DIPLOMSKO DELO ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE NA PODROČJU PRAVNIH OSEB

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE NA PODROČJU PRAVNIH OSEB Študentka: Polonca Bahor Naslov: Dobliče Črnomelj Številka indeksa: Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek Črnomelj, februar 2008

2 2 PREDGOVOR Vsak državljan se kdaj sreča z opravki v javni upravi in takrat se sooča z mnogo težavami, kot so lahko delovni čas, čakalna vrsta, nepopolni dokument,»pošiljanje«na druge organizacije, spet čakanje v vrsti... Mnogo ljudi pravi, da je stik z javno upravo kot nočna mora, saj upravo doživljajo kot»okostenel birokratski aparat, za katerega je značilno stanje v vrstah in ogromna izguba časa«(pličarič, 2002, str.19). Državna uprava si prizadeva, da bi državljanom, poslovnim partnerjem in vsem zaposlenim v državni upravi preko elektronskega poslovanja ponudila poenotene in učinkovite storitve, ki bi kar v največji meri zadovoljevale njihove potrebe. Državljani danes pričakujejo veliko več, kot so kdajkoli prej. Želijo si javno upravo z osebno obravnavo, učinkovitim odzivanjem na posamezne okoliščine in življenjske situacije vsakega posameznika. Nadalje lahko podjetja s pomočjo elektronskega poslovanja z upravo precej poenostavijo svoje delovne procese in ker obveznosti do države hitreje in učinkoviteje opravljajo preko svetovnega spleta, se lažje osredotočijo na svoje poslovanje. V diplomski nalogi so opisane možnosti elektronskega poslovanja med Davčno upravo Republike Slovenije in zunanjimi subjekti, predvsem pravnimi osebami. Davčna uprava Republike Slovenije je konec leta 2003 preko internetnega portala edavki vzpostavila sodobno in varno elektronsko davčno poslovanje, s katerim je davčnim zavezancem omogočila modernejši, prijaznejši in kakovostnejši način izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti ter medsebojno izmenjavo določenih podatkov. Pri pisanju diplomske naloge sem si poleg literature pomagala z izdelanimi navodili, okrožnicami in priročniki Davčne uprave Republike Slovenije, zakoni, ki opredeljujejo davčno poslovanje in z različnimi spletnimi stranmi. Navedla sem tudi praktične izkušnje pri uvajanju storitev in naredila kritično presojo in analizo stanja.

3 3 KAZALO 1. UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in trditve diplomske naloge Namen Cilji Trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja ELEKTRONSKO POSLOVANJE Opredelitev elektronskega poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja Vrste elektronskega poslovanja Pravne podlage Tehnična varnost DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DURS Organizacija DURS Naloge in poslanstvo DURS E-DAVKI Portal edavki Odprti del portala edavki Pooblaščanje Postopek prijave Elektronsko davčno poslovanje na zaprtem delu portala Pogoji in pravilna uporaba Prijava v edavke Vstop v edavke Vpogled v lastne podatke Samostojno urejanje pooblastil Delo z elektronskimi davčnimi dokumenti Prednosti elektronskega davčnega poslovanja Prednosti elektronskega davčnega poslovanja za davčne zavezance Prednosti elektronskega davčnega poslovanja za DURS Slabosti elektronskega davčnega poslovanja E-DAVKI NA PODROČJU PRAVNIH OSEB Davek na dodano vrednost REK obrazci Kontrolni podatki za dohodnino Davek od dohodkov pravnih oseb SKLEP POVZETEK ABSTRACT SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE SEZNAM UPORABLJENIH VIROV... 44

4 4 1. UVOD 1.1. Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi so opisane možnosti elektronskega poslovanja z Davčno upravo Republike Slovenije. V današnji informacijski družbi postaja eden od ključnih elementov rešitev, ki bi na čim bolj učinkovit način omogočila komunikacijo med davčnimi zavezanci in davčno upravo oziroma nudila čim več storitev, ki bi jih zavezanci opravljali od doma. Te rešitve pa morajo biti enostavne, dostopne, hitre, varne in primerne za vse nivoje in stopnje izobraženosti uporabnikov. V začetnih poglavjih diplomske naloge so opredeljeni osnovni pojmi o elektronskem poslovanju ter predstavljena zakonodaja oziroma formalno pravni viri, ki jih je potrebno upoštevati pri elektronskem poslovanju. V nadaljevanju je predstavljena ureditev Davčne uprave Republike Slovenije ter opisano elektronsko davčno poslovanje. V zaključku so prikazani postopki oddaje davčnih obrazcev za pravne osebe, oddanih po elektronski poti preko sistema edavki Namen, cilji in trditve diplomske naloge Namen Namen diplomske naloge je prikazati, kaj elektronsko poslovanje je, predstaviti in analizirati elektronsko davčno poslovanje v Sloveniji, katere storitve je mogoče opraviti elektronsko in na kakšen način ter prednosti, ki jih nudi, pa tudi slabosti elektronskega davčnega poslovanja Cilji Elektronsko poslovanje, ki se nanaša na poslovanje z javno upravo, kamor spada tudi Davčna uprava Republike Slovenije, racionalizira delo v podjetju, predvsem pa prihrani čas. Prav tako je elektronsko davčno poslovanje ključnega pomena tudi za uspešno in kontinuirano delovanje Davčne uprave v prihodnosti. Z izvajanjem transakcij preko interneta se zmanjšujejo stroški, razbremenjuje delo zaposlenih, dosega velike časovne prihranke, kar se vse odraža v večji učinkovitosti in preglednosti Davčne uprave. Pričakuje se lahko tudi večjo točnost opravljenih storitev, večje število obravnavanih in rešenih zahtevkov in hitrejše reševanje postopkov Trditve V diplomski nalogi bomo poskušali dokazati naslednje trditve: učinkovitost Davčne uprave je odvisna od stopnje elektronskega poslovanja elektronsko davčno poslovanje je slabo razvito

5 5 manjša podjetja premalo uporabljajo portal edavki nepoznavanje prednosti elektronskega poslovanja so vzrok za neuporabljanje edavkov 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Diplomska naloga temelji na predpostavki, da se bodo davčni zavezanci v prihodnosti pogosteje odločali za uporabo edavkov zaradi pomanjkanja časa in nižjih stroškov. Elektronsko poslovanje kaže trend naraščanja, zato je posodabljanje e-poslovanja nujno. Omejitve pri pisanju diplomske naloge predstavlja predvsem problem pridobivanja ažurnih podatkov, saj se informacije in podatki s tega področja vsakodnevno spreminjajo in dopolnjujejo Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bomo obravnavali elektronsko poslovanje v Davčni upravi Republike Slovenije, pri čemer bomo uporabili poslovno raziskavo. Uporabili bomo deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu strukture, delovanja in razvoja elektronskega poslovanja v Davčni upravi Republike Slovenije. Uporabljena bo metoda kompilacije, saj bomo do spoznanj prišli preko stališč, sklepov in opazovanj drugih avtorjev iz knjig, člankov in internetnih gradiv ter jih ustrezno citirali. Uporabili bomo tudi metodo deskripcije ( opis elektronske oddaje...).

