kratko sem opisala Agencijo za plačilni promet, njeno delovanje in slabosti sistema vodenega preko nje. Ker

7 7 je Agencija za plačilni promet s 30. junijem 2002 prenehala delovati, sta del nalog, opreme in tudi zaposlenih ljudi prevzeli Agencija za javnopravne evidence in storitve in Agencija za javna plačila, sem opisala naloge obeh institucij, ki jih opravljata sedaj. V drugem delu sem obravnavala reformo plačilnega sistema v Republiki Sloveniji. Opredelila sem faze, po katerih so delovanje plačilnega sistema prevzele poslovne banke. Glede na to, da nov plačilni sitem omogoča več načinov plačevanja, in sicer interna plačila, kjer plačilni promet poteka tako, da morata imeti oba udeleženca transakcijske račune v isti banki; sistem bruto poravnave v realnem času za velika in nujna nakazila, kjer je učinek nakazila viden najkasneje v 30 minutah in sistem žiro kliringa za plačila manjših vrednosti do dveh milijonov tolarjev. V nadaljevanju naloge sem predstavila postopek prenosa plačilnega prometa pravne osebe iz Agencije za plačilni promet v poslovne banke. Na kratko sem skušala predstaviti postopek zapiranja računa na Agenciji ter odpiranje transakcijskega računa pri poslovnih bankah. Ker sedanji plačilni promet omogoča elektronsko izmenjavo podatkov, sem opisala tudi elektronsko bančništvo, njene prednosti ter stroške izvajanja plačilnega prometa vodenega preko internetne povezave. V zadnjem delu analiziram prenos računa v konkretnem podjetju. Najprej sem obravnavala kako so potekale priprave na prenos računa v več bank, kajti podjetje Unior d.d. je moralo odpreti več transakcijskih računov. Razvoj finančnega poslovanja je skokovito narasel in danes je večina le tega avtomatizirana. V svetu denarja so se udomačili računalniki in z njimi internet. Sodoben način komuniciranja med banko in komitentom je elektronski način, zato bom opisala kako poteka elektronsko plačevanje v podjetju Unior d.d Predpostavke in omejitve raziskave Pravočasno zagotavljane plačilnih sredstev in poravnavanje obveznosti do dobaviteljev je zelo pomembno za dobro poslovanje uspešnega podjetja na današnjem zelo konkurenčnem tržišču. Kot pomembne omejitve pri delu navajam naslednje: - pomanjkanje delovnih izkušenj, saj do sedaj še nisem bila zaposlena, - nedostopnost do določenih internih podatkov v podjetju zaradi zagotavljanja poslovne tajnosti. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V okviru tega raziskovanja sem uporabila naslednje raziskovalne metode: - metodo deskripcije ali opisovanja, - metodo kompilacije oziroma pridobivanja informacij iz strokovne literature različnih avtorjev, - metodo komparacije ali primerjave, - metodo spraševanja, - podatki objavljeni na internetu in

8 8 - interne podatke podjetja Unior d.d. in bank. Podatke sem zbirala v knjižnicah s pregledovanjem knjig, učbenikov in revij. Podatke o praktičnem delu pa sem dobila v podjetju samem iz njihovih virov in osebnih mnenj mentorja v podjetju.

9 9 2 PLAČILNI SISTEM IN NJEGOVE INSTITUCIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Plačilni sistem je sestavljen iz niza pravil, institucij in tehničnih postopkov za prenos sredstev in je del monetarnega sistema vsake ekonomije. Varno in učinkovito delovanje plačilnega sistema je pomembno tako za udeležence na trgu kot za predstavnike oblasti in centralno banko. V Sloveniji je do 30. junija 2002 vzporedno poteklo več vrst plačilnih sistemov (Centrih 2000, 13): - stari sistem, ki je potekal preko Agencije za plačilni promet in je bil edini veljavni sistem vse do oktobra 2000, po tem datumu pa se je uporabljal istočasno z drugimi vse do 30. junija 2002; - sistem bruto poravnave v realnem času; - sistem plačil malih vrednosti; - interni plačilni sistem znotraj posameznih finančnih institucij. Izvajalce plačilnega prometa lahko sedaj po novem zakonu razvrstimo v tri skupine (Ilovar 2002, 39): 1. Banka Slovenije. Opravlja plačilni promet samo, kadar tako določa zakon o plačilnem prometu, zakon o Banki Slovenije ali zakon o javnih financah. Zakon o plačilnem prometu daje Banki Slovenije osnovo za vodenje poravnalnih računov bank in hranilnic, zakon o Banki Slovenije za vodenje transakcijskega računa države in vodenje računov drugih finančnih institucij, po zakonu o javnih financah pa Banka Slovenije vodi transakcijske račune občin. 2. Banke in hranilnice. Te imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev plačilnega prometa. Za pridobitev tega dovoljenja morajo banke in hranilnice izpolnjevati pogoje in kriterije, ki jih predpiše Banka Slovenije. 3. Druge pravne osebe. Finančne storitve opravljajo, če imajo dovoljenje Banke Slovenije, za kar morajo izpolnjevati pogoje in kriterije, ki jih predpiše Banka Slovenije. V to skupino sodijo klirinške družbe. 2.1 Agencija Republike Slovenije za plačilni promet Plačilni promet za pravne osebe je opravljala Agencija za plačilni promet (v nadaljevanju APP). Predhodnica APP, je bila Služba družbenega knjigovodstva (SDK), ki je bila ustanovljena v šestdesetih letih. Poleg monopolnega izvajanja plačilnega prometa in kontrole vseh finančnih tokov pravnih oseb pa je v vlogi podaljšane roke države opravljala še naloge inšpekcije pravnih oseb, pobiranja davkov, kontrolo zaključnih računov ter statistike. APP je bila institucija v državni lasti, za svoje delo je bila pravno formalno odgovorna Vladi. Od je Agencija opravljala kot svojo glavno dejavnost storitve v domačem plačilnem sistemu in kot stransko dejavnost informativno statistične naloge (Logar 1998, ).

