Poraba za IKT lani za slaba dva odstotka manjša OGLASNA PRILOGA

Size: px
Start display at page:

Download "Poraba za IKT lani za slaba dva odstotka manjša OGLASNA PRILOGA"

Transcription

1 »Razvijali smo kompetence, ki lahko povečajo konkurenčno prednost,«je povedala Živa Gorup Reichmann, vsebinska vodja Kompetenčnega centra za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov OGLASNA PRILOGA ikt informator Poraba za IKT lani za slaba dva odstotka manjša Celotna poraba za IKT v Sloveniji je lani glede na leto 2011 upadla za 1,9 odstotka, kažejo najnovejše raziskave analitske hiše IDC. Direktorji naših IKT-podjetij kljub slabim lanskim rezultatom pri napovedih za letos ostajajo zmerno optimistični. 22, 23 Thinkstock

2 22 Oglasna priloga Naprej na tretjo platformo ANKETA Novosti in optimizma v IK uvodnik Esad Jakupović ikt@finance.si Prvo prilogo IKT informator v letu že tradicionalno začenjamo z napovedmi o panogi in tudi anketo med ji naših vodilnih podjetij s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Panoga je že sama po sebi deležna izjemnega ocenjevanja, vrednotenja in napovedovanja, in to ne le na začetku novega leta, temveč v vseh obdobjih. Razlog za to lahko najdemo v tem, da se IKT prepleta z vsemi drugimi panogami in je, kot se običajno reče,»motor«gospodarstva, če ne tudi družbe v celoti. Napovedovanje v obdobju več let trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, še posebej glede na»slabo stanje slovenskega gospodarstva in politično nestabilnost«, kot je to preprosto opisal eden od udeležencev naše ankete, vsekakor ni lahko. V naši državi se s tem ne ukvarja nobena ustanova, ki bi imela ustrezne kadre, sredstva in čas. Zato se velja spomniti znane izjave velikega danskega fizika Nielsa Bohra ( ), da je»napovedovanje zelo zahtevno, še posebno napovedovanje prihodnosti«(prediction is very difficult, especially about the future). Mimogrede, sam fizik je kot vir svoje duhovite izjave navajal danskega humorista, pisatelja, slikarja in animatorja Storma P. (Robert Storm Petersen, ), čeprav se je kasneje pokazalo, da misel ne pripada temu posebnežu in se sploh ne ve, kdo jo je prvi izrekel (kot vir se pogosto omenja tudi Mark Twain). Lani je bilo na svetu za IKT porabljenih 3,6 bilijona dolarjev, kar je 1,2 odstotka več kot v letu prej, letos pa lahko pričakujemo 3,7 bilijona oziroma 3,9 odstotka več (Gartner). Čeprav je pričakovana rast skromna, je to vsekakor dobra novica, še zlasti, ker se tudi za leto 2014 napoveduje 3,8-odstotna rast. Na žalost so bolj kot Evropa motor rasti IKT rastoče države (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) in še nekateri drugi»otočki«, kjer je rast še večja, medtem ko bo rast v razvitih državah še manjša (v Europski uniji se bo gibala okrog ničle). V Sloveniji smo lani znova doživeli padec tokrat, kot napoveduje analitska hiša IDC, za 1,9 odstotka. Pri tem bi rad poudaril, da so kot boste videli v anketi poleg tega uvodnika ji naših IKT-podjetij kljub temu pri napovedih za letos zmerno optimistični. Industrija IKT hitro prehaja v konvergentni svet mobilnega računalništva, storitev v oblakih, družabnih omrežij in analitike velikih (količin) podatkov. IDC pojasnjuje, da gre za prehod na novo tehnološko platformo. S to tretjo platformo (3rd Platform), kot jo imenuje IDC, se bo do leta 2020 letna vrednost trga IKT z današnjih približno 3,6 bilijona dolarjev povzpela na pet bilijonov. Čez sedem ali osem let bo 80 odstotkov rasti industrije temeljilo na tehnologijah tretje platforme, na»eksploziji novih rešitev, zgrajenih na novi platformi, ki jo bo spremljala zelo hitra rast porabe, posebno na trgih v razvoju«. Gartner te štiri konvergentne moči imenuje zveza moči (nexus of forces). V Sloveniji proizvajamo le malo strojne opreme, s programsko opremo imamo nekaj več sreče (znanja in pameti), tudi pri storitvah nismo slabi, pa še nekaj izkušenj z izvozom rešitev in storitev imamo. Zveza moči oziroma tretja platforma pa našim podjetjem odpira še veliko več možnosti. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) E-pošta: branko.znidarsic@finance.si uu Zveza moči oziroma tretja platforma našim podjetjem odpira še veliko več možnosti. IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno. Trženje: Boris Savić Tel.: (01) E-pošta: boris.savic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Prelom: Finance Esad Jakupović Tel.: Lektoriranje: Julija Klančišar E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran Varga Urednik oglasnega uredništva: Tel.: Branko Žnidaršič E-pošta: miran.varga@gmail.com Naslednji IKT informator bo izšel 14. februarja Predstavnike slovenskih podjetij s področja IKT smo vprašali, kakšne načrte imajo za letos, kje pričakujejo največ težav in kakšno bo na splošno leto 2013 za slovensko panogo IKT. Biljana Weber, generalna ica slovenskega Microsofta:»Pri Microsoftu smo sredi najobsežnejše predstavitve novosti. Predstavili smo že Windows 8, prenovljeno paleto strežniških izdelkov in storitev v oblaku, kmalu bo sledil novi Office. Veliko pozornosti bomo namenjali tudi inovativnim napravam, kot so tablice, hibridne naprave in mobilniki. S temi rešitvami odgovarjamo na prednostne usmeritve strank, ki morajo v trenutnih gospodarskih razmerah optimizirati stroške, povečati izkoriščenost infrastrukture in poskrbeti za konkurenčnost na globalnem trgu. Čeprav lahko po napovedih letos pričakujemo nekoliko večjo rast globalnega IT-trga, bodo razmere v mnogih državah, vključno s Slovenijo, še najprej zahtevne. Vseeno smo optimisti, saj imajo slovenska IT-podjetja veliko znanja in izkušenj, številna pa so z našimi tehnologijami vse bolj uspešna tudi na tujih trgih.«roman Koritnik, generalni IBM Slovenija:»V IBM Slovenija bomo tudi v letu 2013 uresničevali IBM-ovo strategijo in domačim podjetjem zagotavljali kakovostne, inovativne rešitve, kakršne slovenski trg zahteva in potrebuje. IBM v tem letu pripravlja številne novosti na področju računalništva v oblaku, poslovne analitike in drugih, s katerimi bomo lahko našim strankam še bolj učinkovito pomagali na poti do zastavljenih poslovnih ciljev. Sicer pričakujemo, da panogo IKT letos čakajo podobni izzivi kot leta Podjetja bodo glede na trenutno gospodarsko situacijo razmišljala v smeri novih tehnologij, ki optimizirajo in izboljšujejo poslovanje ter jim prinašajo dodano vrednost.«boštjan Košak, Amisa:»Gospodarska kriza je priložnost za Amis, saj poslovnim in domačim uporabnikom ponujamo kakovostne in cenovno zelo ugodne storitve. Dosegamo kontinuirano rast števila uporabnikov in prihodkov, poslujemo z dobičkom in nismo zadolženi. Letos bomo vlagali v nove storitve in izboljšave ter zaposlene, saj se zavedamo, da moramo za zadovoljstvo uporabnikov storiti še veliko več. Panoga je izrazito konkurenčna, razvoj hiter in zahteven. Naš cilj je, da AmisTV ostane najboljša storitev digitalne televizije in da dodatno obogatimo že zdaj zelo močno referenčno listo naših poslovnih uporabnikov.«matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora Halcoma:»V Halcomu v leto 2013 vstopamo z zmernim optimizmom. Na domačem trgu rasti poslovanja še ne bo, jo pa načrtujemo na novih trgih, predvsem v regiji Bližnjega vzhoda in Afrike. Po zdajšnjih načrtih bodo konsolidirani prihodki za skupino v letu 2013 za 13 odstotkov večji od lanskih. Pričakujemo manjšo rast dobička, saj bomo nadaljevali naložbe v zaposlene ter raziskave in razvoj, ki so potrebne za dolgoročno rast.«rajko Novak, Oracla Slovenija:»V zaostrenih poslovnih razmerah podjetja iščejo notranje rezerve v zvezi z učinkovitostjo in stroški poslovanja. Rešitve, ki te rezerve znajo izkoristiti, morajo biti enostavne za implementacijo in morajo zelo hitro ponuditi konkretne rezultate. Inovativne Oraclove rešitve (integrirana strojna in programska oprema) skupaj z novimi poslovnimi modeli (zasebni in javni oblak, najemanje storitev, kot so IaaS, PaaS, SaaS) so lahko odlična izbira za omenjene poslovne izzive podjetij. To potrjujejo že številni zadovoljni slovenski uporabniki. Poslovni in IT-izzivi podjetij na področju učinkovite obdelave, shranjevanja in analitike množice podatkov ter zagotavljanja ustrezne varnosti bodo tudi v letu 2013 najpogostejši projekti, pri katerih bo Oracle sodeloval s svojimi rešitvami.«iztok Klančnik, generalni HP Slovenija:»Letos bomo predstavili novosti, ki bodo osvežile slovenski trg in utrdile naš položaj vodilnega ponudnika na področju IKT. Na področju osebnih sistemov bomo z novimi hibridnimi in tabličnimi računalniki odgovorili na visoka pričakovanja uporabnikov. Še naprej bomo veliko pozornosti namenjali učinkovitim rešitvam za tiskanje. V poslovanju z velikimi podjetji vnovič pričakujemo leto, polno izzivov, a smo optimistični, saj smo napovedali vrsto novih rešitev, ki omogočajo sprejemanje dobrih poslovnih odločitev in znižujejo stroške uporabe IKT. Preporod doživljajo zlasti rešitve za shranjevanje in upravljanje informacij ter poslovna inteligenca.«boštjan Škufca Zaveršek, član uprave Simobila:»V preteklosti so se izrazito hitre rasti v telekomunikacijski panogi upočasnile. Uspešni smo ostali tisti, ki smo znali razumeti uporabnike in njihove potrebe. V Simobilu smo konec minulega leta dosegli 30-odstotni tržni delež. Podatki o prenesenih številkah in novosklenjenih naročniških razmerjih kažejo, da smo s slabimi 50 odstotki zmagovalci med vsemi operaterji. Predvsem pa smo ponosni, da tudi v tako težkih časih aktivno zaposlujemo. Samo v zadnjem letu smo namreč zaposlili več kot 40 novih sodelavcev. Verjamem, da po letu 2013 telekomunikacijski trg ne bo več takšen, kot je danes. Verjetno bo naposled moralo priti do konsolidacije trga, vsaj na ravni infrastrukturne konkurence. Če bomo želeli v prihodnosti še naprej zagotavljati storitve na ustrezni ravni in vlagati v razvoj novih tehnologij, kot je LTE, trg verjetno ne bo več omogočal gradnje in vzdrževanja štirih različnih infrastruktur. Vedran Krevatin, Avtente:»V Avtenti načrtujemo nadaljevanje lanske strategije, ki se je izkazala za uspešno, torej se še naprej osredotočamo na potrebe naših strank. Vedno jim poskušamo zagotoviti najboljše kombinacije storitev in produktov, ki jim omogočajo doseči njihove lastne poslovne cilje. Če bodo naše stranke uspešne in zadovoljne, bomo zadovoljni in uspešni tudi mi. Verjamem, da podobno velja za celotno IKT-panogo. Namreč bolj ko bomo ponudniki IKT podpirali preostale dele gospodarstva in negospodarstva pri iskanju novih poti do preboja, bolj jasna in prepoznana bo naša pomembna vloga tudi v teh manj ugodnih časih.«marjan Gobec, družbe KOPA:»Leto 2012 smo sklenili bistveno bolje, kot je kazalo na začetku leta, in tudi za leto 2013 smo precej optimistični. Pričakujemo, da nam bo, poleg povečanja izvoza znanja in rešitev na tuje trge, tudi v Sloveniji uspelo narediti več kot lani. Verjamem, da se bo zaradi pozitivnega vpliva na povečanje učinkovitosti poslovanja zmanjšal investicijski krč na področju IKT, na poslovni uspeh KOPE pa bodo ugodno vplivali tudi posli, ki smo jih sklenili konec prejšnjega leta in jih bomo izvedli letos.«marjeta Povalej, ica družbe MIT informacijske rešitve:»opažamo, da se podjetja kljub zahtevni gospodarski situaciji spet bolj usmerjajo v razvojne projekte, kar jim bo omogočilo nadaljnje uspešno poslovanje. Pri tem želimo s svojimi naprednimi rešitvami aktivno sodelovati. Ostajamo usmerjeni na zagotavljanje informacijske podpore raznovrstnim proizvodnim podjetjem. Svojo ponudbo rešitev smo leta 2012 razširili z novo različico sistema ERP Orkesterm za manjša proizvodna podjetja, ki potrebujejo poenostavljeno, pa vendar učinkovito podporo. Končali smo pomemben interni projekt, ki nam bo omogočil širitev baze strank. Letos bomo še izboljšali kompetence na področju BI, da bomo bolj odzivni na potrebe naročnikov. Z nespremenjeno ekipo vstopamo v leto 2013 in pričakujemo, da ga bomo kljub slabim razmeram na trgu uspešno končali.«