6 6 2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE Elektronsko poslovanje je postalo sestavni del poslovnih procesov in vse bolj prežema tudi delo celotne javne uprave, saj omogoča poenostavitev raznih postopkov in krajša odzivni čas vedno prepočasne uprave. V današnjem času, ko smo priča nenehno spreminjajočemu okolju in raznim reformam, je učinkovit informacijski sistem pogoj za dobro in nemoteno delovanje. Ker je elektronsko poslovanje izredno širok pojem, so v nadaljevanju predstavljene različne definicije elektronskega poslovanja Opredelitev elektronskega poslovanja V splošnem lahko elektronsko poslovanje opredelimo kot način delovanja, organiziranja ter notranjega in zunanjega sodelovanja informacijskega sistema, ki je podprt z dosežki informatike in telekomunikacijskih tehnologij: aplikacijami, storitvami in tehnološko infrastrukturo ( Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov, 2003, str.26). Pojem elektronsko poslovanje (v nadaljnem besedilu: e-poslovanje) izhaja iz angleškega izraza»electronic Commerce«ali»e-Commerce«in je nastal v trgovini in industriji. V začetku se je nanašal na vsa gospodarska področja in je obsegal elektronski način dela, predvsem izmenjavo podatkov. Sčasoma se je e-poslovanje razširilo na druga negospodarska področja, izraz e-poslovanje pa je ostal, kljub temu, da ni več odražal prvotno mišljene vsebine ( Toplišek, 1998, str.4 ). E-poslovanje pomeni predvsem poslovati»elektronsko«in sicer na naslednjih področjih: povezovanju med potrošniki in organizacijami, notranjemu poslovanju v organizaciji, poslovanju med organizacijami, poslovanju znotraj državne administracije in poslovanju s pravnimi in fizičnimi osebami ( Jerman Blažič, Klobučar, Perše, 2001, str.13 ). Danes označuje elektronsko poslovanje izraz e business, ki označuje celoten sklop poslovanja s posredovanjem računalnika. Tako obliko poslovanja določajo naslednje lastnosti ( Jerman Blažič, 2001a, str ): 1. Način dela: gre za elektronsko izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij, kot je internet 2. Vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, nudenje pomoči na daljavo, storitve državne uprave in podobno 3. Udeleženci poslovanja: posamezniki, organizacije, državna uprava V Beli knjigi o elektronskem poslovanju v majhnih in srednjih podjetjih naletimo na eno najširših opredelitev, ki pravi, da je elektronsko poslovanje proces poslovnih aktivnosti, kjer se uporabljajo elektronske tehnologije, metodologije in postopki, pa tudi eno najožjih, ki opiše elektronsko poslovanje kot poslovni odnos, kjer partnerja uporabljata računalnike in omrežja pri izvedbi prodaje ali nakupa storitve ali blaga ( Bela knjiga, 1997, str.8 ) Razvoj elektronskega poslovanja Čeprav je elektronsko poslovanje doseglo buren razvoj s pojavom in razmahom interneta,

7 7 segajo njegovi začetki še pred izbruh poslovne rabe interneta. Poslovna uporaba računalnikov se je bliskovito razširila najprej za obvladovanje področja računovodstva, obračunavanja plač, pripravo poročil načrtovalcem in upravljalcem ter kasneje tudi na področje računalniškega načrtovanja proizvodnje ( Kovačič in drugi, 2004, str.266 ). Ravno računalniško načrtovanje proizvodnje in kasnejša avtomatizacija in robotizacija ter povezovanje z ostalimi poslovnimi funkcijami je pripeljalo do potrebe po sprotnem zagotavljanju proizvodnih virov in v ta namen tudi v neposredno povezovanje organizacij s svojimi dobavitelji. Tako so organizacije z namenom medsebojnega sodelovanja razvile lastne podatkovne in komunikacijske standarde ter svoje računalnike povezovale v omrežja ( Kovačič, 1998, str. 23 ). Devetdeseta leta so z razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta prinesla preobrat, kateremu smo priča danes. Svetovni splet je poslovanje pocenil ter omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti. Tako je odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost ter zagotovil, da je ekonomija postala globalna. Elektronsko poslovanje poteka po različnih zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščajo intranet omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja in ekstranet, to je intranet, ki je preko javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev, kot so bančna omrežja, omrežje plačilnega prometa, omrežja državne uprave. Najpogostejša oblika odprtih sistemov je omrežje internet. Tu je na voljo veliko različnih storitev, npr. elektronska pošta, svetovni splet ( Jerman Blažič in drugi, 2001, str ) Vrste elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje je pomembno pri poslovanju na naslednjih področjih: pri povezovanju med potrošniki in organizacijami, notranjemu poslovanju organizacij, poslovanju med organizacijami in poslovanju državne administracije med seboj in občani ali organizacijami. Po ocenah analitikov pomeni elektronsko poslovanje med podjetji, merjeno v vrednosti transakcij, najpomembnejši delež poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja, od elektronskega bančništva do sodelovanja v virtualnih organizacijah. Elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki je pogosto zmotno opredeljeno kot najpomembnejša oblika elektronskega poslovanja. Razlog je v tem, da nam je kot potrošnikom najbližja, saj jo v vsakdanjem življenju najpogosteje srečujemo (elektronsko trgovanje, izobraževanje na daljavo... ). Posebno področje elektronskega poslovanja pa predstavlja vrsta, kjer kot subjekt nastopa javna oziroma državna uprava. Čeprav je pobuda za razvoj in razmah elektronskega poslovanja nastala v poslovnem okolju, je zaradi pozitivnih rezultatov pomemben tudi razvoj elektronskega poslovanja javne in državne uprave ( Kovačič in ostali, 2004, str. 268 ). Glede na interakcije med subjekti v e-poslovanju so se v teoriji in v praksi oblikovale različne vrste poslovanja med tremi subjekti: javno upravo, poslovnimi subjekti ( podjetji ) in potrošniki ( državljani ). Iz spodnje slike je razvidna kombinacija vseh vrst interakcij, ki jih lahko imenujemo tudi elektronske tržne poti.

