TVEGANJA, LETNO POROČILO IN SODELOVANJE NADZORNEGA SVETA Z REVIZORJI

Transcription

1 PRIPRAVILA MAG. BLANKA VEZJAK TVEGANJA, LETNO POROČILO IN SODELOVANJE NADZORNEGA SVETA Z REVIZORJI 1. UVOD Nadzorni svet in revizijska komisija se soočata z vrsto nalog pri nadziranju vodenja in delovanja gospodarske družbe (odslej podjetje), kot so nadziranje sistema obvladovanja tveganj, vključno notranjih kontrol, primernosti zastavljenih ciljev, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter resničnosti in poštenosti poročanja o njem v letnem in drugih poročilih. Pri svojem delu se v veliki meri naslanjata na delo revizorjev, zunanjih in predvsem notranjih. V prispevku predstavljam temeljne značilnosti prej navedenih področij in načina njihovega delovanja. 2. TVEGANJA PRI POSLOVANJU 2.1. Splošno o tveganjih in njihovem obvladovanju Na doseganje ciljev podjetja vplivajo tako notranji kot zunanji dogodki. Tveganje se lahko opredeli 1 kot možnost, da se bo dogodek zgodil in neugodno vplival na doseganje ciljev podjetja, priložnost pa kot možnost, da se bo dogodek zgodil in ugodno vplival na doseganje njegovih ciljev. Še premalo je zavedanja, da med pomembna tveganja sodi tudi neizkoriščanje priložnosti in nepripravljenost za sprejemanje in ustrezno obvladovanje sprememb. Tehnološke in druge spremembe se odvijajo izredno hitro, obdobja prebojnih tehnologij se vedno bolj skrajšujejo. Podjetja, ki ne bodo znala zaznavati priložnosti ali jih ne bodo uspela dovolj hitro izkoristiti, bodo izgubljala tekmo s tistimi, ki to znajo in zmorejo. Podjetje mora imeti vzpostavljen sistem, ki omogoča nenehno zaznavanje in predvidevanje tveganj in ustrezno odzivanje. Sistem ali ureditev obvladovanja tveganj, kjer je opredeljeno, s katerimi tveganji se sooča (tako imenovani seznam ali register tveganj, ki se sproti dopolnjuje) ter kdo, kako in kdaj v zvezi z njimi postopa (odgovornost posameznikov, vrste ukrepov, roki). Neustrezno obvladovanje tveganj v podjetju in pomanjkljive notranje kontrole ne zagotavljajo izpolnjevanja strateških ciljev podjetja in njegove uspešnosti, v skrajnem primeru lahko povzročijo tudi njegov propad. Ni nujno, da gre pri tem za 1 Opredelitev iz COSO, 2004; COSO - The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission. Združenje nadzornikov Slovenije 1

2 vrednostno pomembne dogodke na ugled in z njim tudi obstoj podjetja lahko na primer usodno vpliva neprimerno, neetično ravnanje ali medijsko odmevne napake pri poslovanju. Obstajajo okviri, priporočila za ureditev obvladovanja tveganj, a v vsakem podjetju jo je treba prilagoditi njegovim potrebam, načinu vodenja in upravljanja, organizacijski kulturi, načinu delovanja in okoliščinam, v katerih posluje. Kako jo zastaviti, je odvisno predvsem od stopnje sprejemljivosti tveganj v podjetju (kakšen je odnos do tveganj) 2 in do kolikšne mere si lahko podjetje brez večjih težav privošči, da jih sprejema oziroma jih z ukrepi ne obvladuje. Pri odnosu do tveganj je ključna seveda prava mera, ki tudi ločuje uspešne od manj uspešnih - prevelika konservativnost je lahko prav tako nevarna kot prevelik "pogum" pri njihovem prevzemanju. Obvladovanje tveganj do sprejemljive ravni se mora izvajati stroškovno učinkovito, torej da koristi postopkov za obvladovanje tveganj presegajo stroške, ki nastajajo zaradi njihovega izvajanja. Podjetje se lahko na tveganja različno odzove lahko se jim izogne (neke aktivnosti se ne loti ali jo preneha), jih sprejme, prenese tveganja (na primer z zavarovanjem) ali jih porazdeli (na primer s kupci ali dobavitelji, s partnerskimi povezavami ali skupnimi podvigi), sicer po poskrbi za njihovo zmanjšanje oziroma ublažitev z ukrepi kot so notranje kontrole Prepoznavanje in razvrstitev tveganj Predvsem je pomembno, da podjetje uredi predvidevanje, zaznavanje in prepoznavanje tveganj in da je pozorno na vpliv več hkratnih, povezanih tveganj, prav tako na malo verjetna tveganja, ki pa imajo lahko velike posledice, ki jih je težko predvideti in so redki dogodki, zunaj normalnih pričakovanj. World Economic Forum se v svojem zadnjem poročilu o globalnih tveganjih, Global Risks , osredotoča na učinke svetovne finančne krize in njene posledice za tista tveganja, ki so prišla v ospredje pri zadnjem ocenjevanju: nenaden nadaljnji padec kitajske gospodarske rasti na 6% ali manj, poslabšanje proračunov, nadaljnje padanje cen sredstev, naraščanje tveganj v povezavi z viri zaradi podnebnih sprememb ter neuspeh globalnega upravljanja za ublažitev globalnih tveganj. Prepoznal je nova tveganja, ki pretijo svetu: stroški zakonodaje, premajhne naložbe v infrastrukturo, vrzeli v globalnem upravljanju, poplave na obalnih območjih, onesnaževanje ozračja, izgubljanje biološke raznolikosti, migracije ter izgube podatkov in prevare v zvezi z njimi. 2 Stopnja sprejemljivosti tveganj (risk appetite) je obseg tveganj, ki ga je podjetje pripravljeno sprejeti pri opravljanju svojega poslanstva. 3 Dosegljivo na spletni strani Združenje nadzornikov Slovenije 2

