PLAČILNA NEDISCIPLINA IN UPRAVLJANJE S TERJATVAMI DO KUPCEV V SLOVENIJI. Majda Vodlan

Transcription

1 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka PLAČILNA NEDISCIPLINA IN UPRAVLJANJE S TERJATVAMI DO KUPCEV V SLOVENIJI Majda Vodlan Slovenija se podobno kot veliko držav z razvitim tržnim gospodarstvom in držav na prehodu sooča s problemom plačilne nediscipline. Velik del odgovornosti za nastalo stanje je mogoče pripisati pomanjkanju znanja managerjev o delovanju tržnega gospodarstva in slabo razvitemu sodstvu. Odprava družbene lastnine, oblikovanje zasebnega podjetništva, iskanje novih tržnih vrzeli in izguba velikega jugoslovanskega trga so še dodatni dejavniki, ki so vplivali na plačilno disciplino. Nenaden razvoj podjetništva je predstavljal konkurenco pri osvajanju novonastalega trga, to pa je bil tudi razlog za propad velikega števila novosti malih podjetij. Na reševanje sodnih sporov, povezanih s prenehanjem poslovanja podjetij, slovensko sodstvo ni bilo pripravljeno. Dolgotrajno reševanje sodnih sporov v gospodarskih zadevah ima velik vpliv na finančno poslovanje podjetij. Nerešeni spori pomenijo za upnike neporavnane terjatve, ki lahko privedejo do finančnih težav sicer»zdravih«podjetij. Verižna reakcija nezmožnosti plačevanja in hkrati še izmikanje plačevanju nekaterih pravnih oseb pa sta privedla slovensko gospodarsko do kritičnega praga plačilne nediscipline. Neurejenost plačilnega prometa predstavlja namreč večjo tveganost poslovanja, kar nedvomno odvrača tuje naložbenike in poslovne partnerje. 535

2 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 2 1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema Zadnjih deset let je slovensko poslovno okolje pomembno zaznamoval problem plačilne nediscipline. V devetdesetih letih je število blokad računov slovenskih podjetij zelo naraslo in s tem se je povečala tudi vsota zneskov neporavnanih zapadlih obveznosti. Uvedba DDV-ja in odprava akceptnih nalogov sta le dva dejavnika, ki sta še dodatno vplivala na poslabšanje plačilne sposobnosti mnogih pravnih oseb. Iz narodnogospodarskega vidika je nezaželena, saj povzroča motnje v reprodukcijski verigi ter neučinkovito razporejanje kapitala. Podjetje kot proizvajalna celica porablja vhodne prvine (vložke), da bi nato z zbranim znanjem in izkušnjami v transformacijskem procesu znotraj podjetja ustvarilo dodano vrednost, ki jo lahko s prodajo proizvodov in storitev uresniči na trgu. Podjetje torej najprej potrebuje vire financiranja, ki jih nato spremeni v osnovna in gibljiva sredstva ter delo, da bi ustvarilo proizvode in storitve za prodajo na trgu ter tako pridobilo finančna sredstva, ki bodo večja od vloženih in bodo omogočala zagon novega cikla. Če podjetje upnik ne uspe izterjati svojih terjatev, se sooči s problemom financiranja zagona naslednjega proizvodnega cikla, s čimer je prisiljeno iskati druge vire financiranja, ki so običajno dražji in zato za podjetje neugodni. 1.2 Namen in cilji naloge Namen moje naloge je prikazati načine, kako si managment podjetja v zakonskih okvirih lahko pomagajo pri preprečevanju plačilne nediscipline oziroma vsaj zmanjšajo tveganja neplačil svojih poslovnih partnerjev. Vsakdanja praksa kaže, da so neplačila neizogibno poslovno dejstvo. Cilj naloge je v prvem delu prikazati preventivne ukrepe in kot prvi ter zelo pogost ukrep je navedeno preverjanje in redno spremljanje bonitete potencialnih in sedanjih poslovnih partnerjev. V Sloveniji je bonitetne podatke o posameznih poslovnih subjektih mogoče pridobiti pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), in sicer so bonitetna poročila dostopna preko naročil obrazcev BON-1 in BON-2. Ta poročila temeljijo predvsem na računovodskih podatkih in kazalnikih iz bilanc podjetij. Bonitetne ocene sestavlja tudi nekaj bonitetnih hiš, njihova poročila so bolj poglobljena in pri odločitvah za izbiro poslovnega partnerja v večjo pomoč. 536

