INFORMATOR IKT. Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 IKTINFORMATOR. Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij.

Size: px
Start display at page:

Download "INFORMATOR IKT. Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 IKTINFORMATOR. Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij."

Transcription

1 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 Marko Derča, A.T. Kearney:»IT zavira rast podjetij.«34 OGLASNA PRILOGA IKTINFORMATOR Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT 36 Oglasna priloga Financ 13. JANUAR IKT INFORMATOR INFORMACIJE darinka.zemlja@finance.si tel.: internet telefonija televizija Poslovne telekomunikacijske rešitve Poslovni SMART

2 34 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 UVODNIK Esad Jakupović Kriza kot priložnost za IT Sedanjo globalno finančno-gospodarsko krizo, katere drugi val bo močneje pljusknil tudi v Slovenijo, mnogi primerjajo s krizo iz let Takratna kriza je bila posledica verižnega propadanja na tisoče pikakom (dot. com) podjetij po poku napihnjenega internetnega balona, nastalega v letih , ter tudi zaradi terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. septembra Ameriška ekonomija se je leta 2001 odzvala z masivnim odpuščanjem delavcev, ki je nezaposlenost s štirih odstotkov v letu 2000 povečalo na šest odstotkov v letu Med odpuščenimi je bilo veliko IT strokovnjakov, saj je bilo med propadlimi podjetji največ tistih s področja IT, nekatera velika tehnološka podjetja pa so skrčila svoje IT oddelke. Tudi sedaj že prihaja do odpuščanj, zaenkrat morda najbolj opazno ravno na področju IT. Svetovalno podjetje Janco Associates opozarja, da bodo mnoga velika podjetja oklestila svoje IT oddelke in drago plačane direktorje informatike zamenjala z nižje plačanimi IT vodji. Revija Information Week komentira, da bo razlika med odpuščenimi glavnimi IT direktorji in ostalimi informatiki v tem, da bodo slednji srečni, če bodo dobili odpravnino v višini nekajmesečnih plač, medtem ko bodo prvi odhajali z debelimi kuvertami odpravnine. Janusovi analitiki so izbrskali, da bo uprava bankrotirane banke Lehman Brothers poslala na cesto 230 IT strokovnjakov, ki so jo stali povprečno po 250 tisoč dolarjev na leto, svetovalno podjetje Merrill Lynch pa bo po prevzemu s strani Bank of America odpustilo več kot 180 IT strokovnjakov. Hewlett Packard je v septembru najavil, da bo v naslednjih treh letih odpustil skupaj delavcev, od tega polovico v ZDA. V naslednjih treh letih naj bi tako prihranili 1,8 milijarde dolarjev na leto. Sun Microsystems je, potem ko je tretje trimesečje 2008 zaključil s čisto izgubo 1,68 milijarde dolarjev, najavil, da bo odpustil med in zaposlenih (15-18 odstotkov) ter tako prihranil skoraj 800 milijonov dolarjev na leto. Podjetje AT&T je v decembru napovedalo proces reorganizacije v letu 2009 in odpuščanje štirih odstotkov oziroma skoraj 12 tisoč zaposlenih. Kljub navidezni podobnosti je sedanja kriza bistveno drugačna od nekdanje. Kriza je bila predvsem»informacijska«, ker se je sesula ogromna skupina podjetij s področja IT, sedanja pa je finančna in gospodarska. Ni nobenega razloga, da bi bil IT nekakšen grešni kozel. Prav nasprotno, predvsem informacijski oddelki in strokovnjaki bodo lahko bistveno pomagali najti prave odgovore na krizo in rešitve, ki bodo omejile škode in odprle nove možnosti. Tudi zato analitska podjetja, kot je IDC, celo v letu 2009, ko bo kriza na vrhuncu, napovedujejo zmerno rast potrošnje za IT za strojno opremo kot tudi za programsko opremo in storitve. Že od leta 2010 pa napovedujejo pospešeno rast, ki se bo gibala okrog deset odstotkov. Kriza financ in gospodarstva torej ne bo prinesla krize informacijskih tehnologij. Prav nasprotno, kriza bo priložnost za IT, IT pa bo priložnost za hitrejši izhod iz krize. Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) E-pošta: branko.znidaršič@finance.si Stalni zunanji sodelavec: Esad Jakupović Tel.: E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Kriza bo priložnost za IT, IT pa bo priložnost za hitrejši izhod iz krize. Trženje: Darinka Žemlja Tel.: (01) E-pošta: darinka.zemlja@finance.si Računalniški prelom Irena Petrič, Sandra Dolenc Lektoriranje: Ivana Petrova Naslednji IKT informator bo izšel 13. januarja 2009 [INTERVJU] Marko Derča, A.T. Kearney IT zavira rast podjetij Ena od odmevnejših raziskav svetovalne družbe A.T. Kearney med vodstvi podjetij v različnih industrijah, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je pokazala, da je neustrezna IT podpora v podjetjih ena od pomembnih ovir za večjo organsko rast. Uvršča se takoj za nizko stroškovno učinkovitost in neustrezno organizacijsko odločevalsko strukturo. O tem smo se pogovarjali z Markom Derčo, svetovalcem za IT strategijo v družbi A.T. Kearney. V raziskavo zajeta podjetja zaradi nezadostne IT podpore in napačnih IT naložb povprečno izgubljajo skoraj šest odstotkov rasti prihodka. Katere so največje napake podjetij in kako si jih razlagate? Glavne notranje IT ovire za rast so počasen odziv IT-ja na poslovne zahteve, nepreglednost dodane vrednosti, ki jo IT prinese podjetju in nekonsistentnost podatkov v različnih IT sistemih. Predvsem se mi zdi zanimivo, da podjetja ponavadi ne poznajo vrednosti IT-ja oziroma je vrednost nepregledna in prikazana samo v obliki časovne in finančne uspešnosti uresničevanja projektov. Vsekakor bi bilo treba vsaj na višji ravni spremljati tudi, ali so IT projekti zadostili poslovnim ciljem in ali je bila naložba povrnjena. Kot ste zapisali v vaši raziskavi, si moramo pri merjenju vrednosti organizacij postaviti dve vprašanji: kakšen učinek imajo IT storitve za podjetje in kako dobri so IT procesi v primerjavi s konkurenco in najboljšimi praksami. Lahko to podrobneje razložite? Da si odgovorimo na prvo vprašanje, je treba izvesti podrobno analizo celotnih stroškov lastništva IT funkcije. Ta zajema osnovne stroške, projekte izboljšav upravljanja IT storitev in področja večjih IT naložb. Če je vodstvo oboroženo s takšnimi informacijami, se lahko lažje odloča za naložbe, ki zagotavljajo ustrezno funkcionalnost in imajo dovolj veliko poslovno vrednost. Odgovor na drugo vprašanje pa zahteva redno primerjanje IT organizacije z uspešnimi konkurenti in najboljšimi praksami. Glavna področja, ki jih primerjamo, niso samo skupni IT stroški in stroški na uporabnika, ampak tudi področja, ki so tesno povezana s poslovanjem. Takšni so na primer IT stroški distribucije artiklov do končnega kupca. Kje so torej razlogi, da IT ne podpira podjetij toliko, kot bi jih lahko? Eden glavnih razlogov, zakaj IT ne ponuja ustrezne