3 ikt informator 23 T-podjetjih tudi letos ne bo zmanjkalo Boris Novak, generalni Pošte Slovenije:»Ocenjujem, da se bodo gibanja iz leta 2012 nadaljevala tudi v letu Vse večja gospodarska in finančna kriza vedno bolj vplivata tudi na poslovanje Pošte Slovenije. Razloge gre iskati še v liberalizaciji trga poštnih storitev in vedno večji konkurenci. Pošta Slovenije se srečuje z vse večjim nadomeščanjem klasičnega komuniciranja z elektronskim. Poslovanje pa še bolj otežujejo spremembe zakonodaje in nižanje stroškov pri uporabnikih storitev. Pošta Slovenije je zaradi upada obsega storitev sprejela tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja. Posebno pozornost namenja nadgradnji obstoječih in razvoju novih storitev. Informacijske storitve za trg smo začeli razvijati in prodajati že pred leti, v zadnjem času pa s pomočjo vedno večjih vlaganj v to področje svojim strankam ponujamo več visokotehnoloških, predvsem pa cenovno ugodnih storitev računalništva v oblaku. V tem segmentu smo kljub zelo resnim gospodarskim razmeram v minulem letu dosegli rast; to pa načrtujemo tudi za leto 2013.«Stane Štefančič, Genisa:»Letos bodo podjetja pa tudi javne ustanove z namenom optimizacije poslovanja prehajali na najem aplikacij v zasebnem ali državnem oblaku. Z novimi pristopi pri uvedbi IKT bomo v Genisu pri naročnikih izpeljali in uvedli več razvojnih projektov, s katerimi bomo podjetjem omogočili agilnost z enostavnim in standardiziranim zakonsko skladnim e-poslovanjem. Bistveno več bomo pri uporabnikih v dnevno rabo vključili napredne mobilne aplikacije in storitve na pametnih telefonih in tablicah. Odločitve uporabnikov bodo vse bolj temeljile na konceptu big data naprednih analiz kontekstualno povezanih sistemov.«admir Joldič, Xeroxa Slovenija:»Xerox je vodilni globalni ponudnik upravljanja tiska, kar želimo letos poudariti tudi pri nas. Zato uvajamo številne produktne novosti in inovativne storitve, med drugim XPPS, orodje za upravljanje tiska, ki bodo utrdile naš vodilni položaj pri rešitvah upravljanja tiska, v primerjavi s prejšnjimi leti pa želimo povečati rast prodaje tako opreme kot storitev. Glede na slabo stanje slovenskega gospodarstva in politično nestabilnost težave pričakujemo predvsem pri povečanju finančne nediscipline, zaradi česar se podjetja bojijo vlaganj, kar bo postal eden večjih izzivov za celotno panogo IKT.«Marko Dolinar, slovenskega SAP:»SAP je leta 2010 postavil nove temelje in se usmeril v inovacije na področju računalništva v oblaku, računalništva v pomnilniku, mobilnih rešitev ter poslovne inteligence. Glede na izjemno dobre poslovne rezultate v zadnjih dveh letih tudi v tem letu lahko pričakujemo pomembne poslovne priložnosti. Strankam ponujamo integrirano družino poslovnih aplikacij, ki lahko izkoriščajo tudi izredne hitrosti tehnologije računalništva v pomnilniku. Verjamem, da naprednim in uspešnim podjetjem, ki se na krizo odzivajo z aktivnostmi, namenjenimi izboljšanju poslovanja, SAP lahko pomaga. Menim pa, da bi dolgotrajna politična nestabilnost v Sloveniji lahko negativno vplivala na slovensko gospodarsko okolje in sektor IKT.«Sonja Šinigoj, ica SAOP:»V letu 2013 pričakujemo zaostrovanje gospodarskih razmer, kar bo od nas zahtevalo še večji napor pri ohranjanju poslovnih rezultatov. Naše aktivnosti bodo usmerjene v iskanje rešitev za dodatno optimizacijo poslovanja uporabnikov naših programskih rešitev. Trenutna gospodarska situacija pa utegne prinesti tudi pozitivne učinke, saj opažamo, da so se mnogi vodilni naveličali čakati, da se bo nekaj premaknilo samo od sebe. Zato se bo letos še več organizacij odločalo za informacijske rešitve, s katerimi je mogoče odkrivati finančne rezerve. V želji po nižjih stroških se bo povečala tudi ozaveščenost o prednostih poslovanja v oblaku in brezpapirnega poslovanja.«robert Trnovec, predsednik uprave S & T Slovenija:»Leto 2013 bo za S & T Slovenija leto razvoja in rasti, čeprav se seveda zavedamo drznosti teh pričakovanj v trenutnem okolju. Vendar trdno verjamemo v vitalno moč IT-ja pri optimizaciji in razvoju poslovanja podjetij in javne uprave. Brez sodobne uporabe informacijskih tehnologij je danes nemogoče postati konkurenčnejši. Ker je Slovenija v povečevanje konkurenčnosti prisiljena in je to naša pot iz krize, sem prepričan, da bomo ponudniki IT pri tem eden od pomembnih dejavnikov. Seveda pa gradimo svoja pozitivna pričakovanja tudi na novih rešitvah in storitvah, ki smo jih razvijali zadnjih nekaj let in jih dali na trg. Razumevanje poslovnih potreb naših strank in strank naših strank je naša ključna prednost pred konkurenti. Sposobnost obvladovanja projektov od vsebinskega svetovanja, prek tehnološkega razvoja do izvedbe je tisto, kar daje našim naročnikom največ na enem mestu. Vse to ponujamo v okviru IT Consultinga, ki je nova storitev v našem portfelju. Drugo področje, kjer smo zelo dejavno vstopili na trg, je razvoj spletnih in mobilnih aplikacij. Vsekakor bo za naš uspeh v letu 2013 pomembna tudi prodaja v tujini. Rudolf Skobe, predsednik uprave Telekoma Slovenije:»Če hoče Skupina Telekom Slovenije ohraniti oziroma povečati dobičkonosnost, se mora že znanim negativnim gibanjem v elektronskih komunikacijah upreti z doslednim zniževanjem vseh vrst stroškov ter dolgoročno s širitvijo poslovanja in ponudbe na področja, ki ne sodijo v klasično telekomunikacijsko dejavnost, kot so televizija, multimedija, digitalno oglaševanje, upravljane storitve in storitve v oblaku. Letos bomo v naši panogi tako kot v slovenskem gospodarstvu nasploh na težki preizkušnji. Vendar smo v Telekomu Slovenije prepričani, da bomo z vsemi načrtovanimi ukrepi na vseh področjih še naprej uspešno poslovali. V prihodnjem obdobju bomo veliko pozornosti namenjali razvoju storitev na vseh področjih našega delovanja.«ciril Kraševec, Xenona forte:»leto 2013 bo za IKT najverjetneje leto počasne rasti, saj bodo vlaganja v prenovo in nadgradnjo po sušnih letih nujna. Nadaljeval se bo trend selitve storitev v oblak in povečevanja števila mobilnih delovnih mest. Podjetja se bodo spopadala z zniževanjem stroškov in optimizacijo strojne in programske opreme. Xenon forte, ponudnik rešitev pri delu z dokumenti in regionalni partner korporacije Kyocera Document Solutions, bo tudi leta 2013 krepil svoj položaj v regiji. Intenzivirali bomo celostno upravljanje procesov in opreme za naše stranke. Povečevali bomo tudi dejavnost v javnih sektorjih držav, v katerih poslujemo. Težave, ki jih pričakujemo, izvirajo predvsem iz nestabilnosti okolja in krize financiranja. Našim strankam bomo priskočili na pomoč tudi z viri, ki nam jih bo zagotavljal principal. Računamo na rast predvsem pri zunanjem izvajanju storitev.«gregor Štampohar, Tušmobila:»V leto 2013 stopamo kot najhitreje rastoči mobilni operater, ki ima več kot četrt milijona uporabnikov. Vsekakor dobra popotnica in potrditev, da so slovenski uporabniki v petih letih prepoznali, da pri Tušmobilu dobijo največ za svoj denar. V naslednjem letu bomo omogočili še kakovostnejšo ponudbo za privlačno ceno, ki bo na voljo še širšemu krogu uporabnikov. Danes je biti mobilen pomembna dobrina, zato bomo skrbeli, da bo imel dostop do te dobrine čim širši krog uporabnikov. Verjamemo, da bodo tudi vsi, ki vplivajo na poslovanje v slovenskih telekomunikacijah, v svojih dejanjih upoštevali potrebe slovenskega uporabnika.«arman Koritnik, glavni izvršni družbe Actual I. T.:»Poslovno leto 2013 bo za Skupino Actual izredno zahtevno. Na globalnem trgu, kamor smo se strateško usmerili leta 2011, se na področju IKT spremembe dogajajo z veliko večjo hitrostjo kot na domačem trgu. Sredstev za naložbe je veliko, veliko je tudi povpraševanja. Zavedamo se, da bo uspeh na globalnem trgu za nas pomenil dolgoročno stabilno rast, zato smo leta 2012 razvili nov produkt, ki je namenjen logistični dejavnosti v lukah (morskih, rečnih, zračnih...), za katerega pa imamo tudi že dobro referenco v Luki Ploče. Na področju produktov Gaso-Line certificiramo našo storitev v Bolgariji in Romuniji, hkrati pa smo dejavni na trgih Turčije in Brazilije, spogledujemo pa se tudi z manj razvitimi trgi, predvsem v Afriki. Na domačem trgu leto 2013 ne bo dosti drugačno od prejšnjih let, predvsem zaradi investicijskega krča gospodarskih družb. Ne glede na to bomo zelo dejavni pri implementaciji sistemov ERP, predvsem s prednastavljeno rešitvijo Actual SAP BaiO, ki je primerna za srednje velika in manjša podjetja. Omogoča hitro implementacijo, kar pomeni nižje investicijske vložke ali pa celo investicije brez finančnih sredstev, če stranka izbere gostovanje v našem podatkovnem centru, ki ga je cetrificirala nemška družba SAP, in storitev najema.«matej Šošterič, poslovni ComTrada za Slovenijo:»Glede na napovedi Slovenijo čaka še eno zahtevno leto, kar se močno kaže tudi v panogi IKT. Veliko podjetij, ki so bila prej veliki kupci storitev IKT, je zmanjšalo svoje nakupe na minimum, predvsem zaradi lastnih težav, nekatera pa zaradi uvedbe zelo konservativne politike investiranja. Kupci so postali mnogo zahtevnejši in pričakujejo bistveno več za manjši vložek. Javna uprava tukaj ni nobena izjema. V podjetju ComTrade zaradi svoje razvejene dejavnosti in izrazite usmerjenosti v izvoz pričakujemo dobro in uspešno poslovanje tudi v letu 2013.«Simona Kogovšek, ica Mikrocopa:»Družba Mikrocop uspešno odgovarja na izzive, povezane z zajemom, upravljanjem in dolgoročno hrambo dokumentov ter podatkov, tako da izboljšuje poslovne procese naročnikov in organizacijam omogoča prehod v brezpapirno prihodnost. Uspešnost poslovanja bo leta 2013 še vedno zelo odvisna od splošnih gospodarskih razmer. Ker intenzivnost in dolžina trajanja slabih gospodarskih razmer ostajata neznanki in zunaj našega nadzora, verjamemo, da bodo prioritete organizacij še naprej usmerjene v izboljšave poslovnih procesov, nižanje stroškov operacij ter v izboljšanje dostopa do informacij. Na podlagi tega ocenjujemo, da bo trg IKT, vsaj v segmentu, v katerem deluje Mikrocop, ostal na ravni minulega leta.«boštjan Gaberc, Mikrografije:»Pričakujemo, da poslovno leto 2013 za Mikrografijo ne bo bistveno drugačno kot prejšnja leta. Načrtujemo, da bomo izpeljali več naložb v tehnološko opremo in razvoj ter vlaganje v širitev poslovnih prostorov; posledično predvidevamo tudi povečanje zaposlovanja. Ker že vrsto let del prihodkov ustvarimo zunaj Slovenije, vidimo veliko poslovnih priložnosti prav na trgih EU, kjer si želimo okrepiti naše dosedanje poslovanje. Pri tem računamo na naš konkurenčni položaj in prednost, ki je predvsem v tem, da so naše rešitve in storitve povezane z optimizacijo stroškov in zato zaželene pri vseh organizacijah, ki si prizadevajo doseči višjo stopnjo sodobnega poslovanja in nižje stroške. V kratkem se nam bo v EU pridružila še Hrvaška, zato se pripravljamo tudi na spremembe na tem trgu; prepričani smo, da bodo marsikoga presenetile.«andrej Kositer, Agende:»Leto 2013 bo za Agendo leto vzpona v novih razmerah poslovanja. Gospodarstvo in javni sektor zahtevata vedno bolj učinkovite, merljivo uspešne in obenem tehnološko sodobne IT-rešitve in -storitve. Pozornost uporabnikov se tudi v Sloveniji odvrača od strojne opreme, licenc in»preverjenih«rešitev v iskanje dodane vrednosti v povezovanju tehnoloških, poslovnoprocesnih zahtev in uporabniških potreb ter domačega znanja. Že v začetku krize smo hitro dojeli, da gre za novo normalno delovanje gospodarstva in se pospešeno prilagodili razmeram z vlaganjem v razvoj novih poslovnih rešitev in storitev, predvsem odprtokodnim rešitvam in rešitvam v oblaku.«