3 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 3 2 PLAČILNA NEDISCIPLINA Če vprašamo slovenske managerje, kaj jih pri poslovanju podjetja najbolj ovira, je pogostejši odgovor, da je to velika plačilna nedisciplina. Pri tem imajo v mislih velike zamude plačil, kot tudi neporavnavanje obveznosti s strani njihovih dolžnikov. Do slednjega lahko pride v primeru, ko gre dolžnik v stečaj ali če terjatev zastara. Plačilno nedisciplino bi lahko opredelili kot nespoštovanje dogovorjenih zneskov, rokov in načinov poravnavanja obveznosti (Mlinari, 2000, 24). Posledice neplačanih obveznosti so širše, kot le neporavnan dolg pri podjetju samem. Neporavnana terjatev povzroča podjetju različne neprijetnosti; nastanejo namreč nepotrebni režijski stroški (stroški telefona, poštni stroški, morebitni stroški odvetnika). Prav tako pa podjetje, ki čaka na poravnavo terjatev, časoma tudi samo postane nelikvidno, mora se zadolževati pri finančnih institucijah ali pri poslovnih partnerjih, zaradi česar se zmanjša donos, kar pa lahko pripelje tudi tako daleč, da nekdaj popolnoma zdravo podjetje zaradi neporavnanih terjatev propade. Na žalost je v današnji praksi neplačilo ali plačilo obveznosti z veliko zamudo vse pogostejši pojav; lahko bi rekli, da je postalo normalna oblika poslovanja. 2.1 Posledice plačilne nediscipline za upnike Temeljni cilj podjetja v tržnem gospodarstvu je njegova dolgoročna rast ob doseganju največje tržne vrednosti lastniškega kapitala (Mramor, 2002, str. 39). Osnovni pogoj za doseganje tega cilja je dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, torej sposobnost podjetja zagotavljati plačilno sposobnost za celotno obdobje poslovanja podjetja. Če podjetje zaide v težave, s tem niso ogroženi zgolj interesi njegovih lastnikov in zaposlenih, ampak tako podjetje ogroža tudi plačilno sposobnost poslovnih partnerjev. Značilnost poslovnega procesa podjetja je, da porablja vhodne prvine, da bi nato z zbranim znanjem in izkušnjami v preoblikovalnem procesu znotraj sebe ustvaril novo (dodano) vrednost, ki jo lahko s prodajo proizvodov oz. storitev uresniči na trgu (Mlinari, 2000, 25). Za začetek so torej potrebni viri financiranja, ki jih spremenimo v osnovna in gibljiva sredstva ter delo, da bi ustvarili proizvode oz. storitve za prodajo na trgu ter tako pridobili finančna sredstva, ki bodo večja od vloženih in bodo omogočila zagon novega cikla. Podjetja morajo obvladovati vse naštete stopnje, da bi uspešno ustvarjala novo vrednost. V primeru, ko podjetje upnik ne uspe izterjati svojih terjatev, je takoj moten zagon naslednjega proizvodnega cikla. Velikokrat si podjetja sposojajo denar drugje, da lahko financirajo svoje tekoče poslovanje, in si s tem povzročajo še dodatne stroške. Torej kljub temu, da podjetju uspe kakovostno izpeljati vse prejšnje stopnje poslovnega procesa, lahko še vedno doživi neuspeh, če ni uspešno pri unovčevanju svojih denarnih zahtevkov. Plačilna nedisciplina torej ogroža uresničevanje gospodarskih ciljev podjetij. 537