podpore za rast podjetij, ne leži v IT, ampak v tem, da uprave še vedno ne vključujejo IT v začetne faze strateških projektov. Podjetja sicer priznavajo, da je pomembno IT dovolj zgodaj vključiti v strateške projekte, a ker dodana IT še vedno ni prepoznan kot zelo pomemben člen, ki omogoča višjo rast prihodkov podjetja. To ugotavlja Marko Derča, svetovalec za IT strategijo v svetovalni družbi A.T. Kearney. vrednost IT-ja ni dovolj jasna, ga v resničnosti ne prepoznajo kot zelo pomemben člen, ki omogoča višjo rast prihodkov. Kako se na tako obravnavo odzivajo IT oddelki? V vsakem primeru mora IT sam poskrbeti, da bo njegova strategija poravnana s poslovno strategijo in redno revidirana ter osvežena. Naloga vodstva IT organizacije je, da redno ocenjuje, če IT ustrezno podpira podjetje in prepozna morebitne odmike. Velikokrat IT-ju spodleti pri zagotavljanju osnovnih storitev in tako izgubi kredibilnost v podjetju ter s tem možnost za tesno sodelovanje pri pripravi strateških načrtov. Da bi se temu izognila, vodilna podjetja najprej zagotovijo, da je IT učinkovito voden in da izpolnjuje pričakovanja poslovne strani. To dosežemo predvsem s prepoznavanjem in upravljanjem s tveganji na projektih, vpeljavo ustreznih pogodb o zagotavljanju storitev (SLA), konsistenco podatkov ter zagotavljanjem varnosti sistemov. Kje je največja dodana vrednost IT-ja? Dodana vrednost IT-ja na posameznih področjih na primer pri optimizaciji prodajnih in marketinških procesov je visoko priznana in cenjena. IT je tu v zadnjih letih naredil pomemben preskok in se je uveljavil kot vodilni člen pri optimizaciji in napredni podpori teh poslovnih procesov. Nadaljnji koraki, ki bi vsekakor še povečali vrednost ITja na tem področju in s pomočjo katerega bi podjetja dosegla višjo rast, pa se skrivajo v IT inovacijah in predlogih IT projektov za nadaljnjo rast podjetja onkraj tradicionalnih področij. Takšna področja, ki v časih recesije še posebno pridobivajo na moči, so izboljšanje primernosti storitev, upravljanje s poslovnimi partnerji, novi distribucijski kanali in nove IT storitve. Kako prepoznamo, ali je posamezno podjetje sploh sposobno inovacij na področju IT? Pred vpeljavo IT inovacij je zelo pomembno, da se vprašamo, ali je podjetje zrelo za novosti in ali je pravi čas za vpeljavo nove tehnologije. Da lahko ustrezno odgovorimo na to vprašanje, moramo biti dobro obveščeni in imeti znanje o tem, kdaj je posamezna tehnologija zrela za vpeljavo. Izkušnje kažejo, da so ŠTIRI PRIPOROČILA A.T. Kearney za boljšo podporo rasti priporoča Potrdite vrednost IT-ja v podjetju. Kvantitativno ovrednotite IT projekte in IT organizacijo. Obstaja več metodologij, izberite najenostavnejšo. Povežite glavne dejavnike vrednosti IT-ja. Oblikujte skupno vizijo. Skupaj z upravo prepoznajte prihodnje poslovne rešitve, ki jih vodijo inovativni IT pristopi. Prilagodite IT organizacijo tako, da bo podpirala inovacije. Razvijte poslovni model za IT. Poslovni model mora biti usmerjen k prepoznavanju dodane vrednosti, ki jo lahko da IT podjetju. Ločite upravljanje storitev, ki prinašajo dodano vrednost in podporne storitve; usmerite svoje vire. Za ustrezno odzivanje na zahteve poslovne strani prilagodite IT organizacijo, da se bo sposobna hitreje odločati in implementirati projekte. Stabilizirajte IT okolje. Stremite k čimbolj standardiziranim rešitvam na področjih, ki za podjetje ne pomenijo konkurenčne prednosti. Integrirajte orodja za upravljanje s podatki, da zagotovite konsistentnost informacij. Tako se boste lažje posvetili rešitvam, ki pomenijo dodano vrednost. projekti vpeljave novih tehnologij uspešnejši, če je tehnologija v zreli fazi svoje življenjske dobe in je njena vrednost že bolj oprijemljiva. Da lahko ocenimo, ali je vredno vlagati v novo tehnologijo, moramo biti pozorni na tri področja. Najprej so tu stroški, kjer velja, da se celotni stroški vpeljave nižajo z zorenjem tehnologije. Sledi sama vrednost, tista prava vrednost, ki se ne skriva v tehnologiji, ampak v realizaciji novega poslovnega procesa ali storitev. Nenazadnje so tu še strateške druge možnosti, kjer moramo oceniti, ali je pametno vlagati v novo tehnologijo. Čeprav IT organizacije ne morejo jamčiti donosov z vpeljavo novih tehnologij, pa lahko zmanjšajo tveganja vpeljave in povečajo njen učinek. Kje je po vašem mnenju sedaj slovenski IT in kaj mu priporočate za prihodnost? V Sloveniji so bile v zadnjih letih izvedene največje naložbe v posodabljanje osrednjih poslovnih informacijskih sistemov (ERP). Ugotavljam, da se tudi v naši regiji pomembnost izbire pravih osrednjih ERP sistemov zmanjšuje. Razlike med funkcionalnostmi in tehničnimi parametri vodilnih produktov, ki se pojavljajo na trgu, izgubljajo na pomembnosti, ker vsi produkti zelo dobro pokrivajo potrebe podpornih poslovnih procesov. Zato morajo podjetja preusmeriti fokus IT projektov in naložb z ERP področij na področja prodaje, upravljanja z nabavo in dobavitelji ter na večanje vrednosti svojih izdelkov. To je lažje doseči s podjetniškim razmišljanjem pri upravljanju IT-ja, torej iskanjem inovacij na področjih, ki prinašajo prihodke in premišljenim lansiranjem projektov.

3 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 35 [INTERVJU] Dr. Joseph Reger o novih gibanjih v IT industriji Za uspeh moraš stalno inovirati Z Dr. Josephom Regerjem, direktorjem za področje tehnologij (CTO) v podjetju Fujitsu Siemens Computers, smo se pogovarjali o spreminjanju IT industrije in vplivu novih tehnologij. Zaupal nam je nekaj svojih pogledov na nova gibanja in vlogo CTO-jev v podjetjih. Poslovna okolja se vse bolj spreminjajo. Kakšno vlogo ima pri tem informacijska tehnologija? IT sektor je v zadnjem desetletju postal izjemno konkurenčen. Samo poglejte število najrazličnejših ponudnikov. Same IT sicer postajajo vse bolj kompleksne, zato je vstop novih podjetij v zadnjem času malce manjši, a vendar je ponudnikov na trgu ogromno in vsi se borimo za čim večji tržni delež. Za uspeh sodobnega podjetja je IT ena od glavnih točk. Zaradi novih poslovnih pristopov je prav prilagodljiva tehnologija z ustrezno IT podporo lahko ena glavnih konkurenčnih prednosti podjetij. V največji nemilosti trenutnih gibanj se bodo znašla podjetja, ki že danes vidijo IT le kot breme, in ne kot priložnost za nove rešitve. Tem bo res težko. Kakšna mora biti po vašem mnenju sodobna IT infrastruktura? Danes si podjetja od svoje IT infrastrukture želijo predvsem dve stvari prilagodljivost in zanesljivost. Medtem ko je drugi del navadno lažje dosegljiv, se moramo bistveno bolj posvetiti dinamičnosti, ki omogoča večjo prilagodljivost. Tudi IT mora pokazati nove