4 24 Oglasna priloga Domači ponudniki IT tudi letos ostajajo pod hudim pritiskom Težavnejše razmere so prinesle tudi nekatere pozitivne spremembe, kot so večja konkurenčnost cen in hitrejši razvoj novih produktov Zaostrene razmere v Sloveniji so lani neugodno vplivale na rezultate na področju IT. Po najnovejših podatkih raziskav analitske hiše International Data Corporation (IDC) je celotna poraba za IT v Sloveniji glede na leto 2011 upadla za 1,9 odstotka, kar je nekoliko več, kot je bilo napovedovano leto prej.»posamezne segmente znotraj trga IT IDC v Sloveniji spremlja na četrtletnih ali letnih ravneh in kot pregled celotne slike trga nam najbolje služi produkt, ki mu rečemo IDC Black Book,«pojasnjuje Darja Jama Tomšič, ica IDC za Slovenijo. Glede na trenutno zbrane podatke (pri čemer še niso na voljo vsi podatki za zadnje četrtletje 2012, saj so za posamezne segmente še v obdelavi) je bil v Sloveniji ugotovljen 1,9-odstotni padec. Poraba za IT je upadla v večini segmentov razen v segmentu tablic, programske opreme, pametnih telefonov in omrežne opreme. Ponudniki še vedno pod pritiskom Direktorica slovenskega IDC poudarja, da so slovenska podjetja in organizacije še naprej pod velikim pritiskom. Proračuni, namenjeni za IT, v večini podjetij ostajajo bodisi na nespremenjenih ravneh bodisi se še naprej zmanjšujejo. Prav tako bo še naprej kritično povpraševanje po IT pri državni upravi, kjer se tudi v prihodnje pričakuje upadanje.»vseeno pa tudi Slovenija na»stagnacija domačega trga IT s seboj prinaša tudi nekatere dobrodošle izzive. Slovenska podjetja se tako v zadnjih letih vse bolj ozirajo na tuje trge,«pravi Darja Jama Tomšič, ica IDC za Slovenijo. področju IT zasleduje globalne težnje,«pravi Darja Jama Tomšič. Področje IT se nadalje razvija in znotraj posameznih segmentov trga IT bodo obstajale nekatere rešitve, ki bodo ustvarjale rast. Na področju programske opreme bodo to po besedah sogovornice mobilne aplikacije in aplikacije po meri za posamezne industrije, na področju storitev pa tudi v Sloveniji postaja vse pomembnejši trg oblačnih storitev. Na področju strojne opreme velja poudariti prodajo tablic in pametnih telefonov. Tretja razvojna platforma trga IT»Opažamo, da so slovenska podjetja po eni strani še naprej pod pritiskom zniževanja stroškov, po drugi strani pa še vedno velikokrat velja, da so pri uvajanju novih naprednih rešitev včasih precej toga,«razlaga Darja Jama Tomšič. Nekatere raziskave, ki so jih lani izvedli pri končnih uporabnikih rešitev IT, so pokazale, da je problem uporabnikov IT TRENDI IDC povezuje ponudnike in končne uporabnike Slovenska podružnica IDC je v krizi postala še pomembnejši element povezovanja končnih uporabnikov in ponudnikov IT, saj poleg rednih trimesečnih in letnih raziskav širi nabor ponudbe tudi na področju organizacije dogodkov in raziskav po meri. Darja Jama Tomšič postavlja v ospredje skupno organizacijo dogodka IDC CIO Summit 2013, ki ga pripravljajo pisarne po posameznih državah regije srednje in vzhodne Evrope in bo potekal 25. in 26. aprila na Dunaju. Namenjen bo izmenjavi izkušenj, mreženju in razpravi o svetovnih smernicah ter najboljših praksah med vodilnimi ji informatike in odločevalci v evropskih podjetjih.»poleg tega se pri IDC vse bolj usmerjamo v raziskave na področjih, ki podrobneje zanimajo tako uporabnike kot ponudnike znotraj posameznih segmentov trga IT, saj imamo odlično znanje in informacije o lokalnem dogajanju na trgu IT,«pravi Darja Jama Tomšič. predvsem manjših podjetij deloma tudi nepoznavanje rešitev. Večkrat pravzaprav niti ne vedo, kakšen cilj z neko rešitvijo zasledujejo in kako jo bodo vključila v svoje okolje.»zato smo že lani prejeli precej več povpraševanj za izvedbo bolj usmerjenih raziskav glede uporabe IT, ki tako uporabnikom kot ponudnikom povejo, kaj potrebujejo,«pravi sogovornica. Analitska hiša IDC kot glavno smernico razvoja IT, okoli katerega se bodo dogajale vse spremembe in bo gonilo razvoja rasti v obdobju do leta 2020, omenja tretjo razvojno platformo trga IT, ki temelji na mobilnosti, družbenem povezovanju, rešitvah v oblaku in rešitvah velikih količin podatkov (big data). Več vlaganj v raziskave trga Ni pa vse tako negativno. Stagnacija domačega trga IT s seboj prinaša tudi nekatere dobrodošle izzive. Slovenska podjetja se tako v zadnjih letih vse bolj ozirajo na tuje trge, denimo Bližnji vzhod, skandinavske dežele, Nemčijo, Švico in Avstrijo, kjer zahtevajo visoko kakovost po sprejemljivi ceni, kar slovenska podjetja lahko ponudijo.»težavnejše razmere so tako prinesle tudi nekatere pozitivne spremembe, kot so večja konkurenčnost cen in hitrejši razvoj novih produktov,«razlaga Darja Jama Tomšič. Več je tudi vlaganj v raziskave trgov, na katere vstopajo podjetja, ki si želijo podrobneje spoznati potencialne stranke, da bi jim lahko ponudila najboljše storitve in rešitve. Tu so v prednosti tista podjetja, ki so poslovanje internacionalizirala že v preteklosti, saj v pomanjkanju denarja podjetja težje vstopajo na nove trge. ZIT za večjo konkurenčnost in prodornost podjetij»finančna kriza v slovenskem sektorju IKT se v letu 2013 še stopnjuje in otežuje poslovanje naših članov,«pravi Dušan Zupančič, Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospodarski zbornici Slovenije.»Zaradi zmanjševanja obsega naročil za IKT tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju je najpomembnejša naloga ZIT spodbujanje vlaganj v IKT,«poudarja ZIT in dodaja, da izkušnje izvozno usmerjenih podjetij dokazujejo, da morajo podjetja razširiti svoje poslovanje na tuje trge. Ker to ni enostavno in tudi ne poceni, sta prednostni nalogi ZIT spodbujanje podjetij in podpora pri prodoru na tuje trge.«zupančič poudarja šest temeljnih nalog ZIT: Povečevanje vlaganj v IKT-rešitve 1. v državni in javni upravi: Državni upravi in javnemu sektorju bodo prek medijev in na organiziranih dogodki predstavili, zakaj je informatizirana javna uprava nujna za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, in dokazali, da so naložbe države v IKT eden od vzvodov za reševanje iz krize. Slovenija mora začeti bolj intenzivno vlagati v širokopasovne komunikacije kot infrastrukturo za razvoj Slovenije. Sodelovanje z inštitucijami države 2. za doseganje ugodnejšega poslovnega okolja za delovanje IKT-podjetij: Slovenija je začela zaostajati za drugimi evropskimi državami, zato moramo po zgledu Digitalne agende EU sprejeti razvojno strategijo s konkretnimi aktivnostmi za pospešen razvoj sektorja IKT in informatizacijo države. Promocija in uveljavljanje rešitev ter 3. storitev IKT v slovenskih podjetjih s ciljem povečanja konkurenčnosti: Računalništvo v oblaku je ena od učinkovitih rešitev, da lahko v teh kriznih časih podjetja in javni sektor kljub omejenim virom informatizirajo svoje poslovne procese. Zato ZIT pripravlja dogodke za usposabljanje tako podjetij kot kupcev ter za povezovanje IKT-podjetij z uporabniki na področjih, kot so e-poslovanje, proizvodna informatika in druga. Želijo se tudi bolj razvojno povezovati s podjetji v drugih panogah in skupaj z njimi pripravljati celostne rešitve. Podpora in ustvarjanje poslovnih pri- 4. ložnosti za lažji in učinkovitejši prodor na tuje trge: Sekcija izvoznikov ZITEX bo usposabljala člane za izvoz in 5. skupaj s kompetenčnimi centri ZIT izvajala aktivnosti za prodor na tuje trge. Februarja bo pripravljen multimedijski katalog izvoznih IKT, pripravljajo tudi demonstracijski center na GZS, kjer bodo lahko podjetja predstavljala svoje rešitve tujim delegacijam in strankam. Povezovanje podjetij aktivnih članov v obliki skupnih nastopov, konzorcijev in z drugimi načini: Predvsem na tujih trgih slovenska podjetja težko konkurirajo z multinacionalkami in velikimi evropskimi IKT-podjetji, zato se morajo povezovati in ponujati celostne rešitve na domačem in tujih trgih. Informiranje in 6. podpora pri prijavljanju in vodenju projektov za pridobivanje nepovratnih sredstev iz evropskih in slovenskih skladov: Februarja bodo na ZIT imeli informativni dan za Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP), vključujejo se tudi v priprave za Horizon To je program EU, ki bo v obdobju pospeševal pretok idej med znanstveno in gospodarsko sfero, s čimer želi Evropska unija olajšati uporabo znanstvenih dosežkov pri oblikovanju novih izdelkov in storitev.

5 ikt informator 25 Rastoča prevlada pametnih naprav Na končne rezultate leta 2012 na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter natančnejše napovedi za leto 2013 bo treba počakati vsaj do konca februarja. Kljub temu sta vodilni analitski podjetji IDC in Gartner že objavili predhodne podatke in napovedi za svetovni trg IKT za obe leti, pa tudi številne ocene za širše ali ožje segmente trga IKT, za katere so že na voljo tudi ocene drugih analitskih podjetij. Analitska organizacija EITO je na začetku zime napovedala, da bo svetovni trg IKT v letu 2012 zrasel za 5,1 odstotka, na 2,57 bilijona evrov. Na rastočih trgih je rast večja, na Kitajskem celo 12-odstotna, medtem ko razviti trgi bolj stagnirajo. Ključno gonilo rasti v večini sektorjev je mobilnost, ki še posebno spodbuja rast prodaje v telekomunikacijah. Na rastočih trgih, na katere odpade že več kot četrtina (27 odstotkov) svetovnega trga, so k pozitivnim rezultatom največ pripomogli mobilni telefoni, prenosniki in tablice. EITO je posebej napovedal, da se bo trg IKT v zahodni Evropi v letu 2012 povečal le za 1,2 odstotka, na 617 milijard evrov, v letu 2013 IDC je konec leta ocenil, da bo leta 2012 trg IKT zrasel za šest odstotkov. Segmenti programske opreme, opreme za shranjevanje, omrežne opreme za podjetja in mobilnih naprav so doživeli nadpovprečno rast, segmenti računalnikov, strežnikov, periferne opreme in opreme za ponudnike telekomunikacijskih storitev pa podpovprečno. pa za podobno skromnih 1,4 odstotka. Rast navkljub gospodarski negotovosti IDC je konec leta ocenjeval, da bo leta 2012 trg IKT zrasel za šest odstotkov. Segmenti programske opreme, opreme za shranjevanje, omrežne opreme za podjetja in mobilnih naprav so doživeli nadpovprečno rast, segmenti računalnikov, strežnikov, periferne opreme in opreme za ponudnike telekomunikacijskih storitev pa podpovprečno. IDC po- sebej poudarja 14-odstotno rast trga IKT na Kitajskem, v Indiji in Braziliji, 11-odstotno rast v Rusiji ter osemodstotno v Južnoafriški republiki. Podatkov za ožjo regijo nimamo, Slovenija pa je doživela nov padec, tokrat za 1,9 odstotka. OSEBNI RAČUNALNIKI Trg osebnih računalnikov je lani po oceni IDC doživel največji upad po letu 2001 za 3,2 odstotka. Analitska hiša meni, da je glavni razlog za slabo prodajo poleg recesije slaba promocija ključnih prednosti novih računalnikov z novim operacijskim sistemom Windows 8, predvsem zaslona, občutljivega za dotik, ter izboljšane varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti za uporabnika. Opozoriti velja, da IDC in Gartner v nasprotju z nekaterimi drugimi analitskimi hišami v kategorijo osebnih računalnuikov ne prištevata tablic. Prednost programski opremi in napravam Gartner je na začetku januarja objavil, da se je poraba za IKT lani povečala za 1,2 odstotka. Za leto 2013 napoveduje porabo v znesku 3,74 bilijona dolarjev, kar naj bi pomenilo 4,2-odstotno rast pri konstantem tečaju oziroma 3,9-odstotno pri spremenljivem tečaju. Po Gartnerju negotovost v svetovnem gospodarstvu onemogoča večjo rast, a se bo stanje počasi izboljševalo. Letos bo prodaja podjetniške programske opreme (predvsem varnostne, shranjevalne in CRM) zrasla za nadpovprečnih 6,4 odstotka, skupna rast prodaje naprav (računalnikov, tablic, mobilnih telefonov in tiskalnikov) pa za 6,3 odstotka. Trg telekomunikacijskih storitev kot največji sektor, ki zajema skoraj polovico (46 odstotkov) trga IKT, je lani upadel za 0,1 odstotka, letos pa bo za 4,2 odstotka zrasel. Triumf pametnih telefonov in tablic Pri analizi IKT je treba v ospredje postaviti vsesplošen prodor pametnih naprav, predvsem tablic in pametnih telefonov, ki jih je bilo lani prodanih 821 milijonov, letos pa jih bo, kot napoveduje Gartner, več kot milijarda. Pametni telefoni in tablice seveda ne morejo povsem zamenjati računalnikov, vendar vsenavzočnost prvih in rastoča priljubljenost drugih spreminjata vlogo uporabniških naprav v poslovnih strategijah. Pri tem se je treba zavedati, da so že lani pametne naprave obsegale kar 70 odstotkov celotnega trga naprav. Gartner opozarja, da bo leta 2016 že 40 odstotkov delovne sile mobilne in da bosta dve tretjini mobilnih delavcev opremljeni s pametnim telefonom. Prvo diskovno polje HP 3PAR v Sloveniji S pomočjo sistemskega partnerskega podjetja ATR.SIS so ga implementirali v podjetju RC IKT Podjetja, ki ponujajo informacijske storitve, si ne morejo privoščiti kompromisov, ko gre za visoko razpoložljivost delovanja in vrhunske zmogljivosti sodobnih, v prihodnost usmerjenih diskovnih sistemov SAN. Med njimi so srednja in velika podjetja, ponudniki storitev računalništva v oblaku, internetna (Web 2.0) podjetja, finančne ustanove in organizacije javnega sektorja, ki morajo zagotavljati najvišjo raven kakovosti storitev po konkurenčnih cenah. Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT) iz Kranja je sinergično nacionalno in mednarodno razvojno in inovacijsko podjetniško središče, ki povezuje IKT-panogo na poslovni, tehnični in raziskovalno-razvojni ravni. Na področju IKT-storitev razvija storitve gostovanja ter ponujanja aplikacij in infrastrukture v oblaku. Eden izmed treh glavnih programskih stebrov podjetja RC IKT je informacijsko-komunikacijski center (IKC), ki razvija in zagotavlja informacijske in komunikacijske storitve tako za svoje člane kot tudi za zunanja podjetja. V sodobno urejenem podatkovnem centru gradijo sistem za gostovanje različnih IKT-storitev s pestro ponudbo lastnih storitev in aplikacij v oblaku (IaaS, SaaS, CaaS), ki jih je mogoče obračunavati bodisi mesečno bodisi po modelu plačila po porabi (pay-per-use). Za vse to je moral RC IKT postavitvi osrednje diskovno polje SAN, ki ustreza strogim zahtevam stroškovne učinkovitosti z visoko stopnjo razpoložljivosti in prilagodljivosti delovanja. Izbran je bil sistem HP 3PAR StoreServ Dodatna pričakovanja, povezana z vpeljavo osrednjega diskovnega sistema SAN, so bila povečanje gostote virtualnih strežnikov, visoka stopnja odzivnosti ob nepredvidljivih obremenitvah, nizki stroški lastništva (TCO) in visoka stopnja zanesljivosti. Po postopku izbora, ki je potekal v več krogih, pri čemer so ovrednotili širok nabor različnih možnih rešitev, se je podjetje odločilo za HP-jevo rešitev 3PAR StoreServ, ki s svojo napredno zasnovo presega ekonomske in operativne zahteve najbolj kompleksnih in zahtevnih IT-okolij. Pri vpeljavi pomagal sistemski partner ATR.SIS Implementacijo diskovnega sistema HP 3PAR so izpeljali s pomočjo sistemskega partnerskega podjetja ATR. SIS. To je bil prvi uspeši projekt te vrste na slovenskem trgu. Podjetji na področju sistemskih platform in tehnične podpore strateško sodelujeta že nekaj časa in sta skupaj uspešno izpeljali veliko zahtevnih projektov. Podjetje ATR. SIS s ponudbo opreme, storitev ter celostnih in tehnično dovršenih rešitev svojim kupcem že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja zagotavlja optimalno informacijsko podporo za učinkovito in varno poslovanje. Nizki stroški lastništva in velika zmogljivost Glavne prednosti SAN diskovnega polja HP 3PAR, ki so ključno vplivale na odločitev o izboru, so izvrstna podpora učinkoviti izrabi diskovnih zmogljivosti (»thin provisioning«), podpora večtirnosti, kar pomeni, da se podatki glede na frekvenco dostopov ter njihovo pomembnost samodejno premikajo med hitrejšimi in počasnejšimi diski v diskovnem sistemu, funkcionalnost, ki zagotavlja Za osrednje diskovno polje SAN, ki so ga postavili v kranjskem Razvojnem centru za informacijske in komunikacijske tehnologije, so izbrali HP 3PAR, ki ustreza strogim zahtevam stroškovne učinkovitosti z visoko stopnjo razpoložljivosti in prilagodljivosti delovanja. odlične odzivne čase tudi za najbolj zahtevne aplikacije, ter enostavnost upravljanja in administracije sistema, ki učinkovito znižuje celotne stroške lastništva. Ena ključnih zahtev in pričakovanj je bila tudi celostna podpora virtualizaciji VMware, saj HP s svojim programom»get Virtual Guarantee Program«zagotavlja najmanj podvojitev števila virtualnih sistemov na gostujočem strežniku VMware, in sicer po zaslugi izjemno dobre integracije med HP 3PAR in Vmware Vsphere VAAI. Pri končni odločitvi za izbor diskovnega polja HP 3PAR so bili izjemno pomembni tudi razmerje med ceno in funkcionalnostjo, celotni stroški lastništva (TCO) za obdobje petih let ter arhitektura, ki omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti uporabniškim zahtevam ter ima nekatere posebne in edinstvene značilnosti.»z izborom diskovnega polja HP 3PAR smo dobili vrhunski produkt, ki nam zagotavlja nizke stroške lastništva in upravljanja ter izjemne zmogljivosti. HP 3PAR podpira najsodobnejše napredne funkcionalnosti vrhunskega diskovnega sistema za sprejemljivo ceno,«je povedal Anton Kavčič, vodja informacijsko-komunikacijskega centra RC IKT. ŠTEVIlKa 7izmed 10 največjih globalnih ponudnikov IT-storitev denimo Savvis, Verizon Business in Terremark uporablja diskovne sisteme HP 3PAR. Uporabljajo jih tudi internetna podjetja, kot so MySpace. com, Tickets.com, Priceline. com in Shopzilla.