4 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka Finančna funkcija Finančna funkcija je sinteza financiranja in gospodarjenja s finančnimi sredstvi ter iz financiranja izhajajočimi odnosi povezanih in medsebojno odvisnih delnih nalog, ki jih opravljajo za to usposobljeni nosilci nalog v posebnem funkcionalnem procesu (Lipinik, Pucko, Rozman, 1991, 12-20). Opredelili bi jo lahko kot: pridobivanje zadostnega obsega denarnih sredstev za poslovanje podjetja in za naložbe, vlaganje denarnih sredstev, usklajevanje prilivov in odlivov denarnih sredstev in Proces financiranja spremlja vse faze poslovnega procesa. V prvi in zadnji fazi krožnega gibanja sredstev je premoženje v denarni obliki. Finančna sredstva se najprej priskrbijo. Priskrbljena sredstva se uporabijo v skladu s planom in se spremenijo iz denarne oblike v materialno. V tej fazi finančna funkcija sodeluje z nabavno. Proces se nadaljuje s porabo prvin v proizvodnem procesu. Naloga finančne funkcije je, da sodeluje s proizvodno funkcijo in sicer, da se bodo finančna sredstva v proizvodnem procesu zadrževala čim krajši čas. Nato preidemo v prodajno fazo, kjer se je uveljavil blagovni ali komercialni kredit, to je terjatev. Šele ko so terjatve unovčene, se sredstva zopet spremenijo v denarno obliko. Finančna sredstva so vezana hkrati v vseh fazah podjetja (nabava, proizvodnja, prodaja), zato mora biti finančna funkcija vgrajena v sistem vseh poslovnih funkcij. Finančna funkcija naj bi torej v vsakem trenutku in vsakem razdobju posebej zagotavljala denarna sredstva v znesku zapadlih obveznosti. Z vidika plačilne sposobnosti bi torej morala imeti podjetja čim več denarnih sredstev, vendar pa vsa podjetja težijo k čim manjšemu obsegu teh sredstev, saj le-ta skoraj ne prinašajo donosa. Tako se v primeru, da bi podjetje razpolagalo z znatno večjim zneskom denarnih sredstev, kot je znesek zapadlih obveznosti, zmanjša donosnost sredstev (Brigham, 1995, 44). Managerji morajo pri svojih poslovnih odločitvah upoštevati tako načelo kratkoročne kot načelo dolgoročne plačilne sposobnosti. Kratkoročna plačilna sposobnost je položaj, ko so prejemki (vključno z začetnim stanjem denarnih sredstev) v danem trenutku ali kratkem roku enaki ali večji od izdatkov za zapadle obveznosti. Po drugi strani pa načelo dolgoročne plačilne sposobnosti pomeni, da mora podjetje z ustrezno poslovno politiko omogočati zagotavljanje plačilne sposobnosti na dolgi rok v času poslovanja podjetja (Bergant, 1996, 124, 129). 2.3 Narava terjatve Terjatev je na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovana pravica zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali izvršitev kake storitve (SRS 5, 2002). Terjatev je dvomljiva, če zanjo obstaja možnost, da ne bo plačana v celoti ali v dogovorjenem roku, sporna pa je terjatev v primeru, da zaradi nje nastane spor med upnikom in dolžnikom. 538

5 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 5 Dolgoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v roku, daljšem od leta dni. Kratkoročna terjatev je terjatev, ki zapade v plačilo v največ letu dni (SRS 5, 2002). Glede na čas izpolnitve obveznosti lahko stranki v poslu izbirata med različnimi možnimi načini plačila: kupec plača vnaprej, pred dobavo blaga ali izvedbo storitve, kupec plača ob dobavi blaga ali izvedbi storitve, kupec plača po dobavi blaga ali izvedbi storitve. V današnjem poslovnem svetu večina podjetij posluje z odloženim plačilom. Plačilni roki za podjetja so različni (30, 60, 90 ali več dni), kljub temu pa pri številnih podjetjih še vedno prihaja do zamud plačila. Kadar v predvidenem roku bodisi zaradi nezmožnosti ali ne želje dolžnika ne pride do naravnega prenehanja obveznosti, se podjetja poslužujejo drugih načinov njihovega prenehanja. Glavni vzrok za uporabo drugih načinov in ne zgolj čakanja na plačilo je največkrat tudi bojazen pred zastaranjem, saj z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (335. člen OZ,2002). Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.