8 8 Tabela 1: Glavne vrste e-poslovanja: JAVNA UPRAVA (angl. Government ) POSLOVNI SUBJEKTI (angl. Business ) POTROŠNIKI / DRŽAVLJANI (angl. Costumers / Citizens ) JAVNA UPRAVA (angl. Government ) G2G (npr. koordinacija ) G2B (npr. informiranje ) G2C (npr. informiranje ) POSLOVNI SUBJEKTI (angl. Business ) B2G (npr. oskrba ) B2B (npr. e-trgovina ) B2C (npr. e-trgovina ) POTROŠNIKI / DRŽAVLJANI (angl. Costumers / Citizens ) Vir: Penger, 2001, str.65. C2G (npr. davki ) C2B (npr. primerjava cen ) C2C (npr. dražbe ) Glede na akterje, vpletene v elektronsko poslovanje, so na področju javne uprave znane naslednje oblike elektronskega poslovanja ( Kričej, 2002, str. 33 ): G2G» Government to Government«. Pomeni e-storitve, ki se izvajajo znotraj javne uprave. Urejajo odnose, ki so značilni za interakcijo znotraj javne uprave, med referenti, oddelki, ministrstvi. Značilne aplikacije so tiste, ki omogočajo pridobivanje in posredovanje podatkov tako znotraj istega organa kot tudi med organi na lokalni, regionalni in državni ravni G2B» Government to Business«. Pomeni e-storitve za poslovne, gospodarske subjekte. Opredeljuje odnose, ki so značilni za interakcijo med javno upravo in poslovnimi subjekti. Najznačilnejše so aplikacije, ki omogočajo prijavo davkov, izboljšanje delovanja sistema javnih naročil, razvoja aplikacij za izpolnjevanje obrazcev in preglednosti procesa državnega nadzora nad poslovanji podjetij G2C»Government to Citizen«. Pomeni e-storitve za državljane, značilne za interakcijo med javno upravi in državljani. Sem sodijo aplikacije, ki so najbolj izpostavljene ali najuporabnejše za državljane. Omogočajo posredovanje različnih informacij v spletu, oddajo elektronskih vlog, plačevanje upravnih taks v spletu, iskanje zaposlitve, oddajo dohodninske napovedi, podaljšanje dokumentov, pridobitev dovoljenj. Razvoj gre v smer, kjer bi državljani iz enega mesta ( osebnega računalnika, posebnih kioskov ) dostopali do različnih organov javne uprave. Tem trem pa se bo v prihodnosti gotovo pridružila še četrta: G2EU ( angl. Government to European Union): javna uprava Evropska unija. Oznake G2G, G2B in G2C so splošno uveljavljene in se uporabljajo tudi v državah članicah

9 9 Evropske unije in drugih državah po svetu. Elektronske storitve v razvoju dosežejo različne stopnje e-poslovanja, ki jih izražamo z ocenami od 0 do 4. Posamezne stopnje elektronskega poslovanja pomenijo ( Kričej, 2002, str.33 ): 0 Ni informacije: informacije o storitvi niso dostopne na spletu 1 Informacije: dostopne so samo informacije o storitvi v internetu ( opis postopka, zakonodaja... ) 2 Interakcija: omogočeno je shranjevanje obrazcev ali vlog iz interneta v osebni računalnik. Obrazce ali vloge je mogoče natisniti 3 Dvosmerna interakcija: omogočeno je izpolnjevanje obrazcev ali vlog v internetu, kar vključuje tudi avtentikacijo. Z izpolnjenim obrazcem ali vlogo se po internetu izvede določena storitev 4 Transakcija: omogočena je izvedba celotne storitve po internetu, vključno z izpolnjevanjem obrazcev in vlog, avtentikacijo, plačevanjem in posredovanjem odločb, potrdil ali drugih oblik rezultatov zaključene storitve po internetu Lestvica je povzeta po metodologiji» egovernment indicators for benchmarking eeurope«, ki je uveljavljena pri spremljanju akcijskih načrtov eeurope in eeurope Pravne podlage Z vse večjo uveljavitvijo elektronskega poslovanja se je moralo tudi pravo in njegova pravila prilagoditi novim okoliščinam. Informacijsko pravo delimo na pravo o elektronskem poslovanju in elektronskih storitvah, pravo informacijske intelektualne lastnine, pravo varstva elektronskih podatkov ter računalniško kazensko pravo.vse našteto se nanaša tako na zasebni kot tudi na javni sektor ( Berčič in Čebulj, 2004, str. 237 ). Tudi že na samem začetku razvoja e-uprave je bilo jasno, da njen razvoj ne bo mogoč v obstoječih normativnih okvirih, saj uvaja celo vrsto novih organizacijskih izhodišč, ki jih klasična uprava ni poznala. Ta izhodišča so naslednja: uporaba elektronskih dokumentov namesto papirnatih v vseh fazah izvajanja upravnih postopkov, uvajanje digitalnega podpisa namesto klasičnega lastnoročnega podpisa, izvajanje storitev na daljavo brez osebnega stika s stranko ( Vintar in Grad, 2004, str ). Evropska komisija je leta 1997 v svojem poročilu zapisala, da je elektronsko ali digitalno podpisovanje bistveno za povečanje varnosti in zaupanja v odprta omrežja. Bonska vladna deklaracija pa je elektronsko podpisovanje ravno tako definirala kot ključno vprašanje elektronskega poslovanja. Komisija Združenih narodov za mednarodno gospodarsko pravo pa je že leta 1996 sprejela Modelni zakon o elektronskem poslovanju ( Silič in ostali, 2001, str ). Republika Slovenija je zakonodajo s področja pravne ureditve elektronskega poslovanja sprejela dokaj zgodaj, leta 2000, in je med prvimi državami, ki so sprejele zakonodajo na področju elektronskega poslovanja in podpisovanja. Uprava se mora tako pri opravljanju upravnih nalog in postopkov ravnati po različnih zakonih, predpisih in drugih strateških dokumentih, zato so bile za uvedbo elektronskega poslovanja v Sloveniji potrebne številne

