Znanje šteje, ne velikost

Transcription

1 fi_070_21_iktns 4/10/06 16:37 Page 1 PONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 ŠT. 5 PRILOGA NS TOREK, ŠT. 70 o g l a s n a p r i l o g a telefon: (01) e-pošta: oglasi@finance-on.net 21 SSA Global letos z milijardo dolarjev prihodkov Rešitve ERP podjetja SSA Global uporablja 13 tisoč strank v več kot 90 državah. Od leta 2001 do leta 2005 so za več kot petkrat povečali prihodke, ki so lani znašali 712 milijonov dolarjev. Letos načrtujejo milijardo dolarjev prihodkov. Str. 23 Ni pomemben znesek, ampak koristi od naložbe Ko govorimo o naložbah v informatiko, ni pomembno le, koliko vlagamo, temveč tudi, kam in kakšni so vplivi teh naložb. Str. 24 Arhiviraj.si je celostna rešitev za arhiviranje dokumentov Boštjan Bregar, Marg: Informatiki smo padli na izpitu Str. 26 Glavna prednost uporabe storitev arhiviraj.si je, da podjetjem ni treba vlagati v lastno strojno in programsko opremo za vzpostavitev arhivskega sistema. Str. 24 Prek sistema e-vem kmalu tudi do d. o. o. Sodeč po informacijah z ministrstva za javno upravo, naj bi bilo že do konca tega leta prek storitvenega portala e-vem (vse na enem mestu) možno registrirati družbo z omejeno odgovornostjo. Str. 27 Gregor Kukec, Roman Včasih vodilni menedžer Volčič, več IT-podjetij: UPC Telemach: IT-jevci so preveč Letos uvajamo zaprti sami vase nove programe Str. 22 Str. 30 Znanje šteje, ne velikost "Ni več najbolj pomembno, kaj vse zmore neki programski produkt in kje vse po svetu ga uporabljajo, ampak predvsem to, kaj od tega uspe naročniku res udejanjiti in uporabiti pri svojem poslovanju," poudarja Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informacijske rešitve. Izidor Gašperlin, prokurist podjetja, pa dodaja, da se nekaj časa trajajoče pretirano navdušenje nad tujimi ponudniki IT-rešitev umirja, v poslovni javnosti pa se bolj odkrito in uravnoteženo govori o težavah, ki jih imajo podjetja, ki so se odločila za tuje ponudnike. Str. 25 CeBIT: nogometna mrzlica pospešila tudi digitalizacijo Precejšen del sejemske razstave CeBIT je minil v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva. Predvsem to velja za televizijo visoke ločljivosti (HDTV) in mobilno televizijo po standardih DVB-H in DMB, ki ju ravno zaradi prvenstva pospešeno razvijajo in v nekaterih državah tudi že uvajajo. Ni dvoma, da je nogomet vsaj delno pripomogel tudi k predstavitvi številnih miniaturnih večpredstavnih projektorjev. S tem so nekoliko povezani tudi vse bolj priljubljeni standard HDSPA, ki omogoča večjo hitrost mobilnega prenosa tretje generacije UMTS, in storitve Triple play - integrirana spletna telefonija, televizija in internetne storitve. Str. 28 UVODNIK Čas je, da nehamo zaostajati ESAD JAKUPOVIĆ oglasi@finance-on.net Danes je po vsem svetu v uporabi približno milijarda računalnikov, informacijske tehnologije pa vedno bolj določajo naše poslovno in zasebno življenje, je na nedavnem sejmu CeBIT v Hannovru dejal Steve Prentice, podpredsednik raziskovalno-svetovalnega podjetja Gartner. Po obdobju od leta 1970 do leta 2000, ki ga je Prentice poimenoval "namestitvena faza IT", zdaj živimo v "družbi, ki je prežeta z digitalno revolucijo". Sektor IT je, po njegovem mnenju, visoko inovativen in dinamičen, kar pomeni, da lahko v prihodnost gledamo optimistično. Prežemanje družbe z digitalno revolucijo smo na sejmu CeBIT doživljali zelo intenzivno. Čeprav ni bilo videti kakšnih ravno revolucionarnih dosežkov, smo si letos lahko ogledali rekordnih 18 tisoč novih izdelkov, rešitev in storitev, ki so del te digitalne (r)evolucije. Številka je neuradna in morda tudi nekoliko pretirana, vendar vseeno potrjujejo mnenje Willija Berchtolda, predsednika Bitkoma, nemške organizacije za IKT, da smo po "obdobju nedvomne stagnacije" prispeli v "obdobje oživljanja, v katerem sodobne računalniške tehnologije odločilno vplivajo na naše življenje". Ta fantastična zbirka inovacij s področja strojne in programske opreme ter rešitev in storitev pa je le del zgodbe o CeBITu. Drugi del je izjemen poslovni pomen CeBITa, na katerem naj bi bilo letos po neodvisnih ocenah 85 odstotkov vseh obiskovalcev profesionalcev. Sejem se je tako znova potrdil kot "ključna B2B (business-to-business) platforma za celotno IKT-industrijo", kakor so ga opisali sami organizatorji. Anketa neodvisne agencije omenja še dva zanimiva podatka o izjemnem poslovnem pomenu CeBITa: več kot 80 odstotkov obiskovalcev sodi med tiste, ki odločajo o naložbah v IT v svojih organizacijah, medtem ko jih je več kot 50 odstotkov prišlo v Hannover z določenimi investicijskimi načrti. Na žalost ne vemo, koliko Slovencev obišče CeBIT, morda jih je kakih tisoč. Verjamemo, da gre skoraj brez izjem za profesionalce in da mnogi od njih tudi odločajo o naložbah v IT ali nanje (ne)posredno vplivajo. Pomen sejma CeBIT je za nas toliko večji, ker trenutno skoraj nimamo svoje IKT-prireditve splošnega pomena. Hevreka, ki je zamenjala sejme Infos, Teleinfos in Sodobna elektronika, trpi zaradi pomanjkanja prepoznavnosti in denarja. Kljub temu pa se tudi brez analiz Gartnerja in Bitkoma v Sloveniji zavedamo pomena IT in lastnega zaostajanja za razvitim svetom. Poslovna uspešnost je neposredno odvisna od uveljavljanja in zagotavljanja strateške vloge informatike, za katero so ključni dejavniki poslovni procesi, kadri in znanje, informacijska tehnologija ter povezave med njimi, pravita Andrej Kovačič in Aleš Groznik z ekonomske fakultete v Ljubljani v članku, ki ga objavljamo. Čeprav je uporaba novih tehnologij ključ do uspeha v gospodarstvu, je žal iizkoriščenost informacijskih tehnologij v slovenskih podjetjih, predvsem večjih, premajhna, pa poudarja Grega Kukec, nekdanji vodilni menedžer slovenskih podjetij IBM, Microsoft in Avtotehna. Tudi v Sloveniji živimo v obdobju digitalne (r)evolucije, le da bi morali končno ustaviti svoje zaostajanje za razvitim svetom in ga začeti zmanjševati. IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Urednik: Branko Žnidaršič Avtorja prispevkov: Esad Jakupović, Igor Drakulič Vodja projekta in trženje: Darinka Žemlja Računalniški prelom: Romina Colnarič Lektoriranje: Julija Klančišar

2 fi_070_22_23_ikt 4/10/06 13:40 Page 1 22 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 UČINKOVITO OBVLADOVANJE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE Preprosto in še enkrat preprosto IT-jevci so preveč zaprti sami vase, v svoje tehnologije in tehnološke izraze, premalo pa poznajo poslovanje podjetja Zmogljivosti IT-infrastrukture se bodo v prihodnjih letih povečale za desetkrat, napoveduje raziskovalno-svetovalna družba Gartner. Pa bomo znali obvladovati to povodenj? "Bomo, če bo vse skupaj dovolj preprosto," razmišlja Gregor Kukec, ki je IT v zadnjih letih spremljal kot vodilni menedžer podjetij IBM Slovenija, Microsoft Slovenija in Avtotehna. Informacijska tehnologija je prodrla že v vse pore našega življenja. Skoraj vsakdo ima računalnik in dostop do interneta, naj bo to doma, v službi, šoli ali na kakšnem drugem javnem mestu. To pomeni, da smo vsi potencialne stranke podjetij, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali ta podjetja učinkovito obvladujejo svoje stranke in ali stranke oziroma uporabniki učinkovito obvladujemo informacijsko tehnologijo - ali pa ona bolj obvladuje nas. "Najprej moramo ločiti IT doma in v poslu," poudarja Kukec in dodaja, da mora domači IT delovati čim bolj preprosto in s čim manj kliki. Če ima spletna stran tri klike preveč, jo bo večina obiskala samo enkrat. "Proizvajalci se bodo morali potruditi, da bo šel razvoj IT-opreme v smeri vse večje preprostosti. Jaz želim, da naprava ali program delata, ko ju začnem uporabljati, ne pa da moram pred začetkom in tudi med delovanjem do podrobnosti preštudirati navodila za uporabo," razlaga Kukec. IT-jevci so preveč zaprti sami vase In kako je v podjetjih? Po Kukčevem mnenju slovenska podjetja preslabo izkoriščajo informacijske tehnologije. "Makroekonomisti zatrjujejo, da je uporaba novih tehnologij ključ do uspeha v gospodarstvu, in navajajo, da je rast BDP v ZDA v primerjavi z Evropo večja in hitrejša, to rast pa dosegajo z manj vlaganji v IT. To pomeni, da je uporaba novih tehnologij tam bolj učinkovita," razlaga sogovornik in dodaja, da konkretni projekti, ki so se jih lotevali v Microsoftu in Avtotehni, potrjujejo te ugotovitve. "In če to velja za gospodarstvo v celoti, velja tudi za IT-podjetja." "Pred desetimi leti je bilo z IT res mogoče pridobiti prednost, danes pa si brez IT izločen iz igre," poudarja Kukec. Meni, da je izkoriščenost informacijskih tehnologij v slovenskih podjetjih, predvsem večjih, premajhna. Razlog za to je, da so se IT-jevci zaprli sami vase, v svoje tehnologije in tehnološke izraze, premalo pa poznajo poslovanje podjetja. Na drugi strani pa je menedžment, ki informacijskih tehnologij ne pozna dovolj in jihodriva od sebe. Pred desetimi leti je bilo z IT res mogoče pridobiti prednost, danes pa si brez njega izločen iz igre, pravi Gregor Kukec, ki je IT v zadnjih letih spremljal kot vodilni menedžer podjetij IBM Slovenija, Microsoft Slovenija in Avtotehna. IT je prodrl v vse pore našega življenja: skoraj vsakdo ima dostop do računalnika in interneta doma, v službi, šoli ali na kakšnem drugem javnem mestu. Kupi nekaj, kar je standardno Ali je učinkovito obvladovanje informacijskih tehnologij povezano tudi s tem, da uporabniki kupujejo opremo po naročilu? Ne nazadnje imajo vsa podjetja zapisano, da je njihov najpomembnejši cilj zadovoljevanje potreb potrošnikov. "Če se le da, kupi nekaj, kar je že narejeno in kar je standardno. Uvedba takšne rešitve je hitrejša, cenejša in učinkovitejša ne glede na to, ali recimo kupiš izdelek, pri katerem ne uporabljaš 70 odstotkov funkcionalnosti. Za standardne in uveljavljene izdelke imaš dovolj strokovnjakov, spremembe pa se dodajajo avtomatsko," pojasnjuje Kukec. IT-projektov naj ne vodijo IT-jevci Pomembno je tudi to, da mora IT-projekt podpirati vodstvo oziroma direktor. "Pa še nekaj se je pokazalo pri mojem dosedanjem delu - vodja IT-projekta ne sme biti IT-jevec," poudarja Kukec. Če podjetje uvaja IT-spremembe na področju logistike, mora po njegovem mnenju tak projekt voditi logistik, ki pa mora poznati osnove informacijskih tehnologij na področju logistike. Enako velja tudi pri odločanju o denarju. O vlaganju v IT-opremo na področju logistike naj odloča logistik, ne pa vodja oddelka za IT. "ITstrokovnjaki so seveda nujni pri takih projektih, je pa pomembno, da IT-projekt ni samo tehnično dovršen, ampak da predvsem dodaja vrednost naročniku, ki večinoma ni IT-oddelek. Tako lahko vzpostavimo most med informacijskimi tehnologijami in poslovnim delom podjetja ter dosežemo UPORABA OFFICEA STANE ENO KAVO NA DAN Podjetja naj ne bi več kupovala programske opreme vnaprej, ampak bi jo plačevala po potrebi in uporabi, napovedujejo v raziskovalno-svetovalni družbi Gartner. Ali se bo to zgodilo tudi v Sloveniji? "Pri Microsoftu smo nekoč izračunali, da za uporabo programa Office plačaš eno kavo na dan. Če pogledaš, kaj vse lahko storiš s tem programom, je to nizka cena," pravi Gregor Kukec. Dodaja, da se bodo morali uporabniki odločiti, ali bodo za uporabo Officea vsak dan plačali toliko kot za kavo ali pa bodo program plačali že na začetku in ga nato uporabljali neomejeno. "Pravzaprav je to stvar cenovne politike ponudnika. Če gre pri tem za monopolista, bo postavil tak cenovni model, ki je zanj najbolj ugoden. Ali drugače - nekdo bo moral nekoč ponuditi alternativno možnost, ki bo zame kot uporabnika preprostejša in cenejša. Monopoli pa so se v zgodovini menjavali le takrat, ko je prišla povsem nova tehnologija. In na področju osebnih računalnikov ne vidim nikogar, ki bi v bližnji prihodnosti razbil Microsoftov monopol. Pa tudi ne bi želel plačevati njegovih Oken po uporabi - mislim, da bi bilo precej drago," dodaja Kukec. učinkovito obvladovanje tehnologije," dodaja Kukec.