(346. člen OZ, 2002) Na obseg terjatev vplivajo razni dejavniki, najpomembnejši pa so vsekakor obseg celotne prodaje, obseg prodaje na kredit, plačilni roki, kreditni roki in razni dodatni ukrepi. Del prodanega blaga je vedno v fazi terjatev, ker kupci blaga ne plačajo takoj. Z določanjem plačilnih rokov lahko podjetja vplivajo na obseg lastnih terjatev. Če imajo denarja dovolj, so pri tem bolj tolerantni, kakor če vlada stiska z denarjem, ko zato zahtevajo plačilo takoj ali v minimalnem roku. Kupci blaga se ne držijo vedno dogovorjenega roka in s tem povzročajo, da se veča obseg terjatev pri prodajalcu. Analiza terjatev je pomemben ukrep za oblikovanje kakovostnega sestava terjatev, to je takšnega, pri katerem bo malo neizterljivih terjatev in sploh nerednih plačnikov Neplačniki Neplačnike bi lahko razdelili v dve skupini: tiste, ki poslujejo neekonomično (njihovi odhodki so višji od prihodkov) in jim brez korenitega zasuka grozi propad in tiste, ki sicer poslujejo uspešno, vendar imajo težave z denarnim tokom zaradi povečevanja obsega zapadlih neplačanih terjatev. V to drugo skupino spada veliko število podjetij preprosto zato, ker njihovi kupci ne plačujejo računov pravočasno. Ta podjetja imajo sicer ugodno razmerje med gibljivimi sredstvi in 539

6 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 6 kratkoročnimi obveznostmi, vendar je večina gibljivih sredstev sestavljena iz zapadlih terjatev do kupcev, zato imajo težave z denarnim tokom. Zapoznela plačila imajo za podjetja hude posledice, saj vplivajo na pomanjkanje konkurenčnosti in donosnosti. Podjetij potemtakem ni mogoče uvrstiti le v dve kategoriji: dobri plačniki slabi plačniki, ker večinoma nastopajo v obeh vlogah. Po eni strani vsi tarnajo zaradi plačilne nediscipline drugih, ob tem pa zamolčijo, da jo tudi sami nadvse uspešno soustvarjajo. Nelikvidnost, ki je znak krize v podjetju, praktično sproža verižno reakcijo na trgu. Vzroki za plačilno nesposobnost so torej lahko zunanji in notranji. Zunanji vzroki izhajajo iz okolja poslovnega sistema. Nanje poslovni sistem ne more vplivati, lahko pa se jim s primernimi odločitvami prilagaja, da uspe tudi v spremenjenih pogojih dosegati plačilno sposobnost. Notranji vzroki izvirajo iz neprimernega ravnanja managerjev s premoženjem, kar pomeni, da spreminjanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ni v skladu z načelom plačilne sposobnosti. 3 KAKO PREPREČITI NASTANEK SPORNIH TERJATEV Dejstva torej kažejo, da plačilna nedisciplina predstavlja velik problem sodobnega poslovnega sveta, zato so zelo pomembni ustrezni preventivni prijemi in metode, s katerimi se podjetja izognejo plačilnim težavam, tako znotraj lastnega poslovanja kot tudi v odnosih s svojimi poslovnimi partnerji. Zato vse več podjetij, preden sklenejo pogodbo s svojimi kupci, preveri njihovo boniteto in se na podlagi le-te odloči o plačilnih pogojih ter v pogodbo vključi določena varovala, ki zmanjšujejo tveganja neplačil. 3.1 Ocenjevanje bonitete poslovanja Sodobno podjetje, ki želi obstati ter v okviru svoje dejavnosti poslovati uspešno in si s svojim poslovanjem ustvariti perspektivo, mora pri izbiri poslovnih partnerjev posvetiti veliko pozornost. Z namenom izkoristiti obetajoče poslovne priložnosti in hkrati zavarovati se pred pastmi, ki z njimi prihajajo, je za podjetje kakovostna informacija o poslovnih partnerjih nujno potrebna, hkrati pa postaja vedno bolj pomembno, da podjetje prevzame aktivno vlogo pri gradnji in vzdrževanju svoje lastne bonitete ter jo konsistentno posreduje poslovnim partnerjem ter drugim interesnim skupinam (javnost, zaposleni, ). Beseda boniteta izvira iz latinskih besed bonu (dober) oziroma bonita (ugodnost). Boniteta gospodarske družbe vsebuje ocene, ki povedo, ali je firma dovolj dobra, da si zasluži ugodnost odloženega plačila. Zato naj bi boniteta opredelila verjetnost, da bo upnik iz določenega posla dobil dogovorjeno plačilo od dolžnika. Poznavanje bonitete poslovnih partnerjev omogoča, da se podjetje izogne poslovanju s tistimi, ki imajo večji faktor tveganja od tistega, ki je za posamezno podjetje še sprejemljiv. Pojmovanje bonitete zajema več lastnosti podjetja, tako da je pod pojmom boniteta podjetja moč razumeti kategorije zanesljivosti, solidnosti, kreditne in plačilne sposobnosti, kredibilnosti, ugleda, uspešnosti in 540