3 Pri razmisleku v podjetju, do katerih dogodkov ter z njimi povezanih tveganj in priložnosti lahko pride, pomaga pregled zunanjih in notranjih dejavnikov s primeri. Razvrstitev dejavnikov in kategorij dogodkov je povzeta po COSO: 4 Zunanji dejavniki: gospodarski: razpoložljivost kapitala, pridobivanje posojil, koncentracija, likvidnost, finančni trgi, nezaposlenost, konkurenca, združitve/pripojitve; naravno okolje: izpusti in odpadki, energija, naravne katastrofe, trajnostni razvoj; politični: spremembe v vladi, zakonodaja, javna politika, predpisi; socialni: demografske spremembe, obnašanje potrošnikov, družbena odgovornost, zasebnost, terorizem; tehnološki: prekinitve, elektronska trgovina, zunanji podatki, nove tehnologije. Notranji dejavniki: infrastruktura: razpoložljivost sredstev, sposobnost sredstev, dostop do kapitala, zapletenost; osebje: sposobnost zaposlenih, prevare, zdravje in varnost; proces: zmožnost, oblikovanje, izvajanje, dobavitelji/odvisnost; tehnologija: neoporečnost podatkov, razpoložljivost podatkov in ureditve, izbira ureditve, razvoj, vzdrževanje. Možni dogodki se določijo na ravni vsega podjetja, pa tudi v okviru posameznih področij. Ovrednotijo se njihove posledice za podjetje oziroma njegova ranljivost. Obstajajo različne razvrstitve tveganj, na primer v skupine strateška, operativna, finančna in zunanja tveganja. Podjetje lahko izbere eno od njih ali opredeli svojo. Zagotovi pa naj, da se skupine tveganj enotno opredelijo in razumejo in pri poročanju ustrezno predstavijo Obvladovanje tveganj Temeljna načela obvladovanja tveganj v podjetju po COSO so: gre za nenehni proces, ki poteka v vsem podjetju; izvajajo ga zaposleni na vseh ravneh v podjetju; uporablja se pri določanju strategije; uporablja se v vsem podjetju, na vsaki ravni in v vsaki enoti; opredelijo se možni dogodki, ki bodo, če se pojavijo, vplivali na podjetje, zaposleni, predvsem vodstvo, pa obvladujejo ta tveganja glede na opredeljeno stopnjo njihove sprejemljivosti; obstaja razumno zagotovilo vodstvu podjetja; 4 COSO, 2004, str. 44 in 45. Združenje nadzornikov Slovenije 3

4 tesno se povezuje z doseganjem ciljev v eni ali več ločenih, a prekrivajočih se kategorijah. kontrolna opravila postavijo in uvedejo se usmeritve in postopki, ki pomagajo zagotoviti učinkovito odzivanje na tveganja; informacije in komunikacija ustrezne informacije se določajo, zbirajo in sporočajo na način in v časovnih okvirih, ki omogočajo zaposlenim odgovorno ravnanje; spremljanje obvladovanje tveganj se spremlja/nadzira in prilagaja, če je treba. Sistem (okvir, ureditev) obvladovanja tveganj 5 vključuje zastavljene cilje podjetja, opredeljena tveganja, njihovo ocenitev in razvrstitev po pomembnosti, sprejeto usmeritev glede obvladovanja tveganj, opredeljene odzive na tveganja oziroma ukrepe za njihovo obvladovanje, določene odgovorne osebe za ukrepanje, spremljanje tveganj in njihovega obvladovanja in poročanje o njih. Pomembno je določiti, koliko negotovosti sprejeti, pri tem predstavljajo negotovost tako tveganja kot priložnosti. Pomembnost tveganj in s tem način odzivanja nanje se določi z ocenjevanjem tveganj. Ocenjuje se verjetnost pojavitve dogodkov in njihove posledice, vpliv na poslovanje oziroma doseganje načrtovanih ciljev. Podjetje ocenitev izvede najmanj enkrat letno, saj je podlaga za načrtovanje poslovanja in notranjerevizijskega delovanja. V podjetju ureditev obvladovanja tveganj predvsem nenehno izboljšuje zavest o tveganjih (in priložnostih!) in o pomenu prispevka vsakega zaposlenega. Znani so primeri, ko je obstoj podjetja resno ogrozil en sam posameznik s svojim neustreznim delovanjem. Ustrezna ureditev obvladovanja tveganj mora zagotavljati, da podjetje prepoznava možne negativne vplive na poslovanje in jih z ukrepi pravočasno blaži ter zaznava in hitro izkorišča priložnosti ter si tako zagotavlja konkurenčno prednost. Še prepogosto smo priča primerom v praksi, ko so sicer priložnosti zaznane, a se odločitve o potrebnih korakih za njihovo izkoriščanje nato sprejemajo veliko prepočasi ali sploh ne. Pogosta pomanjkljivost so tudi stroškovna neučinkovitost notranjih kontrol izvaja se vrsta notranjih kontrol na manj tveganih področjih, pri tem pa se katera od pomembnih kontrol ne izvaja. Podjetje mora tudi paziti, da s s prevelikim poudarjanjem tveganj ne zaide v pretirano previdnost, tako da se zaposleni bojijo sprejemati potrebne odločitve Kontrolno okolje in notranje kontrole 6 Za ustrezno delovanje notranjih kontrol je bistvenega pomena, kakšen odnos imata do njih uprava in nadzorni svet, kakšno je njuno vedenje in delovanje. Kontrolno (obvladovalno) okolje vključuje 5 Enterprise Risk Management, ERM - celovito obvladovanje tveganj v podjetju. 6 Delno prilagojeno po B. Vezjak: Notranje kontrole in obvladovanje tveganj, Iks 8/08. Združenje nadzornikov Slovenije 4