3 fi_070_22_23_ikt 4/10/06 15:23 Page 2 TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR 23 Najboljši partner proizvodnih in projektno usmerjenih podjetij SSA Global danes velja za največjega ponudnika rešitev ERP v proizvodnji, storitvenem sektorju in javnih organizacijah Z integriranim računalniško podprtim informacijskim sistemom vodilnega dobavitelja rešitev ERP za srednja in velika podjetja ter specialista za proizvodna podjetja, SSA Global, je podjetjem zagotovljeno dinamično prilagajanje tržnim zahtevam. Proizvodno in projektno usmerjena industrijska podjetja se srečujejo z izzivi, ki jih običajni poslovni informacijski sistemi ERP ne obvladujejo v celoti. Podjetja morajo svojim strankam zagotoviti natančno oceno stroškov izdelka ali projekta. Obvladovati morajo vse plati kompleksnih projektov in jih končevati v predvidenih rokih. Ob tem pa morajo upoštevati spremenjene tržne razmere, ki zapovedujejo zniževanje stroškov in krajšanje rokov ob zagotavljanju najvišje kakovosti dela. SSA Global ima tem zahtevam prilagojene rešitve. S prevzemi do novih strank in integracije znanj SSA Global je leta 2001 sprejel strateško usmeritev, temelječo na prevzemih podjetij in integraciji ključnih informacijskih rešitev v celosten nabor izdelkov. Strategija prevzemov je imela dva cilja: ponuditi boljšo podporo strankam z izboljševanjem obstoječih programskih rešitev in razvoj novih rešitev, ki širijo podporo posamezni industrijski panogi. SSA Global tako proizvodnim podjetjem zagotavlja višjo dodano vrednost, s tem pa podporo njihovi rasti in napredku. Trudi se za čim hitrejšo implementacijo s predvidenimi stroški in ponuja potrebam podjetij prilagojene rešitve, ki strankam v najkrajšem možnem času povrnejo investicijske stroške. Največji ponudnik rešitev ERP SSA Global danes velja za največjega ponudnika rešitev ERP v proizvodnji, storitvenem sektorju in javnih organizacijah. Poleg jedra ERP ponuja tudi razširjene integrirane rešitve za podporo posameznim industrijskim panogam, kot so upravljanje odnosov s strankami (CRM), upravljanje človeških virov (HCM), upravljanje življenjskega cikla izdelkov (PLM), upravljanje oskrbovalne verige (SCM) in upravljanje odnosov z dobavitelji (SRM). Z rešitvami SSA ERP je v svetu opremljenih okoli 13 tisoč strank na več kot 20 tisoč lokacijah. Navzoči so v več kot 90 državah in imajo zaposlenih. Od leta 2001 do leta 2005 so za več kot petkrat povečali prihodke, ti so lani znašali 712 milijonov dolarjev. V letu 2006 načrtujejo milijardo dolarjev prihodkov, kar potrjuje njihovo globalno uspešnost in zaupanje strank v njihove rešitve. Zgodba Baan se nadaljuje SSA Global je leta 2003 prevzel podjetje Baan, ponudnika enega najbolj znanih in razširjenih informacijskih sistemov v proizvodnih podjetjih. Kljub integraciji v nabor rešitev SSA Model podjetja v okolju SSA ERP Global in spremembi imena pa zmogljivosti in dobra praksa rešitev Baan ostajajo in so nadgrajene z dodatnimi zmogljivostmi v sistemu ERP naslednje generacije SSA ERP LN. SSA Global se je s prevzemi zavezal, da bo vzdrževal in izboljševal funkcionalnosti vseh svojih poslovno kritičnih programskih rešitev, zato standardni paket SSA ERP, razvit v podjetju Baan in prenovljen ter izboljšan v podjetju SSA Global, velja za enega najkakovostnejših sistemov za podporo poslovanju. SSA Global je nedavno predstavil poslovno informacijsko rešitev SSA ERP LN 6.1, ki odgovarja zahtevam podjetij po zanesljivih in uporabnikom prijaznih programskih paketih. Namenjena je zlasti proizvodnim podjetjem, katerim prinaša nove možnosti vodenja proizvodnih procesov in daje podporo celotnemu življenjskemu ciklu izdelkov. SSA ERP LN je idealna rešitev za podjetja, ki se ukvarjajo z industrijsko opremo in stroji, visoko tehnologijo in elektroniko ter projekti. Sistem za pokrivanje vseh poslovnih procesov v podjetju S poslovnim informacijskim sistemom SSA ERP LN 6.1 je mogoče pokrivati vse poslovne procese posameznega podjetja s podporo obvladovanju kadrov, planiranju, prodaji ključnim kupcem, proizvodnji, servisnim storitvam, nabavi in skladiščnemu poslovanju, transportu in vodenju projektov. Sistem je zgrajen iz vrste modulov, izmed katerih stranka uvede tiste, s katerimi bo kar najbolje zadovoljila svoje potrebe. Ker ima podjetje z nakupom poslovnega informacijskega sistema SSA ERP LN 6.1 pravico do uporabe celotne rešitve, ob širitvi svoje dejavnosti preprosto le uvede dodatne module. S poslovnim informacijskim sistemom SSA ERPLN 6.1 je mogoče pokrivati vse poslovne procese posameznega podjetja s podporo obvladovanju kadrov, planiranju, prodaji ključnim kupcem, proizvodnji, servisnim storitvam, nabavi in skladiščnemu poslovanju, transportu ter vodenju projektov. Modul SSA Projekti je bil deležen največjih sprememb in izboljšav ter je eden najbolj naprednih na področju upravljanja projektne proizvodnje v realnem času. Temelji na programskem dodatku, posebej namenjenemu gradbenim podjetjem. Slednji je v SSA ERP LN povsem integriran v sistem, Baanovo plansko tablo pa je zamenjala celostna integracija z orodjem Microsoft Project in zbirko Microsoft Office. Rešitev za podjetja vseh velikosti SSA ERP LN podjetjem pomaga povečati storilnost zaposlenih, izboljšati operativno učinkovitost in poglobiti nadzor nad poslovnimi procesi. Hkrati zmanjšuje kompleksnost in poveča učinkovitost organizacije. Podjetjem ponuja pripravo za vstop na regionalni trg, jim zagotavlja konkurenčnost in povečuje njihov ugled. Podjetje si s tem lahko ustvari višjo tržno vrednost in zagotovi preglednost poslovanja. SSA Global lahko ponudi referenčni model za industrijo, kar je pomembno za manjše stranke, ki z rešitvijo ERP dobijo tudi določeno znanje, zgrajeni model poslovnih procesov po načelu "best practice" pa omogoča hitrejšo implementacijo. SSA ERP LN tudi ne predvideva različnih rešitev za velika, srednja ali mala podjetja. Specifične potrebe podjetij dopolnjujejo z dodatki, rešitev pa raste s podjetjem, saj z večanjem potreb slednje samo kupuje dodatne programske licence. SSA ERP LN je edinstven pristop k upravljanju procesov v podjetju skozi aplikacije. Rešitev ima vgrajena orodja za modeliranje poslovnih funkcij in poslovnih procesov podjetij in skupin podjetij. V SSA ERP LN se z različnimi modeli opredelijo in povežejo struktura, organizacija in aplikacija. S & T Hermes Plus globalni partner v regiji Adriatic V dobi globalizacije velika podjetja pogosto izbirajo poslovne informacijske sisteme, katerih zmogljivosti bodo lahko izkoristila tudi na korporativni ravni, ko se odločajo za širitev na tuje trge. S podporo poslovnim procesom v matičnem podjetju je z enakim sistemom ERP enostavneje povezati podporo procesom v podjetjih v regiji. Pri tem je pomembna lokalna navzočnost globalnega partnerja SSA Global, kot je S & T Hermes Plus, ki ima tradicijo in dolgoletne izkušnje, njegova regionalna navzočnost pa zagotavlja enotno informacijsko podporo kjerkoli. S & T Hermes Plus lahko kot referenco navede številna podjetja, ki uporabljajo programske rešitve SSA ERP, kot sta Unitech in Fructal, nekatera pa so z njihovo pomočjo svoje poslovne procese enostavno prenesla v svoje mednarodne hčerinske družbe in jih od tam povezala z matičnim podjetjem. Med njimi sta tudi Elan in Holding Hidria. S & T Hermes Plus, d. d. Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana info@snt.si

4 fi_070_24_25_ikt 4/10/06 15:08 Page 1 24 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 Kje si, poslovna vrednost informatike? Ustvarjanje vrednosti informatike je kompleksen proces, odvisen od številnih spremenljivk Vodstva podjetij želijo videti otipljive koristi vlaganj v informatiko, teh pa informatiki velikokrat ne znajo oziroma ne morejo pokazati. Menedžment začne zato informatiko obravnavati zgolj kot strošek in zanjo namenja čedalje manj proračunskih sredstev. Tega vprašanja se je treba lotiti z dveh vidikov: prvič z vidika izbire ustreznih kriterijev za merjenje učinkov informatike, drugič pa z vidika izbiranja pravih naložb. Ko govorimo o naložbah v informatiko, ni pomembno le, koliko vlagamo, temveč tudi, kam in kakšni so vplivi teh naložb. V preteklosti so podjetja zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov in konkurenčne prednosti stalno povečevala naložbe v informatiko. V razvitih zahodnih državah je vrednost teh naložb dosegla pet do sedem odstotkov vrednosti prihodkov od prodaje. Vzporedno pa so se čedalje pogosteje pojavljale različne raziskave, na podlagi katerih je bilo mogoče sklepati, da naložbe v informatiko nimajo želenega vpliva na uspešnost poslovanja. Podjetja uporabljajo več različnih metod ugotavljanja vpliva informatike na uspešnost poslovanja. Praviloma so te usmerjene zgolj na merljive oziroma otipljive učinke, ki pa zaradi specifične vloge