6 26 Oglasna priloga [ INTERVJU] Živa Gorup Reichmann o projektu KOC RIS in njegovih rezultatih Razvijali smo kompetence, ki lahko povečajo konkurenčno prednost Konec leta se je iztekel projekt Kompetenčni center za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov (KOC RIS), ki ga je od leta 2010 izvajalo 11 podjetij v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije (GZS ZIT). O nastanku projekta, njegovem poteku in rezultatih smo se pogovarjali z Živo Gorup Reichmann, vsebinskim vodjo projekta KOC RIS in vodjo razvoja kompetenc v podjetju ComTrade, ki je bil vodilni partner pri projektu. Kako je nastala ideja o kompetenčnem centru in udeležbi na javnem razpisu? Prednosti kompetenčnega centra kot vozlišča za pretok in izmenjavo znanja so podjetju ComTrade dobro znane, saj je že leta 2003 ustanovilo prvi interni kompetenčni center za javanske tehnologije. Tako je bila odločitev, da se prijavimo na razpis, ki spodbuja delovanje kompetenčnega centra, ki bo povezoval podjetja iz iste panoge, logična posledica večletnih izkušenj. K sodelovanju smo povabili podjetja, s katerimi smo imeli že pred objavo razpisa priložnost sodelovati pri neformalni izmenjavi znanja na primer v okviru skupine Skram.si, in podjetja, s katerimi smo se srečali že pri kakšnem drugem projektu, kjer smo lahko spoznali njihove specifične kompetence. Zelo pomembna je bila v fazi priprave prijave na razpis O PROJEKTU KOC RIS Projekt Kompetenčni center za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov (KOC RIS) je bil izbran na javnem razpisu za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje od 2010 do 2013, ki ga je pripravil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Celoten projekt je bil vreden 456 tisoč evrov 80 odstotkov je financirala EU iz Evropskega socialnega sklada in se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje Vanj so bila vključena partnerska podjetja Acros, Asiistech, ComTrade, Domenca Labs, Gooie, Guardiaris, Klika, Medius, Parsek, Premisa, XLAB in GZS Združenje za informatiko in telekomunikacije. V dveh letih je bilo izvedenih 180 zunanjih in 48 notranjih izobraževalnih dogodkov, medtem ko se je usposabljanja doma in v tujini udeležil 401 zaposleni iz partnerskih podjetij. povezava z GZS ZIT, ki je predlagal, da v partnerstvo vključimo še nekaj uspešnih podjetij, v katerih prevladuje kultura razvoja in izmenjave znanja. Kakšen je bil namen kompetenčnega centra? Namen je bil zelo jasen: določiti ključne profile, razviti pilotni kompetenčni model za te profile in razvijati tiste kompetence, ki lahko povečajo konkurenčno prednost podjetij, vključenih v partnerstvo. V praksi je to pomenilo, da smo se vprašali, kateri profili so ključni v procesu razvoja informacijskih sistemov ter kakšne kompetence je treba razvijati. Pri tem smo zelo poudarili, da še zdaleč niso dovolj zgolj tehnična znanja. Veliko usposabljanj smo namenili razvoju produktov, vodenju timov in projektov, prepoznavanju potreb uporabnikov in prepoznavanju novih poslovnih priložnosti. Pomembna naloga kompetenčnega centra je bila tudi medsebojna izmenjava znanja med partnerji. Katere aktivnosti ste izvajali od leta 2011 do konca minulega leta in kako ste se jih lotili? Pri večini aktivnosti so sodelovali vsi partnerji. Koliko energije je vložil posamezni partner in v katero aktivnost, pa je bilo odvisno tudi od njegovih ključnih sposobnosti. Pravilo, ki smo mu sledili, je bilo, da prevzamejo partnerji pobudo na področjih, kjer se počutijo najmočnejše. Naredili smo veliko: opisali ključne profile, oblikovali celostno podobo in pripravili spletno stran, postavili kompetenčni model, prepoznali kompetenčne vrzeli in skladno s tem pripravili načrt usposabljanj, izvedli zunanja usposabljanja in tako omogočili dostop do uu Ne bojte se prenašati svojega znanja na druge, saj kolikor daš, tudi dobiš. Tako pravi Živa Gorup Reichmann, vsebinski vodja projekta KOC RIS. odličnih virov znanj, izvedli notranja usposabljanja in tako zagotovili izmenjavo znanja ter ocenili učinke usposabljanj in evalvirali kompetenčni model. Kakšna znanja, izkušnje in sposobnosti ste pridobili v projektu? Projekt je bil odlična izkušnja in priložnost za učenje. Eno glavnih spoznanj je, da je treba zagotoviti interdisciplinarnost pravilno uravnotežiti poslovna in strokovna tehnična znanja ter temu dodati sposobnosti prepoznavanja potreb in načina razmišlja uporabnikov IT-rešitev. Drugo spoznanje sodelovanje različno velikih podjetij, ki so si sorodna po odprtosti za učenje, a različna tako po starosti kot poslovni dinamiki, je lahko izjemno koristno za vse sodelujoče. Ali nameravate s partnerji iz projekta in morda z drugimi nadaljevati podobne aktivnosti? Da. Naš cilj je nadaljevati aktivnosti, usmerjene k razvoju in izmenjavi znanja. K sodelovanju v KOC RIS želimo pritegniti tudi druga podjetja in posameznike, ki bodo pripravljeni prenašati znanje ali pa zgolj informacije o usposabljanjih ali dogodkih, ki imajo dodano vrednost za udeležence iz IT-panoge. Od povezovanja članov KOC RIS, denimo od skupne organizacije dogodkov, si obetamo, da bomo imeli lažji dostop do odličnih tujih predavateljev. Kaj na podlagi pridobljenih izkušenj svetujete podjetjem, izobraževalnim ustanovam in drugim? Pri izbiri partnerjev za projekte, kot je KOC RIS, ni toliko pomembno, ali so si partnerji v kakšnem segmentu konkurenčni, pomembneje je, koliko so odprti za izmenjavo znanja in izkušenj ter kako komplementarna so njihova strokovna znanja. Ne bojte se prenašati svojega znanja na druge, saj kolikor daš, tudi dobiš. anketa Projekt je pospešil medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj V nekaj podjetjih smo se pozanimali, kakšne so njihove izkušnje s sodelovanjem v Kompetenčnem centru za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih sistemov. Jaka Levstek, Domenca Labs:»Članstvo v KOC RIS nam je omogočilo, da smo hitreje in predvsem bolj učinkovito izvedli izobraževalne dogodke, ki smo jih načrtovali skladno z razvojem in rastjo podjetja. Tako smo denimo organizirali akademijo D.Labs za vodje razvojnih ekip in z internimi usposabljanji nadgradili specialistična znanja na področju oblikovanja uporabniške izkušnje. V prihodnje bomo v Domenca Labs organizirali zahtevnejša izobraževanja v tujini in na tem področju vidimo v članstvu v KOC RIS dolgoročno vrednost.«gregor Rebolj, Klika:»Z izvedbo projekta KOC RIS smo zelo zadovoljni. V oteženih gospodarskih razmerah nam je zaradi projekta uspelo obdržati visoko raven vlaganj v izobraževanje in usposabljanje naših zaposlenih. Najpomembnejši učinek, ki bi ga želel postaviti v ospredje, je povezovanje znotraj panoge v okviru projekta. Čeprav se podjetja večinoma že poznajo, je projekt pospešil medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na konkurenčnost celotne panoge v Sloveniji.«Mitja Kolšek, ACROS:»Podjetje, ki danes želi imeti pomembno vlogo v niši na globalnem trgu, mora zelo natančno slediti vsem novim dognanjem na svojem področju. Mi smo zaradi sodelovanja v konzorciju precej laže osvajali nova znanja, s katerimi uspešno konkuriramo predvsem na zahtevnem trgu ZDA. Ob tem so nam konzorcijski partnerji omogočili vpogled v skrivnosti svojega dela in dovolili, da nekaj naših izkušenj s področja informacijske varnosti prenesemo tudi na njih, kar upam, da bomo skupaj počeli tudi v prihodnje«.«gregor Pipan, XLab:»Da ostanemo konkurenčni, se moramo vsako leto izpopolnjevati z novimi znanji in ravno ta znanja smo poskušali opredeliti v našem kompetenčnem modelu. Projekt dojemamo kot sinergijo drugače konkurenčnih podjetij z namenom, da pripomoremo k razvoju panoge tako v gospodarstvu kot izobraževanju. Projekt bomo sklenili s predavanji o nekaterih vročih temah raziskav v zadnjem letu.«

7 ikt informator 27 Vedeti morate, kje iskati prihranke in neučinkovitosti pri tiskanju Ponudniki upravljanih storitev tiskanja se optimizacije tiskalniške infrastrukture najprej lotijo z analizo celotnega dokumentnega procesa; ta je pri najboljših ponudnikih nadvse podrobna Podjetja se lahko optimizacije področja tiskanja lotijo tudi sama. Čeprav se zdi, da se ključ do uspeha skriva predvsem v menjavi starejših naprav za novejše in učinkovitejše, pa znatni stroški nastajajo znotraj vse organizacije. Za visoke stroške tiskanja je največkrat sicer res kriva neučinkovita strojna oprema, a ta je le del zgodbe. Pravo stroškovno nočno moro namreč povročajo tudi navade zaposlenih, ki so v poslovnih okoljih precej razsipni pri uporabi virov, pogosto namreč na napravah tiskajo tudi stvari, ki s poslovanjem podjetja niso povezane. Uvedba strožje politike nadzora tiskanja lahko tako postreže z navidez neverjetnimi prihranki. Na stroškovno stran enačbe pa moramo prišteti tudi ure, ki jih osebje izgubi z dolgotrajnimi in neučinkovitimi delovnimi procesi, povezanimi s slabim obvladovanjem izpisovanja, zajemanja in pošiljanja dokumentov. Preverimo, kdo kaj tiska Stroški tiskanja so v poslovnih okoljih visoki predvsem zato, ker zaposleni preveč tiskajo. Že zbiranje podatkov o tem, kdo kaj tiska, bo med zaposlenimi sprožilo obrambno reakcijo, zato utegnejo za krajše obdobje zmanjšati količine izpisov, a jih bodo, če ne bo zagrožena nekakšna»kazen«, hitro spet povečali. Zaposlenih sicer ni treba ustrahovati, temveč jim razložiti, da se osebne potrebe po tiskanju dokumentov ne zadovoljujejo na delovnem mestu, prav tako pa velja osvetliti različne vidike varčnega tiskanja. Črno-belo tiskanje in obojestranski izpis dokumentov sta prva ukrepa na varčevalnem seznamu, koristno je pripraviti tudi krajši tečaj o učinkovitem in varnem tiskanju, hrambi, skupni uporabi ter upravljanju dokumentov. Pregled s splošno oceno delovnega okolja pri delu z dokumenti lahko tako opravijo že nadrejeni posameznih oddelkov. Specializirani ponudniki rešitev pa gredo na tem področju še precej dlje, saj njihove podrobne revizije vključujejo tudi finančne, prostorninske in Pravo stroškovno nočno moro povzročajo tudi navade zaposlenih, ki so v poslovnih okoljih precej razsipni pri uporabi virov, pogosto namreč na napravah tiskajo tudi stvari, ki niso povezane s poslovanjem podjetja. energetske podatke. S pomočjo globinskih analiz, intervjujev in anket osvetlijo vsa področja izgub in slabe produktivnosti v organizaciji podjetja. Rezultat je končno poročilo, ki pokaže, kje so možnosti za varčevanje in kako se lahko optimizira proces dela. Preprečevanje je boljše od zdravljenja Tako kot v zdravstvu tudi za tiskanje velja, da je odpravljanje napak dražje od njihovega preprečevanja. Zaposlene v podjetju je treba zato opozoriti, naj sporočajo zaznane nepravilnosti pri delovanju tiskalniških rešitev. Še bolj elegantne pa so nadzorne rešitve, ki so nameščene v tiskalnike. Delovanje tiskalnikov lahko oddelek IT spremlja sproti in na daljavo ter se bolje pripravi na menjave potrošnega materiala in morebitnih drugih izrabljenih delov še pravočasno, preden bi odpoved vplivala na produktivnost zaposlenih.»domač«pristop cenejši, ponudnikov celostnejši Ponudniki upravljanih storitev tiskanja se optimizacije tiskalniške infrastrukture najprej lotijo z analizo celotnega dokumentnega Thinkstock procesa. Ta je pri najboljših ponudnikih nadvse podrobna, saj obsega praktično vsa področja: od naročanja potrošnega materiala do delovnih procesov in porabe energije. Analiza delovnih procesov se opravlja z namenom izboljšanja operativne učinkovitosti, slednjo pa povečuje tudi skrb za zmanjševanje količine odpadkov. Ponudniki storitev upravljanja tiskanja si zelo prizadevajo tudi za racionalizacijo postopkov, povezanih z dokumenti, kar še dodatno pripomore k povečanju produktivnosti zaposlenih. Prav jasen pregled nad vsemi procesi, v katere so vključeni tiskalniki in dokumenti, je zelo pomemben pri načrtovanju rešitev za optimizacijo tiskalniškega okolja. Pristop manj specializiranega lastnega oddelka IT, ki pogosto skrbi tudi za področje tiskanja, pa je navadno osredotočen le na konkretno težavo in njeno odpravljanje, medtem ko se iskanje razlogov za neučinkovito delovanje le redko znajde na seznamu opravil informatikov. Popoldanska akademija: Težavne stranke in reševanje reklamacij Ob prijavi do imate 10-odstotni popust! Vaše najboljše stranke so vašim konkurentom najbolj potencialne nove stranke! veë informacij na marec 2013, GZS, Ljubljana, med 16. in uro Seminar bo vodil: dr. David ukiê Na seminarju boste spoznali: - kako iz težavnih in konfliktnih strank narediti zveste kupce, - kako z vodenjem prodaje do manj reklamacij, - kako pravilno sistemizirati proces reševanja reklamacij - pravilne pristope k razburjeni stranki, - kako uspešno rešujemo osebno reklamacijo, - kako se izogibamo konfliktu s stranko. Primeri dobrih praks, ki spodbujajo motivacijo in uspešnost dela Kako spodbuditi motivacijo za delo Seminar bo vodila Maja VukasoviÊ LjubiËiÊ, prof. 18. februar 2013, GZS, od 9.00 do ure Cilji seminarja: Pridobiti poglobljeno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo v delovnem okolju Osvojiti sodobne pristope k motiviranju sodelavcev za bolj uspešno in uëinkovito delo Pridobiti in razviti sodobna orodja za dvig motivacije za delo skozi inovativne kadrovske prakse, izboljšan naëin vodenja sodelavcev in delovnih procesov ter pozitivno naravnano podjetniško kulturo VeË na