5 etične vrednote, ki jih zagovarja podjetje oziroma njegovo najvišje vodstvo, poštenost, neoporečnost (integriteto) v besedah in dejanjih (usklajenost zapisanega v različnih kodeksih, poročilih o poslovanju, izjavah za zaposlene in javnost z dejanskim delovanjem); način razmišljanja najvišjega vodstva in njegov slog delovanja; organizacijski ustroj, ki med drugim omogoča pretok informacij (z vrha navzdol in obratno, prav tako vodoravno prek različnih oddelkov); ustrezno, jasno opredeljeno in vsem vpletenim sporočeno dodeljevanje pooblastil pristojnosti in odgovornosti; za posamezno področje ali rezultat naj bi bil odgovoren tisti zaposleni, ki ima zanj tudi pristojnosti; usmeritve in praksa ravnanja z zaposlenimi ter usposobljenost zaposlenih; odnos vodstva do zaposlenih, do zaznavanja potrebnih sposobnosti ter njihovega spremljanja, nadgrajevanja in nagrajevanja (tudi ali celo predvsem v obliki nedenarnih spodbud) je zelo pomemben; v ustreznem kontrolnem okolju vlada obojestransko zaupanje, na ključnih položajih so strokovnjaki, delovno okolje je pozitivno, spodbujata se samostojnost in inovativnost zaposlenih (povečana fluktuacija ključnih kadrov je gotovo opozorilni znak, da kontrolno okolje morebiti ni ustrezno). Notranje kontrole so usmeritve in postopki, ki jih podjetje vzpostavi in izvaja na vseh ravneh, da bi obvladovalo tveganja. V nekaterih naših podjetjih je najti tudi dejavnosti in/ali oddelke notranje kontrole, ki se ukvarjajo predvsem s preverjanjem skladnosti z notranjimi predpisi (kot notranja inšpekcija). Priporočljivo je, da so notranje kontrole zapisane, da ne prihaja do nesporazumov, in da so vsi vpleteni obveščeni o njih. Seveda sam zapis notranjih kontrol še ne pomeni, da so vzpostavljene ustrezne ali/in da takšne tudi delujejo (o tem več v nadaljevanju). Kontrolne aktivnosti so različne: odobritve: sprejet je dogovor, kdo naj kak poslovni dogodek ali postopek odobri, preden se lahko izvedejo naslednji potrebni postopki; pooblastila: jasno se določijo pooblastila posameznikov; verifikacije: določeno je, kdaj in kaj je treba verificirati; uskladitve: posamezni stanja, prometi, postopki morajo biti usklajeni, preden se lahko izvedejo naslednji potrebni postopki; razmejitve dolžnosti: postopke v zvezi z istim sredstvom izvajajo različni zaposleni, svoj postopek pa lahko izvedejo šele, ko je prejšnji ustrezno izpeljan; varovanje sredstev opreme ter podatkov in informacij; pregledi delovanja: neposredni nadzor in posredni, prek poročil o delovanju. Priporoča se spodbujanje prevzemanja odgovornosti in večje pristojnosti zaposlenih (empowerment). Do težav običajno prihaja, če zaposleni niso primerno usposobljeni ali nimajo ustreznih izkušenj, če procesi, pristojnosti in odgovornosti niso jasno določeni, spremljanje in nadziranje pa sta pomanjkljivi. Združenje nadzornikov Slovenije 5

6 Notranje kontrole morajo zagotavljati učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost, točnost in pravočasnost računovodskega poročanja ter skladnost s predpisi. Absolutnega zagotovila, da ne bo prišlo do napak ali drugih pomanjkljivosti, seveda ni. Ustrezno vzpostavljen in delujoč notranji kontrolni sistem lahko daje le sprejemljivo zagotovilo 7, da bodo cilji podjetja doseženi. Zunanji revizor pri reviziji računovodskih izkazov preverja notranje kontrole, da lahko presodi njihovo zanesljivost in možnost opiranja nanje. Ustrezno vzpostavljene in delujoče notranje kontrole mu omogočajo bistveno manjši obseg preizkušanja podatkov v računovodskih izkazih. Seveda mnenje brez pridržka ne pomeni, da so notranje kontrole ustrezne če pri njih zazna pomanjkljivosti, se je dolžan o poštenosti in resničnosti predstavljenih računovodskih izkazov prepričati z večjim obsegom preizkušanja podatkov. Običajno na zaznane pomanjkljivosti v notranjih kontrolah opozori v svojem pismu poslovodstvu. Sicer pa tudi če presodi, da so notranje kontrole ustrezne in delujejo tako, da se lahko zanese nanje, še ni rečeno, da so tudi optimalno zastavljene. Lahko jih je preveč ali/in se izvajajo nesmotrno, negospodarno. Nadziranje ustreznosti, učinkovitosti in uspešnosti notranjih kontrol je ena temeljnih nalog notranje revizije področja revidiranja in cilje določa na podlagi svoje presoje ocene tveganj za podjetje. Več o delovanju notranjega revizorja in sodelovanju nadzornega sveta z njim v nadaljevanju Vloga notranje revizije Notranja revizija ima v upravljanju podjetja (corporate governance) kot eden od njenih štirih temeljev - ob upravi, nadzornem svetu oziroma upravnem odboru 8 in zunanji reviziji - pomembo vlogo. Ocenjuje uspešnost obvladovanja tveganj in notranjih kontrol in priporoča izboljšave. Notranja revizija mora s svojim delovanjem zagotoviti, da sta uprava in nadzorni svet seznanjena z resničnim stanjem na področju notranjih kontrol in sistema obvladovanja tveganj. Notranja revizija mora biti vodstvu v pomoč pri prepoznavanju tveganj in njihovem obvladovanju, z ovrednotenjem uspešnosti in s priporočili za izboljšanje upravljanja, ravnanja s tveganji ter postopki obvladovanja. Ključno pomoč mora nuditi tudi nadzornemu svetu in njegovi revizijski komisiji pri izvajanju njunih zadolžitev. Odgovornost za notranjerevizijsko dejavnost se v primeru lastne notranjerevizijske službe največkrat dodeli vodji te službe, v primeru zunanjega izvajanja notranjih revizij pa mora vlogo notranjerevizijskega predstojnika (kot ga imenujejo standardi) prevzeti nekdo iz podjetja (član uprave ali drugi ključni zaposleni), ki izbere zunanjega izvajalca in spremlja in nadzira njegovo delo. 7 Sprejemljivo zagotovilo je opredeljeno kot visoka, a ne absolutna raven zagotovila. V povezavi z revizijskim poslom gre za sprejemljivo zagotovilo, izraženo pozitivno v revizijskem poročilu, da v revidiranih informacijah ni pomembno napačnih navedb. Vir: IFAC, SIR, 2007, str Nadzorni svet v dvotirnem in upravni odbor v enotirnem sistemu upravljanja. Združenje nadzornikov Slovenije 6