10 10 S 30. junijem 2002 je APP prenehala opravljati plačilni promet za pravne osebe, svoje poslovanje pa je zaključila s 31. decembrom 2002 in s 1. januarjem 2003 prenehala obstajati. Arhivska gradiva APP je prevzela Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Vse pravice in obveznosti APP pa je prevzela Republika Slovenija (Bezjak 2003, ). Ko je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet prenehala delovati, sta se iz nje razvili Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP). V nadaljevanju bom opisala kakšne so naloge, ki sta jih AJPES in UJP prevzeli od Agencije za plačilni promet Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Republika Slovenija je za naloge v skladu z ZPlaP ustanovila Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). S sklepom o ustanovitvi AJPES je Vlada RS določila tudi prehod potrebnega števila delavcev ter potrebno opremo iz APP v AJPES (Bezjak 2003, 47). Naloge, ki jih opravlja AJPES so bolj malo povezane s plačilnim prometom ( in sicer so naslednje: - letna poročila zbiranje, obdelovanje, objavljanje in posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov je najzahtevnejša in najobsežnejša skupina nalog; - statistična raziskovanja ta raziskovanja so določena v letnih in srednjeročnih programih. Najpomembnejše mesečno raziskovanje je raziskovanje o prejemkih in izdatkih pravnih oseb. Podlaga za izvajanje tega raziskovanja so podatki o prejemkih in izdatkih pravnih oseb, pridobljenih od bank in drugih izvajalcev plačilnega prometa; - registri in evidence podatkov obsežna in pomembna skupina nalog AJPES je vodenje različnih registrov in evidenc podatkov. Najpomembnejši med njimi je Poslovni register Slovenije. To je osrednja javna baza podatkov o vseh poslovnih subjektih v državi, ki opravljajo kakršnokoli pridobitno ali nepridobitno dejavnost; - bonitetna dejavnost AJPES izdeluje informacije o boniteti finančnega poslovanja posameznih poslovnih subjektov. Informacije temeljijo na široki bazi uradnih podatkov, s čimer je zagotovljena njihova kakovost, zanesljivost in objektivnost; - večstransko pobotanje obveznosti in terjatev te naloge opravlja najmanj enkrat mesečno. Ta storitev AJPES je zelo pomembna, saj predstavlja hiter, preprost, učinkovit in poceni način poravnavanja obveznosti oziroma vnovčevanja terjatev.

11 Uprava Republike Slovenije za javna plačila Z uveljavitvijo Zakona o plačilnem prometu ZPlaP (Uradni list RS, št. 30/02 z dne ) je bila ustanovljena Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP), kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Na podlagi prvega odstavka 74. člena ZPlaP, UJP opravlja naslednje naloge: - vodi register oseb javnega sektorja, - posredovanje plačilnih nalogov izvajalcem plačilnega prometa in sprejemanje njihovih informacij o opravljenih plačilih, - zagotavljanje informacij o odhodkih in prihodkih oseb javnega sektorja ter zagotavljanje informacij o vplačilih javno finančnih prihodkov in o izplačilih iz vseh treh državnih blagajn (državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije). UJP za vse proračunske uporabnike opravlja naloge vezane na tolarski in devizni plačilni promet ( 2.2 Delovanja sistema Agencije za plačilni promet Leta 1992 je APP začela s projektom prenove plačilnega sistema. Temeljni cilj je bil izboljšati plačilni promet, ki je potekal na zastareli računalniški in programski opremi. Modernizacija je prinesla določene novosti, kot so: - obdelovanje plačilnih nalogov v realnem času ne glede na lokacijo, - samodejno ugotavljanje kritja na računu pravne osebe, - elektronsko posredovanje nalogov, - dostopnost informacij o prilivih in stanju na računu pravne osebe prek internetnih poti Slabosti plačilnega sistema vodenega preko Agencije za plačilni promet V razvitih tržnih okoljih plačilni sistem predstavlja temeljni pogoj za učinkovite finančne trge (trg denarja, trg kapitala, devizni trg). Plačilni sistem, ki je obstajal v času delovanja Agencije za plačilni promet je predstavljal naslednje slabosti: Sistem ni bil primeren za tržno gospodarstvo, temelječo na konkurenci in učinkovitosti. Konkurence na področju opravljanja storitev plačilnega prometa namreč pri nas ni, saj je plačilni promet opravljala APP. Njene storitve so bile sorazmerno drage, poleg tega pa je tarifna politika APP upoštevala nominalno vrednost transakcije, kar ni ekonomsko smotrno (je pa bilo možno zaradi monopolnega položaja APP).