8 28 Oglasna priloga Na kratko Nagrade za zgledno varovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS je ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov, ki je potekal 28. januarja, podelil nagrade in priznanja za dobro prakso na področju varstva osebnih podatkov. Direktorat za informatiko in e-storitve je osvojil nagrado Ambasador zasebnosti, Zavarovalnica Maribor je postala nagrajenka za dobro prakso v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa Vrhovno sodišče RS. Priznanje so prejeli Inštitut za nutricionistiko, 3GEN, iplus, Elektro-Slovenija, GENIS, MI- KROCOP, Agencija za trg vrednostnih papirjev, HSE Invest d.o.o. in Loterija Slovenije d. d., ki so s pridobitvijo certifikata po standardu za varovanje informacij ISO/IEC v letu 2012 vzpostavile visoko raven zavarovanja osebnih podatkov. Alfresco ECM prejel akreditacijo Arhiva RS Dokumentni sistem Alfresco ECM, ki ga pri nas ponuja podjetje Agenda Open Systems, je prva odprtokodna rešitev za upravljanje gradiva v digitalni obliki, ki je prejela akreditacijo Arhiva RS. Ta potrjuje, da Alfresco ECM ustreza vsem zahtevam Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) ter Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Skladno z akreditacijo je tako primeren za upravljanje arhivskega in dokumentarnega digitalnega gradiva v celotnem življenjskem ciklu. Hkrati je to tudi prva rešitev, ki je akreditirana po novih enotnih tehnoloških zahtevah ETZ 2.0. Alfresco ECM je vodilna odprtokodna rešitev za upravljanje dokumentov in zapisov. Je zmogljiva platforma za razvoj e-poslovanja, brezpapirnega poslovanja in digitalizacijo poslovnih procesov v sodobnih podjetjih. Z različico Alfresco Enterprise 4 je Alfresco ECM znova zbudil pozornost trga, in sicer zaradi računalništva v oblaku in novega pristopa k ECM, ki združuje dobre lastnosti oblaka in lokalnih namestitev v podjetju. Kulinarika s priokusom Lynca 2013 Microsoftove podružnice na Hrvaškem, v Sloveniji in BiH so v vseh treh državah hkrati organizirale skupni gastronomsko- -tehnološki dogodek 360 Senses. V znanih restavracijah JB v Ljubljani, Baltazar v Zagrebu in Hedona v Sarajevu so gosti uživali v ponudbi kuharskih mojstrovin po izmenjanih receptih. S povezovanjem visoke gastronomije in novih tehnologij je Microsoft predstavil uporabo orodja Microsoft Lync 2013 in nove zbirke Office, katere del je Lync. Lync 2013 je omogočil videokomunikacijo med restavracijami, predstavitev dogodka, spremljanje priprave jedi v treh kuhinjah, prikaz receptov in dodatno uporabo Lynca v podjetju Penine Istenič. IBM Slovenija in Arrow ECS z distribucijsko pogodbo Podjetji Arrow ECS Slovenija in IBM Slovenija sta medijem predstavili sodelovanje na področju distribucije IBM-ove opreme. Arrow ECS Slovenija svojemu naboru izdelkov in storitev več kot 15 priznanih blagovnih znamk dodaja še programsko opremo, strežnike in rešitve za hranjenje podatkov podjetja IBM. Po navedbah Nine Klemenčič, prokuristke podjetja Arrow ECS Slovenija, bo podpis distribucijske pogodbe z IBM Slovenija omogočil nadaljnji razvoj partnerske mreže, ki bo IBM-ove izdelke še bolj približala končnim uporabnikom. Po mnenju Natali Bežan, ice prodaje poslovnim partnerjem pri IBM Slovenija, ki je pogodbo sklenila že s štirimi močnimi distributerji, je IBM Slovenija z novim distributerjem še korak bliže strankam in poslovnim partnerjem, ki bodo odslej laže dostopali do vrhunske IBM-ove tehnologije in rešitev. S Telepresenceom v živo o novem Videoscape Unity Cisco je na sejmu CES 2013 predstavil Videoscape Unity, svojo novo in razširjeno izvedbo platforme Videoscape, namenjeno opravljanju videostoritev. Prejšnji teden so novo različico s pomočjo sistema Telepresence v živo iz NewYorka in Bostona predstavili tudi novinarjem držav jugovzhodne Evrope. Nova različica omogoča ponudnikom vsebin in medijskim družbam posredovanje novih, intuitivnih in sinhroniziranih videodoživetij na več ekranih. Doživetja vključujejo večekranski»oblačni«videorekorder (DVR), ki omogoča uporabnikom, da oddajo, ki jo gledajo, znova vrnejo na začetek, za nazaj pogledajo program, ki so ga zamudili, in predvajajo vsebino DVR s katerekoli lokacije in na kateremkoli ekranu. Videooperaterji so tako dobili prožno in odprto programsko platformo, ki presega storitve»tv povsod«. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je konec minulega leta prenovil svoje spletne strani, namenjene zavarovanim osebam. Hkrati so v sodelovanju z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vzpostavili tudi nove rešitve, ki omogočajo zavarovanim osebam dve novi funkcionalnosti: preverjanje urejenosti zdravstvenega zavarovanja in vpogled v podrobne podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Spletne dveri, ki gostujejo na naslovu zavarovanim osebam po novem omogočajo preverjanje urejenosti obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kar na spletu. Novost posamezniku omogoča, da se hitro in enostavno prepriča o urejenosti svojega obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Spletna rešitev je všeč tudi aktivnim zavarovancem, ki pogosteje spreminjajo svoj status ali zaposlitev. Po tej poti namreč lahko sami neposredno preverijo, ali jih je zavezanec (delodajalec) prijavil v zavarovanje. Samostojni zavezanci za plačilo prispevkov pa lahko preverijo morebitno zadržanje pravic ob neplačilu. Na voljo tudi podrobni podatki o zavarovancih Poleg preverjanja ključnih podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja si je od novembra 2012 dalje na spletu mogoče ogledati tudi podrobne podatke, ki jih ZZZS vodi o zavarovanih osebah in njihovih zdravstvenih zavarovanjih. Poleg osebnih podatkov in podatkov o zdravstvenem zavarovanju ter zavezancu za prispevek lahko na naslovu vidimo podatke o listinah za tujino, zdravilih, izdanih na recept, morebitnih prejetih medicinskih pripomočkih ter o izbranih osebnih zdravnikih. Ker so omenjeni podatki občutljive narave, je dostop do njih mogoč le s kvalificiranim digitalnim potrdilom za fizične osebe, ki ga je izdal eden izmed slovenskih overjenih izdajateljev. Enakovredno stopnjo varnosti zagotavlja tudi digitalno potrdilo izdajatelja ZZZS-CA, ki je vključeno na vsaki kartici zdravstvenega zavarovanja, izdani od leta 2009 dalje. Zavarovanci dobro prenovljene strani Zdravstveno zavarovanje in spremljajoče storitve lahko prep Na spletnem naslovu moj.zzzs.si vidimo podatke o listinah za tujino, zdravilih, izdanih na recept, morebitnih prejetih medicinskih pripomočkih in o izbranih osebnih zdravnikih. Prenovili bodo tudi strani za izvajalce in dobavitelje Na podoben način bodo na ZZZS letos prenovili tudi spletne strani, namenjene prek izvajalcem zdravstvenih storitev in dobaviteljem medicinskih pripomočkov. Prvi del te prenove je že izpeljan vzpostavljen je portal za izvajalce in dobavitelje, na katerem si lahko slednji izmenjujejo pošiljke podatkov z ZZZS. Pošiljke podatkov lahko obsegajo cenike zdravstvenih storitev, ki jih ZZZS pripravlja za izvajalce in dobavitelje ter jih izvajalci in dobavitelji po tej poti preprosto prenesejo na svojo programsko opremo, ali pa podatke za obračun storitev in izdanih materialov, ki jih izvajalci in dobavitelji od 1. januarja letos posredujejo na ZZZS izključno v elektronski obliki. Največ preverjanja urejenosti zavarovanja Decembra lani, ko so novosti zaživele, so v ZZZS na novih spletnih straneh dnevno v povprečju našteli med šest in osem tisoč obiskovalcev, ob medijskih predstavitvah pa še bistveno več. Čeprav so na nov portal za zavarovane osebe prenesli vse informacije in storitve za zavarovane osebe, so daleč najbolj obiskane nove spletne strani, ki omogočajo preverjanje urejenosti lastnega zdravstvenega zavarovanja. Sledi jim storitev elektronskega naročanja evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, ki jih je bilo lani prek interneta naročenih kar 380 tisoč. Številne prednosti na obeh straneh S prehodom na elektronsko preverjanje zdravstvenega zavarovanja so v ZZZS zavarovanim osebam prihranili marsikatero pot do zdravnika. Praviloma so namreč ljudje šele pri zdravniku izvedeli, da nimajo urejenega zavarovanja, ker za to niso poskrbeli sami ali pa njihov delodajalec. Spletna rešitev, ki deluje 24 ur na dan, torej pripomore tudi k preprečevanju zlorab, zlasti dela na črno, in posledično k večji socialni in zdravstveni varnosti državljanov.»ključni poslovni namen uvedbe novih spletnih rešitev je bil povečati skrb zavarovanih oseb za urejeno zdravstveno zavarovanje in zmanjšati število oseb z neurejenim zdravstvenim zavarovanjem. Pri tem smo bili precej uspešni, saj smo sočasno z rednimi obdobnimi vabili državljanom, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja več kot leto dni, samo v enem letu zmanjšali število nezavarovanih oseb za več kot 50 odstotkov,«je povedala Anka Bolka, ki na ZZZS vodi projekt, ki so ga poimenovali Dostop zavarovane osebe do podatkov zdravstvenega zavarovanja. S prehodom

9 ikt informator 29 sprejeli ZZZS rosto preverimo prek spleta»ključni poslovni namen uvedbe novih spletnih rešitev je bil povečati skrb zavarovanih oseb za urejeno zdravstveno zavarovanje in zmanjšati število oseb z neurejenim zdravstvenim zavarovanjem,«pravi Anka Bolka, ki na ZZZS vodi projekt, ki so ga poimenovali Dostop zavarovane osebe do podatkov zdravstvenega zavarovanja. ŠTEVILKA zadetkov na dan so v povprečju našteli na portalu za zavarovane osebe v obdobju od 1. do 29. januarja letos. RAZVOJNI NAČRT Dve leti od načrta do zagona Načrt za uvedbo spletnih dveri za zavarovane osebe ter za izvajalce zdravstvenih storitev in dobavitelje medicinskih pripomočkov so v ZZZS pripravili že leta ZZZS je nato izdelal funkcionalno in tehnično specifikacijo ter z javnim naročilom izbral izvajalca za razvoj dveri. Besedila, vsebino rešitev, podatke, zaledne informacijske rešitve in informacijsko infrastrukturo je pripravil in zagotavlja ZZZS. Aplikativno rešitev za preverjanje urejenosti zavarovanja in varen vpogled v osebne podatke je pripravilo in vzdržuje podjetje IBM Slovenija v sodelovanju s podjetjema Marand in Noema Cooperating. Pri oblikovni zasnovi rešitev je sodelovalo podjetje Klika. Rešitve so postavili na sodobnih tehnologijah, ki zagotavljajo visoko raven varnosti podatkov in dostop do rešitev iz tehnično različnih uporabniških okolij ter omogočajo širitev funkcionalnosti z novimi elektronskimi storitvami. Dveri za zavarovane osebe so v praksi zaživele novembra 2012, varovani del dveri za izvajalce in dobavitelje (namenjen izmenjavi pošiljk podatkov) pa mesec pozneje. Trenutno v ZZZS razvijajo še javni del dveri za izvajalce in dobavitelje, ki bo predvidoma pripravljen v dveh mesecih. Stroški za razvoj rešitev za zavarovane osebe, ki so jih pripravili zunanji izvajalci, znašajo 150 tisoč evrov. Stroški interne ekipe v projektu niso posebej finančno ovrednoteni, ekipa pa je za ta namen porabila približno 400 človek/dni. na elektronsko preverjanje zdravstvenega zavarovanja so v ZZZS tudi pomembno zmanjšali obremenjenost referentov in služb za dnevni kontakt s strankami. Vse bolj dovzetni za elektronsko poslovanje V ZZZS ugotavljajo, da so njihove stranke zaradi številnih prednosti vedno bolj dovzetne za elektronsko poslovanje. Zato postopoma uvajajo nove spletne rešitve. Tako na spletu že omogočajo tudi e-prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje prek sistema e-vem, dostop do izbranih podatkov ZZZS prek sistema e-poizvedbe, spletno predstavitev aktualnega delovanja informacijskega sistema za neposreden spletni dostop izvajalcev zdravstvenih storitev do bolnikovih podatkov o zdravstvenem zavarovanju, centralno bazo zdravil, kazalnike kakovosti predpisovanja zdravil v družinski medicini, pa tudi elektronsko založništvo ZZZS. Nabor e-storitev pa se bo v prihodnje le še širil. [INTERVJU] Jovan Glamočanin, generalni Lenova Slovenija o načrtih enega največjih proizvajalcev računalnikov Inovacije, ki spreminjajo računalništvo na bolje Računalniška industrija je v minulih letih doživela veliko pretresov, a tudi skoraj neverjetne zgodbe o uspehu. Ena takšnih je strm vzpon Lenova na lestvici največjih proizvajalcev računalnikov. Ta je v vsega sedmih letih iz velikega kitajskega proizvajalca zrasel v globalnega velikana. Jovan Glamočanin, generalni Lenova Slovenija, odgovoren tudi za poslovanje podružnic v regiji Adriatik, je prepričan, da podjetje zlepa ne bo izgubilo elana zadnjih let. Družba namreč že ustvarja rešitve, skladne z dobo novega računalništva. Prodaja računalnikov v svetu upada. Med velikimi proizvajalci je le Lenovo tisti, ki dosega nenehno rast. Kako vam to uspe? Družba Lenovo že 15 četrtletij zapored raste hitreje od povprečja računalniškega trga, kar je v obdobju splošne finančne in gospodarske krize izjemen dosežek. Nenehno inoviramo in postavljamo nove smernice v industriji pa velja, da je vodilno tisto podjetje, ki postavlja smernice. S 15,8-odstotnim globalnim tržnim deležem smo lani dosegli izjemen uspeh, naš recept zanj pa je razmeroma preprost. Izdelujemo izdelke, ki so pisani na kožo uporabnikom. Naši inženirji razumejo, kakšne računalnike, tablice, televizorje in telefone potrebujejo poslovneži in kakšne domači uporabniki. Izdelke Lenovo odlikujejo inovativna zasnova, napreden dizajn in vrhunska uporabnost, kombinacija teh lastnosti pa je tista, ki dela naše izdelke tako zaželene med uporabniki. Pred kratkim ste objavili tudi podatke o hitrem vzponu v regiji EMEA. Kako pomembna je ta regija za Lenovo? Regija EMEA je za matično Kitajsko in širšo azijsko regijo tretje najpomembnejše območje z vidika prodaje Polnoletnost bomo praznovali 21. in 22. maja 2013! uu Poleg tradicionalno odličnega povpraševanja po prenosnikih in računalnikih lahko pričakujemo tudi večji uspeh na področju mobilnih naprav. Tako pravi Jovan Glamočanin, generalni Lenova Slovenija. Veseli me, da tudi moji sodelavci v drugih državah delajo zelo uspešno, saj smo bili še pred letom dni komaj peti proizvajalec računalnikov v regiji EMEA, do konca minulega leta pa smo se zavihteli na drugo mesto. K temu uspehu je pripomogla velika letna rast, ta je znašala kar 41,7 odstotka, medtem ko je trg padel za 1,6 odstotka. Bojan Stepančič V Sloveniji ste trenutno številka 2, prav tako tudi na Hrvaškem in v Srbiji, kjer tudi skrbite za poslovanje. Kako ste zadovoljni s poslovanjem v regiji Adriatik? Sem zadovoljen, zelo zadovoljen, saj nam na vseh pomembnih trgih tržni delež raste in dosega lepe dvomestne številke. Veseli me tudi to, da znajo uporabniki vse bolj ločiti kakovostne izdelke od povprečnih in so pripravljeni kupiti naprave, ki so jim pisane na kožo. Vsako leto predstavite več deset novih modelov sodobnih naprav. Mar s tako pestro izbiro ne zmedete morebitnih kupcev? Nikakor. Ljudje želijo izbiro. Uporabnikom pa lahko ugodiš le tako, da ponujaš vrsto različnih, a na prvi pogled sorodnih izdelkov, pri čemer ima vsaka družina izdelkov nekatere funkcije bolj poudarjene tako so nekateri računalniki boljši za multimedijo, drugi za igre, tretji za delo na terenu... Januarja smo na sejmu CES predstavili približno 20 novih izdelkov in zanje še v istem tednu prejeli 38 nagrad in priznanj stroke ter medijev. Naša strategija PC+ nam nalaga oblikovanje računalnikov in njihovih funkcionalnosti po okusu in potrebah uporabnikov, pogosto pa gremo še korak dlje in uresničimo tisto, s čimer se je doslej ubadala predvsem domišljija uporabnikov. Samo poglejte naše prilagodljive računalnike IdeaPad Yoga ali ThinkPad Helix, pa tudi družinski računalnik IdeaCentre Horizon, ob katerem se lahko naenkrat igrajo in zabavajo vsi člani gospodinjstva. Kakšni so vaši načrti za letos? Slovenska podružnica si obeta zelo uspešno leto, predvsem po zaslugi vseh novosti, ki jih lahko letos ponudimo uporabnikom. Poleg tradicionalno odličnega povpraševanja po prenosnikih in računalnikih lahko pričakujemo tudi večji uspeh na področju mobilnih naprav, za katere sem prepričan, da bodo navdušile marsikaterega Slovenca. Kar pa zadeva načrte korporacije, so cilji jasni: Lenovo želi postati največje tehnološko podjetje na svetu.