7 Priporoča se, da notranja revizija spoštuje pravila delovanja, kot jih predpisuje Slovenski inštitut za revizijo (odslej standardi 9 ) - kjer notranja revizija ni zakonsko predpisana, sicer to določeno že z zakonodajo. Upoštevanje standardov pri notranjerevizijskem delovanju se zapiše v temeljno notranjerevizijsko listino, ki jo sprejme uprava in potrdi nadzorni svet. V podjetjih, kjer so se zavezali k uporabi standardov, so dolžni najmanj enkrat na pet let izvesti zunanjo neodvisno presojo kakovosti notranjerevizijske dejavnosti. Zunanji presojevalec oceni skladnost njenega delovanja s standardi ter v svojem pisnem poročilu predstavi tudi ključne ugotovitve in priporočila za izboljšanje. Notranji revizorji nudijo zagotovila, da so upravljalske strukture in procesi primerno zasnovani in da uspešno delujejo ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti priporočajo možne izboljšave. Od razvitosti upravljanja podjetja je odvisno, na kaj se osredotočajo v manj razvitih na izvajanje nepovezanih revizij, priporočila na podlagi primerjave obstoječega stanja s predpisi in drugimi zahtevami, v bolj razvitih pa na ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja, razen presojanja skladnosti z ustreznimi predpisi tudi primerjave s kodeksi upravljanja in drugimi dobrimi praksami upravljanja. Spodbujati mora primerno etično ravnanje in delovanje v skladu z vrednotami podjetja. Notranji revizorji običajno nudijo zagotovila na treh področjih celovitega obvladovanja tveganj; ta področja so: 10 procesi obvladovanja tveganj (njihovo oblikovanje in delovanje); ravnanje s ključnimi tveganji (in njihovo obvladovanje), vključno z uspešnostjo kontrol in drugih odzivov nanje; zanesljiva in primerna ocena tveganj in poročanje o stanju tveganj in kontrol. Notranji revizor lahko svetuje na področju obvladovanja tveganj. Priporoča se, da se jasno določi njegova vloga pri tem, kar naj potrdi tudi nadzorni svet. Z načrtom notranjerevizijskega delovanja naj bi se zagotovila pridobitev zadostnih dokazov za ocenjevanje uspešnosti obvladovanja tveganj in notranjih kontrol. S svojimi ugotovitvami in priporočili seznanja upravo in nadzorni svet v svojem letnem poročilu, lahko tudi v medletnih poročilih, če tako zahtevano ali dogovorjeno Delovanje nadzornega sveta in revizijske komisije 9 Neposredno prevzeti mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ki jih izdaja Inštitut notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors, IIA, Florida, ZDA) ter Kodeks notranjerevizijskih načel in Kodeks poklicne etike notranjega revizorja, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. 10 IIA Position Paper: The Role of Internal Auditing in Enterprise-wide Risk Management, januar 2009, stran 3. Združenje nadzornikov Slovenije 7

8 Kakšna je vloga nadzornega sveta in njegove revizijske komisije? Kako sodelujeta z notranjim revizorjem? Zakon o gospodarskih družbah (odslej ZGD-1) v svojem 280. členu med nalogami revizijske komisije med drugim izrecno opredeljuje spremljanje učinkovitosti notranjih kontrol, notranje revizije in sistemov za obvladovanje tveganj ter sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja. Uprava je odgovorna za uvedbo in vzdrževanje ureditve obvladovanja tveganj, nadzorni svet pa jo mora pri tem vzpodbujati in nadzirati ustreznost delovanja in poročanja o tem. Zaupanje interesnih skupin podjetja je za njegovo dolgoročno uspešnost zelo pomembno - gotovo je večje, če je obvladovanje tveganj v podjetju primerno in tudi ustrezno predstavljeno. Nadzorni svet tudi potrjuje načrt notranjerevizijskega delovanja, pripravljen na podlagi presoje ocene tveganj vodstva. Za področja ključnih tveganj se morajo načrtovati notranje revizije, z ustrezno postavljenimi cilji. Med njimi je tudi ocenjevanje učinkovitosti notranjih kontrol in uspešnosti ureditve obvladovanja tveganj. Kjer takšne ureditve še niso vzpostavljene, naj bi notranji revizor vzpostavitev vzpodbujal in pri tem imel vso podporo nadzornega sveta. Sestavine dobrega upravljanja so sicer odvisne od posameznega podjetja, a nekaj je skupnih značilnosti med drugim nadzorni svet prevzema dokončno pristojnost in odgovornost za delovanje in posle podjetja, uspešne prakse obvladovanja tveganj in določanje stopnje sprejemljivosti tveganj. COSO predstavlja vlogo nadzornega sveta pri nadzoru nad obvladovanjem tveganj kot: poznavanje obsega, do katerega je uprava vpeljala uspešno celovito obvladovanje tveganj v podjetju, zavedanje in strinjanje z ravnijo tveganj, ki jih je podjetje voljno sprejeti; pregledovanje tveganj podjetja in njihovo preučevanje v primerjavi z ravnijo sprejemljivih tveganj; ocenjevanje večine pomembnih tveganj in ali jih poslovodstvo primerno obravnava. V nekaterih podjetjih je za centralno obvladovanje tveganj v celotnem podjetju zadolžena posebna služba ali pa te odgovornosti prevzame kdo od zaposlenih ob siceršnjih svojih drugih zadolžitvah (risk manager) njegove zadolžitve: vzpostavitev ustreznih usmeritev; določitev vlog in odgovornosti in pomoč pri opredeljevanju ciljev pri uvajanju; uokvirjenje pristojnosti in odgovornosti v poslovnih enotah; spodbujanje ustreznih sposobnosti v podjetju; usmerjanje povezave z drugimi aktivnostmi poslovnega načrtovanja in vodenja; vpeljava skupnega jezika obvladovanja tveganj in skupnih ukrepov; olajšanje protokolov poročanja; poročanje o stanju predsedniku uprave, vključno s priporočenimi dejanji. Združenje nadzornikov Slovenije 8