12 12 Poseben problem je predstavljalo dejstvo, da imamo v Sloveniji več plačilnih prometov, ki med seboj niso povezani in povzročajo težave v delovanju države. Poleg tolarskega plačilnega prometa, ki ga je opravljala APP poznamo še tolarski plačilni promet med fizičnimi osebami, devizni plačilni promet s tujino, ki ga opravljajo banke in devizni plačilni promet znotraj države. Ločenost tolarskega in deviznega plačilnega prometa v praksi pomeni, da je lahko podjetje kljub blokiranemu žiro računu pri APP še vedno uporabljalo sredstva s svojih deviznih računov. Za tržne razmere je bilo sporno zakonsko omejevanje plačilnega prometa med pravnimi osebami z gotovino, medtem ko je kot obvezno plačilno sredstvo bil določen denar z računa (žiralni denar), ki v razvitem svetu velja za tvegano (in opcijsko ne pa obvezno) plačilno sredstvo. Sistem v APP ni ustrezal strogim varnostnim zahtevam elektronskega poslovanja, saj je predvideval shranjevanje digitalnih certifikatov za overjanje dokumentov na trdem disku računalnika, ki predstavlja potencialno nevarnost za zlorabo (Marinšek in Cepec 2003).

13 13 3 REFORMA PLAČILNEGA SISTEMA V SLOVENIJI Reforma plačilnega prometa je ena pomembnejših in obsežnejših sprememb v poslovanju slovenskih bank, podjetij in drugih udeležencev v plačilnem prometu. Cilji in temeljne predpostavke slovenske reforme domačega plačilnega sistema, ki jih je opredelila Banka Slovenije (Logar 1998, 368) so: - račune bank vodi Banka Slovenije, - račune pravnih oseb vodijo banke in hranilnice, - način plačevanja je posledica dogovorjenih civilno pravnih odnosov med banko in njeno stranko, - država poskrbi za najnujnejši pravni okvir plačilnega sistema. 3.1 Postopnost reforme plačilnega sistema Projekt reforme plačilnega sistema je potekal pod okriljem projektne skupine Banke Slovenije. Izdelala je posebno strategijo prenove plačilnega sistema, ki je temeljila na zahtevah in omejitvah. Temeljna zahteva je bila, da prenova ne sme ogroziti nemotenega delovanja plačilnega prometa. Poleg tega je bilo v času prehoda potrebno zagotavljati ustrezne statistične in davčne informacije. Prehod je moral omogočiti postopno integracijo domačega plačilnega prometa s plačilnim prometom s tujino in to z čim nižjimi stroški, ter s pravno regulativo. Izvedba prenove plačilnega sistema je bila načrtovana in izpeljana v šestih fazah (Marinšek in Cepec 2003): 1. Prenos računov obvezne rezerve poslovnih bank v Banko Slovenije. 2. Vpeljava sistema bruto poravnave v realnem času (v nadaljevanju BPRČ) za medbančne transakcije. 3. Prevzem plačilnega prometa pravnih oseb s strani poslovnih bank. 4. Ukinitev bančnih računov pri APP. 5. Prenehanje poslovanja posameznih podružnic Agencije, ki nimajo komitentov. 6. Vse banke izvajajo lastni plačilni promet. a) Prva faza prenove plačilnega prometa V prvi fazi, ki je bila opravljena marca 1997, je Banka Slovenije od APP prevzela račune obvezne rezerve za vse banke oziroma kreditne institucije, medtem ko so žiro računi bank še naprej ostali v APP. Ta faza je bila pogoj za naslednji korak, vpeljavo sistema BPRČ, poleg tega pa je Banka Slovenije pridobila vpogled v transakcije in račune obveznih rezerv ter preverila koncept prevzema računov bank.

14 14 b) Druga faza prenove plačilnega prometa Druga faza, ki se je zaključila aprila 1998, je bila namenjena uvedbi sistema medbančnih plačil velikih vrednosti v realnem času. V tej fazi so se banke z Banko Slovenije povezale preko telekomunikacijske povezave z namenom izmenjave nalogov za plačila velikih vrednosti in nujnih plačil. Za vsa medbančna plačila velikih vrednosti banka preko SWIFT omrežja pošlje nalog v BPRČ sistem, kjer se transakcija izvede v realnem času. Za vsa ostala plačila se je banka še vedno obračala na APP na klasičen način. V sklopu te faze je bil vpeljan sistem žiro kliring, ki je namenjen medbančni poravnavi nenujnih plačil majhnih vrednosti. Bistvena razlika med sistemom BPRČ in žiro kliring je v času poravnave posamezne transakcije. Medtem, ko je v sistemu BPRČ transakcija poravnana takoj, pa je v sistemu žiro kliring dokončna poravnava izvedena šele v okviru neto poravnave med bankami neto dolžnicami in bankami neto upnicami, ki se izvaja nekajkrat v okviru posameznega dneva. c) Tretja faza prenove plačilnega prometa V tretji, najdaljši in najpomembnejši fazi, so banke začele s postopnim prevzemom izvajanja domačega plačilnega prometa. Prvi cilj Banke Slovenije je bil zagotoviti ustrezno pripravljenost poslovnih bank za vodenje računov pravnih oseb in za opravljanje plačilnega prometa. Plačilni promet naj bi postal le sestavni del širšega spleta storitev, ki jih opravlja posamezna poslovna banka. Zato se je tretja faza začela s pilotskim usposabljanjem bank, ki je predvideval postopno vključevanje komitentov v prenovljen plačilni promet. Prvi del pilotskega usposabljanja je potekal z vidika podjetja tako, da je podjetje plačilne naloge pošiljalo hkrati v Agencijo kot v poslovne banke, s katero je sklenila poslovni odnos. V tem delu usposabljanja je poslovna banka naloge obdelala v testnem okolju in jih prek informacijskega sistema Banke Slovenije posredovala APP kot je vidno na sliki 1. S črtkano črto je označena smer pošiljanja plačilnih nalogov za medbančna plačila iz bank v sistem BPRČ in žiro kliring. Dejanska plačila je še vedno izvajala APP sama in je tako plačilni promet potekal po starem. Zgodaj naslednji dan je Agencija poslala rezultate obdelave poslovni banki, ta pa jih je naprej posredovala svojemu komitentu.