poslovne priložnosti, saj ga bodo le tako lahko odgovorni, torej tisti, ki imajo zadnjo besedo v podjetjih, lahko jemali resno. Kako potemtakem gledate na podjetja, ki se vse več odločajo za zunanje izvajanje storitev, med katerimi se vse pogosteje znajde tudi IT oddelek in njegove naloge? Mislim, da je za podjetja v IKT sektorju logično, da imajo lastne IT oddelke, za vse ostale pa je outsourcing lahko ne le ustrezna, temveč tudi celo priporočljiva rešitev. Hišni IT, če mu lahko tako rečem, mora biti sestavljen iz strokovnjakov, ki točno vedo, kje kaj je in kako deluje, nato pa infrastrukturo ter na njej zgrajene sisteme optimizirajo do največje možne mere. Prav pri tem početju pa lahko pride do velikih razlik med podjetji. Zunanji izvajalci navadno podjetja ne poznajo tako dobro in so že zato manj učinkoviti kar pa je v nekaterih panogah povsem sprejemljivo, med tem ko v drugih ne. Dokler stvari počneš sam, imaš tudi bistveno več možnosti za inovacije, različne pristope in podobno. Kako vidite zadnja gibanja v industriji in katera se vam zdijo najpomembnejša? Gibanj je več, nekatera se med seboj celo izključujejo, a jih moramo pri svojem delu in strategijah vsekakor upoštevati. Veseli nas, da se je celotna IT industrija usmerila v smer okoljske prijaznosti in zelenih tehnologij. To smo pri Fujitsu Siemens Computers že od nekdaj počeli in ker imamo na tem področju bogate izkušnje, lahko pokažemo vse, kar znamo. Poglejte denimo naš novi monitor z nično porabo v stanju mirovanja. Naslednja velika stvar je razmah širokopasovnega dostopa do interneta, ki omogoča veliko novih storitev; naj omenim le največji IP telefonijo in IP televizijo. Potem je tu še veliko novih pojmov, ki bodo v prihodnje močno posegli na poslovni segment. Virtualizacija je že preorala ledino in jo danes jemljemo kot nekaj samoumevnega v strežniških področjih, prihajata pa koncepta programske opreme kot storitve in računalništvo v oblaku. Prav tu pričakujemo največ novosti, saj cela industrija stremi k zmanjšanju stroškov in dvigu produktivnosti opreme in zaposlenih. Med manj prijetnimi gibanji bi izpostavil gibanje naraščajočih stroškov energije Za uspeh moraš stalno inovirati, izboljševati izdelke in procese. Tako svetuje dr. Joseph Reger, direktor za področje tehnologij (CTO) v podjetju Fujitsu Siemens Computers. in surovin, proti kateremu smo tako rekoč nemočni, vendar skušamo povišanje cen kar najmanj prenesti na ramena potrošnikov. Finančna kriza v svetu in napovedi recesije negativno vplivajo tudi na povpraševanje, kar se seveda pozna tudi v zmanjševanju predvidenih proizvodnih kapacitet. Položaj zaenkrat ni zaskrbljujoč, a se lahko to v prihodnje tudi spremeni. Kakšen je vaš recept za uspeh? Verjamem v inoviranje in inovacije. Za uspeh moraš stalno inovirati, izboljševati izdelke in procese. Če pogledate samo našo tovarno v Augsburgu čeprav gre za klasičen proizvodni obrat iz sveta računalništva, kakršnih je na Kitajskem na tisoče, imamo vsak teden nov ali prenovljen izdelek. To pa ni mačji kašelj. V naših razvojnih laboratorijih dela okoli ljudi, ki skušajo kar najbolje razumeti želje uporabnikov in jim pripraviti ustrezne rešitve. Poročilo s sejma VISIT 2008 Dinamične infrastrukture Letošnji sejem inovacij, ki ga vsako leto na augsburškem sejmišču prireja podjetje Fujitsu Siemens Computers, je spremljal slogan»dinamične infrastrukture«. Temu primerna je bila razstava inovacij, ki so jih v omenjenem podjetju pripravili v zadnjem letu. Prilagodljivost je glavna beseda, ki zadeva tako podatkovne centre in strežnike kot tudi prenosne računalnike. Poslovanje se namreč skladno z ekonomskimi smernicami hitro spreminja, temu pa mora slediti tudi IKT infrastruktura, ki mora postati bolj dinamična in prilagodljiva, saj bo le taka kos vsem prihodnjim izzivom na področju informatike. Dobro obiskan sejem Fujitsu Siemens Computers v svojih prizadevanjih seveda ni sam, saj ima že v Nemčiji obilo partnerjev, med njimi se jih je na sejmu VISIT predstavljalo kar 62, kar nakazuje na vse večje povezovanje med manjšimi in večjimi podjetji, ki lahko tako strankam ponudijo celovite in paketne storitve, prirejene njihovim potrebam in željam. Sejem VISIT 2008 je bil zelo dobro obiskan, saj ga je v dveh Tovarna Fujitsu Siemens Computers je eden redkih proizvodnih obratov računalnikov na stari celini. dneh obiskalo več kot obiskovalcev iz 60 držav, organizatorji pa so našteli tudi okoli 200 novinarjev. Obiskovalcem sejma je vsako leto na voljo tudi organiziran ogled tovarne računalnikov Fujitsu Siemens Computers, ki deluje nedaleč stran od sejmišča v Augsburgu. Vsi le niso šli na Vzhod Tovarna Fujitsu Siemens Computers je eden redkih proizvodnih obratov računalnikov na stari celini, saj so vsi ostali proizvajalci izdelavo in sestavo komponent prepustili podjetjem iz Daljnega vzhoda. Nemci so se vseeno odločili svojo glavno tovarno obdržati, saj z njo lahko pokrivajo večino povpraševanja v Evropi dnevno namreč uspejo izdelati do deset tisoč računalniških sistemov. Augsburška tovarna je tudi zelo prilagodljiva, saj računalnikov ne proizvaja na zalogo, temveč zgolj po naročilu za znanega naročnika. Po tem se giblje tudi urnik dela. Ob visokem povpraševanju tovarna ne spi, saj dela v treh izmenah, po potrebi tudi ob sobotah, ob nizkem številu naročil pa zadostuje že ena sama izmena oziroma se odgovorni odločijo celo za dela prost dan.

4 36 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 Milijardna miška Logitecha Logitech, pionir v razvoju računalniških mišk v 80. letih, je na začetku decembra poslal na trg milijardno miško. Podjetje je bilo pomemben člen skoraj vseh inovacij v tehnologiji mišk in je vztrajno izboljševalo ta vseprisotni vmesnik med ljudmi in njihovimi digitalnimi izkušnjami. Z več kot milijardo uporabnikov računalnikov po vsem svetu in (glede na poročilo analitičnega podjetja Gartner) dodatno milijardo računalniških uporabnikov do leta 2014, bo Logitech nadaljeval z inovacijami, ki bodo razveseljevale naslednjo milijardo uporabnikov tudi kot»vhod«v naprave prihodnosti. Samsung Innov8 z nagrado GSMA Samsung Electronics, vodilni proizvajalec mobilnih telefonov in telekomunikacijskih sistemov, ki ga pri nas zastopa podjetje Janus, sporoča, da je njegov najnovejši mobilni telefon Samsung Innov8 osvojil nagrado Asia Mobile Award za najboljši širokopasovni mobilnik/napravo, ki mu jo je podelila organizacija GSMA. Nagrado je prejel zaradi svojih izjemnih večpredstavnostnih zmogljivosti in visoke kakovosti vgrajenega fotoaparata. Prvi Samsungov fotomobilnik z 8 milijoni slikovnih pik je primeren za uporabnike, ki želijo v vsakem