informatike v podjetju večinoma niso dovolj. Zato je treba vanje vključiti več kriterijev, ki poleg klasičnih finančnih in računovodskih parametrov upoštevajo tudi druge vplive, čeprav so ti pogosto težko merljivi oziroma jih lahko samo ocenimo. Govorimo o tako imenovanih neotipljivih učinkih, kot so denimo zadovoljstvo strank, kakovost informacij in podobno. Učinkovito lahko izvajamo tudi napačne stvari Kljub izbiri prave metode ocenjevanja informacijskih učinkov brez pravilnega načrtovanja in izbire projektov ne bo Ključni dejavniki strateškega načrtovanja informatike so poslovni procesi, kadri in znanje, informacijska tehnologija ter povezave med njimi. želenih rezultatov. Učinkovito je namreč mogoče izvajati tudi napačne stvari, ki zgolj zvišujejo stroške in s tega vidika tudi ne pripomorejo k uspešnejšemu poslovanju podjetja. Pobuda oziroma podpora za izvedbo informacijskih projektov mora prihajati od vodstva, ki ima jasno izdelano strategijo podjetja in vloge informatike v njem. Informatiko je treba načrtovati strateško Poslovna uspešnost je neposredno odvisna od uveljavljanja in zagotavljanja strateške vloge informatike. Če govorimo o poslovni uspešnosti kot o zviševanju vrednosti podjetja, lahko trdimo, da urejena, strateško načrtovana informatika zvišuje vrednost podjetja, naložbe v informatiko same po sebi pa ne prinašajo poslovne vrednosti. Postavlja se vprašanje, kje iskati potencialno vrednost informatike oziroma na katera področja vlagati razpoložljiva sredstva. Podlaga za dolgoročen uspeh je prav gotovo strateško načrtovanje informatike, ki izhaja neposredno iz strateškega načrta podjetja. Ključni dejavniki strateškega načrtovanja informatike in tudi glavni nosilci vrednosti informatike pa so poslovni procesi, kadri in znanje, informacijska tehnologija ter povezave med njimi, vključno z vsemi posledicami potrebnih organizacijskih sprememb v smeri procesne organiziranosti in položaja informatike v podjetju. Funkcijski silosi zavirajo poslovne procese Poslovni procesi so pogosto razdrobljeni in skriti za organizacijskimi strukturami zaradi obremenjenosti podjetij s funkcijsko/oddelčno naravnanim načinom poslovanja. Zaradi tega prihaja do tako imenovanih funkcijskih silosov, ki zavirajo ali omejujejo neoviran potek poslovnih procesov. Vodje posameznih organizacijskih enot si prizadevajo doseči svoj lokalni optimum izvajanja poslovnega procesa, kar pa največkrat ni optimum poslovanja celotnega podjetja. Prenova poslovnih procesov zahteva temeljit vnovični premislek in njihovo korenito preoblikovanje, da bi dosegli preglednost, prilagodljivost in povezljivost ter izboljšali ključne kazalce učinkovitosti, kot so stroški, kakovost storitev in hitrost izvajanja. Naloga prenove poslovnih procesov je izbrati, usposobiti ali izumiti poslovni proces, s katerim bomo zadovoljili potrebe zaposlenih v podjetju in zunanje partnerje. Samo IT ni dovolj Informacijska tehnologija ima najpomembnejšo vlogo pri prenovi poslovnih procesov, vendar zgolj z njenim vključevanjem v avtomatizacijo posameznih postopkov največkrat dosežemo, globalno gledano, slabe, če ne celo negativne rezultate. Od informatike oziroma uporabe sodobne informacijske tehnologije pričakujemo dvig kakovosti, znižanje stroškov in skrajševanje časa izvajanja tako ugotovljenih poslovnih postopkov oziroma posameznih aktivnosti v njih. Kadri so edino pravo konkurenčno orožje Kljub novemu, drugačnemu pogledu na poslovne procese in kljub možnostim, ki jih daje sodobna prenova in informatizacija poslovanja, sloni poslovna vrednost informatike tudi na organiziranju človeških virov (kadrov). V boju za konkurenčnost poslovanja so edino trajno konkurenčno orožje podjetja njegovi zaposleni. Kadre kot dejavnike prenove obravnavamo predvsem s stališča možnosti povečanja razpoložljivosti (motiviranosti), prilagodljivosti in produktivnosti. Prednost imajo kadri, ki so širše izobraženi, imajo poslovna znanja in razumejo vlogo poslovnih procesov ter znajo neposredno uporabljati sodobno informacijsko tehnologijo. ANDREJ KOVAČIČ in ALEŠ GROZNIK, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Arhiviraj.si je celostna rešitev za arhiviranje dokumentov Glavna prednost uporabe storitev arhiviraj.si je, da podjetjem ni treba vlagati v lastno strojno in programsko opremo za vzpostavitev arhivskega sistema Vzpostavitev organizacijskih in tehnoloških rešitev za varno elektronsko arhiviranje postaja za podjetja vse večje breme, predvsem zaradi vrednosti naložbe in specifičnih znanj, ki jih pri tem potrebujejo. Največje težave pri uvajanju elektronskega arhiviranja v večini primerov povzroča infrastruktura, ki mora zagotavljati dolgoročno celovitost, nespremenljivost in verodostojnost arhiviranega gradiva, vse dokler ne potečejo roki hrambe. Pri tem je treba zagotavljati vzdrževanje tako same vsebine arhiva kot celotne infrastrukture - sistemske in aplikativne programske opreme, strojne opreme, računalniških medijev in komunikacijske infrastrukture. Za varno elektronsko arhiviranje poslovnih dokumentov lahko precej enostavno poskrbimo z najemom rešitev pri ponudniku storitev oziroma s predajo celotne arhivske funkcije v zunanje izvajanje. Arhiviraj.si je več kot informacijska infrastruktura Sklop storitev arhiviraj.si, ki so ga zasnovali v podjetju Mikrocop, omogoča celostno ureditev področja arhiviranja poslovnih dokumentov. Poleg hrambe dokumentov v spletnem arhivu izvedejo tudi sanacijo in ureditev obstoječih arhivov, obdelavo dokumentov ter hrambo vseh vrst arhivskih medijev, kot so papir, mikrofilm ali offline elektronski mediji. S spletnim sistemom arhiviraj.si uporabniki varno in zanesljivo posredujejo dokumente v spletni elektronski arhiv, do njih hitro in udobno dostopajo, jih pregledujejo ali posredujejo v nadaljnjo obravnavo. Spletni sistem arhiviraj.si omogoča elektronsko arhiviranje vseh vrst dokumentov in integracijo z različnimi poslovnimi informacijskimi sistemi. Varnost dokumentov in poslovnih informacij v spletnem sistemu arhiviraj.si je zagotovljena na več ravneh in z uporabo enakih varnostnih tehnologij, ki so v rabi v elektronskem bančništvu. Izvajanje storitev arhiviraj.si je opredeljeno s strogo varnostno politiko in ustreznimi pravilniki, vsa opravila pa se izvajajo v skladu z natančno določenimi organizacijskimi in tehnološkimi postopki. Za velika in mala podjetja Storitve arhiviraj.si so zasnovane modularno in so zato primerne za mala in velika podjetja. Na voljo je več paketov hrambe dokumentov v spletnem arhivu, ki se razlikujejo po velikosti diskovnega prostora in številu uporabnikov, ki dostopajo do spletnega arhiva. Če se potrebe povečajo, je prehod na večji obseg sistema enostaven in hiter, brez posegov v notranjo organizacijo ali obstoječo infrastrukturo. Glavna prednost uporabe storitev arhiviraj.si je v tem, da podjetjem ni treba vlagati v lastno strojno in programsko opremo za vzpostavitev arhivskega sistema, ampak tega pri Mikrocopu kar najamejo. Ker gre za spletno storitev, je uvedba hitra in ne zahteva večjega posega v obstoječo organizacijo dela niti ne spreminja obstoječe informacijske infrastrukture podjetja. Popolni in delni outsourcing Dva poslovna modela storitev - popolni in delni outsourcing - zadovoljujeta tudi različne potrebe glede izvajanja procesa arhiviranja. Uporabniki lahko v celoti prepustijo arhiviranje dokumentov Mikrocopu ali pa sami izvajajo posamezne faze, kot je zajem dokumentov v elektronsko obliko. Uporabniki lahko izbirajo med različnimi paketi za zajem dokumentov, ki vključujejo ustrezne optične čitalnike in programsko opremo, vsi paketi pa so na voljo v obliki mesečnega najema. Osredotočite se na svojo temeljno dejavnost S storitvami arhiviraj.si v enem koraku pridobimo izvedbeno in aplikativno podporo, s katero si zagotovimo možnosti za varno dolgoročno elektronsko arhiviranje dokumentov. S predajo arhivske funkcije v zunanje izvajanje pa lahko dosežemo tudi konkurenčno prednost, saj tako razbremenimo določene kadrovske, finančne in informacijske vire podjetja, ki jih lahko usmerimo v produktivnejše segmente, odločilne za poslovanje podjetja. ZNEBIMO SE SKRBI ZA ARHIV Arhiviraj.si vas razbremeni skrbi za arhiv v vaši organizaciji in v vaše poslovanje prinaša številne prednosti: celostne rešitve za arhiviranje dokumentov brez vlaganj v strojno in programsko opremo, uvajanje rešitev zahteva le manjše posege v organizacijo dela, čas uvedbe pa je veliko krajši, znižanje operativnih stroškov, povezanih z upravljanjem dokumentov, in povečanje učinkovitosti, obseg rešitev se razvija sorazmerno z rastjo in potrebami uporabnika, s čimer zmanjšamo tveganje zaradi napačnih odločitev, skrb za tehnološki in vsebinski razvoj rešitev prevzame zunanji izvajalec, podjetje pa svoje vire usmerja v razvoj osnovne dejavnosti.