15 15 SLIKA 1: PILOTSKO USPOSABLJANJE BANK PRAVNA OSEBA plačilni nalog BPRČ BANKA izpisek banke plačilni nalog za pravno osebo ŽK izpiski BSNet omrežje APP Vir: prirejeno po Kisel 1999, 41. Načrt je predvideval postopen prehod žiro računov v podjetjih v sedmih četrtletjih, z začetkom 1. januarja leta Prehod je bil postopen, ker je bilo takšnih računov po podatkih APP okoli č) Četrta faza prenove plačilnega prometa V četrti fazi so posamezne banke prevzele plačila vseh svojih komitentov ter ukinile svoj račun pri APP, saj zanj ni bilo več potrebe. Banka je v tej fazi pridobila popolni nadzor nad sredstvi, s katerimi upravlja sedaj. d) Peta faza prenove plačilnega prometa V peti fazi je bilo ukinjenih 14 podružnic APP, ki so imele sedeže v večjih mestih (Logar 1998, 303).

16 16 e) Šesta faza prenove plačilnega prometa V šesti fazi je bila dokončna ukinitev APP, saj so vse banke imela lastni plačilni promet. Izvajanje reforme plačilnega sistema se je v praksi precej zavleklo, saj je bilo sprva predvideno, da naj bi prve pravne osebe odprle nove račune v poslovnih bankah že v januarju 2000, ampak se je to zgodilo šele oktobra 2000, kar je deset mesecev kasneje. Prav tako naj bi bil zadnji šesti korak zaključen že jeseni leta 2001 in ne 30. junija Menim, če bi bil prej sprejet Zakon o plačilnem prometu za prenos računov iz APP v banko, bi to bistveno hitreje potekalo. Reforma plačilnih sistemov je osnova za sodobno tržno gospodarstvo in eden od pogojev vključevanja v Evropsko unijo. Gospodarstveniki napovedujejo, da bo z reformo plačilnega sistema gospodarstvo konkurenčnejše, pretok blaga, storitev in kapitala pa svobodnejši. V mednarodnem merilu se bo Slovenija z novim plačilnim sistemom lahko neposredno vključila v plačilni sistem Evropske unije t.i. TARGET. 3.2 Načini izvrševanja plačil Poznamo tri načine poravnavanja plačilnih nalogov (Centrih 2000, 13), in sicer: - v internem plačilnem sistemu posamezne poslovne banke kot preknjižba iz računa na račun v primeru, ko imata oba udeleženca transakcijski račun pri isti banki interna nakazila; - preko sistema BPRČ za velika in nujna nakazila; - preko sistema žiro kliring za plačila manjših vrednosti Interna nakazila znotraj banke Vsa plačila, pri kateri sta nalogodajalec in prejemnik sredstev komitenta iste banke (ne glede na to ali gre za podjetje ali za fizične osebe), se obdelajo le znotraj ene banke. To pomeni, da je tisti trenutek, ko je obremenjen račun nalogodajalca, tudi odobren račun prejemnika sredstev. Dodatna prednost tega internega plačilnega prometa je ta, da se takšna plačila lahko izpeljejo kadar koli med poslovnim časom banke (niso vezana na čas delovanja plačilnih sistemov Slovenije) in neodvisna od višine zneska na plačilnem nalogu. Ko se pravna ali fizična oseba odloči za odprtje računa pri banki, je zelo pomembno katero banko bo izbrala, saj mora upoštevati svoje poslovne partnerje oziroma pri kateri banki imajo le ti odprte svoje transakcijske račune. Prav pri internih nakazilih je potrebno, da imata oba poslovna partnerja za poslovanje odprte račune pri isti banki, ker drugače ne moreta poslovati. Interna nakazila ne samo to, da so hitrejša v primerjavi z nakazili preko ostalih sistemov, pač pa so tudi bistveno cenejša.