10 30 Oglasna priloga [ INTERVJU] Urša Pejovnik, vodja osebja za srednjo in vzhodno Evropo pri HP Z dobro organizacijo se da uskladiti poslovno in družinsko življenje V preteklih dveh desetletjih so uspešni strokovnjaki in poslovneži iz slovenskih podružnic mednarodnih IT-družb razmeroma pogosto odhajali na odgovorne funkcije v ožji ali širši regiji. Takšna je tudi zgodba Urše Pejovnik, ki je pri HP štiri leta vodila skupino približno 20 strokovnjakov na področju trženja za velike sisteme v regiji srednje in vzhodne Evrope (CEE), konec leta 2012 pa so jo imenovali za vodjo osebja pri HP CEE. Kaj pomeni funkcija vodje osebja pri HP srednja in vzhodna Evropa? Na tem položaju tesno sodelujem s Herbertom Rastbichlerjem, podpredsednikom in generalnim jem, odgovornim za regijo srednje in vzhodne Evrope v HP, ter celotnim vodstvenim timom. Med drugim vodim pripravo strategije rasti, pripravo letnega komunikacijskega načrta ter pripravo in izvrševanje projektov s področja upravljanja človeških virov, ki so namenjeni najširšemu krogu zaposlenih in ne le posamezni poslovni skupini. uu Sodelovanje ljudi različnih nacionalnosti, kultur, etničnih skupin, generacij, znanj in tudi spolov je popeljalo HP na položaj vodilnega svetovnega IT-ponudnika. Tako pravi Urša Pejovnik, vodja osebja za srednjo in vzhodno Evropo pri HP. Koliko je novo delo drugačno od dosedanjega? Najenostavneje je reči, da je bila prejšnja pozicija usmerjena navzven, saj so trženjske akcije namenjene našim kupcem in partnerjem. Zdaj se veliko več ukvarjam z interno komunikacijo in aktivnostmi za vse zaposlene v regiji srednje in vzhodne Evrope. Skupaj nas je skoraj 17 tisoč. Kako se konkretno organizirajo aktivnosti, za katere ste odgovorni? Delo v korporaciji je mnogokrat vodeno prav z vrha. Iz skupin, ki so koordinirane na globalni ravni, k nam prihajajo smernice, orodja in pogosto kar precej konkretna navodila, kako naj bi nekatere aktivnosti izvedli. Moja naloga je, da smernice in navodila prilagodim posebnostim posamezne države in posamezne kulture. Hkrati pa seveda ne smem spremeniti bistva sporočila. Pri tem si precej pomagam z izkušnjami, ki sem jih pridobila pri delu v trženju. Poznavanje notranjega in zunanjega IT-okolja posamezne države, ljudi, zaposlenih v korporaciji, njihovega načina razmišljanja ter s pomočjo poznanstev, ki sem jih spletla v vseh teh letih, lahko strategijo, sporočila in aktivnosti oblikujem na način, ki je blizu našim zaposlenim, pa naj»sedijo«v Sloveniji ali pa v Kazahstanu. Kakšne redne in posebne aktivnosti imate v načrtih za leto 2013? Vzpostavljanju položaja vodje osebja, aktivnosti in načina dela bo namenjen kar precejšen del tega leta. Doslej namreč takšnega položaja v regiji še ni bilo. Aktivno sodelujem pri vseh sestankih vodstva, na različnih sestankih posameznih poslovnih enot in kar nekaj časa preživim na telefonu z mojimi kolegi iz drugih regij na podobnih položajih. Pretežni del leta bomo pripravljali tri- do petletno regijsko strategijo družbe HP in enotni letni komunikacijski načrt. Pred približno mesecem dni smo posodobili tudi smernice naše korporativne kulture, tako imenovani HP WAY NOW, in precej energije bomo vložili v to, da se bodo z njim poistovetili vsi naši sodelavci. Ali imate pri svojem delu poseben odnos do slovenske podružnice HP, v kateri ste prebili največ let in s katero ste tudi formalno povezani? Seveda. Leta 2000 sem se kot peta zaposlena in prva ženska pridružila takratni ekipi Compaqa Slovenija, ki se je leta 2002 združil s podjetjem HP. Čeprav sem že kar nekaj let na regijski poziciji, o HP Slovenija še vedno razmišljam kot o»svoji«pisarni. Še vedno si poskušam vse zaposlene zapomniti po imenu, pa čeprav nas je več kot 80. Če mi le čas dopušča, sodelujem pri internih aktivnostih, vedno se rada udeležim številnih prostovoljnih akcij in skupaj s sodelavci proslavljam naše poslovne uspehe. Koliko se v HP posvečate enakopravnosti žensk na vodilnih strokovnih in poslovnih položajih, posebej glede na to, da je zdaj glavna ica Margaret Whitman? V upravnem odboru družbe HP 35 odstotkov položajev zasedajo ženske. To je največji delež med vsemi IT-podjetji na svetu. Toda ne enakopravnost spolov, temveč raznolikost je gonilo rasti in razvoja v globalnem podjetju, ki zaposluje več kot 300 tisoč ljudi. Sodelovanje ljudi različnih nacionalnosti, kultur, etničnih skupin, generacij, znanj in tudi spolov je popeljalo HP na položaj vodilnega globalnega IT-ponudnika. Tega se zavedamo in to je tudi del naše poslovne filozofije. Kakšne so v tem smislu vaše osebne izkušnje in koliko lahko tudi sami pripomorete k izboljšanju položaja žensk v IT? Moje izkušnje so izjemno pozitivne. Fleksibilni delovni čas in možnost dela od doma je po mojem mnenju nekaj najboljšega za zaposleno mamo dveh otrok. Čeprav se otroka pogosto pritožujeta, da nikoli»ne izklopim«, mi fleksibilnost omogoča, da sem brez težav z njima takrat, ko me potrebujeta, pa naj bo to bolezen ali pa»samo«baletni nastop. Dodobra sem izkoristila tudi številne programe mentorstva in tako v ženskem kot moškem krogu zaposlenih v HP navezala nova znanstva, ki mi pri vsakodnevnem delu precej pomagajo. Vse te svoje izkušnje prenašam na sodelavce, še posebej na najbolj ranljivo žensko populacijo tiste, ki se odpravljajo na porodniški dopust, pa jih skrbi, kako bo služba preživela brez njih (smeh), in tiste, ki so se vrnile, pa jih skrbi, kako bodo otroci preživeli brez njih. Moj odgovor je vedno, da se z dobro organizacijo in vsemi možnostmi, ki jih podjetje ponuja, da odlično uskladiti poslovno in družinsko življenje. IDC: HP je bil lani največji proizvajalec osebnih računalnikov Poročila analitskih hiš IDC in Gartner so v zadnjem letu povzročila precej nejasnosti okrog tega, kdo je največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu. Analitski hiši namreč različno izračunavata tržni delež. IDC v nasprotju z Gartnerjem v svoje poročilo vključuje tudi kategorijo delovnih postaj in zato po mnenju HP zagotavlja najbolj popolno analizo celotnega trga osebnih računalnikov. Zadnji izračun, ki ga je objavil IDC, je pokazal, da je HP leta 2012 ohranil največji tržni delež na področju osebnih računalnikov na svetu.»hp še naprej ohranja svoj vodilni položaj med največjimi svetovnimi ponudniki osebnih računalnikov in nekoliko izboljšuje svoje pretekle rezultate na ključnih trgih. Z agresivno promocijo izdelkov z operacijskim sistemom Windows 8 je nekoliko pridobil na azijsko-pacifiških trgih in v ZDA,«so zapisali v IDC in dodali, da je»skupno število proizvedenih enot ostalo na enaki ravni kot pred enim letom, a je ta rezultat boljši, kot je bilo gibanje trga.«tržni delež je 16,5 odstotka IDC je v svoj izračun vključil osebne računalnike, prenosne računalnike, netbooke in delovne postaje, izvzel pa žepne računalnike, strežnike x86 in tablične računalnike. Rezultat takšnega izračuna je 16,5-odstotni tržni delež družbe HP, kar je okoli 1,5 odstotka več od prvega zasledovalca. Če pogledamo podatke v realnih številkah, je HP proizvedel nekaj več kot 58 milijonov osebnih računalnikov, kar je približno šest milijonov več kot drugouvrščeni. Primož Šabec, skupine za osebne sisteme v HP Slovenija, napoveduje, da bodo slovenskemu trgu kmalu predstavili nekaj zanimivih novosti. Med njimi bodo tudi poslovni prenosniki. Prepričljivo vodilni tudi v Sloveniji Tudi v Sloveniji HP suvereno ohranja največji tržni delež med ponudniki osebnih računalnikov.»v Sloveniji je razlika bolj prepričljiva. Osvojili smo okoli tretjino trga osebnih računalnikov in okoli tretjino trga prenosnikov, na področju delovnih postaj pa smo z okoli tričetrtinskim deležem daleč pred konkurenco,«pravi Primož Šabec, skupine za osebne sisteme v HP Slovenija.»To je predvsem posledica dobrega dela v preteklosti, ko smo se na tržne spremembe dobro pripravili, na drugi strani pa izjemne ponudbe, ki odraža našo predanost ponujati kakovostne produkte po meri strank in uporabnikov.«kmalu več zanimivih novosti Kot pravi sogovornik, bo HP še naprej razvijal ponudbo, ki ustreza visokim pričakovanjem strank in je v skladu z aktualnimi tehnološkimi težnjami. Slovenskemu trgu bodo kmalu predstavili nekaj zanimivih novosti, zlasti na področju poslovnih prenosnikov, tablic in hibridnih računalnikov.»z njimi ciljamo na utrditev svojega vodilnega tržnega položaja v Sloveniji,«pravi Šabec.