7 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 7 razvojne sposobnosti. Najširša opredelitev bonitete podjetja predstavlja sposobnost obstanka in razvoja (Knez-Riedl, 1998, 32). 3.2 Sklepanje pogodbe Že ob sklepanju pogodbe je mogoče poskrbeti za to, da podjetje zavaruje svoje pravice v primeru, če gre s poslom kaj narobe oziroma, da si zagotovi trdnost svojega položaja nasproti drugi stranki pogodbenemu partnerju člen Zakona o obligacijskih razmerjih pravi, da je upnik v obveznostnem razmerju upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Vrste zavarovanja plačil: Odškodnina, Pogodbena kazen, Pridržana pravica, Zastava, Hipoteka, Poroštvo, Menica in Ara. 4 NAČINI IZTERJAVE TERJATEV Zakon o obligacijskih razmerjih v 324. členu pravi, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom zahteva od njega, da izpolni svojo obveznost. Podjetja imajo na voljo kar široko paleto sredstev, ki jim omogoča izogniti se plačilno nediscipliniranim partnerjem. Nekatera so pri izbiri in stopnji previdnosti sklepanja partnerskih pogodb bolj, druga nekoliko manj previdna. Dejstvo pa je, da se nerednim plačilom ter plačilnim zamudam praktično ne more izogniti nobeno podjetje. V tej točki so podjetja prisiljena iskati načine izterjave dospelih terjatev, ko so naslednja:opominjanje in telefonska izterjava, Osebni obisk, Asignacija ali nakazilo, Kompenzacija, Faktoring, Cesija in Izvršba. 5 SKLEP Jasno je, da plačilno nedisciplino povzročajo in širijo dolžniki. Prvi so tisti, ki sprejemajo večje obveznosti, kot jim omogočajo njihove finančne zmožnosti oziroma njihov denarni tok, kot druge pa lahko prepoznamo tiste, katerih obveznosti niso previsoke, vendar jih kljub plačilni zmožnosti nočejo plačati. Plačilna nedisciplina se pospešeno razvija le, če ima za to ugodne razmere. Zakonska nedorečenost, manj učinkoviti sodni postopki in neprevidni managerji - upniki pa k temu pomembno pripomorejo. Na osnovi podrobnejše predstavite je mogoče podati ugotovitve, da bi moralo managerstvo podjetij v prvi vrsti sprejeti in izvajati številne ukrepe, ki bi pripomogli k izogibanju poslovanja s plačilno nediscipliniranimi poslovnimi partnerji. Prvi korak pred sklenitvijo posla je preverjanje njihove bonitete, to je njihovih bilančnih podatkov ter tudi drugih kvalitativnih dejavnikov, ki kažejo poslovno moralo posameznega podjetja odnos do okolja, organiziranost, nihanje števila zaposlenih, odnos do kupcev in dobaviteljev, itd.. 541

8 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 8 Seznanjenost z boniteto potencialnega poslovnega partnerja predstavlja dobro izhodišče za pogajanja, na podlagi katerih nastane pogodba o sodelovanju, ki mora vključevati določena varovala za primer neplačil, kot so pogodbene kazni, odškodnine, poroštva, lahko celo menična zavarovanja plačil in podobno. Pomembna je tudi določitev primernega plačilnega roka ter poznavanja in izpostavitev sankcij, ki podjetje neplačnika lahko doletijo. Tako se izognemo, da bi podjetjem, ki slabo poslujejo, pustili preveč manevrskega prostora in na ta način povečali delež problematičnih terjatev v bilanci. Ko pogodbo sklenemo in začnemo z določenim partnerjem poslovati, je prvi nujen korak redno spremljanje terjatev