17 Sistem bruto poravnave v realnem času Ta sistem je bil vzpostavljen 6. aprila leta Sistem BPRČ je namenjen medbančni poravnavi nujnih plačil in plačil velikih vrednosti. Gre za plačila, ki jih kreditna institucija v imenu svojih komitentov ali v svojem imenu poravna iz svojega poravnalnega računa pri Banki Slovenije prek poravnalnega računa druge kreditne institucije pri Banki Slovenije upravičencu pri drugi kreditni instituciji. V sistemu BPRČ se poravnavajo plačila na individualni osnovi v realnem času. BPRČ je sistem poravnave velikih vrednosti nad dva milijona in več tolarjev in predstavlja jedro reformiranih plačilnih sistemov Slovenije. Mejni oziroma najnižji znesek za posredovanje nalogov v ta sistem določa Banka Slovenije. Vsa plačila nad mejnim zneskom so vanj usmerjena avtomatsko. Opravljena so v realnem času, torej je učinek na vseh vpletenih računih viden najkasneje 30 minut po predložitvi plačilnega naloga. V ta sistem lahko po naročilu komitenta usmerimo tudi nujne plačilne naloge, ki so zneskovno pod mejnim zneskom ( Sistem BPRČ v širšem pomenu je sestavljen iz : - mednarodnega elektronskega omrežja SWIFT (Society for World wide Interbank Financial Telecommunication), - računalniških vmesnikov CBT (Computer Based Terminal) za vključitev kreditne institucije v omrežje, - sistem BPRČ v ožjem smislu je sestavljen iz vmesnika za vključitev v omrežje CBT in modula za bruto poravnavo v realnem času CAS (Central Accounting System), - različnih tipov sporočil; na sliki 2 so sporočila označena z MT (Message Type), sledi mu numerični identifikator tipa sporočil, ki se prenašajo po sistemu.

18 18 SLIKA 2: STRUKTURA SISTEMA BPRČ kreditna institucija nalogodajalca kreditna institucija upravičenca CBT CBT MT 100 MT 100 SWIFT MT 096 MT 097 CBT CAS Vir: prirejeno po Šega 1999, 35. Na sliki 2 je prikazan pretok informacij pri plačilu med dvema kreditnima institucijama in sicer, kreditna institucija nalogodajalca pošlje plačilni nalog v elektronsko omrežje. Elektronsko omrežje deluje v Y copy načinu, kar pomeni, da v sistem BPRČ pošlje samo tiste informacije, ki so potrebne za poravnavo plačila med dvema kreditnima institucijama. Nato sistem BPRČ prejme delno kopijo naloga in ga obdela. Ko je na poravnalnem računu nalogodajalca dovolj sredstev, se plačilo poravna, o poravnavi pa se takoj obvesti center elektronskega omrežja. Center elektronskega omrežja nato pošlje obvestilo o prilivu upravičencu. Za nemoten finančni pretok morajo biti vse poravnalne kreditne institucije čez poslovni dan neprenehoma vključene v sistem BPRČ, da so sposobne v realnem času pošiljati plačilne naloge in prejemati obvestila o prilivih.

19 Žiro kliring sistem plačil majhnih vrednosti Sistem plačil malih vrednosti ali t.i. žiro kliring zajema vsa plačila med udeleženci domačega plačilnega prometa, ki niso nujna in so manjša od mejnega zneska to je dveh milijonov tolarjev, ki ga določa Banka Slovenije. Je sistem neto poravnave kreditnih (žiro) nalogov. Usmerjanje nalogov v sitem poteka večkrat dnevno. Vsi nalogi, ki vstopijo v sistem med 8:00 in 14:00 uro, so čez dan poravnani. Klirinški sistem temelji na večstranski poravnavi, ki se izvaja ob 9:00 in 14:15 uri. Ob teh presekih posredujejo vse zbrane naloge v sistem kliringa. Banke sprejemajo naloge iz klirinškega sistema. V tem času se izvede poravnava kliringa; tako banke dolžnice izvedejo poravnavo, banke upnice pa prejmejo sredstva. Po vsakokratni poravnavi se plačilne transakcije usmerjajo na račune prejemnikov sredstev v bankah. Spremembe so vidne na računih vseh udeležencev domačega plačilnega prometa, ki so ta dan opravili plačila oziroma prejeli prilive sredstev po sistemu žiro kliringa. Sistem žiro kliringa v širšem pomenu je sestavljen iz: - slovenskega medbančnega elektronskega omrežja BSNet, ki ga predstavlja Banka Slovenije, - računalniških vmesnikov WINT (Windows NT strežniki) za vključitev kreditne institucije v omrežje, - sistem žiro kliringa v ožjem smislu, - različnih tipov sporočil, ki se prenašajo po sistemu (za plačila je uporabljen isti standard kot v sistemu BPRČ).

20 20 SLIKA 3: STRUKTURA SISTEMA ŽIRO KLIRINGA kreditna institucija nalogodajalca kreditna institucija upravičenca WINT WINT MT 100 (v paketu) BS Net MT 100 (v paketu) ŽK Vir: prirejeno po Šega 1999, 36. Na sliki 3 je prikazan pretok informacij pri plačilu med kreditno institucijo nalogodajalca in upravičenca. Kreditna institucija nalogodajalca odloži plačilni nalog v paketu na svoj vmesnik, ki ga sistem žiro kliringa vsako uro pobira iz vmesnikov V copy načina in pomeni, da prevzame vsebino nalogov v celoti. Nato plačilne naloge pripravi za obdelavo. Sistem žiro kliringa nato izračuna pozicije (obveznosti oziroma terjatve) posamezne kreditne institucije do klirinške skupine in razvrsti prilive v paketu po kreditnih