5 fi_070_24_25_ikt 4/10/06 14:09 Page 2 TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR 25 MIT informacijske rešitve: Pomembna sta znanje in prilagodljivost, ne velikost "V zadnjih dveh letih opažamo, da se nekaj časa trajajoče zelo pretirano navdušenje nad tujimi ponudniki ITrešitev umirja. Slovenska podjetja vedno bolj realno gledajo na prednosti in pomanjkljivosti tujih ponudnikov, v poslovni javnosti pa se bolj odkrito in uravnoteženo govori o težavah, ki jih imajo podjetja, ki so se odločila za tuje ponudnike," je povedala Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informacijske rešitve, ki je specializirano za razvoj, implementacijo, vzdrževanje in podporo lastnih poslovnih informacijskih rešitev. Z njo in z Izidorjem Gašperlinom, prokuristom podjetja, smo se pogovarjali o prednostih domačih ponudnikov IT-rešitev in o tem, kaj so značilnosti dobre IT-rešitve in njene implementacije. "Pri nobenem projektu naš cilj ni zgolj uvedba novega informacijskega sistema, ampak tudi dvig ravni organizacije v podjetju," poudarjata Marjeta Povalej in Izidor Gašperlin, direktorica in prokurist podjetja MIT informacijske rešitve. Tuja podjetja se lahko pri razvoju IT-rešitev izkažejo z izkušnjami z vsega sveta, kar za domače ponudnike ne velja. Kaj lahko vi kot ponudnik domačega ERP-sistema zagotovite slovenskim podjetjem, da jih boste prepričali za nakup vaše rešitve? Gašperlin: Slovenski uporabniki IT poslovnih rešitev vedno bolj spoznavajo, da sta pomembni zlasti kakovost in strokovnost ponudnika, ki naročnikom pomaga uvesti in uporabljati programske rešitve, ne pa toliko njegova velikost in razširjenost po vsem svetu. Naša prednost je, da se ne izgubljamo v labirintu neskončnih možnosti produkta, temveč se raje posvetimo naročnikovim zahtevam in pričakovanjem ter jih zadovoljimo v razumnem času in za razumno ceno. Povalej: Naročnikom ponujamo sodobno in učinkovito programsko orodje, ki je plod našega lastnega razvoja, je sistemsko odprto in pripravljeno za potrebne prilagoditve. Ni več najpomembneje, kaj vse zmore neki programski produkt in kje vse po svetu ga uporabljajo, ampak predvsem to, kaj od tega bo naročnik res udejanjil in uporabil pri svojem poslovanju. Ravno tu pa je naša prednost, saj naša strokovna ekipa z bogatimi poslovnimi izkušnjami in znanjem sproti usklajuje naročnikove specifične zahteve s standardno rešitvijo. S tem naročnikom omogočimo, da izkoristijo sistem v polni meri. Vaše podjetje je znano predvsem po uvajanju poslovnih informacijskih sistemov, vi pa svoje poslanstvo vidite precej širše. Kje? Gašperlin: Za res kakovosten sodoben poslovni informacijski sistem že nekaj časa niso dovolj samo poslovne aplikacije. Zato našim naročnikom zagotavljamo celostno podporo - organizacijsko svetovanje, preoblikovanje poslovnih procesov in podobno. Povalej: Podjetja dajejo čedalje večji poudarek poslovnim procesom in njihovi učinkoviti podpori. Za vzpostavitev slednje je potrebno poslovno znanje, če želimo biti naročniku enakovreden sogovornik, ki razume njegove potrebe. Z naročnikom intenzivno sodelujemo skozi celoten življenjski cikel projekta, ki se začne z dobro opredelitvijo poslovnih potreb in se prek poslovnega svetovanja in uvajanja sistema nadaljuje do obvladovanja poslovnega informacijskega sistema. Pri nobenem projektu naš cilj ni zgolj uvedba novega informacijskega sistema, ampak tudi dvig ravni organizacije v podjetju. Vidite se v vlogi poslovnega informacijskega integratorja. Kaj je tisto, kar lahko ponudite več od običajnih ponudnikov informacijskih rešitev? Gašperlin: Kot poslovni informacijski integrator skrbimo za kakovost, usklajenost in ekonomičnost celotnega poslovnega informacijskega sistema ne glede na število izvajalcev. Povalej: V tej vlogi se vidimo kot povezovalni element med poslovnimi procesi in informatiko ter kot koordinator med vsemi različnimi izvajalci pri kompleksnih projektih. Podjetjem lahko zagotovite informacijski sistem, prilagojen njihovim specifičnim zahtevam. Kakšne so prednosti za uporabnike? Povalej: Preden se odločimo za programsko prilagoditev, skupaj z naročnikom pretehtamo vse argumente. Če ugotovimo, da procesa ni mogoče zadovoljivo podpreti s parametrizacijo oziroma organizacijsko izboljšavo poslovanja, izvedemo programsko prilagoditev ali dopolnitev. Naročniku tako ni treba sklepati kompromisov pri procesih, ki zanj pomenijo primerjalno prednost. Gašperlin: Naj poudarim, da ne gre za pisanje aplikacij "na kožo", saj se tudi uporabniki že nekaj časa zavedajo, da je to zanje samo navidezna in predvsem kratkoročna korist. Naša prednost je, da se nam ni treba brezplodno ukvarjati s tem, ali je nekaj narobe z našimi rešitvami ali z naročnikovim poslovanjem, ampak presekamo ta vozel z novo rešitvijo. Za uvajanje informacijskih sistemov ste razvili lastno metodologijo. Kaj je njena glavna prednost? Gašperlin: Ker že več let delamo večinoma zahtevnejše projekte, pri katerih na obeh straneh sodeluje veliko ljudi z ogromno interakcijami, je nemogoče, da vodenje projekta ne bi bilo podprto z ustrezno metodologijo. Na podlagi referenčnih projektov lahko zatrdimo, da zahtevne projekte izvedemo v veliko krajšem času in z nižjimi stroški od konkurentov. Povalej: Pri tem ne gre le za projektno metodologijo, kjer so vse aktivnosti znane vnaprej in ima vsaka odgovornega nosilca in dogovorjeni rok izvedbe. Gre za povezovanje s poslovnimi cilji. Kot uspešen bo ocenjen le tisti projekt, pri katerem so bili na koncu uvajanja doseženi cilji iz projektnega načrta - podprtost poslovnih procesov, roki, zniževanje stroškov in drugo. Vaši največji kupci so večinoma proizvodna podjetja. Kaj je pomembno pri razvoju informacijskih rešitev za takšna podjetja? Kaj lahko s kakovostnim sistemom pridobijo? Povalej: Če imajo vpeljano učinkovito spremljanje proizvodnje, ki jim omogoča nadzor nad izrabo virov, lahko podjetja ustvarijo velike prihranke. Na drugi strani pa jim to zagotavlja podlago za stalne izboljšave samih proizvodnih procesov, krajše izdelavne roke, večji obseg proizvodnje in večje prihodke. Iz proizvodnje začnejo pridobivati celostne in zanesljive informacije, ki so pomemben vir za druge poslovne funkcije. Vodstvo podjetja več ne domneva, temveč ve, kaj se dogaja v podjetju. Gašperlin: Vpeljava programskih rešitev v proizvodnjo je kompleksna in dolgotrajna. Od izvajalca zahteva veliko prilagodljivost, celostno metodologijo uvajanja, znanje in izkušnje s področja proizvodnje ter vztrajnost in potrpežljivost. V podjetju MIT informacijske rešitve imamo vse to, zato nam zaupajo velika in ugledna podjetja, kot so Steklarna Hrastnik, Vegrad Velenje, Melamin Kočevje, Svea Zagorje, Medex Ljubljana, IBI Kranj... Kje vidite vaše konkurenčne prednosti? Katerim podjetjem je vaša ponudba informacijskih rešitev najbolj prilagojena? Gašperlin: Našim naročnikom ne ponujamo zgolj programskih rešitev in njihove implementacije, ampak dolgoročno partnerstvo na področju poslovne informatike. Povalej: Naše rešitve so najbolj konkurenčne v srednjih in večjih storitvenih, trgovskih in predvsem proizvodnih podjetjih z zahtevnimi poslovnimi okolji, kjer želijo zgraditi resnično celosten, sodoben in ekonomičen poslovni informacijski sistem ter ga inovativno uporabljati.

6 fi_070_26_27_ikt 4/10/06 16:41 Page 1 26 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 Na področju upravljanja vsebin smo bolj na začetku Slovenija je s svojim konceptom e-vem vodilni promotor uporabnosti rešitev ECM Po oceni podjetja Interwoven se količina neurejenih vsebin v podjetjih in drugih organizacijah podvoji na vsakih šest mesecev. Način ustvarjanja, urejanja, shranjevanja, uporabe in dostavljanja vsebin določa uspešnost poslovanja. O nevarnostih kopičenja vsebin in možnostih njihovega upravljanja v korist organizacije smo se pogovarjali z Boštjanom Bregarjem, direktorjem podjetja Marg. Velika količina informacij je posledica hitrega razvoja in globalizacije, poudarja Bregar in se spominja besed enega od znanih slovenskih podjetnikov, ki je nekoč rekel: "Ali se globaliziraš ali pa si globaliziran." Pravila te globalizacije so jasna - moraš biti učinkovit in inovativen ter s tem hitrejši od konkurence. Brez sposobnosti dostopanja do informacij in njihove uporabe to ni mogoče, informacije pa lahko uporabimo v korist organizacije le, če jih je veliko. Informatiki padli na izpitu "Do pravega podatka pa je čedalje teže priti. In tu smo kot informatiki padli na izpitu," komentira Bregar. "Zaverovani vase in v svoje rešitve smo dolga leta gradili svoj uspeh na dodajanju različnih funkcionalnosti in uporabnike učili, kaj vse bi lahko UPORABNIKI REŠITEV ECM naredili, če bi bili pametnejši in se končno naučili uporabiti najnovejšo izboljšavo. Realnost pa je, da smo jih naučili vnašati podatke oziroma informacije, ne pa, kako do teh podatkov enostavno in učinkovito dostopati. Tako danes večino časa informacije iščemo, jih preurejamo in - najbolj nesmiselno - jih včasih celo skrivamo pred drugimi, ker s tem navidezno krepimo svoj položaj oziroma moč v podjetju," pravi sogovornik. Med najbolj naprednimi v Evropi Bregar pravi, da je zelo pomembno, da podjetja svoje vsebine spravijo na površje, jih naredijo pregledne in enostavno dostopne. Dostop do vsebin je treba omogočiti neodvisno od tega, kje se skrivajo: v različnih zalednih sistemih, fasciklih, zapisih... To dosežemo tako, da vse informacije že na vhodu v podjetje digitaliziramo, jih evidentiramo in vodimo kot zapise. Potem vzpostavimo točke VEM (vse na enem mestu) in s tem zaposlenim omogočimo enostaven dostop do teh vsebin. V nadaljevanju lahko svojo točko VEM odpremo še svojim partnerjem in s tem omogočimo popolno elektronsko poslovanje. Prednost Slovenije je tu očitna, saj imamo enega najbolj urejenih sistemskih okvirjev na področju e-poslovanja in e- arhiva. Tu so naši zakoni med najbolj naprednimi v Evropi, poudarja Bregar. V anketi, ki jo je združenje za ECM v novembru lani organiziralo med več kot 600 podjetji, je več kot polovica anketiranih (58 odstotkov) ocenila upravljanje vsebin kot "glavni izziv". Med uporabniki rešitev ECM je 61,7 odstotka velikih podjetij, 26,4 odstotka srednjih podjetij in 11,9 odstotka malih podjetij (do 100 zaposlenih). Po dejavnostih so uporabniki organizacije iz javne uprave (15,3 odstotka), banke in finančne ustanove (12,7 odstotka), zavarovalnice (8,7 odstotka), proizvodnja in inženirstvo (8,4 odstotka) ter podjetja s področja potrošnje in goriv (7,4 odstotka). Podatki veljajo predvsem za ZDA, Kanado in Veliko Britanijo, za nas pa so bolj informativni. Ljudje dobijo čas za ustvarjanje Pri upravljanju vsebin (ECM, enterprise content management) gre za IT-rešitve, ki izboljšujejo dostopnost in pretok informacij znotraj podjetja in izmenjavo z zunanjimi partnerji, pojasnjuje Bregar. Z uspešnim upravljanjem vsebin ljudem sprostimo čas. Namesto tega, da iščejo podatke in delajo konverzije (s papirja v računalnik, iz ene aplikacije v drugo, iz enega oddelka v drug), dobijo priložnost, da