10 10 normativne spremembe. Sprejeli so se novi ali spreminjali obstoječi zakoni in podzakonski predpisi. Temeljni zakon, po katerem se morajo ravnati vsi organi javne uprave, je Zakon o splošnem upravnem postopku, ki predpisuje splošen način ravnanja upravnih in drugih organov. Dopolnjen je bil tako, da omogoča elektronsko poslovanje državnih organov z državljani. Uvaja številne spremembe in dopolnitve, ki omogočajo racionalizacijo upravnih postopkov in širok razmah e-poslovanja javne uprave. Zakon med drugim določa, da se lahko vloga (zahteve, obrazci, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja ), če ni drugače predpisano, pošlje organu tudi elektronsko. Ena izmed novosti, ki poenostavlja postopke, je uvedba upravne overitve podpisov, predpisov in kopij. Pomembna novost je overitev elektronske kopije listine, ki omogoča širok razmah e-poslovanja in elektronskega vlaganja vlog. Novost je tudi vročitev po elektronski poti. Zakon dovoljuje tudi izdajanje elektronskih odločb in hranjenje elektronskega gradiva ( Zakon o splošnem upravnem postopku, 2005 ). Najbolj pomemben pa je Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 57 z dne ( v nadaljnem besedilu ZEPEP ) in iz njega izhajajoča Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje ( v nadaljnem besedilu: uredba ). ZEPEP je pravno izenačil elektronsko obliko poslovanja z dosedanjim klasičnim papirnatim poslovanjem, razen v nekaterih primerih, za katere je potrebna strožja obličnost in jih ZEPEP posebej našteva. Zakon v poglavjih opisuje oziroma opredeljuje, kaj so podatki v elektronski obliki, kaj je elektronsko sporočilo, kakšnim zahtevam mora zadostiti navaden in varen elektronski podpis, kaj je časovni žig. Zakon opredeljuje še podatke in sredstva za elektronsko podpisovanje, podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa, kvalificirana in navadna potrdila, delovanje overiteljev, ki so nujen pogoj za uporabo elektronskih podpisov. Prav tako je pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznal enako veljavo, kot jo ima lastnoročni podpis na papirju ali kakšnem drugem mediju. V 28.členu ZEPEP določa vse, kar mora biti razvidno iz takega potrdila ( npr. navedba, da gre za kvalificirano potrdilo, ime oziroma psevdonim imetnika potrdila, podatki za preverjanje e-podpisa, začetek in konec veljavnosti potrdila, varen e-podpis overitelja, ki je potrdilo izdal...). Podatke in sredstva za e-podpisovanje je prepovedano uporabljati brez vednosti podpisnika ali imetnika potrdila. (Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, 2000 ). Uredba pa ureja tehnične pogoje za delovanje overiteljev, elektronsko podpisovanje in časovno žigosanje (Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje, 2000 ). Zakon o varstvu osebnih podatkov ureja varstvo osebnih podatkov, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov in uporabi le-teh. Osebni podatek je podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2004 ) Zakon o varstvu potrošnikov ureja pravice potrošnikov pri ponudbi, prodaji in drugih

11 11 oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti organov javne uprave in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Zakon med drugim varuje imetnike elektronskih naslovov pred zlorabo nenaročenega oglaševanja po elektronski pošti ( Zakon o varstvu potrošnikov, 2004 ). Pravilnik o prijavi overiteljev in vodenju registra overiteljev v Republiki Sloveniji ureja postopke prijave overiteljev, njihov vpis v javni register overiteljev v Republiki Sloveniji in vodenju tega registra. ( Pravilnik o prijavi overiteljev in vodenju registra overiteljev v Republiki Sloveniji, 2001 ) 2.5. Tehnična varnost Zaščita preprečuje neregistriranim uporabnikom dostop do virov sistema ( programov, podatkov ), preprečuje notranjim uporabnikom izvajanje nelegalnih posegov v sistem ter preprečuje izvajanje raznih sumljivih storitev, ki bi lahko kakorkoli škodovale sistemu ( npr. virusi ). Mehanizmi, ki omogočajo vzdrževanje varnosti, so: - overitev: brez poprejšnje overitve ( preko registracije, prijave ) uporabnik ne more dostopati do virov sistema. Uporabnik se lahko prijavi z uporabniškim imenom ter geslom, digitalnim potrdilom, šiframi PIN, pametnimi karticami - avtorizacija ( preverjanje upravičenosti dostopa ): registriranim uporabnikom se dodeli nivo dostopa, določi se, do katerih objektov in virov smejo dostopati in do katerih ne. Avtorizacija se omogoča s kontrolo dostopa do določenega vira na podlagi seznamov pooblaščenih ali pa tudi s filtriranjem in šifriranjem podatkov - spremljanje, sledenje in nadzor uporabnikov: omogoča spremljati, kdo ob določenem času dostopa do sistema in kaj počne ter omogoča odkrivati nedovoljene posege v sistem. Izvaja se na nivoju operacijskega sistema z orodji za spremljanje in z dnevniki transakcij - varovanje omrežja in preprečevanje vdorov z odkrivanjem vdorov in poskusov vdora: izvaja se z uvedbo požarnega zidu, z dnevniki in alarmiranjem ob nevarnostih vdora - zaščita proti virusom s protivirusnimi programi: omogoča odkrivanje, odstranjevanje virusov, pregledovanje in filtriranje vsebine, ki prihaja v sistem iz svetovnega spleta ter dobro odzivnost in podporo uporabnikom ( nadgradnjo z novimi profili virusov ) - administracija in vzdrževanje nivoja zaščite: vzdrževanje varnostnih kopij podatkov omogoča možnost restavriranja na stanje pred izpadom ali pojavom napak v sistemu - šifriranje podatkov na nivoju aplikacije: omogoča zaščito vsebine spletnih strani ter zaščito in šifriranje sporočil ob prenosu skozi medij. Sporočila se šifrirajo z uporabo javnih in zasebnih ključev, digitalnim potrdilom oziroma se opremijo z digitalnim podpisom Tehnologije za varne in nadzorovane transakcije: - kriptografija ( šifriranje in dešifriranje ): šifriranje je pretvorba podatkov v obliko, ki je nepooblaščena oseba ne more razumeti, dešifriranje pa je obratni proces, ki pretvori šifrirane podatke v original, ki je razumljiv vsakomur. Kriptografija se