21 21 institucijah. Na koncu še pošlje informacije kreditni instituciji (pozicijo in obvestila o njenih prilivih) na njegove vmesnike. 3.3 Vrste tveganj v plačilnem prometu Upravljanje s tveganji je eden izmed ključnih elementov za uspešno poslovanje banke in eden najhitreje razvijajočih se segmentov v bančni industriji. Banka je po naravi poslovanja proizvajalec tveganj, saj proizvaja tveganje ter ga transformira in vgrajuje v bančne produkte in storitve. Vsako tveganje pa potencialno zmanjšuje dobiček oziroma lahko prinese tudi izgubo. Upravljanje s tveganji postaja ključna bančna funkcija, tako da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji odločilno konkurenčno prednost in s tem večjo možnost ustvarjanja donosov na dolgi rok. Upravljanje s tveganji mora biti prepleteno po celotni bančni piramidni strukturi, kar pomeni od najvišjega managementa do profitnih centrov, kjer nastajajo posli (Krumberger 2000, 72). V plačilnih sistemih prihaja do finančnega in operativnega tveganja, tveganja goljufij in zlorab ter pravnega tveganja Finančna tveganja Finančna tveganja predstavljajo verjetnost, da se pričakovani denarni tok ne bo realiziral v pričakovanem obsegu ali pričakovanem trenutku. Motnje v denarnem toku lahko povzročijo relativno velike stroške finančne stiske. Tveganja v plačilnem prometu se bistveno razlikujejo glede na velikost transakcije. Očitno je tveganje v plačilnem prometu pri večjih plačilih bistveno večje kot pri manjših plačilih (Černuta 2001, 50). SLIKA 4: VRSTE FINANČNIH TVEGANJ Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Finančna tveganja Obrestno tveganje Tržno tveganje Valutno tveganje Tveganje solventnost

22 22 a) Kreditno tveganje Je tveganje izgube zaradi nezmožnosti dolžnika v poravnavi, da bi poravnal svojo obveznost v celoti takrat, ko nastane ali kadarkoli pozneje. b) Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje izgube zaradi začasne nerazpoložljivosti sredstev in nastane, ko dolžnik ne poravna obveznosti v celoti takrat, ko bi moral, temveč pozneje. Likvidnostni primanjkljaji so lahko pogojeni s tehničnimi napakami in izpadi ali z likvidnostnimi problemi drugih udeležencev v prometu. Motnje v denarnem toku so lahko precej drage, saj velikokrat zahtevajo zadolževanje pod manj ugodnimi pogoji, prodajo premoženja pod ceno, neizpolnjevanje lastnih obveznosti in v določenih primerih tudi stečaj. Likvidnostno in kreditno tveganje zadevata torej individualne udeleženke v plačilnem sistemu. Kadar pa tveganja povzročijo verižno reakcijo tudi drugih udeleženk, govorimo o sistemskem tveganju (Summers 1994, 93). c) Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje zaradi sprememb v obrestnih merah. Kakor nihajo obrestne mere, tako nihajo dobički. Obrestnemu tveganju so izpostavljeni tako posojilojemalci kot posojilodajalci. č) Tržno tveganje Vključuje nevarnost zmanjšanja vrednosti bilančne in izvenbilančne pozicije (predvsem vrednostnih papirjev) zaradi spremembe tržnih pogojev (obrestne mere, borzni indeksi), preden bi banki uspelo te pozicije likvidirati. Tveganje je torej v tem, da se tržna vrednost spremeni v tistem minimalnem času, ki ga zahteva tržna transakcija. d) Valutno tveganje Spremenljivost deviznih tečajev ob prisotnosti odprtih pozicij v določeni tuji valuti banko izpostavlja valutnemu tveganju. Pri tem ne gre le za trgovanje finančnih inštitucij za svoj račun, temveč tudi za račun njenih komitentov. e) Tveganje solventnosti Tveganje solventnosti je tveganje plačilne nesposobnosti banke oziroma tveganje, da banka ne bo mogla izpolniti obveznosti do komitentov (Muhič 2000, 130).

23 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje izgube zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov (Rotovnik 2003, 34). Operativna tveganja so nenamernega značaj in mednje lahko štejemo (Greganovič 1994, 94): - človeške napake, - izpadi strojne in programske opreme, - neučinkovito planiranje, - tveganja, povezana z vključitvijo končnih porabnikov. V izogib napakam, ki jih povzročijo ljudje med svojim delom in ki jih pripisujemo človeškemu faktorju, je treba poskrbeti za ustrezna izobraževanja osebja, izdelavo operativnih navodil za izvajanje plačilnega prometa v banki, z nadziranjem osebja, uvajanjem postavk dvojen kontrole pri vnosu podatkov elektronskih prenosnih sredstev, uvajanje avtomatizirane obdelave podatkov in podobno. Tehnično opremo plačilnih sistemov sestavlja strojna, programska in komunikacijska oprema, ki omogoča izvajanje naslednjih operacij: - vstop plačila v sistem, - prenos podatkov med udeleženci plačilnega sistema, - obdelava podatkov (knjiženja, poravnava, kontrola, analitska obdelava, posredovanje informacij udeležencem). Tehnična oprema mora delovati usklajeno in zanesljivo, mora zagotavljati varno in zanesljivo delovanje ter hitro vzpostavljanje operativnosti ob izpadih. Za izpade sistema so predvidene rezervne zmogljivosti in rešitve. Udeleženke morajo razpolagati z rezervno računalniško in komunikacijsko opremo, kar omogoča hiter prenos delovanja na rezervne zmogljivosti v primeru izpadov osnovnih zmogljivosti. V primeru, da prehod na rezervne zmogljivosti ni mogoč ali uspešen, se udeleženke lahko dogovorijo z drugo udeleženko za posredovanje plačilnih nalogov preko nje (Anko 2001, 10). Poleg varnosti pred izpadi je treba zagotoviti tudi zaščito podatkov. Ta je zagotovljena s tem, da je dostop do sistema in uporabe podatkov dovoljena le pooblaščenim uporabnikom Tveganje goljufij in zlorab Tehnološki razvoj povečuje izpostavljenost plačilnih sistemov različnim zlorabam. Mednje lahko štejemo (Greganovič 1994, 94): - pranje denarja, - zloraba informacij,