svoj čas uporabijo za inovacijo in iskanje načina, kako te podatke "Uporabnike smo naučili vnašati podatke oziroma informacije, ne pa, kako do teh podatkov enostavno in učinkovito dostopati," kritično ocenjuje dosedanje delo informatikov Boštjan Bregar, direktor podjetja Marg. uporabiti za ustvarjanje dodatne vrednosti. Večja slovenska podjetja danes že vlagajo v to področje, vendar smo po mnenju Bregarja še vedno bolj na začetku razvoja tega dela IT-trga. Vrhunska tehnologija nam ne olajšuje življenja, če je prezapletena za uporabo. Imamo pa srečo, da država s svojim konceptom evem promovira uporabnost in primernost takih rešitev za slovensko okolje in tako daje potreben zagon razvoju trga. Pri nas bo trg ECM rasel hitreje kot celoten IT Bregar razlaga, da obstajata dva segmenta trga rešitev ECM, ki oba rasteta. Prvega zaznamujejo veliki ponudniki, ki tržijo uveljavljene tuje integrirane rešitve in vizionarsko strateški pristop. Ta se odraža v dražjih in daljših projektih, ki pa so v svojem izhodišču zelo temeljiti in so zgrajeni na platformi, ki zagotavlja dolgoročen razvoj. Drugi segment so rešitve, ki temeljijo na slovenskem znanju in so veliko bolj usmerjene. Rezultat so cenejši projekti s kratkoročnim učinkom, ki pa zaradi omejenega razvoja platforme ne omogočajo celostne obravnave problematike. Zato se združuje večje število rešitev, s čimer pa se pojavi problem vzdrževanja in integriranosti teh rešitev. Marg išče tretjo pot V podjetju Marg pa se po besedah direktorja Bregarja trudijo ustvariti tretji segment, ker verjamejo, da v Sloveniji potrebujemo lastno generično platformo, v kateri prevzamejo dobro uporabnost rešitev vodilnih ponudnikov na tem področju. Njihovo načelo je združiti najboljše na trgu, nadgraditi in s hitro namestitvijo pripraviti za takojšnjo in enostavno uporabo vseh vsebin v neki organizaciji. Bregar verjame, da bo pri nas trg ECM rasel hitreje kot celotni trg IT-storitev ter da se bo Slovenija v prihodnjih letih uvrstila med bolj prepoznavne države v Evropi po informiranosti in deležu e-poslovanja. Del tega uspeha bo posledica hitrega razvoja trga ECM v poslovnem okolju. "Država je tokrat prehitela gospodarstvo in je na neki način zgled dobre prakse - in to je vedno dobro znamenje," poudarja Boštjan Bregar. KOLEDAR DOGODKOV Pripravili smo pregled sejmov, konferenc, seminarjev in srečanj na področju IKT od 11. marca do 20. maja Navedeni so naziv dogodka, organizator, kraj in datum dogodka ter spletna stran z dodatnimi informacijami. Konferenca o inovacijah, dogodek, namenjen predstavitvi organizacijskih procesov za spodbujanje nenehnih inovacij in ustvarjanje inovativne organizacijske kulture, GV izobraževanje, Ljubljana, Grand hotel Union, 11. april ( Finančni dnevi Kapital 2006, prireditev v organizaciji revije Kapital, med drugim posvečen tudi e-poslovanju, Ljubljana, Cankarjev dom, 12. in 13. april ( Zrcalo e-dokumenti, predstavitev v okviru dogodka Finančni dnevi Kapital 2006, Zrcalo, Ljubljana, Cankarjev dom, 12. april ( SOA forum, konferenca o storitveno usmerjeni arhitekturi, Oracle Software, Ljubljana, Hotel Domina Royal Media, 13. april ( Dnevi slovenske informatike, tradicionalno posvetovanje slovenskih informatikov, Slovensko društvo Informatika, Portorož, Kongresni center St. Bernardin, april ( Hannover Messe, največji svetovni sejem tehnologij, Deutsche Messe, Hannover, april ( Windays 2006, konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov Microsoftove opreme, Microsoft Hrvaška, Opatija, Hotel Kvarner, april ( 4. CIO konferenca, osrednje srečanje slovenskih IT-menedžerjev in informatikov z naslovno temo Partnerstvo CIO - CFO (direktor financ/računovodstva), Housing Co., Ljubljana, Kongresni center Mons, 5. maj ( E3, sejem elektronske zabavne industrije, Electronic Entertainment Expo Corporation, Los Angeles, LA Convention Center, maj ( Infokom, mednarodni sejem računalnikov, telekomunikacij, pisarniške opreme in strokovne literature, Skopje Saem, Skopje, maj ( CGS konferenca 2006, mednarodna predstavitev informacijskih tehnologij za nizko gradnjo, geodezijo, arhitekturo in GIS, CGS Plus, Ljubljana, Kongresni center Mons, 10. in 11. maj ( 50. sajam tehnike, mednarodni sejem elektronike, energetike, materialov, prometnih sredstev in znanstveno-tehnične literature, Beogradski sajam, Beograd, maj ( NT konferenca, konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov Microsoftove opreme, Microsoft Slovenija, Portorož, Kongresni center St. Bernardin, maj ( ECM V PODJETJIH Upravljanje vsebin v podjetjih (Enterprise content management, ECM) zadnje čase vse pogosteje srečujemo tudi pri nas. Wikipedia opisuje ECM kot programsko opremo, ki omogoča organizacijam ustvarjanje, zajemanje, upravljanje in zaščito, shranjevanje, uničevanje, objavljanje, razdeljevanje, iskanje, poosebljanje in prikazovanje oziroma tiskanje digitalnih vsebin. Datoteke so lahko slike, besedila, poročila, video, avdio, transakcijski podatki, e-pošta, katalogi, kode. Sistem ECM se osredotoča predvsem na zajemanje, shranjevanje, povrnitev in porazdelitev digitalnih datotek za uporabo v podjetju oziroma organizaciji.

7 fi_070_26_27_ikt 4/10/06 15:25 Page 2 TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR 27 E-UPRAVA Kmalu naj bi bila možna tudi elektronska registracija d. o. o. Bodočim podjetnikom je na voljo prek sto vstopnih točk, kjer delujejo referenti in svetovalci za pomoč pri izvedbi storitev Vse na enem mestu ali krajše e- VEM je bil projekt, na katerem so se skorajda celoten mandat prejšnje vlade lomila kopja okrog pristojnosti in finančnih sredstev, zamenjali so se ministri in ministrica, vodje projektnih svetov in projektnih skupin, člani raznih usklajevalnih skupin, komisij in drugi. Kljub vsemu je 1. julija lani državni portal za poslovne subjekte vendarle ugledal luč sveta. Portal e-vem omogoča registracijo samostojnega podjetnika na enem mestu. Temeljni namen je zagotoviti ustrezno informacijsko podporo bodočemu samostojnemu podjetniku, da bo lahko v najkrajšem času začel opravljati svojo dejavnost. Storitev je mogoče opraviti tudi po elektronski poti prek svetovnega spleta od doma ali na eni izmed vstopnih točk po Sloveniji. Ko ima podjetnik dejavnost registrirano, mu storitve portala omogočajo sporočanje sprememb podatkov podjetja ali izbris podjetnika in njegovih delov (podružnic). Sodeč po informacijah z ministrstva za javno upravo, v čigar pristojnost sodi omenjeni projekt, naj bi bila v pripravi tudi nadgradnja sistema, ki naj bi v kratkem omogočala registracijo družbe z omejeno odgovornostjo. Govori se o koncu tega leta, vendar naj bi se, kot že nekoč, spet zapletlo okrog pristojnosti v razmerju med sodnim registrom, vrhovnim sodiščem in AJPES. Na enem mestu in hitreje Storitveni portal e-vem je rezultat sodelovanja različnih ustanov javne uprave in omogoča vzpostavljanje elektronske podpore postopkom registracije podjetij, spremljanje izvedbe postopkov, obvladovanje sprememb in izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave. Poseben poudarek pri uporabi storitev portala e-vem je v tem, da državljanom oziroma bodočim podjetnikom ni več treba obiskovati posameznih ustanov (AJPES, Durs, ZPIZ, ZZZS...), ampak lahko postopek registracije oziroma vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravijo na enem mestu, torej hitreje. Vstopnih točk je veliko Obrazci za vpis v Poslovni register Slovenije "Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije" so na voljo na vseh vstopnih točkah, kjer je možno opraviti vpis. V skladu s Pravilnikom o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov v Poslovnem registru Slovenije so vstopne točke na vseh izpostavah AJPES, vseh upravnih enotah in krajevnih uradih, PCMG, PREDNOSTI UPORABE PORTALA vstopnih točkah mreže lokalnih podjetniških centrov, vstopnih točkah, podprtih v okviru projekta Phare - vzpostavitev sistema vse na enem mestu, vstopnih točkah Obrtne zbornice Slovenije in GZS ter na vseh davčnih uradih. Celostna podpora podjetnikom Portal podjetnikom ponuja podporo pri pridobivanju informacij, svetovanju in opravljanju storitev. Na PCMG obstaja izčrpen vodnik za ustanovitev s. p., kjer so natančno opisani pogoji, postopki in zahtevana dokumentacija za registracijo samostojnega podjetnika posameznika. Bodočim podjetnikom je na voljo prek sto vstopnih točk, kjer delujejo referenti, svetovalci za pomoč pri izvedbi storitev, ki jih ponuja portal e-vem. S svetovalcem se lahko državljani posvetujejo in jih vprašajo za nasvet. Bodoči podjetnik, ki se je odločil ustanoviti samostojno podjetje, se bo pogovoril z zaposlenim na vstopni točki, ta pa bo po pooblastilu v njegovem imenu izvedel potrebne postopke. Državljan oziroma bodoči podjetnik mora torej podpisati pooblastilo, s katerim pooblašča zaposlenega na vstopni točki, da v njegovem imenu izpelje izbrani postopek. Pripravil: PETER BUTOLN OPRAVLJANJE STORITEV Podjetnik lahko do storitev, ki jih ponuja portal, dostopa in jih opravlja sam (od doma) z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ali pa s pooblastilom strokovnjaka na katerikoli točki VEM. Portal državljanom ponuja naslednje storitve: prijava za vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije, prijava za vpis spremembe podatkov v Poslovni register Slovenije, prijava za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, naročilnica za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, posredovanje davčnih podatkov ob registraciji podjetja na Davčni urad Republike Slovenije, prijava zaposlenega v obvezno zdravstveno zavarovanje ob registraciji podjetja (obrazec M-1), prijava otroka do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ). V primerjavi s papirnim poslovanjem ima uporaba portala e-vem in elektronskega poslovanja veliko prednosti. Za podjetnika so najbolj očitne: možnost samostojne registracije podjetja od doma, pri čemer ni potreben obisk javnih ustanov, registracija podjetja od doma ni omejena z uradnimi urami, saj je portal na voljo 24 ur na dan sedem dni na teden, izpolnjevanje določenih podatkov obrazca ni potrebno, saj portal omogoča samodejno pridobivanje uradnih podatkov podjetnika (zase) iz Centralnega registra prebivalstva, Registra prostorskih enot in Poslovnega registra Slovenije, možnost spremljanja stanja oddanih vlog in izvedbe postopkov na portalu, možnost takojšnjega elektronskega vpogleda v podatke lastnega podjetja, možnost elektronske vročitve sklepov. Več ugodnosti in prednosti uporabe storitev portala e-vem ostaja očem podjetnika nevidnih. Občuti jih v obliki natančnejše in predvsem hitrejše izvedbe postopkov: elektronska izmenjava podatkov med ustanovami javne uprave, avtomatiziran postopek registracije in vpisa v ustrezne registre, manj ročnega preverjanja podatkov zaradi črpanja podatkov iz uradnih evidenc, pridobivanje različnih potrdil in zahtevanih prilog v elektronski obliki med ustanovami javne uprave, vzpostavljanje elektronske podpore postopkom registracije podjetij, obvladovanje sprememb.