9 Nadzorni svet naj bi poskrbel za ustrezne upravljalske procese in pridobil zagotovila o uspešnosti obvladovanja tveganja in notranjih kontrol. Revizijska komisija mu je pri tem v pomoč z nadziranjem ocenjevanja sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj, z razumevanjem namena pregleda notranjih kontrol s strani notranjih in zunanjih revizorjev in pridobivanjem poročil o pomembnih ugotovitvah in priporočilih, vključno z odzivi uprave in drugih odgovornih zaposlenih. Nadzorni svet lahko usmerja notranjo revizijo, da mu je v pomoč pri preiskovanju, ocenjevanju, poročanju in/ali podajanju priporočil za izboljšanje. Notranja revizija je lahko poslovodstvu in nadzornemu svetu tudi v pomoč v svoji svetovalni vlogi pri prepoznavanju, ocenjevanju in uvajanju metodologij obvladovanja tveganj in notranjih kontrol. Nadzorni svet oziroma njegova revizijska komisija sta aktivno vključena tudi v presojo kakovosti notranjerevizijskega delovanja - predsednik vsaj enega od teh organov je v okviru presoje intervjujan, sicer pa tudi obravnavata poročilo presojevalca Sodelovanje z notranjim revizorjem Notranji revizor (odgovoren za notranjerevizijsko dejavnost) je ključni sogovornik revizijske komisije in nadzornega sveta in notranjerevizijsko delovanje je tisto, ki jima je predvsem v pomoč pri izvajanju njunih nadzornih nalog. A za to morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za njeno delovanje, predvsem možnost neodvisnega delovanja, ustrezna kadrovska zasedba in možnost nenehnega izpopolnjevanja. Revizijska komisija jih je dolžna preverjati in v primeru pomanjkljivosti nanje opozoriti nadzorni svet. Neodvisnost delovanja notranje revizije se formalno omogoči s primerno organizacijsko umeščenostjo (štabna služba, neposredno podrejena upravi), z neomejenim dostopom do revizijske komisije in nadzornega sveta, do uprave in drugih zaposlenih in do vseh informacij, s samostojnim načrtovanjem in izvajanjem notranjerevizijskih nalog, s poročanjem neposredno upravi ter revizijski komisiji in nadzornemu svetu. Ključni pogoji delovanja se zapišejo v temeljni notranjerevizijski listini, ki jo sprejme uprava in potrdi nadzorni svet (na podlagi priporočila revizijske komisije) in ki se mora po potrebi tudi dopolnjevati ali spreminjati. Priporoča se, da se revizijska komisija in nadzorni svet občasno z notranjim revizorjem pogovorita tudi brez prisotnosti uprave in drugih zaposlenih ter da so kontakti predsednika revizijske komisije z njim redni, tudi izven sej komisije. Nadzorni svet na predlog revizijske komisije tudi potrjuje načrt notranjerevizijskega delovanja ter se seznanja z njenimi poročili (obravnavanimi predhodno na sejah revizijske komisije). Seznanjen mora biti tudi s poročilom zunanjega presojevalca kakovosti notranjerevizijskega delovanja. Običajno je presojevalec tudi povabljen na sejo revizijske komisije, da osebno predstavi svojo oceno in priporočila ter odgovarja na zastavljena vprašanja. Združenje nadzornikov Slovenije 9

10 3. INFORMACIJE O POSLOVANJU 3.1. Vrste informacij V podjetju se pripravlja vrsta informacij o poslovanju o načrtovanem in uresničenem poslovanju, tako računovodske kot druge informacije. Njihova vsebina in oblika ter stopnja zanesljivosti je odvisna od uporabnikov informacij. Zunanjim uporabnikom je namenjeno zakonsko predpisano letno poročilo in v podjetjih s predpisano revizijo računovodskih izkazov tudi z največjo možno stopnjo zanesljivosti. Podjetje mora pri svojem poslovanju upoštevati različna pričakovanja svojih interesnih skupin: lastnikov, posojilodajalcev, kupcev in dobaviteljev, zaposlenih, države, lokalnih in drugih skupnosti in organizacij. O izpolnjevanju njihovih pričakovanj naj tudi uravnoteženo poroča. Tako o družbeni odgovornosti ali trajnostnem poslovanju poroča že večina podjetij, a marsikje je prikaz neuravnotežen s siceršnjim delovanjem podjetja. Večina informacij o poslovanju v podjetju se pripravlja zaradi notranjih potreb z namenom postavljanja ciljev in spremljanja njihovega uresničevanja. Njihova vsebina in oblika naj bi bila prilagojena potrebam notranjih uporabnikov mednje se uvrščata tudi nadzorni svet in njegova revizijska komisija. Med najpomembnejše informacije o poslovanju sodijo računovodske. Za zunanje računovodske informacije o uresničenem poslovanju (namenjene zunanjim uporabnikom) je priprava predpisana. Upoštevati je treba računovodske standarde (slovenske ali mednarodne, odvisno od zakonskih zahtev ali odločitve skupščine podjetja). Podjetje je dolžno izbrati svoje računovodske usmeritve in ocene v okviru možnosti, ki jih standardi dopuščajo, tako da zagotovijo resnično in pošteno poročanje. Pri pripravi notranjih računovodskih informacij običajno podjetja sicer uporabljajo podatke iz predpisanega knjigovodstva, s tem da lahko vključujejo tudi določene ocene ali poenostavitve, pa tudi drugačne računovodske usmeritve in ocene 11, ki sicer pri pripravi letnih računovodskih izkazov niso dovoljene podjetje o njih samostojno odloča, glede na notranje informacijske potrebe. Uporabniki teh informacij morajo biti seznanjeni z notranjimi računovodskimi usmeritvami in ocenami in drugimi notranjimi pravili, še posebej, če se bistveno razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo pri pripravi letnega poročila (na primer drugačno vrednotenje zalog, drugačne amortizacijske stopnje in podobno). 11 Računovodske usmeritve oziroma računovodske rešitve so načela, dogovori, pravila in postopki, ki jih uporablja poslovodstvo pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov. V bistvu gre za metode vrednotenja postavk v računovodskih izkazih. Računovodske ocene so ocene prihodnjih poslovnih dogodkov, kot so dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, slabitve sredstev, rezervacije. Združenje nadzornikov Slovenije 10