trenutku biti sposobni zajema in shranjevanja najbolj dragocenih trenutkov, ponuja pa številna orodja za poosebljanje in urejanje fotografij, videov ter glasbe..takems za sproščeno potovanje Najnovejši GPS proizvod podjetja takems bo voznike varno in zanesljivo popeljal do želenega cilja. Uporaba naprave je enostavna in prijetna, s širokim naborom funkcij pa so inženirji podjetja takems poskrbeli za neomejene možnosti uporabe. Interakcija z napravo poteka preko vgrajenega 11-centimetrskega zaslona LCD občutljivega na dotik, s 65 tisoč barvnimi odtenki. Uporabnik lahko posluša napotke v več kot 20 jezikih (tudi v slovenščini). Naprava poleg standardnih navigacijskih funkcij omogoča tudi predvajanje glasbe in videa. Kljub krizi je nekaj dobrih novic za IT IT se je krizi sposoben upreti bolj kot kdajkoli prej»čeprav so se vse napovedi gospodarskih gibanj v nekaj dneh spremenile od zmerne rasti do drastičnega padca, je dobra novica, da se je IT bolj kot kdajkoli prej sposoben upreti negativnim vplivom upočasnjenega gospodarstva,«pravi John Gantz, vodja raziskav pri analitski hiši IDC. To je dobra novica tudi za direktorje IT, ki so izpostavljeni največjem pritisku po IT krizi v letih Analitsko podjetje IDC v svoji nedavni reviziji napovedi o vplivu krize na informacijske tehnologije (Economic Crisis Response: Worldwide IT Spending Forecast Update) ocenjuje, da so IT ukoreninjene v številnih glavnih procesih in kot take ostajajo odločilnega pomena za nadaljnje doseganje učinkovitosti in storilnosti. Rast bo, ampak upočasnjena IDC pričakuje v letu 2009 nadaljnjo rast potrošnje za IT v svetu, le da bo upočasnjena. Uporaba IT bo v letu 2009 narasla za 2,6 odstotka, kar je precej manj kot so napovedovali še avgusta, ko so predvidevali 5,9-odstotno rast. Na ameriškem trgu IDC v letu 2009 pričakuje zmanjšanje rasti potrošnje IT na 0,9 odstotka. Poraba na Japonskem, v zahodni Evropi in ZDA se bo vrtela okoli enega odstotka. Potrošnja v razvijajočih se gospodarstvih srednje in zahodne Evrope, Bližnjega vzhoda ter Afrike in Južne Amerike bo še naprej beležila zdravo rast, toda na opazno nižji ravni kot v prejšnji napovedi. IT ostaja odločilnega pomena za nadaljnje doseganje učinkovitosti in storilnosti. Zato bo lažje kljuboval krizi. Negativen scenarij je tudi»pozitiven«na ravni posameznih segmentov bo najbolj rasla prodaja programske opreme ter storitev IT, medtem ko bodo vložki v strojno opremo manjši kot v letu prej, z izjemo rešitev, namenjenih shranjevanju. Po letu 2009 analitska hiša IDC pričakuje popolno okrevanje trga, ki naj bi odtlej rasel z okrog šestodstotno letno stopnjo vse do konca napovednega obdobja v letu Kljub temu IDC ocenjuje, da bo v prihodnjih štirih letih zaradi upočasnjene porabe izgubljenih za več kot 300 milijard dolarjev prihodkov. IDC je v pomoč podjetjem pri načrtovanju za še bolj zaostrene razmere poslovanja razvila tudi negativni scenarij, v katerem je napoved rasti svetovnega bruto družbenega proizvoda za leto 2009 znižala na samo 0,3 odstotka, kar je 1,5 odstotka nižje od trenutne napovedi in slabše kot v kateremkoli letu po drugi svetovni vojni. Rezultat takšne negativne analize je 0,1-odstotna rast svetovne porabe za IT v letu 2009 ter negativna rast v ZDA, zahodni Evropi in na Japonskem.»Čeprav takšen negativni scenarij odraža pesimistična predvidevanja, je poraba za IT pravzaprav dobra v primerjavi s prejšnjim upadom po dogodkih 11. septembra 2001,«komentira Stephen Minton, podpredsednik pri IDC.»Podjetja trenutno namreč nimajo na voljo možnosti, ki so jim omogočile odložitve nakupov po letu 2001 in zlomu pikakomov, saj bi bil to še večji pritisk na njihovo konkurenčnost.«telekomunikacije proti krizi Industrija mobilnih telefonov doslej skoraj ni trpela posledice ekonomskih pretresov. Analitsko podjetje In-Stat ocenjuje, da je sedanja kriza globlja kot katera koli druga odkar so se pojavili mobilni telefoni. Mobilna industrija je bila letos še zmeraj v razmeroma dobrem stanju, v naslednjih letih pa jo bodo doleteli udarci in turbulence. Prihodki od prodaje polprevodnikov za mobilne telefone bodo v povprečju rasli po nizki 3,3-odstotni letni stopnji. In-Stat ocenjuje, da bo letos poslanih na trg skupaj 1,2 milijarde mobilnikov, vendar se bo rast začela hitro zmanjševati. Mobilna industrija se bo v naslednjih letih srečala z doslej največjimi izzivi, ker se bo soočala s posledicami slabe ekonomske rasti in pomanjkanjem novih funkcij, ki bi jih veljalo dodatno oglaševati. Brezžične komunikacije bodo reševale IT Analitsko podjetje Insight Research pa v svoji novi študiji o celotnem področju telekomunikacij v letu 2009 ocenjuje, da se bo ta v naslednjih petih letih TRG OSEBNIH RAČUNALNIKOV Počasnejša rast v letu 2009 Ekonomska kriza že upočasnjuje rast trga osebnih računalnikov, ocenjuje IDC v svojem novem četrtletnem poročilu IDC Worldwide Quarterly PC Tracker, objavljenem v začetku decembra. Naslednje leto bo v svetu na trg poslanih le 3,8 odstotka več računalnikov kot lani, njihova skupna vrednost pa bo za 5,3 odstotka nižja od lanske. Največjo rast v nekaj zadnjih letih beležijo novi trgi v Južni Ameriki, srednji Evropi ter na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Upadanje cen, vzpon dolarja in omejevanje posojil so imeli dramatičen učinek na potrošnike in financiranje prodajnih kanalov. IDC pričakuje, da bo obseg prodaje upadel v tretjem trimesečju 2009 v srednji in vzhodi Evropi ter Južni Ameriki, medtem ko se bo na Bližnjem vzhodu in v Afriki rast nadaljevala, toda po nižji stopnji. Rast bo upočasnjena tudi na starejših trgih. V zahodni Evropi bo rast prodaje računalnikov, posebno zahvaljujoč povečevanju prodaje poceni prenosnikov, vztrajala pri razmeroma visokih šestih odstotkih, kar je precej manj od 20 odstotkov v letu V ZDA bo v letu 2009 prodaja upadla za skoraj tri odstotke, na Japonskem in v Kanadi pa se bo rast bistveno upočasnila. PRODAJA OSEBNIH RAČUNALNIKOV V LETIH (V MILIJONIH ENOT) Namizni in strežniki Prenosniki Skupaj še naprej širila, kljub negotovem stanju finančnega in gospodarskega trga. Insight v naslednjih petih letih napoveduje povprečno letno rast v višini 10,3 odstotka in prihodek 2,7 bilijona dolarjev v letu 2013 na globalni ravni. Rast v brezžičnem sektorju bo višja kot rast v»žičnem«, v obeh pa bodo za več kot polovico rasti Vir: IDC, 11/2008 najbolj zaslužne širokopasovne storitve. Njihova vrednost bo v letu 2009 narasla za 70 odstotkov, medtem ko bo rast vrednosti žičnih znašala skromnejših deset odstotkov. Telekomunikacije lahko tako precej pomagajo pri ohranjanju razmeroma ugodnejše ravni splošne rasti v celotnem sektorju IKT.