8 fi_070_28_29_ikt 4/10/06 15:49 Page 1 28 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 Nogometna mrzlica je gonilo nadaljnje digitalizacije Na letošnjem sejmu CeBIT v Hannovru so po nekaterih ocenah predstavili 18 tisoč novih izdelkov, rešitev in storitev Tri mesece preden se bodo v Nemčiji zbrali ljubitelji nogometa z vsega sveta, ki bodo spremljali svetovno nogometno prvenstvo, so se v Hannover zgrnili ljudje druge vrste z vseh koncev sveta. Predstavniki podjetij iz 71 držav so se kot razstavljavci zbrali na 310 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov sejma CeBIT, da bi na pomembnem dogodku poslovnežem, strokovnjakom in morebitnim uporabnikom predstavili svoje izdelke, rešitve in storitve s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). ZAKAJ "CEBIT" Naslov CeBIT je okrajšava imena Center za pisarniško in informacijsko tehnologijo (v nemščini Centrum für Büro und Informationstechnik). Izhaja še iz časov, ko je bila razstava rastoči del sejma Hannover Messe. Ime obenem vsebuje silabarij (sklop znakov) BIT, kar namiguje na osnovno enoto informacije za obdelavo v računalniku. CeBIT se je od matičnega sejma ločil natančno pred 20 leti in ga že v nekaj letih presegel ter postal največji sejem v svetu, medtem ko je Hannover Messe ostal drugi po velikosti. CeBIT je svoje zvezdni trenutek dosegel leta 2001, ko se je število razstavljavcev povzpelo na 8.100, število obiskovalcev pa na 850 tisoč. Sejem CeBIT, največji IKTdogodek in največji svetovni sejem sploh, je bil letos že dvajseti po vrsti. Čeprav se je v primerjavi z rekordnim letom 2001 število razstavljavcev zmanjšalo za približno 22 odstotkov, število obiskovalcev pa za 45 odstotkov, je CeBIT ohranil poslovni značaj najvišje ravni in velikanski vpliv na celotno področje IKT. Letos je bilo na CeBITu po nekaterih ocenah predstavljenih približno 18 tisoč novih izdelkov, rešitev in storitev. Četudi med njimi ni bilo kakšnih revolucionarnih dosežkov, je tako veliko število dobra napoved za splošna gibanja na področju IKT v smeri nadaljnje digitalizacije, zbliževanja tehnologij in širjenja računalniških tehnologij v vse pore našega življenja. Nove tehnologije televizije Ko že omenjamo nogomet, je treba poudariti, da je bil precejšen del sejemske razstave prav v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva. Predvsem to velja za televizijo visoke ločljivosti (HDTV) in mobilno televizijo po standardih DVB-H in DMB, ki ju ravno zaradi prvenstva pospešeno razvijajo in v nekaterih državah tudi že uvajajo. Ni dvoma, da je nogomet vsaj delno spodbudil tudi predstavitve številnih miniaturnih večpredstavnih projektorjev. S tem so nekoliko povezani tudi vse bolj priljubljen standard HDSPA, ki omogoča večjo hitrost mobilnega prenosa tretje generacije UMTS, in storitve Triple play - integrirano spletna telefonija, televizija in internetne storitve. Sejem CeBIT, največji IKT-dogodek in največji svetovni sejem sploh, je bil letos že dvajsetič po vrsti. SLOVENCI NA CEBITU Na CeBITu je nastopilo tudi 11 podjetij iz Slovenije, od tega tri (ADD, Gama System in Marg) kot Microsoftovi partnerji. Najuspešnejši je bil nastop dveh veteranov: Iskratela, ki je naš najstarejši "cebitovec" z najbolj razpredenimi zvezami v tujini, in Tipra, ki več kot 90 odstotkov svojih pametnih tipkovnic prodaja zunaj Slovenije. Izkušeni slovenski razstavljavci so tudi Iskra Sistemi, IPS in Xlab, ki so na sejmu poglabljali stike s tujimi partnerji in iskali nove možnosti. Novinci, Creatoor, Orfik in Globtel, pa so preverjali svoje sposobnosti na mednarodnem trgu. Od slovenskih razstavljavcev smo izvedeli, da so bili z nastopom na sejmu zadovoljni. Kolikor smo lahko videli, je bilo najbolj živo na stojnici podjetja Iskratel, kjer jim je kljub stalni zasedenosti uspelo organizirati tudi srečanje in pogovor s slovenskimi novinarji. Moč in smernice Z roko v roki s pospešenim napredovanjem mobilnosti gre hiter razvoj satelitsko-računalniške in mobilne navigacije GPS z izboljšanimi napravami in zemljevidi. K razvoju GPS v Evropi bo vsekakor pripomogel lastni satelitski sistem za pozicioniranje, ki ga je EU začela Klara Megušar (na fotografiji na sredini) med ženskami, med moškimi pa Denis Giacomelli sta zmagovalca prvega tekmovanja za veliko nagrado IT v veleslalomu. Prireditev je v soboto, 8. aprila, na Krvavcu organiziral AS športni klub. Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev in tekmovalk. Organizator napoveduje, da bo prireditev postala tradicionalna. Prihodnje leto pričakujejo še več tekmovalcev. Izmed slovenskih razstavljavcev je najbolj zanimivo predstavitev pripravilo podjetje Iskratel. ustvarjati v vesolju. Na področju računalnikov pa so uspešnica modeli z dvojedrnimi procesorji, tako namizni kot prenosni. Pojavila se je tudi nova generacija računalnika ultra mobile PC, nekje na meji dlančnika in tabličnega računalnika. Na Krvavcu prvo tekmovanje za veliko nagrado IT 2006 Storitveno usmerjena arhitektura Na področju programske opreme je bila v ospredju prilagodljiva "storitveno usmerjena arhitektura" (SOA), na področju rešitev radijska identifikacija (RFID), na področju interneta skupina tehnologij pod imenom Web 2.0, na področju varnosti nova programska oprema in vse bolj razširjena biometrija za preverjanje identitete. Na specializiranih razstavah so bile predstavljene tudi številne rešitve e-poslovanja v javni upravi, inovacije za bančništvo, nove tehnologije za prihodnost (Future parc) in še bi lahko naštevali. Foto: Rok Zupan

9 fi_070_28_29_ikt 4/10/06 13:36 Page 2 TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR 29 Najbolj znan ADSL, najhitrejši pa VDSL2 Pri vsej družini tehnologij xdsl gre pravzaprav le za stopnjevanje hitrosti in prepustnosti bakrenih vodov Pri tehnologiji xdsl sta ponavadi navedeni dve hitrosti - večja označuje hitrost prenosa od ponudnika do uporabnika, manjša pa od uporabnika v omrežje. Recimo, da bi uporabljali tehnologijo AD- SL2+, ki omogoča hitrost 24 megabitov na sekundo navzdol (iz omrežja k uporabniku) in dva megabita na sekundo navzgor (od uporabnika v omrežje). To bi teoretično pomenilo, da bi za prenos 48 megabitov velike datoteke iz omrežja na svoj računalnik porabili dve sekundi, za pošiljanje pa 24 sekund. Ko smo se v Sloveniji v začetku devetdesetih let spoznavali z internetom, smo uporabljali za sedanji čas smešne modeme s hitrostjo bitov na sekundo. Naslednja stopnja so bile hitrosti 28,8 in 33,6 kilobita na sekundo. Šele v letu 1998 se je uveljavila tehnologija, ki je dopuščala hitrost 56 kilobitov na sekundo. Kmalu zatem se je pojavila tehnologija ISDN, ko smo lahko hkrati brskali po internetu in klepetali po telefonu. Če smo uporabljali eno linijo, je bila hitrost 64 kilobitov na sekundo, z dvema linijama pa smo prišli do takrat zavidljivih 128 kilobitov na sekundo. Kljub temu smo bili zelo zavistni podjetjem in organizacijam, ki so imeli najete linije s širokimi "pipami" za internet. Uveljavitev širokopasovnega dostopa Konec prejšnjega in v začetku tega tisočletja smo z odprtimi očmi in usti prebirali novice o skorajšnji uveljavitvi nove tehnologije digitalnih naročniških vodov (DSL - digital subscriber line), ki naj bi s svojimi številnimi izpeljankami omogočala stalen širokopasovni dostop v internet z velikimi hitrostmi. Zaradi omejitev klasičnih central in komunikacij po bakrenih vodih so snovalci tehnologij iskali nove možnosti za prenos podatkov, po možnosti s čim manj omejitvami. Nova tehnologija naj bi delovala po klasičnih telefonskih napeljavah in hkrati s klasično telefonijo, da bi bila vzpostavitev novih omrežij čim manj moteča in čim cenejša. Omejitve pri dometu in kakovosti Tehnologija xdsl, ki vse to omogoča, uporablja za prenos podatkov frekvenčno območje, ki je širše in sega više od tistega, ki ga uporabljata telefonija in IS- DN. Glavna omejitev pri povezavah xdsl sta še vedno domet in kakovost povezave. Povezava ADSL lahko namreč seže največ sedem kilometrov daleč, prepustnost vseh tehnologij xdsl pa s krajšanjem razdalje med koncema povezave hitro raste. Primerjava najbolj popularnih tehnologij xdsl Hitrost* Frekvenčni spekter Domet Standard ADSL do 8 Mbit/s navzdol, 800 kbit/s navzgor do 1,1 MHz > 5 km G.992.1, sprejet julija 1999 VDSL do 52 Mbit/s navzdol, do 6,5 Mbit/s navzgor do 12 MHz 1,5 km G.993.1, sprejet novembra 2001 ADSL2+ 24 Mbit/s navzdol, 2 Mbit/s navzgor do 2,2 MHz > 5 km G.992.5, sprejet maja 2003 VDSL2 100 Mbit/s simetrično do 30 MHz G.993.2, sprejet februarja (navzdol in navzgor) 2006, ni še izdan *Navzdol pomeni iz omrežja k uporabniku, navzgor pa od uporabnika v omrežje. VDSL2 dopušča sto megabitov v sekundi V javnosti največkrat srečamo kratico ADSL, v zadnjem času pa so se tej pridružile še ADSL2, AD- SL2+, VDSL in VDSL2. Strokovnjaki poznajo še nekaj izpeljank, in sicer RADSL, SDSL, SHDSL, Kateri internetni dostop je najprimernejši S širitvijo ponudbe širokopasovnega dostopa do interneta, zaradi katerega so se znižale cene naročniških paketov, se tudi v Sloveniji uresničuje vladna razvojna strategija "internet v vsak dom". Uporabniki imajo odslej na voljo dovolj veliko izbiro, da lahko svoj internetni priključek prilagodijo svojim potrebam in finančnim zmožnostim. Na področju dostopa do interneta s tehnologijami xdsl se je ADSL pridružila vrsta naprednejših različic