11 ikt informator 31 Prihodnost je v čutilih IBM napoveduje tehnologije naslednje petletke Vsa sodobna tehnologija, ki jo bomo dočakali v prihodnih petih letih, bo znala delovati usklajeno. S prepoznavo čutil bodo naprave zaznale, kakšne volje je njihov sogovornik, in pripomogle k bolj produktivnim dialogom. To bo bistveno izboljšalo interakcijo v klicnih centrih ali pa nam na primer zelo olajšalo potovanja v tuje dežele. IBM-ovi razvojni laboratoriji vsako leto postrežejo s seznamom petih tehnologij, ki bodo pomembno zaznamovale razvoj računalništva in drugih tehnoloških področij v prihodnjih petih letih. Sistemi prihodnosti bodo današnje dosežke prekašali predvsem na področju zaznavanja, saj si znanstveniki prizadevajo strojem vcepiti čutila za vid, vonj, dotik, okus in sluh. Naslednja»petletka«napoveduje dobo kognitivnih sistemov, sposobnih zaznavanja. Računalniki prihodnosti se bodo tako učili in prilagajali. Še več, sposobni bodo zaznavanja in dojemanja sveta na podoben način, kot ga danes dojemamo ljudje. Vse to bodo dosegli s tehnologijami, ki posnemajo človeška čutila. Posledično bodo z zavedanjem in možnostmi razmišljanja postali še pametnejši in produktivnejši. Meje in omejitve bodo padle Zakaj sploh potrebujemo takšne računalnike, se vprašate. Predvsem zato, da se bomo lahko spopadli z naraščajo kompleksnostjo sodobnih okolij in hitrostjo pretoka informacij. Poslovni svet bo z njihovo pomočjo lahko sprejemal boljše poslovne odločitve, zdravstvo bo postalo učinkovitejše, standard življenja se bo dvignil. Padle bodo različne meje in omejitve, tako geografske, kot jezikovne, stroškovne in druge.»ibm-ovi znanstveniki z vsega sveta sodelujejo v projektih, s katerimi bomo računalnikom dodali čutila. Tako kot človeški možgani za interakcijo z okoljem uporabljajo podatke, pridobljene od čutil, bodo sorodne tehnologije v tako imenovanih kognitivnih sistemih prinesle izboljšave na številnih področjih. Z njihovo pomočjo bomo še bolje razumeli svet in našli odgovore tudi na najbolj kompleksne izzive sodobnega časa,«je povedal Bernie Meyerson, ki ima naziv»ibm Fellow«in je podpredsednik oddelka inovacij v korporaciji IBM. Dotik skozi telefon Dotik je že danes ena najhitreje razvijanih sodobnih tehnologij. V prihodnje lahko pričakujemo, da bomo kar s pomočjo za dotik občutljivega zaslona in vibracijskega motorčka pametnega telefona v spletni trgovini otipali izdelek, ki nas zanima. IBM-ovi inženirji namreč pospešeno razvijajo senzorje in tehnologije, ki bodo občutek dotika združili z infrardečim zaznavanjem in zaznavanjem pritiska, vse z namenom kar se da natančne reprodukcije občutka dotika. Te simulacije bodo najprej postregle s povsem novo uporabniško izkušnjo na področju računalniških iger, kmalu zatem pa takšno tehnologijo lahko pričakujemo v najrazličnejših digitalnih interaktivnih napravah, ki nam lajšajo vsakdan. Slika, vredna tisoč besed Znanstveniki ocenjujejo, da ljudje vsako leto posnamemo približno 500 milijard fotografij, vsako minuto pa na spletišče YouTube naložimo za 72 ur video posnetkov. Grafični in video materiali so zelo pomemben del našega zaznavanja sveta. Računalniki prihodnosti bodo seveda razumeli motive v slikah in videu, seveda brez dodatnih opisov, kot jih poznamo danes. Še več, vsebine ne bodo le prepoznavali, temveč jo bodo znali poustvariti in nam z njo posredovati želeno sporočilo. Od napredka na področju prepoznavanja barv, vzorcev in linij si največ koristi obetajo predvsem področja zdravstva, trgovine in kmetijstva. Računalnik, ki sliši Ljudje bolj ali manj težko razločimo vse zvoke, ki nas obdajajo. Stroji bodo na tem področju naredili velik preskok, saj bodo lahko v navezi z naprednimi algoritmi analizirali in obdelali ne le različne zvoke, temveč tudi tako imenovani zvočni pritisk, vibracije ter zvočne valove različnih frekvenc. Ta tehnologija bo omogočila lažje predvidevanje, kdaj se bodo v gozdu podrla drevesa, sprožil zemeljski plaz in drugo. Še več, računalniki prihodnosti bodo razumeli govor dojenčkov in ga tolmačili staršem, zdravnikom... V računalnikih in telefonih prihodnosti bodo vgrajeni senzorji, ki bodo na podlagi vonja prepoznali, ali je uporabnik zdrav ali bolan in za kakšno boleznijo boleha. Okus uspeha Nove tehnologije na področju zaznavanja okusa nam bodo pomagale do bolj zdravega prehranjevanja, saj bodo prehranske sestavine analizirale na molekularni ravni (kemična struktura) in jih združile na način, ki bo ustvaril okus in vonj po željah uporabnika. Pričakujemo lahko, da bodo na podlagi primerjave in obdelave milijonov receptov nastale povsem nove kombinacije jedi. Računalnik vohljač v službi zdravja V računalnikih in telefonih prihodnosti bodo vgrajeni senzorji, ki bodo na podlagi vonja prepoznali, ali je uporabnik zdrav ali bolan in za kakšno boleznijo boleha. Prav tako bo tehnologija zavohala za zdravje manj primerna okolja in nas nanje opozorila. Sorodne tehnologije bodo uporabljene tudi v kmetijstvu za analizo kmetijskih površin in njihove primernosti za gojenje posameznih rastlin. Med prvimi rabami tehnologije prepoznavanja vonjav bodo tudi sistemi, namenjeni prepoznavanju onesnaženosti mestnih površin. Na kratko Tridnevna konferenca»izzivi današnjega poslovanja«podjetje Agito, specializirano za razvoj programske opreme, je pripravilo tridnevno konferenco»izzivi današnjega poslovanja«. Prvi dan je potekal v znamenju novih dimenzij poslovanja po meri strank, ocenjevali so vpliv trenutnih gospodarskih razmer na poslovanje podjetij in podobno. Udeležencem so med drugim predstavili uvedbo celostne poslovne rešitve za izboljšanje odnosov s partnerji in strankami v podjetju Akrapovič. Drugi dan je bil posvečen upravljanju človeških virov in ustvarjanju prožnega organizacijskega okolja. Predavatelji so opisali možnosti tehnološke podpore procesom razvoja ljudi ter izkušnje v spreminjanju vedenjskih vzorcev, motiviranju in spremljanju učinkovitosti zaposlenih. Tretji dan je bil namenjen zagotavljanju dodane vrednosti v projektnem vodenju in poslovanju v prihodnosti. Svoje izkušnje so predstavili strokovnjaki iz različnih podjetij. Canon z največjo zabavo za ljubitelje fotografije Canon Adria je v Centru urbane kulture Kino Šiška na dogodku You can party by Canon gostil prek tisoč ljubiteljev fotografije. Pester program je vključeval tudi delavnici, na katerih sta vrhunska fotografa Aleš Bravničar in Samo Vidic predstavila skrivnosti modne in športne fotografije. Aleš Bravničar je v zgodbi»4 letni časi«v sodelovanju z manekenkama Karin Škufca in Sandro Marinovič ter vizažistko in stilistko prikazal nastajanje modnega»editoriala«. Udeleženci dogodka so se lahko preizkusili v vlogi modnega fotografa, udeleženke pa so se fotografirale z Matjažem Kumljem, trenutnim mistrom Slovenije, in takoj prejele fotografijo po zaslugi tiskalnika Canon PIXMA. Samo Vidic je s fotografiranjem MTB-prostoslogaša Mislava Mironovića obiskovalcem prenašal znanje v praksi. Nagrade if seriji tiskalnikov Kyocera Serija črno-belih tiskalnikov ECOSYS FS-4300DN podjetja Kyocera Document Solutions je prejela oblikovalsko nagrado if za leto 2013 v kategoriji izdelkov za poslovno rabo. Nagrade if so že več kot 50 let mednarodno uveljavljena priznanja za oblikovalsko odličnost, blagovna znamka if pa je simbol za izjemne oblikovalske dosežke. Serija ECO- SYS FS-4300DN je bila razvita s poudarkom na funkcijah, pomembnih za IT-oddelke, na visoki ravni zanesljivosti in veliki vzdržljivosti. Preprosto in privlačno obliko naprave so ustvarili s postavitvijo vseh glavnih upravljavskih elementov nadzorne plošče, priključka USB, stikala za vklop in funkcij za izbiro papirja na sprednjo desno stran tiskalnika. Valicon in iprom analizirala proces nakupne odločitve Valicon in iprom sta predstavila rezultate prve slovenske raziskave o nakupni poti potrošnika, ki sta jo izvedla konec minulega leta. Z razsikavo sta ugotavljala, kako pri slovenskih kupcih poteka nakupna pot od začetnega dražljaja prek iskanja informacij do nakupa in ponakupne izkušnje. Raziskava, ki je zajela več kot kupcev, kaže, katere točke stika potrošnika s ponudbo in prodajalci so najbolj vplivne v različnih fazah nakupne poti.»v zadnjih dveh letih je zaznati večje spremembe v nakupnih navadah slovenskih potrošnikov. Ti postajajo izrazito bolj racionalni. Z internetom je postala ponudba precej bolj pregledna in primerljiva, razmah mobilnih tehnologij pa to kompleksnost in preglednost samo še poglablja,«je povedal Rok Hrastnik, izvršni podjetja iprom. Marca bo 8. konferenca o varnosti RiSK V Mariboru bo 6. in 7. marca tradicionalna konferenca o elektronski varnosti RiSK Osrednje teme mednarodnega srečanja, ki bo potekalo v kongresnem centru hotela CITY, bodo varnostne grožnje, poslovanje v oblaku in druge težnje v informacijski tehnologiji z glavnim sloganom»where smart IT managers meet cyber security«. S predstavitvami svetovno priznanih računalniških podjetij bodo udeleženci konference dobili vpogled v nove rešitve in dobre prakse iz tujine, taktike in izdelke za zaščito pred vsakodnevnimi grožnjami, imeli pa bodo tudi možnost za pogovor s predavatelji in predstavniki omenjenih podjetij. Organizator konference, podjetje REAL security iz Maribora, si prizadeva v slovenski in širši prostor regije Adriatik pripeljati novitete, znanje in izkušnje iz tujine, ki imajo za slovensko informatiko, pa tudi širše poslovno in družbeno okolje, dolgoročen pozitiven učinek.

12 KOLEDAR IKT DOGODKOV Od 1. februarja do 7. marca 5. informativa, peti vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 1. in 2. februar, Gospodarsko razstavišče (www. informativa.si) 2. poslovna informativa, stičišče poslovnih in strokovnih izobraževanj, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 1. in 2. februar, Gospodarsko razstavišče (www. informativa.si) Poslovni analitik (Business Analyst), seminar o spodbujanju, analiziranju, vrednotenju in dokumentiranju poslovnih, organizacijskih in delovnih zahtev, Housing Co., Ljubljana, februar, učilnica podjetja ( 4. konferenca Projektno vodenje v praksi, Oblike razvoja in promoviranja projektne kulture v praksi, ASKIT, Sora pri Medvodah, 13. februar, Hiša kulinarike Jezeršek ( Mobile World Congress 2013, svetovni kongres in sejem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, februar, Fira Gran Via ( Zimska šola računalništva za otroke od 1. do 5. razreda, program, prilagojen glede na zahtevnost snovi in predhodne izkušnje z računalnikom, Housing Co., Ljubljana, 25. februar 1. marec, učilnica podjetja ( Zimska šola računalništva za otroke od 6. do 9. razreda, program, prilagojen glede na zahtevnost snovi in predhodne izkušnje z računalnikom, Housing Co., Ljubljana, 25. februar 1. marec, učilnica podjetja ( Embedded World 2013, sejem o vdelani strojni in programski opremi ter rešitvah s konferencama Embeded World in Electronic Displays, NürnbergMesse in Design&Elektronik, Nürnberg, februar, NürnbergMesse (www. embedded-world.de) SAP HR 2013, konferenca o kadrovskih rešitvah, SAP, Las Vegas, 26. februar 1. marec, The Belago ( com) Kadrovski management + informacijska tehnologija = realizacija poslovne strategije, brezplačna delavnica s primeri spremljanja učinkovitosti in vpliva sistematičnega vodenja zaposlenih na uspešnost podjetja, S & T Slovenija, Ljubljana, 5. marec, učilnica podjetja ( SAP Logistics and Supply Chain Management 2013/PLM 2013/Manufacturing 2013/Procurement 2013, štiri konference o logistiki in upravljanju oskrbovalnih verig/upravljanju življenjskega cikla/proizvodnji/upravljanju nabave in materialov, SAP, Las Vegas, marec, Mirage Resort and Casino ( CeBIT 2013, največji svetovni sejem informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, Deutsche Messe, Hannover, marec, Deutsche Messe ( home) RiSK 2013 Cyber Attacks Ahead, največja konferenca o informacijski varnosti v regiji Adriatik, REAL security, Maribor, 6. in 7. marec, Kongresni center hotela City Maribor ( Sony v Sloveniji predstavlja velikana za multimedijske sladokusce Japonski tehnološki velikan Sony bo danes v Sony Centru v ljubljanskem Cityparku premierno v Sloveniji predstavil svoj najnovejši kinematografski 3D-televizor bravia KD-84X9005. Odlikujeta ga izjemna diagonala zaslona, ki meri zavidljivih 214 centimetrov (84 palcev), in kakovostna slika naslednje generacije. Televizor namreč sliko prikazuje v ločljivosti 4K (več kot osem milijonov slikovnih pik), ki postreže s štirikrat več podrobnostmi kot trenutne rešitve s polno visoko ločljivostjo. Za vrhunsko multimedijsko izkušnjo poskrbi še deset vgrajenih zvočnikov s tehnologijo virtualnega 5,1-kanalnega prostorskega zvoka, ki postrežejo z nadpovprečno kakovostno zvočno sliko. Omenjeni kinematografski 3D-televizor bo stal 25 tisoč evrov. [ TREND] Prodor zabavnega računalništva v poslovni svet Očala z napredno realnostjo so ena izmed novotarij, usmerjenih v prihodnost. Uporabniku prikazujejo najrazličnejše podatke, v navezi z različnimi senzorji in viri podatkov pa lahko delujejo tako, kot si je to zamislila domišljija piscev scenarijev za filme znanstvenofantastičnega žanra. Očala na sliki je izdelal sam Google v okviru projekta Google Glass. Danes živimo v svetu, ki ceni mobilnost. Digitalne mobilne naprave so doživele pravi razcvet in brez njih se le stežka odpravimo kamorkoli, saj imamo svoje digitalne pomočnike vedno radi priročno blizu. A inovacije, ki spreminjajo naše domače in poslovno okolje, so svoj pohod komaj dobro začele. Apple je leta 2007 s predstavitvijo pametnega telefona iphone sprožil pravcato revolucijo, ki je imela za posledico neverjetno intenziven razvoj telekomunikacijskih storitev in aplikacij. A tudi Apple takrat še ni razumel, kaj je pravzaprav ustvaril, saj reklame iz tistega časa pričajo o tem, da je gigant oglaševal predvsem njegove prednosti na področju mobilne telefonije. Danes pa statistike kažejo, da uporabniki svoje pametne mobilnike 65 odstotkov časa uporabljamo za nekomunikacijske aktivnosti. Mobilni ekosistem je tako vse manj povezan s samimi telefoni, saj so se jim na seznamu najbolj zaželenih in tudi najpogosteje uporabljanih naprav pridružile tablice. Obe vrsti naprav sta danes že tako napredni, da lahko zamenjata številne do včeraj še nepogrešljive pripomočke denimo upravljalnike televizorjev, prenosne računalnike, merilnike srčnega pritiska in drugo. Mobilniki kot švicarski nož Ameriška zveza za potrošniško elektroniko CEA (Consumer Electronics Association) je objavila, da so pametni mobilniki v gospodinjstvih v ZDA že dosegli 52-odstotno penetracijo, medtem ko so tablice pri impresivni številki 40 odstotkov. Danes pametne mobilnike uporabljamo za upravljanje drugih naprav (glasbenih predvajalnikov, zdravstvenih pripomočkov, naprav za telesno nego...), vso elektronsko komunikacijo, odpiranje vrat in podobna opravila. Igračke v poslovnem svetu Uporabniki te»igračke«pospešeno vnašamo tudi v poslovna okolja, saj nam je ta uporabniška izkušnja najbolj blizu in jih preprosto raje uporabljamo kot nekatere bolj okorne poslovne rešitve. Upravljavci IT- -sistemov v podjetjih se morajo tej težnji preprosto prilagoditi. V podjetjih, kjer imajo nekaj več besede, si lahko izbojujejo vsaj omejeno podporo mobilnih platform in aplikacij, spet drugje so prepuščeni domišljiji zaposlenih če slednji dokažejo, da so z novimi digitalnimi napravami produktivnejši. [ NOVOST] Televizor z ukrivljenim zaslonom Obiskovalci letošnjega sejma CES 2013 si bodo bržkone najbolj zapomnili predvsem OLED-televizorje z ukrivljenimi zasloni, ki sta jih predstavila LG in Samsung. Ukrivljena oblika zaslona zagotavlja manj popačenj slike ob robovih zaslona. LG-jev pametni televizor EA9800 poleg 140-centimetrske diagonale prinaša tudi tehnologijo WRGB, ki sliko sestavlja iz štirih namesto le treh barv (rdeče, modre, zelene in bele). To omogoča prikaz še bolj realistične in kontrastne slike. Tržni analitiki napovedujejo, da bi utegnila oba proizvajalca ukrivljenih televizorjev letos zanje najti približno 23 tisoč kupcev, že leta 2016 pa naj bi ta kategorija televizorjev prepričala poldrugi milijon uporabnikov. Navidezno ali resnično? Oboje! Doba algoritmov Obkroža nas morje senzorjev. Vgrajeni so v vse več naprav, njihova gostota in vseprisotnost pa že napovedujeta naslednjo težnjo digitalizacijo vsakdanjih opravil. V dobi senzorjev postajajo njihovi podatki nova valuta. Samo poglejmo, kaj zmore umetna pamet Googlov avtomobil brez voznika je lani prevozil skoraj pol milijona kilometrov brez nesreče. Letos naj bi proizvajalcem uspelo prodati 350 milijonov naprav s podporo internetnemu protokolu (IP). Telekomunikacijski operaterji bodo zato morali obvladati takšne podatkovne tokove kot še nikoli doslej. A bolj zanimivo je to, kaj vse lahko uporabniki s pomočjo senzorjev in avtomatike sodobnih naprav počnemo: denimo prekrijemo zgodovino krvnega tlaka s koledarjem sestankov in odkrijemo, kateri sestanki nam povzročajo največ stresa. Ali pa pustimo napravi, da nam sproti pove, kakšno prehranjevanje je za nas najbolj ustrezno. In kdaj je pravi čas za zalivanje rastlin v prostoru. Pamet v povezljivosti S tem ko se senzorji pritiska, infrardeči senzorji, tehnologija bližnjic komunikacij (NFC) ter številni drugi senzorji selijo v vedno več naprav, se ustvarja priložnost za nove inovativne storitve. Avtomobilski proizvajalci denimo že prodajajo vozila, ki parkirajo namesto uporabnika. Nova smernica so tudi pametne ure te v navezi z našo digitalno napravo vedo praktično vse, kar potrebujemo; poznajo naš urnik, opomnike, e-pošto, skratka so bistveno več kot le naprave, ki prikazujejo čas. Teh digitalnih drobtinic bo vedno več. Včasih je pridevnik pameten krasil povezane naprave, danes pa želijo proizvajalci vse več pameti (beri: senzorjev in avtomatike) vgraditi že v samo povezljivost. Prehod iz digitalnega v analogno Vsa ta gora digitalnih podatkov tiste bolj ustvarjalne uporabnike skorajda sili, da jih čim bolje izkoristijo tudi v analognem svetu. Nove dimenzije ustvarjalnosti prinašajo predvsem naprave, poimenovane 3D-tiskalniki, ki se počasi, a neustavljivo selijo tudi v domača okolja. Z njimi lahko po svoji zamisli, domišljiji in okusu oblikujemo naprave in jih čisto enostavno izdelamo. Kakšen vpliv bo ta»domača razvijalska žilica«imela na razvoj industrije, si ta hip ne upa napovedati nihče. In prav v tem je čar sodobne tehnologije vsako inovacijo lahko uporabimo za razvoj novih inovacij.