11 Notranje informacije o poslovanju v marsikaterem podjetju pripravlja posebna služba, imenovana kontroling. Kontroling običajno označuje dejavnost, ki skrbi za usmerjanje in izvajanje aktivnosti pri načrtovanju, za spremljanje uresničenega in analiziranje odstopanj ter poročanja o tem, vključno s predlogi ukrepov. S kontrolingom se tudi označuje način vodenja, kjer se odloča na podlagi informacij o uresničenem v primerjavi z načrtovanim in sprejemajo ukrepi za odpravo negativnih odstopanj in okrepitev pozitivnih. Primerjave uresničenega z načrtovanim in s primerljivim preteklim obdobjem so ustrezne le, če so informacije pripravljene metodološko enako, ob upoštevanju enakih računovodskih usmeritev in ocen, z enako razvrstitvijo informacij, izračuni kazalnikov in drugih pokazateljev in kazalcev na enak način. Spremljanje uresničevanja načrtov mora biti redno, jasno in pregledno, odmiki morajo biti zadovoljivo pojasnjeni. Menim, da bi kontroling ali notranje računovodstvo v svojem najširšem smislu moralo delovati kot»skrbnik informacij«, ki bi poskrbel za opredeljevanje in spremljanje informacijskih potreb odločevalcev na vseh ravneh v podjetju in izven njega; odzivanje nanje oblikovanje ustreznih poročil, njihovo pripravljanje in poročanje v dogovorjenih rokih; prav tako naj bi bil odgovoren za opredeljevanje zahtev za računalniško podporo. V praksi se še prepogosto dogaja, da so sprejete odločitve o nakupu računalniške podpore ali njeni nadgradnji brez jasno vnaprej opredeljenih informacijskih potreb. Tudi kasnejše zahtevane dopolnitve podpore niso zadostno usklajene med njeni uporabniki, kar povzroča nepotrebne stroške in zamude. Kontroling skrbi za obvladovanje notranje ekonomije, medtem ko notranja revizija za sistematično pregledovanje področij ključnih tveganj (predvsem preventivno) in ocenjevanje uspešnosti obvladovanja tveganj in notranjih kontrol. Za uspešno dolgoročno poslovanje sta potrebni obe dejavnosti Kakovostne značilnosti informacij V nadaljevanju so predstavljene kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, kot jih predpisujejo računovodski standardi, a smiselno se morajo takšne zahteve upoštevati tudi pri pripravi katerekoli informacije za odločanje: razumljivost računovodski izkazi so razumljivi, če jih uporabniki, ki dovolj dobro poznajo poslovno in gospodarsko delovanje in računovodstvo ter dovolj prizadevno proučujejo informacije, razumejo brez težav; Združenje nadzornikov Slovenije 11

12 ustreznost postavke v računovodskih izkazih morajo imeti ustrezne lastnosti, torej biti zaželene, potrebne in koristne, ob tem pa na ustreznost vplivata tudi njihova vrsta in bistvenost; informacije so ustrezne, če pomagajo uporabnikom sprejemati oziroma popravljati ali potrjevati poslovne odločitve, ter bistvene, če lahko njih opustitev ali napačna navedba vpliva na njihove poslovne odločitve, zasnovane na računovodskih izkazih; zanesljivost postavke v računovodskih izkazih ne smejo vsebovati pomembnih napak in pristranskih stališč; primerljivost računovodske izkaze je treba sestavljati tako, da je omogočena primerjava med postavkami v računovodskih izkazih istega podjetja za različna leta, pa tudi med različnimi podjetji. Zanesljivost kot kakovostna značilnost računovodskih izkazov in tudi celotnega računovodenja obsega še zahtevo po previdnosti in po dajanju prednosti vsebini pred obliko. Naša prihodnost je negotova, zato je treba poslovne dogodke obravnavati razumno in premišljeno ob upoštevanju možnih posledic. Pri predstavljanju poslovnih dogodkov je treba tudi izhajati iz vsebine dogodka, ki naj ima prednost pred njegovo pravno obliko. Uprava je dolžna zagotoviti, da so računovodski izkazi in druge informacije za notranje in zunanje uporabnike pripravljeni v skladu s temi zahtevami, revizijska komisija pa je dolžna neoporečnost računovodskega poročanja preverjati in s tem tudi upoštevanja teh zahtev, še posebej pri preverjanju letnega poročila (več o tem v nadaljevanju) Poročila za nadzorni svet ZGD-1 v 272. členu predpisuje: uprava vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu svetu o: - načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja; - donosnosti podjetja, še posebej donosnosti lastnega kapitala; - poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju podjetja, in - poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost podjetja; nadzorni svet lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih; uprava mora obveščati nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje podjetja in z njim povezanih podjetij; uprava mora nemudoma po sestavi predložiti letno poročilo nadzornemu svetu (z revizorjevim poročilom in predlogom za uporabo bilančnega dobička); nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem podjetja in pomembneje vplivajo na položaj podjetja ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj; poročila morajo ustrezati načelu vestnosti in verodostojnosti. Združenje nadzornikov Slovenije 12