5 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 37 ANKETA Domača IT podjetja zaenkrat še neobčutljiva na krizo Kako bosta po njihovem mnenju svetovna finančna kriza in recesija vplivali na sektor IKT v Sloveniji? Ali že opažate vplive finančne krize in kako se boste prilagodili novim razmeram? Matej Potokar, generalni direktor Microsofta Slovenija:»Svetovna finančna in gospodarska kriza je hitro spremenila prednostne naloge v večini podjetij, ki so pri vlaganjih v informacijske in komunikacijske tehnologije previdnejša. V ospredju so zlasti rešitve, ki podjetjem omogočajo znižanje stroškov in povečanje storilnosti zaposlenih. Kljub temu ni pametno pozabiti na stalna vlaganja v inovacije, ki so temelj novih poslovnih priložnosti in uspeha. V tem trenutku je nemogoče napovedati, koliko časa bo trajala trenutna negotovost in kakšen bo končni učinek na delovna mesta in rast. Kljub temu smo pri Microsoftu optimistični glede dolgoročnih gospodarskih gibanj tako v Sloveniji kot po svetu.«robert Trnovec, predsednik uprave S&T Slovenija:»Kot odziv na krizo se bodo na eni strani razvila podjetja s standardnimi IT storitvami, kjer bo najpomembnejša čim nižja cena, ter na drugi strani tako imenovani BITP partnerji (Business Innovation & Transformation Partner). Ti bodo ponujali celovite, uporabnikom prilagojene IT storitve, ki bodo odločilno vplivale na poslovanje posameznega podjetja. V S&T Slovenija kljub negativnim gibanjem na IT trgu beležimo 12- odstotno rast poslovanja. Hkrati sledimo globalnim gibanjem in se razvijamo v strateškega BITP partnerja, saj verjamemo, da bo v pogojih krize in v prihodnosti rasel prav ta del IT trga.«mitja Hafner, vodja prodaje v Perftechu:»Tudi v sektorju IKT bomo čutili recesijo. Ocenjujemo, da posledice ne bodo tako hude kot v drugih sektorjih. Projekti v IT vplivajo na koristi in poslovanje podjetij (večja dodana vrednost, racionalizacija poslovanja, učinkovite odločitve), zato jih bodo podjetja primorana izpeljati, če se bodo želela izkopati iz omenjenega položaja. Na trgu je opaziti, da so morebitni novi naročniki postali previdni in občutiti je strah pred sprejetjem odločitev. Posledično se daljša proces izbora izvajalca in prihaja do zamikov v datumu pričetka projektov. Perftech je prisluhnil svojim strankam in namenil poseben poudarek razporeditvi finančne naložbe projekta na daljše časovno obdobje obročno plačilo brez stroškov financiranja, fazni pristop «Gregor Banič, direktor prodaje v Si.mobilu:»Mobilne komunikacije so nepogrešljiv del našega vsakdana in življenja brez mobilnega telefona si danes ne moremo več predstavljati. V teh časih potreba po komunikaciji le še raste, a hkrati bodo uporabniki bolj pazili na svoje stroške. V Si.mobilu smo pred kratkim predstavili novo ponudbo ZAME, s katero bodo uporabniki lahko dodatno prihranili in predvideli svoje stroške. Verjamem, da bodo sedaj še lažje ocenili, kateri operater jim za manj denarja ponuja več. Zato bo v prihajajočem obdobju razumevanje uporabnikov glavno in prilagajanje njihovim potrebam formula za uspeh.«miha Žerko, prokurist in izvršni direktor, SRC.SI:»Kriza se pozna predvsem pri zmanjšanju povpraševanja, prestavljanju projektov, manjši naklonjenosti do naložb in delno tudi plačilni disciplini strank. Naša naloga je zagotoviti stabilen denarni tok, zato je največ pozornosti usmerjeno na zapadle terjatve, izterjave, razmerje med terjatvami in obveznostmi ter na dobre odnose z bankami. Povečali smo nadzor nad stroški in omejili potrošnjo. Prvih devet mesecev je bilo za nas zelo dobrih, zato bomo rasli, pa tudi za 2009 še vedno načrtujemo rast. Na leto 2009 raje gledamo kot na priložnost. Priložnost, da izboljšamo našo učinkovitost in da strankam ponudimo rešitve, ki jim bodo pomagale lažje prebroditi gospodarski položaj.«simon Šketa, vodja službe za odnose z javnostmi v Mobitelu:»V Mobitelu pozorno spremljamo dogajanje in bomo tudi v prihodnje zelo skrbno načrtovali poslovne dejavnosti ter optimirali poslovne odhodke. Zavedamo se, da v zaostrenih gospodarskih razmerah uporabniki še pazljiveje sprejemajo nakupne odločitve, zato bomo še bolj zavzeto skrbeli za privlačnost ponudbe, visoko zadovoljstvo uporabnikov ter odlično poprodajno podporo. Pri tem velja omeniti mnoge prednosti in poslovne priložnosti, ki izhajajo iz tega, da smo del največje telekomunikacijske skupine v Sloveniji.«V gospodarski krizi pomen BI naraste BI orodja nove generacije močno zmanjšujejo kompleksnost in stroške BI rešitev V času pešanja gospodarstva in negotovih razmer na trgu se veliko podjetij odloča za drastično znižanje naložb v informacijsko infrastrukturo. Med prvimi tarčami so sistemi za poslovno obveščanje (BI). Tako ravnanje lahko zelo negativno vpliva na poslovanje. V tem času je še posebno pomembno, da ima podjetje vedno zagotovljeno preglednost nad svojim poslovanjem. Le tako lahko sprejema hitre in pravilne odločitve glede zniževanja stroškov, podpore denarnemu toku ter za izkoriščanje konkurenčnih in tržnih priložnosti. Rešitev so sistemi za poslovno obveščanje Optimizacija poslovanja je glavni izziv današnjih organizacij. Po tem ko so v zadnjih 20 letih vlagale v implementacijo sistemov ERP, ki so temelj informacijskega sistema vsake organizacije, se sedaj nahajajo pred dilemo, kako izkoristiti zajete podatke in na tej podlagi optimizirati svoje odločanje. Sistemi ERP za ta namen iz veliko razlogov niso primerni, zato so se razvili sistemi za poslovno obveščanje, ki predstavljajo informacijsko infrastrukturo, s pomočjo katere je možno podatke iz poslovanja pretvoriti v koristne informacije in z njimi sprejemati ustrezne odločitve. Primer nadzorne plošče za pregled finančnega stanja: Nadzorne plošče v različnih oblikah lahko uporabljajo zaposleni na različnih ravneh odločanja. Glavni dejavniki uspeha Osnovne nasvete za učinkovito analizo podatkov in čim večji izkoristek informacij v današnjem času lahko povzamemo v naslednjih točkah: Povečajte preglednost. Odklenite ujete podatke in jih pregledujte na način, ki je za dani namen najbolj ustrezen v obliki nadzornih plošč, grafikonov, tabel ali poročil. Bodite prepričani, da je vaša odločitev pravilna. Pregledujte, združujte in primerjajte vse vaše podatke ter tako preučite vse vaše možnosti in alternative. Ukrepajte sedaj. Pomembno je, da so nove analitične aplikacije in poročila uporabnikom hitro na voljo in da se obstoječa lahko spreminjajo v nekaj minutah. Uporabite potenciale svojih zaposlenih. Vsi zaposleni morajo biti osredotočeni na nove priložnosti, zato je pomembno, da imajo vsi možnost enostavnega analiziranja podatkov. Hitro oblikovanje odločitev Z učinkovitim BI orodjem lahko glavne osebe v organizaciji hitro vidijo težave in priložnosti, saj tako orodje poveže podatke iz različnih virov in sistemov, s tem pa daje zaposlenim odgovore, ki jih potrebujejo za sprejemanje pravilnih odločitev. Zaposlenim se ni več potrebno ukvarjati s taktičnimi nalogami zbiranja in oblikovanja podatkov, ampak se lahko posvetijo analizi podatkov in hitremu oblikovanju pravih odločitev. Čas za BI 2.0 Tradicionalne BI rešitve niso najbolj ustrezna rešitev za ukrepanje in odločanje v razmerah, ko je čas ena izmed glavnih komponent uspešnosti, hkrati pa je izredno pomembna hitra povrnitev naložbe in enostavnost uporabe za vse zaposlene. BI orodja nove generacije ponujajo nove koncepte analize, zato nekateri avtorji zanje že uporabljajo oznako BI 2.0. Enako kot je Web 2.0 povzročil tektonske premike glede našega razumevanja in uporabe svetovnega spleta, nova BI orodja omogočajo nove in inovativne načine analize podatkov. BI orodja nove generacije hkrati močno zmanjšujejo kompleksnost in stroške BI rešitev, saj njihovo delovanje ni več nujno pogojeno s podatkovnim skladiščem in OLAP kockami. Zaradi tega omogočajo tudi precej bolj prilagodljiv način analize in jo zaradi enostavnosti in intuitivnosti uporabe premikajo iz IT oddelkov k vsakemu zaposlenemu. Boštjan Kožuh, Adacta, d. o. o.