12 12 uporablja ob prenosu pomembnih podatkov, kot so podatki o kreditni kartici - zasebni in javni ključi: pri šifriranju in dešifriranju z zasebnim ključem morata pošiljatelj in prejemnik uporabljati isti zasebni ključ za šifriranje in dešifriranje. Sam prenos ključa s strani pošiljatelja do prejemnika pa ni varen. Pri šifriranju in dešifriranju z javnim ključem prejemnik in pošiljatelj uporabljata tako zasebni kot javni ključ. Do javnega ključa ima vpogled vsakdo, zasebni ključ pa hrani le njegov lastnik. Pošiljatelj šifrira sporočilo s prejemnikovim javnim ključem, prejemnik pa nato s svojim zasebnim ključem sporočilo dešifrira. Podobno se uporabljajo asimetrični algoritmi za digitalno podpisovanje, kjer je zasebni ključ namenjen podpisovanju, javni ključ pa overjanju podpisnika - digitalni podpis: če želimo poslati neko sporočilo, moramo imeti poseben program, ki iz sporočila z matematičnim postopkom pripravi izvleček. Takšen izvleček se s pomočjo zasebnega ključa šifrira v naš digitalni podpis. Digitalni podpis vključimo v dokument in vse skupaj šifriramo po postopku javnega ključa. Prejemnik nato s pomočjo svojega zasebnega ključa dešifrira dokument - digitalno potrdilo : digitalno potrdilo je elektronski ekvivalent osebni izkaznici. S pomočjo digitalnega potrdila se prepričamo, ali je dokument res poslal pošiljatelj. Digitalno potrdilo omogoča izvajanje poslovnih aktivnosti ter izkazovanje identitete na svetovnem spletu. Vsebuje naše ime, naslov, serijsko številko, rok uporabe, kopijo našega javnega ključa in digitalni podpis izdajatelja kartice. Pri digitalnem potrdilu ne potrebujemo svojega zasebnega in javnega ključa, ampak le javni ključ overitelja digitalnih potrdil - pametna kartica: je plastična kartica z vgrajenim mikroprocesorjem in spominom, namenjena univerzalni uporabi identifikaciji, finančnim transakcijam, telefoniranju ipd. Ko jo vstavimo v bralnik, prenese podatke v računalnik. Je bolj varna od magnetne kartice, ker se lahko sama uniči, če prevečkrat vnesemo napačno geslo - požarni zid: uporablja se kot vmesnik za komunikacijo iz zunanjega sveta navznoter v sistem. Omogoča zaščito zasebnega omrežja in podatkov red uporabniki drugih omrežij, blokiranje določenih zunanjih dostopov oziroma domen, filtriranje vsebine, ki jo uporabniki zahtevajo in odločanje o tem ali jo posredovati naprej ali ne. Lahko je vmesnik iz sistema navzven v zunanji svet. Omogoča filtriranje podatkov, anonimnost uporabnikov za zunanji svet, omogoča varen dostop do zunanjih virov ( svetovnega spleta), presoja, do česa smejo uporabniki dostopati in do česa ne.

13 13 3. DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DURS 3.1. Organizacija DURS Davčna uprava Republike Slovenije ( v nadaljevanju DURS ) je bila ustanovljena 1. julija Pred tem datumom sta obstajali dve službi, ki sta pokrivali področje davkov in sicer Služba družbenega knjigovodstva, ki se je kar nekajkrat prestrukturirala in preimenovala, nazadnje leta 1994 v Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ter Republiška uprava za javne prihodke ( v nadaljevanju RUJP). RUJP je opravljala naloge na področju obdavčenja fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov, Agencija pa je nadzirala plačevanje davkov pravnih oseb. Z združitvijo teh dveh služb je nastala enotna davčna služba, t.j. Davčna uprava Republike Slovenije, ki je pod eno streho zbrala vse davčne zavezance pravne in fizične osebe. Organizacijo Davčne uprave Republike Slovenije lahko vidimo iz slike 1, ki predstavlja organigram DURS-a. DURS je kot organ v sestavi Ministrstva za finance sestavljen iz Generalnega davčnega urada, 14 davčnih uradov, ustanovljenih za posamezno območje, in Posebnega davčnega urada. Davčni uradi imajo še izpostave, kot dislocirane notranje organizacijske enote, ki pokrivajo področja posameznih upravnih enot. Davčne urade določa Uredba o določitvi davčnih uradov davčne uprave RS in njihovih sedežev, naloge in organizacijo davčne službe pa ureja Zakon o davčni službi. DURS vodi generalni direktor, ki je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru za finance. Slika 1: Organigram DURS Vir: DURS, 2005

14 Naloge in poslanstvo DURS Na spletnih straneh se Davčna uprava Republike Slovenije obiskovalcu predstavlja s svojimi nalogami opravljanja davčne službe, ki obsegajo: pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev; opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju; preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa; prisilna izterjava denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in na podlagi zakona, ki ureja prekrške; izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav; sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja davkov; proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja; opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona. Davčna uprava Republike Slovenije izvaja naloge davčne službe v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčevanje in postopek v zvezi z obdavčevanjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu z Zakonom o davčni službi. Generalni davčni urad organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje; organizira delo davčnih uradov; nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek; zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčevanja in drugih predpisov z delovnega področja službe; organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe; opravlja davčne preiskave in razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe; odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov; vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register; zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe; vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja dela službe; določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno poslovanje; predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe; določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe; pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe; skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU; skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodeluje z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema; sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami; skrbi za obveščanje javnosti o delu službe; opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi. Davčni uradi na svojem območju odmerjajo in pobirajo davke ter vodijo o tem predpisane evidence, odločajo o davčnem postopku na prvi stopnji, opravljajo kontrolo in inšpekcijske

15 15 preglede davčnih zavezancev, vzdržujejo davčni register, izvajajo postopke prisilne izterjave davkov, izvršujejo vračila preveč plačanih davkov in še druge predpisane naloge (Zakon o davčni službi, 2004 ). Enake naloge opavlja tudi Posebni davčni urad, le da za celotno območje Slovenije in samo za določene pravne subjekte: banke in hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo posebne in klasične igre na srečo, borze in borzno-posredniške hiše, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško-depotne družbe ter vse največje gospodarske družbe, katerih skupni prihodki v preteklem davčnem letu presegajo ,40 EUR. Osnovno poslanstvo Davčne uprave Republike Slovenije je učinkovito pobiranje davkov v dobro države in njenih državljanov ter zagotavljati davčnim zavezancem storitve najvišje kakovosti in jim tako pomagati pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti s pošteno in nepristransko uporabo davčnih predpisov. V preteklosti se je to večinoma izvajalo s posebnimi obrazci v papirni obliki, kar pa se je s časom izkazalo za neučinkovito in zamudno, tako za davčnega zavezanca kot za samo davčno administracijo. Primer: Zavezanec je moral oddati napoved v papirni obliki, iz katerega so na pristojnem davčnem uradu podatke pretvorili v elektronsko obliko, primerno obstoječemu davčnemu informacijskemu sistemu. Ker pa je informacijska tehnologija v nenehnem razvoju, zahteve davčnih zavezancev oziroma uporabnikov po čim večji učinkovitosti in ažurnosti pa vedno večje, se je moralo tudi na davčnem področju marsikaj spremeniti. Zaradi svojega poslanstva, t.j. učinkovitega pobiranja davkov ter strategije e- uprave, se je bilo potrebno tudi v davčni upravi odločiti za elektronsko poslovanje z vsemi davčnimi dokumenti, za katere je to poslovanje smiselno.