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija 475 milijonov 80 % Povprečna stopnja nedoslednosti matičnih podatkov o izdelkih med partnerji. Pričakovani manko trgovcev in dobaviteljev zaradi slabe kakovosti podatkov v prihodnjih petih 235 milijonov

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 VIZIJA 2020 Postati vodilni regijski igralec na področju energetike ter eden najpomembnejših ponudnikov pametnih rešitev za dom, mobilnost in poslovanje. Za uresničevanje

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 30.3.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 18/2014 (razrešnica za leto 2014): Sistem vrednotenja in sistem

More information

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim oglasna priloga Pavle Jazbec, direktor prodaje v podjetju UnistarPRO: S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotrebne vire, ki bi jih lahko namenil razvoju novih

More information

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

Znanje šteje, ne velikost

Znanje šteje, ne velikost fi_070_21_iktns 4/10/06 16:37 Page 1 PONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 ŠT. 5 PRILOGA NS TOREK, 11. 4. 2006 ŠT. 70 o g l a s n a p r i l o g a www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net

More information

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d.

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d. Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d., Novo mesto Razvoj poslovne analitike v Krki Matej Kocbek Vodja oddelka za BI Krka

More information

EU Cohesion policy - introduction. Luka Juvančič. University of Ljubljana, Biotechnical faculty

EU Cohesion policy - introduction. Luka Juvančič. University of Ljubljana, Biotechnical faculty SWG RRD Seminar: Accession to European Union in the Field of Agricultural and Rural Policies Mokra gora, June 7-10, 2010 EU Cohesion policy - introduction Luka Juvančič University of Ljubljana, Biotechnical

More information

Prioritete in fazna uvedba. Brezpapirno poslovanje in digitalizacija postopkov sta velik

Prioritete in fazna uvedba. Brezpapirno poslovanje in digitalizacija postopkov sta velik oglasna priloga 10 IKT-informator nasvetov, kako se dokumentnega s Šele dobra priprava na uvedbo lahko odkrije prave potenciale in vrednost dokumentnega sistema ter pripomore k lažjemu sprejemanju med

More information

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Microsoft Visual Studio Team System 2008 Team Foundation Server Primer strankine rešitve Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Povzetek Država: Slovenija Dejavnost:

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

INFORMATOR IKT. Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 IKTINFORMATOR. Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij.

INFORMATOR IKT. Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 IKTINFORMATOR. Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij. FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij.«34 OGLASNA PRILOGA IKTINFORMATOR Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 Oglasna priloga Financ 13. JANUAR

More information

Prof. dr. Miroslav Rebernik

Prof. dr. Miroslav Rebernik GEM Slovenija 2015 Podjetništvo med priložnostjo in nujnostjo Prof. dr. Miroslav Rebernik Avtorji raziskave: prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja) prof. dr. Polona Tominc dr. Katja Crnogaj izr. prof. dr.

More information

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN tematska priloga mediaplanet marec 22 naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci. crm Nadzorujte svoje stranke in povečajte

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Ljubljana, julij 2005 MATEVŽ MAZIJ IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek

More information

SKUPINE VZAJEMNIH SKLADOV ZA IZBOR»NAJ UPRAVLJAVEC«2017

SKUPINE VZAJEMNIH SKLADOV ZA IZBOR»NAJ UPRAVLJAVEC«2017 SKUPINE VZAJEMNIH SKLADOV ZA IZBOR»NAJ UPRAVLJAVEC«2017 1. SKUPINA DENARNI EUR KD SKLADI KD MM SI0021400203 RAIFFEISEN EURO SHORT TERM RENT AT0000785209 PF EURO SHORT TERM LU0119402856 ALTA ALTA MONEY

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 7.1.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 17/2014 (razrešnica za leto 2013): Ali lahko pobuda za centre odličnosti

More information

Microsoft je na svojo stojnico povabil tudi slovenske partnerje

Microsoft je na svojo stojnico povabil tudi slovenske partnerje fi_046_21_niit 07.03.2005 16:03 Page 1 PONEDELJEK, 14. FEBRUAR 2005 ŠT. 30 PRILOGA NS TOREK, 8. 3. 2005 ŠT. 46 oglasna priloga www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net

More information

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Celovite programske rešitve in MySAP ERP Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Vsebina 1 Uvod 2 Sistem SAP 3 SAP rešitve 4 Vpeljava

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO Teo Pirc Maribor, 2013 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR IKT V HOTELIRSTVU - PRENOVA INFORMACIJSKE

More information

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dalibor Cvijetinović Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Matjaž Pušnik - PRIS, CISA, CRISC KPMG Agenda Poslovni vidik Kibernetska varnost Zakonodaja Zaključek 1 Poslovni vidik Ali imate vodjo, ki je zadolžen za varovanje informacij?

More information

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S PODROČJA RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI Ljubljana, september

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM

More information

Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS)

Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS) Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS) dr. Levin Pal, vodja skupine Zaščita in marketing Intelektualne Lastnine Urban Šegedin, Zaščita

More information

Poslovanje brez papirja

Poslovanje brez papirja Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski

More information

PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA TUJI TRG

PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA TUJI TRG UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA TUJI TRG Študentka: Barbara Špiler Študentka:Vanja

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

-1G opredeli, ali želi izdajanje in hrambo e-računov dokumentirati

-1G opredeli, ali želi izdajanje in hrambo e-računov dokumentirati Tablica za ljubitelje narave Ameriško podjetje Squigle zbira zagonski kapital za začetek proizvodnje tablice Earl, ki bo namenjena aktivnemu preživljanju časa v naravi. Imela bo 15,2-centimetrski (šestpalčni)

More information

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko

More information

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka

More information

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih REALIZARANO OD REGIONAL DEVELOPMENT AGENCY OF NORTHERN PRIMORSKA LTD. NOVA GORICA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM Ljubljana, december 2009 ANŽE KANCILJA IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Rešitve s področja poslovne informatike

Rešitve s področja poslovne informatike Rešitve s področja poslovne informatike Prednosti vpeljave novega poslovno informacijskega sistema Celovitost rešitev, ki jih zagotavljamo v obsegu blagovne znamke Business-Line uporabnikom zagotavljajo:

More information

EVROPSKI PARLAMENT Odbor za proračunski nadzor DELOVNI DOKUMENT

EVROPSKI PARLAMENT Odbor za proračunski nadzor DELOVNI DOKUMENT EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 1.4.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 22/2014 (razrešnica za leto 2014): obvladovanje stroškov projektov

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:

More information

SRIP PMiS - Pametna mesta in skupnosti 1

SRIP PMiS - Pametna mesta in skupnosti 1 SRIP PMiS - Pametna mesta in skupnosti 1 SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI AKCIJSKI NAČRT PODROČNE VERTIKALE KAKOVOST URBANEGA BIVANJA JUNIJ 2017 SRIP PMiS - Pametna mesta in skupnosti 2 1 Cilji in kazalniki

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI Ljubljana, december 2005 MOJCA MIKLAVČIČ IZJAVA Študentka

More information

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

Older Knowledge Workers as the Labour Market Potential (Slovenia versus Finland)

Older Knowledge Workers as the Labour Market Potential (Slovenia versus Finland) Older Knowledge Workers as the Labour Market Potential (Slovenia versus Finland) Magda Zupančič Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities, Slovenia magdaz@siol.net Abstract This

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA Ljubljana, junij 2015 FRANC RAVNIKAR IZJAVA O AVTORSTVU

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON Ljubljana, april 2006 Mojca Bizjak IZJAVA

More information

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Nina Obid Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA INFORMATIKE V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, december 2006 PRIMOŽ VREČEK 1 IZJAVA Študent Primož Vreček izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU Ljubljana, september 2010 ANA ANDJIEVA IZJAVA Študentka Ana Andjieva izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena

More information

»Vse okoli nas se spreminja v podatke. Ne le naši avtomobili, pametni telefoni, tudi vrsta drugih naprav

»Vse okoli nas se spreminja v podatke. Ne le naši avtomobili, pametni telefoni, tudi vrsta drugih naprav OGLASNA PRILOGA IKT-informator Hana Kvartova, direktorica podjetij SAS Slovaška in SAS Češ kako boljše poslovne odločitve lahko zrastejo na na prvi pogled zgolj INTERVJU: Pristop velike vplejavi sistem»vse

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE LIK-STOLIK d.o.o. V LETU 2001 Ljubljana, november 2002 DARKO KOPITAR KAZALO UVOD...... 1 1. PREDSTAVITEV PODJETJA... 2

More information

Kako podpirati politiko MSP iz strukturnih skladov? Zbirka vodnikov. Pametni vodnik po inovacijah na področju storitev. Podjetništvo in industrija

Kako podpirati politiko MSP iz strukturnih skladov? Zbirka vodnikov. Pametni vodnik po inovacijah na področju storitev. Podjetništvo in industrija Zbirka vodnikov Kako podpirati politiko MSP iz strukturnih skladov? Pametni vodnik po inovacijah na področju storitev Podjetništvo in industrija 4 3 Zbirka vodnikov Kako podpirati politiko MSP iz strukturnih

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO. Zupančič Mihaela

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO. Zupančič Mihaela UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Zupančič Mihaela Dolenje Laknice, april, 2007 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA USPEŠNOSTI

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o.

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. VELENJE)

More information

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION 8. ULI 8 ULY Št. / No 184 19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION Št. / No 21 POSLOVNE TENDENCE V GRADBENIŠTVU, SLOVENIA, UNI BUSINESS TENDENCY IN CONSTRUCTION, SLOVENIA, UNE Kazalec zaupanja v gradbeništvu je bil

More information

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Doktorska disertacija ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO Mentor: prof. ddr. Milan Pagon Kandidat: mag.

More information

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA Aleš Stare Poslovne potrebe in IT zmogljivosti Različni poslovni procesi Različni podatki Različne mobilne naprave Različni tipi dostopov Hitra odzivnost Visoka razpoložljivost

More information

3 Information on Taxation Agency / VAT no. of the claimant in the country of establishment or residence

3 Information on Taxation Agency / VAT no. of the claimant in the country of establishment or residence Indicate your tax number. Confirmation of receipt VAT REFUND CLAIM FOR A TAXABLE PERSON WITH NO BUSINESS ESTABLISHED IN SLOVENIA (read instructions before completing the form) 1 Company name and surname

More information

POVEZANOST LASTNOSTI MANAGERJEV IN PSIHIČNE RAZDALJE Z IZVOZNO USPEŠNOSTJO

POVEZANOST LASTNOSTI MANAGERJEV IN PSIHIČNE RAZDALJE Z IZVOZNO USPEŠNOSTJO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEZANOST LASTNOSTI MANAGERJEV IN PSIHIČNE RAZDALJE Z IZVOZNO USPEŠNOSTJO Ljubljana, januar 2008 Vesna Avguštinčič IZJAVA Študentka Vesna Avguštinčič

More information

Poslovni. informacijski sistemi 02/15

Poslovni. informacijski sistemi 02/15 Grafični superračunalniki»pod lupo«shadow IT MapReduce gre v pokoj? Krizno vodenje Infrastruktura javnih ključev Intervju: Ciril Kraševec NOVE TEHNOLOGIJE ZA POSLOVNI SVET II. 2015 / 5,99 www.monitorpro.si

More information

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija

More information

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG Mentor: doc.

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV V NABAVI IN LOGISTIKI NA PRIMERU SREDNJE VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA (An Electronic Data Interchange:

More information

Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju

Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju Nastja Tomšič Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat

More information

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost

More information

VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jožek Gruškovnjak VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA Ljubljana, oktober 2008 ŽIGA SLAVIČEK IZJAVA Študent Žiga Slaviček izjavljam,

More information

Microsoft Enterprise Services

Microsoft Enterprise Services Microsoft Enterprise Services Opis storitev podpore in svetovanja Enterprise Services Julij 2018 Kazalo 1 O tem dokumentu... 2 2 Microsoftove strokovne storitve... 3 2.1 Storitve načrtovanja... 3 2.2 Storitve

More information

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV Ljubljana, november

More information

Fraud to the Detriment of the European Union from the Perspective of Certain Organisations

Fraud to the Detriment of the European Union from the Perspective of Certain Organisations AGAINST FRAUD TO THE DETRIMENT OF THE EU Fraud to the Detriment of the European Union from the Perspective of Certain Organisations 1. Co-funded by the Prevention of and Fight against Crime Programme of

More information

MAGISTRSKO DELO MODEL VZPOSTAVITVE GOSPODARSKIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V TUJINI

MAGISTRSKO DELO MODEL VZPOSTAVITVE GOSPODARSKIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V TUJINI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODEL VZPOSTAVITVE GOSPODARSKIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V TUJINI Ljubljana, oktober 2003 MATEJA ČEPIN 1. UVOD.... 1 1.1 PROBLEMATIKA.....

More information

Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi

Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sandra Štikavac Muhić Osnovne metodološke predpostavke za vzpostavitev uravnoteženega sistema merjenja uspešnosti in učinkovitosti v slovenski javni upravi

More information

SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI HORIZONTALNA IKT MREŽA AKCIJSKI NAČRT

SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI HORIZONTALNA IKT MREŽA AKCIJSKI NAČRT SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI HORIZONTALNA IKT MREŽA AKCIJSKI NAČRT April 2017 1 Vsebina 1 UVOD... 5 1.1 Umestitev v globalne trende, verige in trge... 5 1.2 Opredelitev prihajajočih tehnologij... 6

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2004 Edvard Dolenc Izjava Študent Edvard Dolenc izjavljam, da sem avtor

More information

Dodana vrednost: ali informacije o njej dopolnjujejo tiste odobičku podjetja?

Dodana vrednost: ali informacije o njej dopolnjujejo tiste odobičku podjetja? Dodana vrednost: ali informacije o njej dopolnjujejo tiste odobičku podjetja? aleš buležan Banka Koper, Slovenija Prispevek opisuje razmerje med dodano vrednostjo in dobičkom podjetja, v čem se razlikujeta

More information

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Mentorica: doc. dr. Andreja Pucihar Kandidat: Milan Radaković Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PREVZETO DRUŽBO V TUJINI PRIMER HIDRIA GIF

More information

STRATEŠKA (SWOT) ANALIZA (POSLOVNI PRIGODEK:

STRATEŠKA (SWOT) ANALIZA (POSLOVNI PRIGODEK: Strateški management 1 Seminarska naloga STRATEŠKA (SWOT) ANALIZA (POSLOVNI PRIGODEK: ) Člani skupine: i KAZALO VSEBINE UVOD...1 1. OPIS PODJETJA...2 2. ANALIZA POSLOVANJA...4 3. ANALIZA ŠIRŠEGA OKOLJA...6

More information

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA Ime in priimek: Mojca Krajnčič Naslov: Prešernova 19, Slov. Bistrica Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA SPL LJUBLJANA d.d.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA SPL LJUBLJANA d.d. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA SPL LJUBLJANA d.d. Ljubljana, april 2005 VESNA ŠIROVNIK IZJAVA Študentka VESNA ŠIROVNIK izjavljam, da sem avtorica tega

More information