6 38 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 NESKON^NO VELIK PREDAL ZA DOKUMENTE Perftech.Ciklon NT [ RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ] Nov način raz Ko je IT»nekje«Dokumentologija je Perftechova metodologija postavitve sodobnega sistema za elektronsko upravljanje dokumentov. Obsega metode ustvarjanja, zajema, pretvorb, shranjevanja, varnostno politiko, distribucijo, upravljanje, arhiviranje in uničevanje dokumentov. Perftech.CiklonNT 2008 je rešitev nove generacije za upravljanje dokumentov skladno z dokumentologijo. Njena prednost je povezljivost z obstoječim informacijskim sistemom in velika prilagodljivost zahtevam uporabnika. Omogoča mobilnost: dostop preko interneta in mobilnih naprav in centralno shrambo podatkov ob enostavni administraciji. Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled, infoðperftech.si tel.: , fax: PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: , fax: PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: Perftech, d.o.o., Beograd, Bul. Mihaila Pupina br. 10a-I/13, Novi Beograd, Srbija tel.: , fax: Perftech Zagreb d.o.o., Zvonimira Rogoza 2, Zagreb, Hrva{ka tel.: , fax: »Pri računalništvu v oblaku gre za uporabo IT zmogljivosti kot internetne storitve,«razlaga Andrej Tavčar, direktor poslovanja pri IBM Slovenija. Vsa infrastruktura, aplikacije in podatki so z vidika uporabnika zagotovljeni»nekje«na internetu, uporabnik jih le po potrebi začasno prikliče na svojo terminalsko napravo.»računalništvo v oblaku je razmeroma nov koncept, ki se pod tem imenom intenzivno pojavlja šele od sredine leta 2007,«pravi Tavčar. V približno istem obdobju sta IBM in Google, kot zavzeta podpornika odprtokodnih sistemov, skupaj zagnala poseben, 30 milijonov dolarjev vreden raziskovalni projekt, namenjen popularizaciji računalništva v oblaku predvsem med študenti. Eden od zanimivih pokazateljev priljubljenosti tega pojma je njegova iskanost v spletnih brskalnikih. Znana ra ziskovalna hiša Gartner ga uvršča med najbolj»vroče«tehnologije v letu 2008.»Sklepamo lahko,«dodaja Tavčar,»da se tudi v Sloveniji tovrstno računalništvo hitro uveljavlja. Predvsem med posamezniki, medtem ko so slovenska podjetja pri tovrstnih naložbah bolj zadržana.«uporaba zapletenih sistemov brez velikih vlaganj Glavna prednost računalništva v oblaku je, da uporabniku omogoča uporabo zapletenih informacijskih sistemov, ne da bi moral v ta namen imeti specializirana strokovna znanja ali vnaprej vlagati v drage infrastrukturne sisteme. To je privlačno tako za posameznike kot tudi za podjetja, katerim samostojno zagotavljanje vseh informacijskih potreb marsikdaj predstavlja velik kadrovski in finančni zalogaj. Ves čas pa se je treba zavedati, da poslujemo preko interneta, zato je ustrezno izvajanje varnostnih ukrepov nujno.»glavna prednost računalništva v oblak zapletenih informacijskih sistemov, ne da na strokovna znanja in drage infrastruktu direktor poslovanja v IBM Slovenija. Uporabniški vmesniki stalno povezani v internet Ponudnike računalništva v oblaku delimo na dve veliki skupini, pojasnjuje Tavčar. V eni so tisti, ki zagotavljajo celotno infrastrukturo in osebje računalniških centrov, procesorskih in pomnilniških sistemov, sistemske in aplikativne programske opreme. Drugo skupino predstavljajo ponudniki novih storitev. Pomemben pospeševalni dejavnik pri tem bo uvajanje novih uporabniških vmesnikov, ki bodo stalno povezani v internet dlančnike in pametne telefone ter elektronske knjige že uporabljamo, kmalu pa bomo imeli v internet povezane tudi računalnike, vgrajene na primer v oblačila ter seveda avtomobile in hišne naprave. Ponudba za gospodarstva držav v razvoju Tavčar poudarja, da ima IBM vodilno vlogo na področju razvoja tehničnih sistemov, pri čemer gre izpostaviti njegovo inoviranje novih poslovnih modelov. Računalništvo v oblaku je gotovo eden od zelo obetavnih Avtenta.si je postala SAP Certified Hosting Partner Družba Avtenta.si je pridobila naziv SAP Certified Hosting Partner. Uspešno prestani revizijski postopek je potrdil, da Avtenta.si izpolnjuje vse tehnične zahteve za pridobitev tovrstnega naziva. SAP Certified Hosting Partner družbi omogoča, da svojim strankam zagotavlja vrhunske in celovite SAP rešitve in prevzame popolno skrb nad njimi. Urejena oblika zagotavljanja SAP storitev strankam omogoča osredotočenost na njihovo temeljno dejavnost ob podpori enega najboljših ERP sistemov z merljivo kakovostjo IT storitev in ob znanem strošku. Infotehna praznuje 20 let Novomeško podjetje Infotehna praznuje 20. rojstni dan. Vstop v tretje desetletje delovanja so počastili s slavnostno akademijo v novomeškem Kulturnem centru, ki se je je udeležilo 180 gostov iz osmih držav. V Infotehni se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami na področju rešitev za obvladovanje dokumentov in procesov, v farmacevtski industriji pa veljajo za eno najuspešnejših podjetij v srednji Evropi. Svojim najbolj zvestim poslovnim partnerjem, med drugim domačima Krki in Leku, so podelili priznanja za uspešno sodelovanje, prav tako pa so se zahvalili svojim dolgoletnim sodelavcem. Srečanje slovenskih uporabnikov SAP V Ljubljani se je konec novembra odvijalo tradicionalno srečanje skupine uporabnikov SAP-jevih rešitev v Sloveniji SUSAP. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2002 in od takrat organizira srečanja. SU- SAP trenutno šteje več kot 20 večjih domačih podjetij, vodstvo društva po novem sestavljajo Robi Flego iz Cimosa, Črtomir Ješelnik iz Kovinoplastike Lož, Ivan Papič iz Iskratela ter Tonči Cerar iz Belinke. Podeljene nagrade Netko Na Gospodarski zbornici Slovenije je Združenje za informatiko in telekomunikacije podelilo tradicionalne nagrade Netko 2008 za najboljše poslovne in upravno spletne strani v sedmih kategorijah. Nagrado za strani s področja industrije, storitev, trgovine in financ je dobila Ribogojinica Fonda iz Portoroža (izvajalec Luks Studio), za strani ustanov državne in javne uprave pa Urad informacijske pooblaščenke (Nova vizija). Za strani medijev in informativnih portalov je nagrajen Žurnal24 za projekt Vreme.net (Domenca), za strani internetnih storitev pa on-line trgovina Mimovrste (Domenca), za strani za predstavljanje produktov in blagovnih znamk pa Desetka (Innovatif). V kategoriji celovitega internetnega nastopa je nagrajen Mercator (Renderspace). Za inovativno komuniciranje in poslovanje z javnostmi je nagrajena Cockta.si (Innovatif). V ostri konkurenci uspešnih kreatorjev in odličnih internetnih mest je nagradu Netko za agencijo leta dobil Innovatif. [IZ PRVE ROKE ] O upravljanju informacijskih tehnologij Vloga direktorja IT pri upravlj Goran Šušnjar ikt@finance.si V prejšnjih prispevkih o upravljanju IT so bile poleg splošnega koncepta predstavljene vloge nadzornega sveta, uprave in predstavnikov poslovnih funkcij pri sprejemanju pomembnejših odločitev v zvezi z informacijsko tehnologijo. Najbolj pomembno je upravljanje IT za direktorja informatike oziroma tako imenovanega CIO (Chief Information Officer). Direktorji informatike so kot člani vodstva podjetja odgovorni za vse vidike informacijske tehnologije in informacijske sestave v podjetju: usmerjajo uporabo IT za doseganje ciljev podjetja in kot poznavalci tehnologije ter poslovnega procesa s perspektive, ki presega meje ene poslovne funkcije, najlažje združujejo