16 16 4. E-DAVKI Elektronsko poslovanje prinaša splošno znane prednosti in prihranke v primerjavi s papirnim poslovanjem, zato naj bi tudi elektronsko davčno poslovanje davčnim zavezancem ponudilo udobno, preprosto in varno poslovanje z Davčno upravo Republike Slovenije po elektronski poti. DURS je že v svojem strateškem načrtu za obdobje začrtala kot pomembno nalogo vzpostavitev elektronskega davčnega poslovanja, ki je prineslo številne prednosti za davčne zavezance in davčno administracijo. Hkrati pa takšno poslovanje pomeni tudi večjo učinkovitost pobiranja davkov s čim manjšimi stroški ter večjo vzpodbudo davčnim zavezancem k izvajanju načela prostovoljnega izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti. Slika 2: edavki v EDP Vir: Brošura edavki elektronsko davčno poslovanje, 2004, str. 4. Slika 2 prikazuje možnost poslovanja davčnega zavezanca z DURS-om. Dosedanji način izpolnjevanja davčnih obveznosti s strani davčnih zavezancev je temeljil in še temelji predvsem na klasičnem oziroma papirnem poslovanju, z vložitvijo predpisane davčne napovedi ali davčnega obračuna v določenem roku, po pošti ali pa neposredno pri davčnem uslužbencu, v času uradnih ur davčnega organa. Z razvojem elektronskega poslovanja pa je zavezancem omogočena oddaja različnih dokumentov preko svetovnega spleta oziroma sistema edavki neposredno, brez fizičnega obiska uradnih prostorov davčnega organa. Pomemben razlog za uvedbo elektronskega davčnega poslovanja je bilo tudi približevanje Slovenije k polnopravnemu članstvu v Evropsko unijo, ki je pogojevalo obvezno prilagajanje pravnih predpisov Slovenije s predpisi Evropske unije, tako na davčnem področju, kot tudi na področju uvedbe elektronskega poslovanja v javni upravi.

17 Portal edavki DURS je v decembru 2003 na internetnem naslovu vzpostavila spletni portal edavki, ki omogoča pravno ustrezno ter varno elektronsko poslovanje davčnih zavezancev, t.j. fizičnih in pravnih oseb ter drugih uporabnikov z DURS. Glavni namen sistema edavki je elektronsko izpolnjevanje in oddajanje davčnih obrazcev preko svetovnega spleta, pri čemer sistem uporabnikom prinaša še številne druge prednosti, kot so vpogled v lastne registracijske podatke v davčnem registru, določene vgrajene aritmetične in logične kontrole, ki pri izpolnjevanju davčnih obrazcev uporabnika opozarjajo na napake, pregled arhiva vseh lastnih oddanih davčnih obrazcev, samostojno ali posredno pooblaščanje drugih fizičnih ali pravnih oseb za poslovanje preko sistema edavki v imenu davčnega zavezanca. Sistem edavki je razdeljen na tri dele: (Glasilo DURS Dacar, 2003, št. 5-6, str.4 ) Javni del Javni del portala je dostopen vsem. Vsebuje splošne informacije ter predstavitev sistema edavki, služi pa tudi kot vstopna točka do zaščitenega dela sistema edavki za davčne zavezance. Del za davčne zavezance Del za davčne zavezance je zaščiten in do njega lahko dostopajo samo registrirani uporabniki, ki se v sistem prijavijo z digitalnim potrdilom. Del za davčne zavezance je ločen za fizične osebe ter za samostojne podjetnike in pravne osebe Skrbniški del Skrbniški del sistema edavki je tako kot za davčne zavezance zaščiten, do njega pa imajo dostop le registrirani uslužbenci DURS-a. Skrbniški del je namenjen nadzoru delovanja edavki Odprti del portala edavki Javni del portala edavki je dosegljiv vsem registriranim in tudi neregistriranim uporabnikom sistema. Neregistrirani uporabniki sistema edavki so uporabniki, ki nimajo ustreznega digitalnega potrdila, katerega za dostop na to spletno stran tudi ne potrebujejo. Poleg splošnih informacij o prednostih, ki jih nudi elektronsko davčno poslovanje uporabnikom, ter drugih pojasnil o samem sistemu in delovanju edavkov, so na tem delu portala uporabnikom ponujeje tudi naslednje elektronske storitve, kot so: - obrazec za oddajo napovedi, ki ga lahko računalniško izpolnijo, natisnejo in po pošti ali osebno dostavijo davčnemu organu ( za te uporabnike torej ni mogoč elektronski podpis in elektronska oddaja napovedi ) - vsa navodila in pomoč pri izpolnjevanju napovedi - informativni izračun dohodnine - postopek elektronske prijave v sistem edavki