prenosa podatkov prek klasičnega telefonskega omrežja. Poleg partnerskega programa, ki je odprl pot širitvi storitev alternativnih operaterjev, je najpomembnejša pridobitev trga razvezava lokalne zanke. Ta je omogočila gradnjo novih omrežij ter uvedbo hitrejših in kakovostnejših tehnologij prenosa podatkov. S tehnologijami ADSL2+, VDSL in najnovejšo VDSL2 v omrežju Voljatela se je ponudba operaterjev občutno povečala, kar uporabnike postavlja pred vprašanje, kateri internetni dostop je zanje najprimernejši. Hitrost ni edini dejavnik Splošnega recepta za pravilno izbiro ni, uporabniki pa se največkrat odločajo na podlagi prenosnih hitrosti, ki jih HDSL in IDSL. Pri vsej družini xdsl gre pravzaprav le za stopnjevanje hitrosti in prepustnosti obstoječih bakrenih vodov. Včasih so mislili, da je bitov na sekundo vrhunec prepustnosti bakrenih vodov, danes pa se pri najnovejši tehnologiji VD- SL2 govori že o hitrosti sto posamezni naročniški paketi ponujajo, in storitev, ki so pri operaterju na voljo. Z razvojem internetnih storitev postaja hitrost pomemben dejavnik pri izbiri naročniškega paketa, vendar pa ni edini. Uporabnik mora odslej izbirati, ali bo do spleta dostopal prek omrežja nacionalnega operaterja ali prek alternativnih omrežij, ki so na voljo v večjih mestih na tako imenovanih kolokacijah in se postopoma širijo. V tem primeru lahko izbira med skupnim ali polno razvezanim dostopom, ko lahko obdrži telefonski priključek Telekoma Slovenije ali pa mu vse storitve ponuja alternativni operater. Ta način dostopa je za uporabnike najprimernejši in cenovno najugodnejši, ker se izogne plačevanju višjih mesečnih naročnin za vsako storitev posebej. Pri tem je dobro vedeti, da je storitev, kot je IP-televizija, neodvisna od izbrane hitrosti, saj operater zagotovi, da je zanjo vedno na voljo dovolj velika pasovna širina ne glede na izbrani paket. Na končno odločitev pa seveda vpliva tudi cena, ki z rastjo konkurenčne ponudbe postaja vse nižja. Tri kategorije uporabnikov Uporabnike širokopasovnega interneta bi v grobem lahko razdelili v tri kategorije. Prvi so občasni uporabniki, ki megabitov, kar je skoraj dvatisočkrat več. Ali je to konec razvoja tehnologije bakrenih žic? Strokovnjaki že napovedujejo, da nezadržno prihaja čas optike. Optičnih hrbtenic je po večjih mestih že kar nekaj, na optiko pa dolgoročno stavijo tudi ponudniki infrastrukture. internetni dostop potrebujejo za pregledovanje elektronske pošte, elektronsko bančništvo in občasno brskanje po spletu. Tem je cena povezave pomembnejša od hitrosti, zato so zanje primerni najcenejši paketi. Zanimiva alternativa je VOL- JADSL fit, ki deluje po modelu klicnega dostopa in pri kateri uporabniki ob nizki naročnini plačujejo dejansko porabo, 600 minut dostopa pa je že vključenih v naročnino. Druga kategorija so povprečni uporabniki, ki potrebujejo neomejen dostop do interneta za igranje internetnih iger, brskanje in prenašanje datotek, glasbe in podobnih zajetnejših vsebin. Zanje so na voljo paketi večjih hitrosti, od dveh do osem megabitov na sekundo. Najzahtevnejši uporabniki in podjetja pa bodo posegli po najhitrejših paketih s hitrostjo prenosa podatkov 20 megabitov na sekundo in več, ki jim omogočajo oskrbovanje lastnih omrežij in dodatne, njihovim telekomunikacijskim potrebam prilagojene storitve. Izbira načina dostopa do interneta vsekakor ni lahka, vendar obseg ponudbe zagotavlja, da lahko vsak uporabnik najde najprimernejšo rešitev, ki bo izpolnila njegova pričakovanja. Igor Kraljevič, Voljatel

10 fi_070_30_31_ikt 4/10/06 13:12 Page 1 30 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 Povezanost operaterjev za hitrejši razvoj Podjetju UPC Telemach bo konkurenčnost zagotavljala ponudba tako imenovanega Triple oziroma Fourth Playa "Prihodnost imajo tisti kabelski operaterji, ki bodo naročnikom sposobni zagotoviti celostno storitev - video, telefonijo, internet in mobilno telefonijo, kakršno denimo že poznajo na Nizozemskem," pravi Roman Volčič, direktor prodaje in naročniške službe pri podjetju UPC Telemach. Prvotno se je podjetje Telemach v Sloveniji pojavilo kot kabelski distributer signala, v prihodnje pa poleg videa in interneta s pomočjo strateškega partnerja UPC, vodilnega kabelskega operaterja v Evropi, načrtujejo tudi ponudbo storitev s področja telefonije. TK-operater "Imamo približno 120 tisoč kabelskih naročnikov, kar v Sloveniji pomeni približno 35- odstotni tržni delež, letna rast našega poslovanja pa je približno 20-odstotna," pravi sogovornik. Trenutno imajo tudi že več kot 20 tisoč naročnikov na internet, približno 80 odstotkov kablov pa je optičnih. "Koaksialni kabli so le na zadnjih metrih omrežja, in ko se bo uveljavil tako imenovani FttH ("Fibre to the Home" - optični kabli do doma), za nas naložba ne bo tako velika, ker je večina omrežja že narejena," razlaga Volčič. Razdrobljenost V Sloveniji je približno 70 kabelskih operaterjev, od katerih pet največjih pokriva dve tretjini trga. "Razdrobljenost operaterjev zmanjšuje učinkovitost omrežja," pravi sogovornik. Meni, da je le z združevanjem mogoče tekmovati s konkurečnimi omrežji, katerih RAČUNALNIŠKA ZAŠČITA Paket sestavlja več elementov: protivirusna zaščita, požarni zid, zaščita pred vohunskim programjem, zaščita pred nadležno pošto, starševski nadzor. Paket za zaščito enega računalnika je na voljo za 600 tolarjev na mesec, pri paketu MAKSI pa je Smart Guard že vključen v naročnino. prednost je, da delujejo na območju vse države. Digitalna TV "Naročniki v Sloveniji se ne zavedajo, da so bile nizke cene kabelske TV v preteklosti posledica kršenja avtorskih pravic, in so zato njihova pričakovanja precej nerealna, zlasti ker novi ponudniki ob vstopu na trg ponudijo zelo nizke cene," pravi Volčič. Tako tudi za digitalno TV, ki omogoča večje število programov, dodatne storitve in boljši signal, zaradi stroškov ustrezne opreme ni množičnega zanimanja, čeprav jo pri UPC Telemach že ponujajo. Ko bo dosežena kritična masa uporabnikov, ki bodo dodatne storitve pripravljeni plačati, bo mogoče ponuditi tudi video na zahtevo ali pa "televizijo z visoko "Naročnik v povprečju spremlja osem programov, zato dajemo večji poudarek kakovosti pred številčnostjo," pravi Roman Volčič, direktor prodaje in naročniške službe v podjetju UPC Telemach. ločljivostjo (HDTV)". "Naročniki ne posvečajo tolikšne pozornosti tehnologiji kot vsebini in kakovostni sliki, analogni signal pa je v Sloveniji dovolj kakovosten in tudi programska shema je precej široka," meni sogovornik. Novosti in spremembe "Letos uvajamo nekatere nove programe, kakršna sta denimo Eurosport 2 in Performance, program, ki predvaja klasike rocka, jazza, opere in klasično glasbo. Ta dva programa smo začeli predvajati 7. aprila letos, druge spremembe programske sheme pa bodo sledile kmalu," napoveduje Volčič. Nekatere letošnje načrtovane spremembe so povezane tudi s prehodom Italije na digitalno predvajanje, saj bodo na Primorskem italijanske programe nadomestili s kakovostnimi slovenskimi. "Čim več naših naročnikov želimo priključiti na isto programsko shemo, s čimer bomo laže dosegli raven kakovosti, kakršno želimo zagotavljati uporabnikom," pojasnjuje Volčič. Kot pravi, jih pri dodajanju programskih novosti, poleg zadostnega zanimanja naročnikov, omejujejo tudi zmogljivosti analogne televizije, ki omogoča oddajanje do največ 70 programov. V UPC Telemach si prizadevajo, da bi čim večje število obstoječih programov opremili s slovenskimi podnapisi, zlasti tiste, za katere ankete in meritve gledanosti kažejo, da so med bolj gledanimi. Področje interneta Ta mesec so na UPC Telemachu pripravili novost - paket MAKSI (12/1 megabitov na sekundo), namenjen zlasti uporabnikom, ki želijo večje hitrosti prenosa podatkov. "Paket MAKSI je odgovor na vprašanje trga, ali je kabelska industrija sploh lahko konkurenca tehnologiji VDSL. Kabelski internet je napredna tehnologija in omogoča hitrosti tudi prek 30 megabitov na sekundo. Seveda pa te hitrosti ne moremo dosegati po vsem svetovnem spletu. Polno hitrost je namreč mogoče zagotavljati znotraj lastnega omrežja, zunaj njega pa ne, saj se ta prek vozlišč zmanjšuje in je odvisna od mnogih dejavnikov, na katere operater nima vpliva. Pomembnejša se mi zdi zanesljivost in varnost dostopa," opozarja sogovornik. Varnost dostopa v Telemachovem omrežju se bo še povečala z varnostnim paketom SmartGuard, ki ga Telemach uvaja v aprilu. Vsi naročniki na internet pri UPC Telemachu lahko paket brezplačno preizkušajo mesec dni, za naročnike na paket MAKSI pa je varnostni paket brezplačen. V ponudbi imajo, poleg drugih, tudi cenovno ugoden paket MINI (256/128 kilobitov na sekundo) za razmeroma nezahtevne uporabnike, ki želijo s klicnega preiti na širokopasovni dostop in potrebujejo dostop brez količinskih in časovnih omejitev. V pakete, za katere ponujajo 40-odstotni popust za prve tri mesece, pa so vključene tudi tri ure brezplačnih računalniških inštrukcij na domu, organizirajo pa tudi šolo računalništva za otroke in njihove starše. PLATFORMA EURODOCSIS UPC, strateški partner podjetja Telemach, je lani uvedel standard EuroDOCSIS 2.0, ki omogoča hitrosti dostopa prek 50 megabitov na sekundo. Pričakujejo, da bodo v tem letu razvoj standarda EuroDOCSIS 3.0 pripeljali do konca, tako da bo omogočal hitrosti tudi do 480 megabitov na sekundo.