24 24 - goljufije, - sabotaže. Velik delež plačilnih informacij je zaupne narave. V času vedno večje prevlade elektronskih telekomunikacijskih sistemov in velikih baz je takšno vprašanje še toliko bolj pomembno. V papirnih plačilnih sistemih je bilo mogoče zaupnost plačilnih informacij kršiti samo s krajo oziroma fizičnim dostopom ustreznega dokumenta, danes pa so ti podatki tehnično dostopni na daljavo. Za preprečitev zlorab je nujen postopek avtentifikacije, ki potrjuje izvor plačilnega naloga. V ta namen je bil uveden elektronski podpis, zaradi katerega pošiljatelj ne more zanikati sporočila. Zaščita se nanaša tudi na uporabo sodobnih načinov za preverjanje identifikacije uporabnikov (avtorizacija) in kodiranje podatkov pri prenosu, ki preprečuje možnost spreminjanja v elektronskih omrežjih. V banki je dostop do sistema in uporaba dovoljena le pooblaščenim uporabnikom. Pri vnosu plačilnega naloga je pomemben tristopenjski vnos (priprava, kontrola, avtorizacija), posamezno stopnjo pa morajo opraviti različni zaposleni. Goljufije in zlorabe so eliminirane s standardizacijo nalogov, ki omogočajo avtomatsko obdelavo, avtomatizacijo obdelave in podobno, kar omogoča zmanjšanje možnosti stroškov in napak. Pri ročnih posegih v sistem pa morajo obstajati opisi postopkov in navodila, ki morajo biti ustrezno kontrolirani in nadzorovani (Anko 2001, 8) Pravno tveganje Pravno tveganje predstavlja tveganje, da bo pomanjkljiva zakonodaja plačilnih sistemov ali različna obravnava plačilnih sistemov povečala posamezna tveganja (predvsem kreditno in likvidnostno) ter da pogodbe ne bodo pravno veljavne. 3.4 Obvladovanje tveganj v plačilnih sistemih Z vidika obvladovanja tveganj je glavna naloga, da se vedno zagotovi dokončna poravnava plačil z istim dnem valute, kot so bili posredovani v plačilni sistem. Mnenje mnogih ljudi, ki se ukvarjajo s tem je, da so plačilni sistemi z vidika stroška posameznega naloga cenejši, če se poravnave vršijo po neto principu, kot pa če se vsako plačilo poravnave vrši individualno in sicer po bruto principu in takoj. V državah, kjer imajo centralne banke pomembno vlogo pri vodenju plačilnih sistemov, dajejo prednost sistemu BPRČ, čeprav je dražji. Za države z dolgoletno tradicijo poslovnih bank, pa še vedno velja, da podpirajo poravnalni sistem, ki temelji na neto poravnavi (Bohnec 2000, 11).

25 Zmanjšanje tveganja v neto poravnalnih sistemih oziroma žiro kliring Neto poravnalni sistemi so zaradi poravnalnega odloga izpostavljeni poravnalnemu in posledično sistemskemu tveganju. Finančna tveganja so neizogibna pri poslovanju, vendar jih lahko omejijo ali le omilijo njihove posledice. Najprej morajo ti sistemi zagotoviti, da finančna tveganja v njih nosijo udeleženke same in da jih ne prelagajo na končne uporabnike. Leta 1990 je odbor za plačilne in poravnalne sisteme držav G 10 objavil minimalne standarde za preprečevanje tveganj v neto poravnalnih sistemih. Oblikovani so v šestih standardnih zahtevah, ki so vse zajete tudi v okviru temeljnih načel za sistemsko pomembne plačilne sisteme (načela 1, 2, 3, 5, 7 in 9). Januarja 2001 je odbor za plačilne in poravnalne sistem držav G 10 izdal tudi temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme, ki predstavljajo vsebinsko razširitev prejšnjih šestih sprejetih standardov. Za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti poslovanja, so opredelili deset temeljnih načel, ki jih morajo izpolnjevati plačilni sistemi (Černuta 2001, 51), in sicer: 1. Plačilni sistemi morajo biti trdno pravno urejeni v vseh segmentih pravnega reda. 2. Pravila in postopki plačilnega sistema morajo omogočati udeleženkam jasno razumevanje, kakšnim finančnim tveganjem so kot udeleženke izpostavljene. 3. Plačilni sistemi morajo imeti jasno definirane postopke za obvladovanje kreditnih in likvidnostnih tveganj in sicer tako, da so razločno določene odgovornosti upravljavca plačilnega sistema in udeleženk ter da spodbujajo primerno upravljanje tveganj in omejevanje le teh. 4. Plačilni sistem mora omogočiti dokončno poravnavo plačil na dan valute, po možnosti, že med dnem, najpozneje pa na koncu dneva. 5. V multilateralnem neto plačilnem sistemu mora biti zagotovljen pravočasen zaključek poravnave, čeprav je udeleženka z najvišjo neto obveznostjo ni sposobna poravnati. 6. Sredstva, s katerimi se dokončno poravnavajo plačila, morajo biti predvsem centralnobančni denar; če se uporabljajo druga sredstva, mora biti ta z malo ali brez kreditnega in likvidnostnega tveganja ali brez obeh. 7. Plačilni sistemi morajo zagotavljati visoko stopnjo varnosti in operativne zanesljivosti in mora predvidevati operativne rešitve za pravočasen zaključek dnevnih obdelav. 8. Plačilni sistemi morajo omogočiti načine plačevanja, ki so praktični za uporabnika in udeleženke ter učinkoviti za gospodarstvo. 9. Plačilni sistemi morajo imeti javno objavljene kriterije za udeležbo, tako da je mogoč enakopraven in prost pristop. 10. Upravljanje plačilnega sistema mora biti učinkovito, odgovorno in pregledno. V Sloveniji je sistem žiro kliringa po vsebini in delovanju popolnoma usklajen z Lamfalussyjevimi standardi.