ter zgodnje opominjanje na zamude s plačili. Pri tem je potrebno poudariti tudi nujnost vodenja evidence dejanj in dokumentov za izterjavo dolga, saj nam bodo ti kasneje lahko služili za uspešno sodno izterjavo. Pisno opominjanje je eno najučinkovitejših sredstev izterjave, saj dolžnika vljudno opomni na neporavnane obveznosti. V kolikor opisnemu opominu ne sledi plačilo, je smiselno v podjetje dolžnika poklicati po telefonu in poizvedeti, zakaj do poravnave obveznosti še ni prišlo. V veliki večini primerov sta pisno in telefonsko opominjanje zadostni sredstvi za izterjavo neporavnanih obveznosti. Poznavanje in uporaba negotovinskih načinov zapiranja terjatev in obveznosti predstavljajo rešitev za podjetje z začasnimi likvidnostnimi težavami. Na prvem mestu so seveda medsebojne kompenzacije terjatev in obveznosti. V kolikor podjetje za tovrstne posle ne želi tratiti časa, si lahko priskrbi posrednike, ki sestavljajo različne kompenzacijske verige, med njimi se s to dejavnostjo ukvarja tudi AJPES, ki mesečno izvede večstransko kompenzacijo, v katero je vključenih že okoli 3000 podjetij. Veliko so v uporabi tudi asignacije, pogosto pa se podjetja poslužujejo tudi faktoringa in cesije. V kolikor podjetju na noben od zgoraj navedenih načinov ne uspe izterjati dospelih terjatev, ima na voljo še sodno izterjavo, ki pa je navadno razmeroma draga in dolgotrajna pot. Za konec lahko sklenemo, da je za podjetje, ki želi rasti in uspešno konkurirati, nujno da se seznani z boniteto poslovnih partnerjev ter hkrati spremlja lastno boniteto in posledično uvaja korekturne prijeme. Ob sklepanju pogodbe o partnerskem sodelovanju mora dobro definirati pogodbena določila. Izrednega pomena je tudi spremljanje terjatev ter hitro ukrepanje ob zamudah plačil, pri čemer je smotrno skrbno evidentiranje ukrepov izterjave, predvsem za primer uporabe sodne izterjave zapadlih terjatev. Izvajanje teh ukrepov podjetju omogoča izbiro razmeroma zanesljivih poslovnih partnerjev, s čimer si zagotavlja stabilni denarni tok ter se na ta način izogne stroškom iskanja in najemanja alternativnih, običajno dražjih, finančnih virov. Poleg tega si na ta način gradi ugled ter ohranja visoko boniteto. Sprotno spremljanje plačilnih zamud ter beleženje izterjanih ukrepov ter posluževanje negotovinskih načinov poravnave medsebojnih obveznosti podjetju daje nadzor nad stanjem denarnih sredstev ter mu povečuje možnost izterjave dospelih terjatev. Izrednega pomena je tudi dejstvo, da podjetje samo prakticira plačilno disciplino, saj tako pospešuje kroženje denarnih sredstev ter si na ta način odpira vrata v partnersko sodelovanje, saj kot dober plačnik uživa ugled pri poslovnih partnerjih. 542

9 2. 3. december 2010 Koper Celje Škofja Loka 9 6. LITERATURA 1. Bergant, Živko Kodeks poslovnofinančnih načel. Ljubljana: Revizor, revija o reviziji. 2. Brigham F., Evgene.1995: Fundamentals of financial management. (Seventh edition). B.k.: The Dryden Press. 3. Knez Riedl, Jožica Objektivizacija presoje bonitete podjetja s pomočjo panožnih dejavnikov. Maribor: Doktorska disertacija. 4. Lipicnik, Bogdan, Puko, Danijel. Rozman, Rudi Ekonomika in organizacija podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. Mlinari, Franjo Ali bo novi Zakon o finančnem poslovanju podjetij res opravil s finančno nedisciplino? Ljubljana: IKS. 6. Mramor, Dušan Teorija poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 8 VIRI 1. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01). 2. Slovenski računovodski standardi. Ljubljana : Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Slovenije, str. 3. Storitve družbe Prvi Faktor d.o.o. [ 4. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99). 543