18 Pooblaščanje Pooblastila nam v življenju prihranijo marsikatero pot pri urejanju papirjev. Tudi poslovanje v edavkih omogoča pooblaščanje drugih pravnih ali fizičnih oseb, da v imenu davčnega zavezanca pripravijo ali vložijo dokument. Z možnostjo pooblaščanja edavki omogočajo dve zelo uporabni stvari: dostop do sistema davčnim zavezancem brez računalniške opreme organizacijo poslovnega procesa med odgovornimi osebami znotraj in zunaj organizacije (Brošura edavki elektronsko davčno poslovanje, 2004, str.10 ) Uporabnikom, ki niso registrirani v sistemu edavki, je na tem delu portala dana možnost posebnega obrazca in postopek za pooblastitev, s katerim lahko pooblastijo drugo osebo, ki ima digitalno potrdilo, za izpolnitev, elektronski podpis in elektronsko oddajo njihove napovedi ( pravilno izpolnjen obrazec je treba poslati po pošti ali osebno dostaviti pristojnemu davčnemu uradu oziroma izpostavi, ki ji mora davčni zavezanec predložiti napoved za odmero dohodnine ). Pristojni davčni organ nato preko pooblaščene osebe prejeto pisno pooblastilo vnese v ustrezno aplikacijo v skrbniškem portalu edavkov in to podpiše s svojim službenim elektronskim podpisom. Od tega trenutka dalje lahko pooblaščenec za pooblastitelja opravi v zaprtem - osebnem delu portala vsa dejanja v obsegu pooblastila, ki mu ga je pooblastitelj dal: - vnos ( pravica do priprave dokumenta) - vlaganje ( pravica do vložitve dokumenta na DURS ) - pregled ( pravica do pregledovanja vloženih dokumentov ) Na identičen način se opravi tudi morebitni kasnejši preklic ali omejitev pooblastila. Najbolj pogosti primeri pooblaščanja: - vsi člani družine vložijo pisne vloge, s katerimi pooblastijo enega člana, ki je nosilec digitalnega potrdila za oddajo napovedi za dohodnino - razdelitev pooblastil posameznikom v organizaciji v skladu z delitvijo dela in odgovornosti v poslovnem procesu organizacije - omejena pooblastila za pripravo določenih dokumentov (ne pa tudi njihovo podpisovanje) se dodelijo računovodskemu servisu - davčni zavezanec brez potrebne računalniške opreme v celoti pooblasti drugo osebo za opravljanje davčnega poslovanja Postopek prijave Edavki so javno dostopni spletni servis za elektronsko davčno poslovanje, s katerim prijavljeni davčni uporabniki poslujejo z DURS. Uporabnik portala edavki lahko postane vsak davčni zvezanec, ki ima računalnik z ustrezno opremo in dostop do interneta. Minimalna konfiguracija strojne opreme zajema: - Pentium III ali boljši procesor (odvisno od operacijskega sistema)

19 19 - pomnilnik 64MB RAM ali več (odvisno od operacijskega sistema ) - grafično kartico, ločljivost 800 x oprema za varno shranjevanje digitalnega potrdila : nameščen bralnik ActivCard s pametno kartico oziroma namesto tega USB ključ ( digitalno potrdilo lahko uporabnik shrani tudi na lokalni disk, vendar ga je zaradi varnosti zelo priporočljivo hraniti na mediju, ki ga je mogoče odstraniti in shraniti na varno mesto ) - 5 MB praznega prostora na trdem disku (za namestitev varnostnih komponent in začasnih datotek ) - prosto vtičnico USB (za bralnik USB) v primeru USB ključa, namesto pametne kartice - internetno povezavo hitrosti 32 kps ali hitrejšo Minimalna konfiguracija programske opreme: - nameščeni Windows XP, Windows 2000, Windows 2003 Server ali Windows Me, Linux Pingo 2.0. ( z vsemi aktualnimi paketi za posodobitev in varnostnimi popravki), zahteve za namestitev omenjene programske opreme so opisane na - podporo slovenskemu naboru znakov - ActivCard Gold različica 2.2. ( za pametne kartice ) - Internet Explorer 5.5 ali Netscape 7.0 ( z vsemi aktualnimi paketi posodobitev ) - Mozilla ali 1.5. Postopek registracije v sistemu edavki je sestavljen iz treh korakov: - pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila - prevzem in namestitev potrdila - prijava v sistem edavki Slika 3: Postopek pridobitve digitalnega potrdila in prijava v sistem edavki Vir: Brošura edavki elektronsko davčno poslovanje za poslovne subjekte, 2004, str. 2. Prva dva koraka, ki sta pogoj za uspešno prijavo uporabnika v sistem edavki, nista v domeni DURS-a. Digitalno potrdilo, ki ga imenujemo tudi certifikat, v elektronskem poslovanju nadomešča osebno legitimacijo davčnega zavezanca. S potrdilom in pripadajočim zasebnim ključem vzpostavi davčni zavezanec z edavki varno komunikacijsko povezavo prek spleta. Davčno elektronsko poslovanje je zelo občutljivo.

20 20 Zanesljiva politika varovanja zasebnosti davčnega zavezanca in podatkov je zato ena temeljnih načel elektronskega načina poslovanja. Potrebno je torej zagotoviti varno poslovanje z uporabo najsodobnejše tehnologije, zakonskimi določbami in uporabnikovo osebno odgovornostjo (Brošura edavki elektronsko davčno poslovanje, 2004, str. 6-7). Bodoči uporabnik mora zato za uspešno prijavo v sistem predhodno pridobiti eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil pooblaščenih overiteljev (CA certifikatska agencija): SIGEN-CA za fizične in za pravne osebe, SIGOV-CA za institucije javne uprave in njihove zaposlene, overitelj Center Vlade RS za informatiko; AC NLB za uporabnike elektronskih bančnih storitev (Klik, Proklik+), overitelj Nova Ljubljanska banka d.d.; POŠTArCA za fizične osebe in za pravne osebe, overitelj Pošta Slovenije d.o.o.; HALCOM CA za uporabnike elektronskih bančnih storitev (Proklik), overitelj Halcom informatika d.o.o.. Zgoraj našteti overitelji nudijo svojim uporabnikom tudi vse potrebne informacije in pojasnila, ki se nanašajo na prevzem in namestitev digitalnega potrdila. Postopek prevzema in namestitve digitalnega potrdila je v pristojnosti izdajateljev. Pred postopkom prijave v sistem edavki je treba najprej na računalnik namestiti pridobljeno digitalno potrdilo. Po navodilih, ki jih davčni zavezanec prejme od overitelja digitalnih potrdil, opravi postopek prevzema in namestitve digitalnega potrdila na računalnik. Od zahteve za pridobitev digitalnega potrdila zavezanec v nekaj dneh prejme dve gesli. Po overiteljevih navodilih opravi postopek prevzema in nastavitve, ki vključuje: - sprejem gesla za prevzem po navadni pošti ( avtorizacijska koda ) - sprejem drugega gesla za prevzem po elektronski pošti ( referenčna številka ) - na overiteljevi spletni strani vnese obe gesli - po overiteljevih navodilih opravi prevzem digitalnega potrdila - s pomočjo obeh gesel se prenese digitalno potrdilo in se shrani v računalnik ali na prenosljiv medij (pametna kartica, USB ključ ). Pametna kartica je plastična kartica v velikosti kreditne kartice z vgrajenim čipom, torej gre za mini računalnik. Ta omogoča varno generiranje, shranjevanje in uporabo ključev ter digitalnih potrdil. Za uporabo pametne kartice moramo poznati geslo in PIN. Najpomembnejša značilnost pametne kartice je, da zasebnega ključa ni mogoče izvoziti iz varnega dela čipa v nešifrirani obliki. Za uporabo pametne kartice moramo imeti na računalnik priklopljen bralnik pametnih kartic. Zaradi varnosti overitelj digitalnih potrdil pošlje avtorizacijsko kodo in referenčno številko po različnih poteh, ker tako ni možnosti zlorabe, kajti eno geslo brez drugega ne deluje. Namestitev digitalnega potrdila lahko traja nekaj minut, odvisno od hitrosti uporabnikovega računalnika oziroma njegove povezave z internetom.v tem postopku se na računalnik naloži komponenta za elektronsko podpisovanje.