26 Zmanjšanje tveganj v sistemu bruto poravnave v realnem času V državah, kjer ima centralna banka pooblastilo za reguliranje plačilnih sistemov, lahko kot upraviteljica obvladuje tveganja na tri načine (Bohnec 2000, 12): 1. Centralna banka zahteva, da imajo udeleženci najbolj pomembnih plačilnih sistemov račune in sredstva za potrebe poravnave pri centralni banki. To je najbolj neposreden način za nadzor in obvladovanje tveganj v določenem plačilnem sitemu. Centralna banka lahko zahteva, da se poravnava vrši po večkratnih presekih čez dan, kot to velja v Sloveniji in ne le na koncu dneva, kar zmanjšuje predvsem poravnalno tveganje. 2. Centralna banka odobrava licence, ki jih mora v skladu z evropsko direktivo o kreditnih institucijah, pridobiti vsakdo, ki nudi bančne in druge finančne storitve. Pri dodeljevanju licenc lahko zahteva, da udeleženec izpolnjuje minimalne kriterije, npr. višino kapitala ter finančno stanje udeleženca. 3. Centralna banka določi maksimalni znesek neto bremenitve posameznega udeleženca. Poleg tega lahko zaradi nezmožnosti poravnave v denarju zahteva zavarovanje z zelo likvidnimi vrednostnimi papirji. Tretji način obvladovanja tveganja pa je dogovor o pokrivanju nastalih izgub.

27 27 4 PRENOS RAČUNA PRAVNE OSEBE V BANKO Prenos računov pravnih oseb oziroma odpiranje transakcijskih računov v banki, se je začel septembra Tisto leto je predstavljalo čas, ko so banke lahko začele dokazovati uspešnost priprav na prevzem vodenja računov pravnih oseb in stopile v konkurenčni boj pri ponudbi še ene finančne storitve. Leto 2001 je bilo tako namenjeno temu, da bi čim več pravnih oseb preneslo svoje račune v banke, ampak temu ni bilo tako. Da delovanje plačilnega prometa preko APP nebi bilo preveč prizadeto, so bile pravne osebe razdeljene v nekakšne sedmine sedem seznamov pranih oseb, ki naj bi po četrtletjih prenesle račune v banke. Prva sedmina sega še v leto 2000, druga, tretja, četrta in peta pa predstavljajo štiri četrtine leta Izkazalo se je, da so bile bojazni APP glede neobladovanega in prehitrega odhoda pravnih oseb neutemeljene. Celo nasprotno, saj se velik del pravnih oseb, ki so bile v skladu s posameznim izdelanim in potrjenim seznamom predvidene za prenos računa, ni odločil za to dejanje. Razlog je bil predvsem ta, da ni bil sprejet Zakon o plačilnem prometu, v katerem zakonodajalec jasno določa, da bo APP prenehala opravljati posle plačilnega prometa. Tako je do konca leta 2001 preneslo v bančno okolje račune le 37 odstokov predvidenega števila pravnih oseb, do konca naslednjih četrtletji pa 61 odstokov, 59 odstokov in 61 odstokov tistih, ki bi to že morale storiti, saj so sezname pravnih oseb za posamezno obdobje banke pripravile v dogovoru s pravnimi osebami, vključenimi na te sezname (Anko 2002, 51). V začetku leta 2002 je Banka Slovenije zaradi počasnosti prenosa računov objavila, da je v letu 2002 predvidena še samo ena sama sedmina, ki naj bi trajala do 30. junija Reforma plačilnega prometa in odpiranje transakcijskih računov za pravne osebe je s 1. julijem leta 2002 prešla v sklepno fazo. Od tega datuma dalje lahko plačilni promet za pravne osebe opravljajo le banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev plačilnega prometa in vodenje transakcijskih računov, skladno z zakonom o plačilnem prometu za pravne osebe in s predpisi, izdanimi na podlagi teh kriterijev. Pri APP niso mogle zapreti računov: - pravne osebe, ki so imele v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) neporavnane obveznosti, - pravne osebe, ki so bile neposredne in posredne uporabnice državnega in občinskega proračuna (Uradni list RS, št.13/00), - do spremembe ustreznih navodil tudi borzno posredniške hiše, imetniki računov 627 in 628, - pravne osebe, za katere je APP na podlagi posebnega sodnega sklepa izločila denarna sredstva na posebnem depozitnem računu, računu 696.