strategijo uporabe novih tehnoloških rešitev s poslovno strategijo podjetja. Tokrat bomo poskusili poiskati odgovor na vprašanje, kako naj direktor informatike ravna, da bo dobro sodeloval z upravo, nadzornim svetom in nosilci poslovnih funkcij. Direktor IT lahko zagotovi informatiki večji vpliv Odnos med upravo (predvsem predsednikom uprave) in direktorjem informatike je pomemben dejavnik pri delovanju mehanizmov upravljanja IT. Pozitivna naravnanost uprave in sprejemanje direktorja informatike kot enakovrednega sogovornika namreč lahko zagotovi informatiki večji vpliv in hkrati podporo strateškim pobudam, ki temeljijo na uporabi informacijske tehnologije. Po drugi strani pa nezaupanje in percepcija direktorja informatike kot le tehnično in operativno naravnane osebe odriva informatiko v položaj podpornega servisa, proč od informacij in pomembnih odločitev. S formalnega vidika na primer članstva direktorja informatike v upravi je razvidno, da tako rekoč ni večjega slovenskega podjetja, v katerem bi oseba s primarnimi izkušnjami v informatiki sedela v upravi družbe. Informatika že tako ne sodi med pomembnejše dejavnosti uprav. Dejavno sodelovanje pri pripravi poslovne strategije Vendar, če se direktor informatike zaveda, da odnos ni nujno nekaj, kar je okamenelo in nespremenljivo, lahko načrtno pristopi k spremembam. Začne namreč spreminjati svoje veščine in naravnanost (na primer, več poslovnih znanj, razvoj vodstvenih veščin), ob tem da upošteva dejavnike v okolju (na primer, informacijska intenzivnost dejavnosti, potrebe po spremembah zaradi pritiskov trga) in trenutne značilnosti odnosa z nadrejenim. Odnos se bo spreminjal s pridobivanjem kredibilnosti: iz stanja nezaupanja in negotovosti se bo premik zgodil le, če bo direktor informatike skrbel za zanesljivo izvajanje kritičnih storitev, deloval kot vodja IT storitev, ki dobro razume poslovne zahteve in lahko z merjenjem dokaže, kako izpolnjuje dogovorjeno raven IT storitev. Za partnerski odnos pa je pomembno, na primer, prevzemanje nalog zunaj informatike, dejavno sodelovanje pri pripravi poslovne strategije in usklajevanju IT strategije in procesov s poslovno strategijo, pomoč posameznikom iz vodstva podjetja pri uresničevanju njihovih ciljev, pridobivanje poslovnih znanj in veščin, izobraževanje članov uprave o možnostih uporabe novih tehnologij v poslovnih procesih. Odnos med direktorjem IT in nadzornim svetom Na odnos med direktorjem informatike in nadzornim svetom najbolj vpliva predsednik uprave, ki večinoma določa, ali je prisotnost direktorja informatike na seji nadzornega sveta potrebna in katera tema bo obravnavana. Prav tako lahko neformalno, glede na njun odnos, pri nadzornem svetu že vnaprej ustvari določeno podobo o nekaterih lastnostih direktorja informatike. Če pa že direktor informatike dobi priložnost, da nadzornemu svetu nekaj predstavi ali pojasni, naj bi to naredil v korist nadzornega sveta in nenazadnje tudi v svojo lastno. Zavedati se je treba, da nadzorni svet ne zanima informacijska tehnologija sama po sebi, ampak predvsem z vidika možnosti za zagotavljanje konkurenčne prednosti, finančnih dosežkov, dolgoročnega strateškega načrtovanja, upravljanja s tveganji. Operativno delovanje jih zanima le, če pomembno vpliva na katero izmed prejšnjih komponent. Zato je v pripravah nujno natančno identificirati teme in vprašanja za obravnavo na nadzornem svetu; posledice določenih dogodkov izražati na način, ki je članom nadzornega sveta razumljiv (predvsem finančni vidik); predstaviti me-

7 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 39 voja in delovanja IT na internetu HP priporoča Windows Vista Business. ŠTEVILKI strokovnjakov šteje ekipa, ki je v podjetju IBM zadolžena za širitev računalništva v oblaku. milijonov dolarjev je IBM namenil za naložbe v širitev računalništva v oblaku. u je, da uporabniku omogoča uporabo bi moral v ta namen imeti specializirarne sisteme,«pravi Andrej Tavčar, MBA, OPREDELITEV Kaj sodi v računalništvo v oblaku Računalništvo v oblaku je razmeroma nov pojem, ki vključuje in združuje naslednje konceptualne rešitve zadnjih let: omrežno računalništvo (grid computing), kjer več manjših računalniških sistemov prek omrežja»združi moči«za reševanje računsko požrešnih nalog; uslužnostno računalništvo (utility computing), ki predstavlja koncept ponujanja in obračunavanja procesorskih in pomnilniških kapacitet po dejanski uporabi, ter avtonomno računalništvo (autonomic computing), kot imenujemo avtomatizirane računalniške sisteme, ki so sposobni visoke stopnje samoupravljanja. modelov, poleg tega pa tudi»naravni zaveznik«odprtokodnih iniciativ, ki jih IBM že vrsto let zagovarja, dodaja direktor poslovanja IBM Slovenija. V zadnjih mesecih je IBM v Braziliji, Indiji, Južni Koreji in Vietnamu odprl štiri nove velike centre za računalništvo v oblaku. Po vsem svetu jih ima skupaj 13, nam najbližji pa je na Irskem. Ponudba tovrstnih centrov je še posebno zanimiva za gospodarstva držav v razvoju. Za te trge je značilna visoka rast povpraševanja po IT zmogljivostih, velika koncentracija usposobljenih kadrov in znanja, razmeroma cenena zemljišča in dokaj poceni električna energija.»po drugi strani pa si raziskovalne in gospodarske organizacije v teh državah težko privoščijo velike naložbe, povezane z vzpostavljanjem klasičnih lastniških računskih centrov,«pravi Tavčar. V vietnamskem centru bodo največji delež zmogljivosti uporabljale univerze, ministrstva in telekomunikacijski ponudniki, v Braziliji pa bo med glavnimi uporabniki združenje tamkajšnjih proizvajalcev programske opreme Softex. Novi prenosnik HP Elitebook 6930p z Intel Centrino 2 procesorsko tehnologijo si zasluži vsak poslovnež, ki da kaj nase. Najboljši materiali in zasnova na podlagi letalske tehnologije ga postavljajo v sam vrh oblikovanja prenosnih računalnikov. Na zunaj se ponaša s trpežnim ohišjem, ki vzdrži udarce in praske. V notranjosti ga odlikujeta tehnologija HP 3D DriveGuard in šifriranje pogona, ki ščitita dragocene podatke pred poškodbami in vsiljivci. Poleg tega ga lahko opremite še z akumulatorjem, ki traja dolgih 24 ur. Doživite brezžični prenosnik, ki ima oboje: robustno zunanjost in pametno notranjost. nju z vidika odnosov hanizme za upravljanje s tveganji, ki so implementirani, da bi neka konkretna zadeva bila pod nadzorom; redno spremljati, kaj počnejo konkurenčna podjetja, da bi lahko naredili primerjavo lastnega okolja s konkurenčnim. Dobro je treba poznati sodelavce Včasih je pomembno vsebino predstavitve prilagoditi pričakovanjem vplivnih članov nadzornega sveta, kar lahko zahteva dodatno raziskovanje njihovih prednosti. Vsebina predstavitve naj bi bila usklajena prej s predsednikom uprave oziroma drugimi člani vodstva, gradivo morda že prej posredovano udeležencem (formalno ali neformalno), da ne pride do neprijetnih presenečenj. V vsakem primeru pa mora biti predstavitev jedrnata, jasna, v skladu s pričakovanji, v standardno dogovorjeni obliki in pravočasno zaključena. Medtem ko sta prejšnji relaciji z vidika direktorja informatike usmerjeni navzgor, odnos do predstavnikov poslovnih funkcij poteka na isti ravni, čeprav zaradi tega ni nujno manj zahteven. Nujen pogoj za vzpostavitev uspešnega odnosa je poznavanje poslovanja: od strokovnih izrazov, ki jih sodelavci uporabljajo, do poteka glavnih procesov, pomembnejših