21 21 Slika 4: Prejem gesel po različnih poteh Vir: /OpenPortal/Pages/Registration/DigicertRequestIndividual.aspx Ko se na računalnik uspešno namesti digitalno potrdilo, se nadaljuje z naslednjim korakom, in sicer s prijavo v sistem edavki. Pred prijavo v edavke sistem preveri ustreznost podatkov in veljavnost kvalificiranega digitalnega potrdila bodočega uporabnika pri overitelju, kakor tudi v davčnem registru. V primeru, da se ti podatki popolnoma ujemajo, sistem ponudi bodočemu uporabniku v podpis splošne pogoje poslovanja v sistemu edavki, s katerimi ga opozori na pravila zakonitega in poštenega načina uporabe tega poslovanja. V primeru, da se bodoči uporabnik strinja s splošnimi pogoji, jih elektronsko podpiše in s tem je postopek registracije končan. Takoj po elektronskem podpisu splošnih pogojev lahko uporabnik vstopi na javnem delu portala edavki v zaprti (varni) del, ki je na voljo le registriranim uporabnikom Elektronsko davčno poslovanje na zaprtem delu portala Kot je že bilo omenjeno, je v osebni del portala edavki mogoče vstopiti preko javnega portala edavki. Ta vstop je mogoč le za registrirane uporabnike sistema edavki, ki so imetniki ustreznih in veljavnih kvalificiranih digitalnih potrdil. Osebni del portala je ločen na podportale za fizične osebe, za samostojne podjetnike posameznike in za pravne osebe. Od kategorije oziroma statusa davčnega zavezanca je tako odvisen tudi obseg elektronskih davčnih storitev, ki mu jih je dovoljeno izvajati. Uvodna stran tega dela portala je označena z identifikacijskimi podatki o konkretnem uporabniku in z njegovo davčno številko, tako da uporabnik v vsakem trenutku ve, za koga (zase ali kot pooblaščenec za pooblastitelja) opravlja določena dejanja v tem sistemu. V posebnem meniju pa je izmed pomembnejših elektronskih storitev uporabniku na razpolago vpogled v lastne registracijske podatke, samostojno urejanje pooblastil v sistemu in delo z določenimi dokumenti (Brošura edavki elektronsko davčno poslovanje za poslovne subjekte, 2004, str. 2) Pogoji in pravilna uporaba S tem ko uporabnik vstopi v pogodbeno razmerje z DURS-om, hkrati potrjuje, da je sposoben biti nosilec pravic in obveznosti iz tega pogodbenega razmerja. Obvezuje se, da

22 22 bo spletno stran edavki uporabljal na zakonit način ter da bo varoval svoj varni elektronski podpis oziroma osebno geslo ter zasebni ključ in jih ne bo predajal tretjim osebam v uporabo ali na vpogled. Uporabnik nosi odgovornost za vso škodo, ki je bodisi posredno ali neposredno povzročena zato, ker so tretje nepooblaščene osebe uporabile dostop do spletnih strani. Uporabnik se tudi zaveže, da bo ob upoštevanju uporabniških navodil zagotovil najvišjo možno raven varnostnih ukrepov, ki bodo zagotavljali minimiziranje tveganj nepooblaščenega pristopa, spreminjanja in izgubo podatkov ter tako obvestil DURS o vseh morebitnih nepravilnostih v zvezi s temi določili. Prav tako se uporabnik obveže, da ne bo: - pošiljal na te spletne strani take vsebine, ki vsebujejo računalniške viruse ali druge vsebine, ki bi lahko poškodovale, spremenile ali motile funkcionalnost teh spletnih strani, programske opreme itd. - zbiral in shranjeval podatkov o drugih osebah s teh spletnih strani - uporabil te spletne strani za protipravno ravnanje ali vzpodbudil tretjo osebo, da bi storila kaj takega - oddal ali prenesel na te spletne strani katerokoli diskriminatorno, klevetniško ali drugače nezakonito vsebino - uporabil te spletne strani za lažno predstavljanje - pošiljal vsebine, za katere nima pravne osnove, da jih lahko prenese - spremenil, poškodoval ali zbrisal vsebino, oddano ali vsebovano na teh straneh - namerno motil oziroma prekinjal tok komunikacij v katerikoli smeri med uporabniki in temi spletnimi stranmi - se skliceval na poslovno povezavo oziroma predstavljal katerikoli poslovni subjekt ali drugo organizacijo, za katero nima pooblastila - oddal ali prenesel nezahtevane reklamne, promocijske ali podobne nadlegujoče vsebine DURS lahko, po svoji lastni presoji, odpove ali začasno prepreči dostop in uporabo teh spletnih strani brez predhodnega opozorila iz kateregakoli razloga, predvsem pa zaradi kršenja teh pogojev in pravil uporabe ali katerega drugega ravnanja, za katerega DURS, po svoji lastni presoji meni, da je nezakonit oziroma škodljiv do tretjih oseb. V primeru odpovedi uporabnik ne bo več imel pooblastila za dostop do območja spletnih strani za prijavljene uporabnike in DURS bo uporabila vsa potrebna sredstva oziroma ukrepe za izvedbo te odpovedi. Prav tako lahko uporabnik odpove sklenjeno pogodbeno razmerje z DURS. Če je za sklenitev pogodbenega razmerja uporabil različne varne elektronske podpise različnih overiteljev, je za vsak elektronski podpis sklenil posebno pogodbeno razmerje z DURS in zato lahko vsako razmerje tudi samostojno odpove. Odpoved, preklic ali izguba določenega varnega elektronskega podpisa pri določenem overitelju posledično pomeni tudi razvezo pogodbenega razmerja z DURS za ta elektronski podpis. DURS na svoji spletni strani ponuja tudi povezave na druge spletne strani, vendar le kot koristen dodatek. Te povezave ne pomenijo nobenih povezav med DURS in upravljalci teh povezanih spletnih strani, zato se je uporabnik pri povezavi na drugo spletno stran dolžan ravnati po pogojih in pravilih, ki jih postavlja njihov upravljalec. DURS izrecno izjavlja, da se uporabnikovi dokumenti v izdelavi ne morejo in ne bodo