11 fi_070_30_31_ikt 4/10/06 16:02 Page 2 TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR 31 Pri nakupu tiskalnika nizka cena ne sme biti edino merilo Nakup tiskalnika ali večopravilne naprave je samo prvi strošek, zato je treba pred nakupom dobro proučiti tudi stroške, ki bodo sledili Barvno tiskanje z laserskimi tiskalniki je postalo vsakdanje opravilo. Cene teh tiskalnikov so se namreč zelo znižale, ljudje pa smo se naveličali nenehno menjavati premajhne in drage kartuše v brizgalnih tiskalnikih. Pred dvema letoma so cenejši modeli barvnih laserskih tiskalnikov stali od 220 tisoč do 400 tisoč tolarjev, danes pa dobimo soliden model, sposoben omrežnega tiskanja osmih strani v minuti, že za 200 tisoč tolarjev. Če podjetje zares ne potrebuje barvnega tiskanja, lahko za manj kot sto tisoč tolarjev nabavi črno-bel laserski tiskalnik, ki natisne 30 strani v minuti. Raziskovalno-svetovalno podjetje Gartner je ugotovilo, da so se podjetja še nedavno upirala kupovanju barvnih tiskalnikov, ker so se bala nenadzorovane rasti stroškov. Ob pocenitvi tiskalnikov in zniževanju stroškov njihove uporabe pa se je sčasoma spremenil odnos do barv in barvni tiskalniki so postali veliko bolj razširjeni. Barve so bolj učinkovite Danes podjetja vseh velikosti barvne tiskalnike večinoma potrebujejo zato, da natisnejo lepše predstavitvene kataloge in drugo promocijsko gradivo, fotografije, obvestila in podobno. Barve namreč omogočajo boljše prepoznavanje, hitrejše odzivanje, lažje zapomnjenje, večjo prepričljivost in še marsikaj. Rezultat vsega tega pa je lahko med drugim tudi boljša prodaja. Z nakupom novega tiskalnika ali večopravilne naprave hkrati začenjamo dolgotrajen cikel kupovanja tonerjev, papirja in drugega materiala, tiskalnike ali večopravilne naprave pa je treba tudi redno vzdrževati in menjati izrabljene dele, kakršen je denimo boben. Pohod večfunkcijskih naprav Ko so začela uvajati barvne tiskalnike, so se večja podjetja odločala za specializirane naprave, ki so bile bolj zanesljive, ob okvari ene funkcije pa ni bilo onemogočeno opravljanje drugih funkcij. Zadnje čase se tudi veliki poslovni uporabniki pogosteje odločajo za barvne večopravilne naprave (MultiFunction Product, MFP). Takšne naprave so bile še pred nekaj leti namenjene predvsem trgu domačih uporabnikov in manjšim pisarnam, kasneje pa še trgu malih in srednjih podjetij. Zaradi izboljšane tehnologije na eni in varčevanja na drugi strani pa so se na koncu barvne večopravilne naprave pojavile tudi v velikih podjetjih. Prihajajo še cenejši in zmogljivejši Ploske barvne večfunkcijske naprave, ki čedalje bolj izpodrivajo barvne tiskalnike, uporabnikom poleg tiskanja omogočajo tudi skeniranje in kopiranje dokumentov v formatih A4 in A3. Na sejmu CeBIT smo lahko videli, da prihajajo na trg še cenejši modeli z nižjimi stroški uporabe, ki pa bodo kljub temu ponujali še večje zmogljivosti. Kyocera Mita je denimo predstavila dva nova modela za tiskanje v formatih A3, izmed katerih lahko KM-C232 natisne 32 črno-belih ali barvnih strani na minuto, KM-C2520 pa 25 črno-belih ali 20 barvnih strani na minuto. IBM je predstavil nove modele barvnih večopravilnih naprav za delovne skupine, ki imajo osempalčni, na dotik občutljiv zaslon za intuitivno upravljanje funkcij. Canon pa je denimo predstavil nove večopravilne naprave Laser- Base MF , 6540PL, 6550, 6560PL in 6580PL za tiskanje 22 strani v minuti ter LaserBase MF8180C za tiskanje 19 strani v minuti. Nizka cena ne pomeni vselej prihranka Nižje cene laserskih tiskalnikov ali večopravilnih naprav so lahko zavajajoče. Odločitev za cenejšo napravo se zdi danes, ko je treba v podjetjih vsesplošno varčevati, dokaj logična, a se je vselej dobro spomniti starega pregovora, ki pravi, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni. Z nakupom novega tiskalnika ali večopravilne naprave namreč hkrati začenjamo dolgotrajen cikel kupovanja tonerjev, papirja, dodati je treba strošek elektrike, tiskalnike ali večopravilne naprave pa je treba tudi redno vzdrževati in menjati izrabljene dele, kakršen je denimo boben. To je še veliko bolj izrazito pri brizgalnih tiskalnikih, za katere velja splošna ugotovitev, da so nerentabilni pri kakršnemkoli obsežnejšem tiskanju, ki ga lahko pričakujemo v srednje velikem ali večjem podjetju, lahko pa tudi v manjšem. Po nasvet na splet ali k strokovnjaku O izplačljivosti tiskalnikov oziroma tako imenovanem skupnem strošku lastništva (Total Cost of Ownership, TCO) za te naprave se lahko pozanimamo na različne načine. Ti podatki so dokaj podrobno Prodaja tiskalnikov in MFP* v Sloveniji (v številu kosov) predstavljeni na različnih spletnih straneh neodvisnih ocenjevalcev, revij, proizvajalcev ali prodajalcev (ena takšnih je tudi spletna stran slovenskega podjetja Xenon Forte Za vsak model tiskalnika lahko tako najdemo izračunan strošek uporabe v določenem obdobju (recimo tri leta), ki vključuje nakup tiskalnika, porabljene tonerje, nakup delov, ki jih je treba menjati, in pričakovane stroške vzdrževanja. Na podlagi vseh teh podatkov je običajno izračunana tudi cena (strošek) natisnjene strani. Na podlagi vseh teh podatkov in lastnih pričakovanj glede obsega tiskanja lahko izračunamo, koliko nas bo v resnici stal tiskalnik v določenem obdobju. Skupaj s še drugimi podatki o izbranem tiskalniku bi to moralo zadoščati za racionalno odločitev o nakupu. Če pa vseeno ne gre, je najbolje poiskati nasvet pri nekom, ki se dobro spozna na tiskalnike. Podjetje Tift denimo ponuja visokokakovostno svetovanje o uporabi in izkoriščenosti pisarniške opreme. Stranki najprej svetujejo, katero opremo naj izbere, potem pa jo še usposobijo za njeno upravljanje. Leto Prodano Rast - 9,90 % 8,80 % 5,50 % 6,80 % *MFP (MultiFunction Product) večopravilna naprava Vir: EITO 03/2006

12 fi_070_32_ikt 4/10/06 15:02 Page 1 PONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 ŠT. 5 PRILOGA NS 32 OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR TOREK, 11. APRIL 2006 ŠT. 70 M-vrata: SMS je lahko več kot le sporočilo Obveščanje je pomembna dodana vrednost, ki lahko okrepi konkurenčni položaj na trgu M-vrata so namenjena hitri in učinkoviti interakciji oziroma komunikaciji z večjo skupino uporabnikov mobilnih telekomunikacij. Ena od komunikacijskih poti so tudi SMSsporočila. Komunikacijo prek SMS-sporočil lahko uporabljamo v komercialne, informativne in prostočasne namene. Za pošiljanje ključnih informacij prek SMSsporočil se odločajo številna podjetja, društva, mediji, banke, servisna podjetja (od študentskih do avtomobilskih servisov) in druge organizacije. Obveščanje je pomembna dodana vrednost, ki lahko izboljša konkurenčni položaj organizacije na trgu. Sporočilo ima lahko vlogo opomnika, povabila, potrditve dogovorjenega ali pa je namenjeno posredovanju poslovnih informacij, kot so finančne, borzne in druge. Storitve prek M-vrat lahko ponujajo vse pravne osebe, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev M-vrat. SMS Poštar Ponudniki lahko vsebino sporočil oblikujejo po svoji meri, družba Mobitel kot ponudnik komunikacijske poti pa pri tem poskrbi za kakovostno delovanje storitev mobilnih telekomunikacij. Sporočila so lahko kljub avtomatiziranemu pošiljanju personalizirana, kar pomeni, da je del vsebine prilagojen posameznemu naslovniku. Primer personaliziranih sporočil je SMS-sporočilo o nakazilu na bančni račun ali sporočilo o tem, kdaj je treba vrniti knjige v knjižnico, ali kaj drugega. Primerna rešitev za tako obveščanje in pošiljanje naročenih SMSsporočil je storitev SMS Poštar. Gre za storitev v okviru sistema M-vrat, ki ponudnikom omogoča, da svojim naslovnikom pošiljajo SMS-sporočila z enako ali posameznemu uporabniku prilagojeno vsebino. Pri tem ponudniki lahko sami določajo tudi termin pošiljanja. SMS Poštar je komunikacija med zunanjimi podjetji (ponudniki) in družbo Mobitel prek internetnega omrežja. Za uporabo storitve SMS Poštar podjetje oziroma ponudnik razvije lastno programsko opremo, ki jo poveže v lasten informacijski sistem. Poslovni WEB poštar Kadar je vsebina sporočila enaka za vse naslovnike, je komunikacija med podjetjem in njegovimi naslovniki lahko še hitrejša, učinkovitejša in preprostejša. Učinkovita komunikacija pomeni dodano vrednost podjetja v smislu izboljšanja ponudbe ter prilagajanja slednje željam in potrebam kupcev. Primerna pa je tudi za komunikacijo med zaposlenimi v podjetjih. Tako lahko denimo prevozno podjetje prek SMSsporočil komunicira s svojimi prevozniki na terenu. Dohodna sporočila so običajno za naslovnika brezplačna. V ta namen so v Mobitelu razvili storitev Poslovni WEB poštar, ki uporabnikom omrežja Mobitel GSM/UMTS omogoča pošiljanje SMS-sporočil prek spletnega vmesnika na mobilne telefonske številke njihovih naslovnikov. Tudi v tem primeru velja, da mora pošiljatelj (ponudnik) predhodno pridobiti dovoljenje za pošiljanje sporočil. Storitev WEB Poštar je namenjena pravnim osebam, ki za njeno uporabo potrebujejo dostop do interneta in mobilnik. SMS Ključna beseda SMS-komunikacija je primerna tudi, kadar neko podjetje svojo ciljno skupino šele želi identificirati. SMSsporočila se tako lahko uporabljajo kot medij oziroma kot podporni medij v oglaševanju. Oglaševanje prek mobilnikov je zelo učinkovito, še posebno, če je vključeno v celostni splet oglaševalskih medijev. V tem spletu lahko mobilna storitev služi kot interaktivna zabava za ciljno javnost oglaševalske akcije in kot zbiranje podatkov o tej javnosti. Tako ima oglaševanje pogosto značaj nagradne igre, kviza ali ankete, naslovljene na splošno javnost, lahko pa seveda tudi na že znane uporabnike. Storitev, ki omogoča interaktivno komunikacijo, se imenuje SMS Ključna beseda. Komunikacija z uporabniki prek SMS Ključne besede se začne tako, da uporabnik pošlje določeno zahtevo kot SMS-sporočilo na ustrezno samostojno številko za identifikacijo želene storitve. Ključno besedo ponudniki uporabljajo v različne namene, tako komercialne kot informativne. Povratno SMS-sporočilo (dohodno za uporabnika) je lahko plačljivo ali brezplačno, odvisno od ponudnika storitve. Tako kot pri drugih komunikacijah prek SMSsporočil tudi pri uporabi storitve SMS Ključna beseda velja, da gre za komunikacijo z dovoljenjem uporabnika. To pomeni, da mora ponudnik uporabnika pred uporabo storitve seznaniti s pogoji uporabe storitve in drugimi obveznostmi izvajanja storitve. Podrobnejši opis sistema M-vrata in storitev si lahko ogledate na spletnem mestu