13 Med nalogami revizijske komisije je v 280. členu opredeljeno tudi spremljanje postopka računovodskega poročanja in nadzorovanje neoporečnosti finančnih informacij podjetij ter druge naloge po statutu ali sklepu nadzornega sveta. Revizijska komisija poročila za nadzorni svet pregleduje predvsem z vidika metodološke neoporečnosti in zanesljivosti. 4. LETNO POROČILO 3.1. Sestavitev Podjetje mora za vsako poslovno leto sestaviti letno poročilo in ga javno objaviti. Poslovno leto mora odražati ciklus poslovanja podjetja in torej ni nujno enako koledarskemu. Letno poročilo podjetja, ki je zavezano reviziji 12, je sestavljeno je iz računovodskega in poslovnega poročila, računovodsko poročilo 13 pa sestoji iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom. Poslovno poročilo mora podati pošten prikaz (uravnoteženo in celovito analizo) razvoja in izidov poslovanja podjetja ter njegovega finančnega položaja, tudi informacije glede varstva okolja in delavcev ter ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila. ZGD-1 zahteva, da mora podjetje (v poslovnem poročilu) predstaviti vse vrste najpomembnejših tveganj, sicer pa je poudarek na finančnih tveganjih. V poročilu naj se predstavijo cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj podjetja, tudi ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej prikazujejo. Iz poročila morajo uporabniki razbrati izpostavljenost podjetja cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom. Tveganja in varovanja pred tveganji naj se predstavljajo, kot so dejansko prisotna oziroma se izvajajo v podjetju - še prevečkrat se v letnih poročilih zapisujejo splošna predstavljanja vseh vrst tveganj (povzeta iz standardov oziroma strokovne literature), tudi nepomembnih (npr. valutnih, čeprav podjetje večino poslov izvaja v evrih). Podjetje naj predstavi le pomembna tveganja in načine, kako jih obvladuje, da ne ogrozijo uresničevanja zastavljenih ciljev Podjetju, ki ni zavezano k reviziji, ni treba sestaviti izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala in poslovnega poročila. 13 Izraz računovodsko poročilo uporablja ZGD-1, v računovodskih standardih se uporablja pojem računovodski izkazi. 14 B. Vezjak: Razkritja v letnih poročilih 2008 v času finančnih pretresov. Iks 1 2/09. Združenje nadzornikov Slovenije 13

14 V poslovnem poročilu se predstavijo tudi pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj podjetja, aktivnosti podjetja na področju raziskav in razvoja ter obstoj njegovih podružnic. Podjetje, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, vključi v svoje poslovno poročilo izjavo o upravljanju podjetja, ki med drugim vključuje sklicevanje na kodekse upravljanja in odstopanja od njih ter opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v podjetju v povezavi s postopkom računovodskega poročanja. 15 Temeljne in predpisane zahteve: poročati je treba o vseh zadevah, pomembnih za uporabnika letnega poročila pri njegovem sprejemanju odločitev, in to resnično in pošteno, jasno in pregledno. Razkritja so predpisana z ZGD-1 in računovodskimi standardi, njihov obseg je odvisen tudi od opredelitve pomembnosti zadev v posameznem podjetju in njegove presoje, katere informacije uporabniki njegovega letnega poročila pričakujejo in potrebujejo ter od okoliščin, v katerih podjetje posluje. Podjetje mora zagotoviti ustrezne informacije, ki pomagajo uporabnikom sprejemati oziroma popravljati ali potrjevati poslovne odločitve. ZGD-1 je predpisal dve novi vrsti razkritij (prvič vključene v letnih poročilih za leto 2008) - predstavitev: operacij (vrste in poslovni namen), ki jih podjetje ne izkazuje v bilanci stanja, če so tveganja in koristi, ki iz njih izhajajo, pomembne in če je razkritje teh tveganj ali koristi nujno za oceno finančnega stanja podjetja; transakcij, ki jih je podjetje začelo s povezanimi strankami in sicer za vsa velika podjetja, srednja podjetja, ki so delniške družbe in vsa podjetja, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu. Obvladujoče (nadrejeno) podjetje mora sestaviti tudi skupinsko (konsolidirano) letno poročilo - sestavine in zahteve glede jasnosti in preglednosti so enake kot za letno poročilo. Dodatno je treba vključiti razkritja glede pobotanja posameznih sredstev in obveznosti do njihovih virov ter nastanka konsolidacijskih razlik in konsolidacijskega popravka kapitala. Predstavijo se tudi informacije o oblikovanju konsolidacijske skupine. Skupino sestavljajo: obvladujoče podjetje; podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu; podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov 16. Pridružena podjetja ne sestavljajo skupine, v konsolidirane računovodske izkaze se vključijo na podlagi kapitalske metode. 15 Peti odstavek 70. člena ZGD-1, spremenjen z ZGD-1B točka Uvoda v SRS (2006). Združenje nadzornikov Slovenije 14

15 3.2. Revidiranje V 57. členu ZGD-1 je predpisano, katere družbe so zavezane revidiranju: velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila (zahteve so enake za revidiranje konsolidiranega letnega poročila). Z izrazom revizor je v ZGD-1 poimenovana revizijska družba ali samostojni revizor, ki ima po zakonu o revidiranju dovoljenje za revidiranje. Podjetja morajo v letnem poročilu razkriti zneske, porabljene za revizorja, ter posebej zneske, porabljene za revidiranje letnega poročila, druge storitve dajanja zagotovil, storitve davčnega svetovanja in druge nerevizijske storitve. Dajanje zagotovil je širši pojem kot revidiranje, vključuje tudi preiskovanje in druge posle dajanja zagotovil 17. Revizorjevo poročilo mora vsebovati 18 : uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom; opis namena in obsega revidiranja ter uporabljenih revizijskih standardov 19 ; revizijsko mnenje; pojasnjevalni odstavek; mnenje o (ne)usklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom poslovnega leta; datum in revizorjev podpis Pristojnosti nadzornega sveta V skladu s 60.a členom ZGD-1 (sprejetim z ZGD-1B) morajo organi vodenja in nadzora podjetja skupno zagotavljati, da so letna poročila z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju podjetja, sestavljena in objavljena v skladu z ZGD-1, slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Letno poročilo in njegove sestavne dele morajo podpisati vsi člani poslovodstva podjetja. 17 V novem zakonu o revidiranju, Z-Rev-2, uveljavljenim julija 2008, je v tretjem odstavku 3. člena opredeljeno:»drugi posli dajanja zagotovil so revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov. V razlagalnem slovarju (december 2006) v okviru mednarodnih standardov revidiranja in mednarodnih stališč o revidiranju je posel dajanja zagotovil opredeljen kot posel, v katerem strokovnjak oblikuje sklep, ki je namenjen povečanju stopnje zaupanja predvidenih uporabnikov, ki niso odgovorna oseba, o izidu ovrednotenja ali merjenja obravnavane zadeve na podlagi sodil. 18 Opredeljeno je v 57. členu ZGD-1 ter dodatno v stališčih Slovenskega inštituta za revizijo. 19 Uporabljajo se mednarodni standardi revidiranja. Združenje nadzornikov Slovenije 15

16 Pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnim poročilom so predpisane v 282. členu in sicer mora: preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, pri tem ima pravico pregledati in preveriti vse podlage zanj; o ugotovitvah preveritve sestaviti pisno poročilo za skupščino navesti, v kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje podjetja med poslovnim letom; zavzeti stališče do revizorjevega poročila; navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali ga potrjuje. Revizijska komisija mu je pri tem v pomoč med nalogami v 280. členu ZGD-1 je izrecno navedeno tudi ocenjevanje sestavljanja letnega poročila s predlogom nadzornemu svetu Sodelovanje z zunanjim revizorjem Obstaja vrsta izrecnih zahtev ZGD-1 (v 280. členu) glede sodelovanja revizijske komisije z zunanjim revizorjem: spremljanje obvezne revizije računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov; pregledovanje in spremljanje neodvisnosti revizorja letnega poročila, zlasti dodatnih nerevizijskih storitev; predlaganje nadzornemu svetu imenovanje revizorja; sodelovanje pri določitvi pomembnejših področij revidiranja; sodelovanje pri pripravi pogodbe z revizorjem; sodelovanjem z revizorjem pri reviziji letnega poročila medsebojno obveščanje o glavnih zadevah. 4. SKLEPNE MISLI Nadzornemu svetu in njegovi revizijski komisiji so pri izpolnjevanju njunih zadolžitev v pomoč informacije, ki jih pripravi in predloži uprava in njene strokovne službe ter zunanji in notranji revizorji. Kaj je sistem obvladovanja tveganj v podjetju in kako ga spremljati in nadzirati, kako preverjati notranje kontrole, kakšne naj bodo informacije o poslovanju, na kaj biti pozoren pri njihovi uporabi, kako naj bo sestavljeno letno poročilo, kako postopati pri izbiri zunanjega revizorja, kaj pričakovati od revizorjev in kako z njimi sodelovati le nekaj vprašanj, na katere smo poskušali odgovoriti v prispevku. Združenje nadzornikov Slovenije 16

17 4. VPRAŠANJA ZA PREVERJANJE ZNANJA 1. Kaj je tveganje in kako se tveganja razvrščajo? 2. Kateri so dejavniki tveganj? 3. Kateri so možni odzivi na tveganja? 4. Kaj je sistem (ureditev) obvladovanja tveganj? 5. Katere so prednosti sistema obvladovanja tveganj? 6. Kaj je kontrolno okolje? 7. Kaj so notranje kontrole? 8. Kakšen je namen preverjanja notranjih kontrol s strani zunanjih in notranjih revizorjev? 9. Kakšna je vloga notranje revizije? 10. Kako je nadzorni svet lahko v podporo notranji reviziji? 11. Kako revizijska komisija sodeluje z notranjim revizorjem? 12. Kakšna so lahko računovodska pravila pri pripravi notranjih računovodskih informacij? 13. Kaj je kontroling? 14. Katere so lastnosti kakovostnih informacij? 15. S katerimi informacijami je uprava dolžna seznanjati nadzorni svet in kako pogosto? 16. Kaj vključuje letno poročilo in kaj konsolidirano letno poročilo? 17. Kaj predstavlja pojem dajanje zagotovil? 18. Katere so pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnim poročilom? 19. Kakšne naloge ima revizijska komisija pri izbiri zunanjega revizorja? 20. Kako revizijska komisija sodeluje z zunanjim revizorjem? 5. VIRI IN LITERATURA COSO: Internal Control Integrated Framework, Executive Summary. B. l., COSO: Enterprise Risk Management Integrated Framework. September 2004, COSO: Internal Control Integrated Framework, Guidance on Monitoring Internal Control Systems, Introduction, januar 2009, IIA: Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Združenje nadzornikov Slovenije 17

18 IIA Position Paper: The Role of Internal Auditing in Enterprise-wide Risk Management. The Institute of Internal Auditors, januar 2009, Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje članov nadzornih svetov in Združenje Manager, , spremembe in dopolnitve dne in dne , Načela korporativnega upravljanja OECD, (izvirnik: OECD Principles of Corporate Governance, OECD 2004). Socius, d. d., Ljubljana, januar Slovenski računovodski standardi. Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana Spremembe slovenskih računovodskih standardov Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana 2008, Uradni list Republike Slovenije 119/08, UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Blanka Vezjak: Tveganja pri poslovanju. Iks 5/08. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana Blanka Vezjak: Poslovni procesi in obvladovanje tveganj, IKS 6/08. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana Blanka Vezjak: Notranje kontrole in obvladovanje tveganj. Iks 8/08. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana Blanka Vezjak: Vloga notranje revizije pri upravljanju, ravnanju s tveganji in njihovem obvladovanju, gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Slovenski inštitut za revizijo, april Blanka Vezjak: Načrtovanje notranjerevizijskega delovanja, gradivo za izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizor. Slovenski inštitut za revizijo, april Blanka Vezjak: Ocenjevanje tveganj. Iks 6/09. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana Blanka Vezjak: Razkritja v letnih poročilih 2008 v času finančnih pretresov. Iks 1 2/09. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uradni list Republike Slovenije 42/06 in popravek 60/06. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A). Uradni list Republike Slovenije 10/08. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B). Uradni list Republike Slovenije 68/08. Združenje nadzornikov Slovenije 18

19 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C). Uradni list Republike Slovenije 42/09. Zakon o revidiranju. Uradni list Republike Slovenije, št. 65/08. Združenje nadzornikov Slovenije 19