metrik za spremljanje dosežkov ter načina nagrajevanja. Glavno vlogo pa imajo ljudje in odtod tudi nuja, da direktor informatike spozna predstavnike poslovnih funkcij tudi kot posameznike, z njihovimi osebnimi cilji, osebnostnimi lastnostmi in kot nosilce pomembnih informacij. Pomoč pri doseganju njihovih ciljev se hitro povrne v obliki priznanja kompetentnosti, vzajemne pozitivne usmerjenosti in potem večje kredibilnosti. Potrebno je tudi upravljanje odnosov Vendar si direktor informatike ne sme privoščiti neresničnih obljub, tistega, česar ni možno uresničiti. Pogajanja o tem, kaj je možno, se morajo zaključiti z občutkom, da sta obe strani dosegli vsaj svoje temeljne cilje oziroma pričakovanja. Izvedba dogovorjenega naj bi se zgodila po korakih, v manjših delih, da se z vsako izvedeno fazo krepi prepričanje, kako dejavnosti tečejo v pravo smer in da je uspeh neizogiben. Sprejemanje odgovornosti za neuspešno opravljeno delo in obojestranska udeležba pri koristih iz naslova dobrih rezultatov sta, poleg medsebojnega zaupanja in predanosti, temelj partnerskega odnosa med direktorjem informatike in predstavniki poslovnih funkcij. Kljub temu, da vlogo direktorja informatike povezujemo z osebami s precej tehničnega znanja in strokovno brezhibnostjo s področja informacijskih tehnologij, je razvidno, da je v sklopu upravljanja IT zelo pomembno tudi upravljanje odnosov. Poleg osebnostnih značilnostih in upoštevanja splošno uveljavljenih vrednot imajo pri tem poseben pomen mehke veščine: dobro komuniciranje, samoobvladovanje, pogajalske sposobnosti in nenazadnje nekoliko tudi politična spretnost. Zaradi obsega relacij znotraj in zunaj podjetja je tako vloga direktorja informatike še najbolj podobna vlogi direktorjev podjetij. Odtod izvira tista heretična misel, da je CIO novi CEO prihodnosti. INFO Mag. Goran Šušnjar na področju poslovne informatike deluje od leta Ukvarjal se je z razvojem programske opreme, sistemsko administracijo, vodenjem projektov ter vodenjem oddelkov ali služb za informatiko, v glavnem v velikih sistemih. Ima mednarodni certifikat CISA in naziv preizkušenega revizorja informacijskih sistemov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Kot predavatelj je sodeloval na večini slovenskih konferenc, povezanih z IT. hp.com/si/elitebook HP Elitebook je prejel na testiranju revije Monitor oznako za dober nakup: Zlati Monitor. HP je zmagovalec raziskave Trusted Brand (Zaupanja vredna blagovna znamka) Hewlett-Packard Development Company, L.P. Vse pravice pridržane. Celeron, Celeron Inside, Centrino, Centrino Inside, Core Inside, Intel, Intel Logo, Intel Atom, Intel Atom Inside, Intel Core, Intel Inside, Intel Inside Logo, Intel Viiv, Intel vpro, Itanium, Itanium Inside, Pentium, Pentium Inside, Viiv Inside, vpro Inside, Xeon, and Xeon Inside are trademarks of Intel Corporation in the U.S. and other countries. Microsoft in Windows sta registrirani blagovni znamki v lasti družbe Microsoft Corporation. Določene funkcije pri izdelkih z operacijskim sistemom Windows Vista zahtevajo napredno ali dodatno strojno opremo. Podrobnosti najdete na spletnem mestu getready/hardwarereqs.mspx in S pomočjo orodja Windows Vista Upgrade Advisor lahko ugotovite, katere funkcije operacijskega sistema Windows Vista lahko uporabljate v računalniku. Če želite prenesti orodje, obiščite spletno mesto Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Hewlett-Packard d.o.o., Tivolska c.48, 1000 Ljubljana.

8 40 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 iobčina za računalniško pismene občane in občine Sistem iobčina je temelj delovanja različnih sistemov Ljubljansko podjetje Kaliopa, ki se pretežno ukvarja z geografskimi informacijskimi sistemi, je pripravilo spletišče, namenjeno komunikaciji občin z občani in podjetji v svojem okolišu. Občine, ki so že del sistema iobčina (teh je trenutno okoli 50), tako svojim občanom ponujajo bistveno enostavnejši dostop do javno dostopnih podatkov ter druge dodatne storitve ne zgolj informacijskega značaja. ŠTEVILKI 6 10 tisoč obiskov mesečno na spletišču iobčina opravijo zaposleni na občinah. Sistem iobčina je temelj delovanja različnih sistemov, ki bdijo nad najrazličnejšimi podatki. Vsebuje državne podatke iz Geodetske uprave RS (letalski posnetki), zemljiškega katastra (lastništva), registra prostorskih enot (naselja, šifrant ulic in hišnih številk), katastra stavb, registra nepremičnin... Na drugi strani se v sistem stekajo podatki tisoč obiskov mesečno na spletišču iobčina opravijo občani. občinskega značaja: kanalizacija, vodovod, elektrika, občinski prostorski načrt, podrobne definicije naselja in posameznih enot. Vse te podatke sistem zbere in obdela ter postreže v logični in razumljivi obliki seveda posamezne občutljive podatke le tistim, ki jim je zakonsko omogočen vpogled vanje. Lajšanje dela občinam Nova zakonodaja z zakonoma o urejanju prostora in o graditvi objektov občinam ni prizanesla, saj jim je naložila težavno, a sistematično in urejeno vodenje postopkov z upravljanjem prostorskih podatkov. Slednje seveda od občin zahteva uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, ki skrbijo za povezovanje in prepletanje najrazličnejših podatkovnih zbirk. Sistem iobčina obvlada prav to povezovanje vseh vrst podatkov (in vsebin) ter njihovo pregledovanje in poizvedovanje v uporabniku prijazni obliki. Modularna zgradba Internetni sistem iobčina je v celoti zgrajen modularno, kar ga naredi primernega tako za majhne kot tudi velike občine. Omogočeno je namreč postopno nadgrajevanje podatkovnih zbirk in vsebin glede na preostala elektronska stanja urejenosti podatkov v posamezni občini, zato sistem lahko raste z njo. Posameznih modulov je več kot deset. Osnovni, s katerim posamezna občina vstopi v sistem iobčina, je na voljo za 150 evrov na mesec. Deluje 24 ur na dan Dodana vrednost sistema iobčina se ne kaže zgolj v magični povezavi najrazličnejših vrst podatkov znotraj občine in z njo povezanih podjetij ter državne uprave, temveč tudi v ogromnih časovnih prihrankih. Sistem je uporabnikom dostopen 24 ur na dan in občutno zmanjša gnečo na lokalnih upravnih enotah, saj je skoraj polovica dela uslužbencev v omenjenih organizacijah namenjenega seznanjanja občanov s podatki, ki bi jih lahko pridobili tudi preko spleta. [ ARHIVIRANJE ] Najstrožji sta Varnost je eden največjih paradoksov digitalne dobe. Ogromni napredki na tehnološkem področju so namreč podjetjem, vladam in posameznikom omogočili številne nove načine zaščite in varovanja podatkov in informacij, hkrati pa se je povečalo tudi število in dostopnost orodij ter načinov za njihovo krajo. V zadnjih letih je varno hranjenje podatkov postalo glavni sestavni del zaščite lastnine podjetja. Podatki, ki jih ščitimo, so znanje (know how), osebni podatki, občutljivi podatki, poslovne skrivnosti, podatki, označeni po drugih predpisih (davčna tajnost, bančna tajnost), in nenazadnje tajni podatki. Iztok Tvrdy, arhitekt poslovno kritičnih storitev pri HP Slovenija, meni, da razvoj ustreznih rešitev temelji na več dejavnikih, kot so nujnost varovanja zaupnih in občutljivih osebnih podatkov, zagotavljanje skladnosti z vse bolj zahtevno mednarodno in lokalno zakonodajo in panožnimi pravili, nevarnost izgube ali kraje podatkov ter zagotavljanje razpoložljivosti informacijskih tehnologij. Delo s tajnimi podatki zahteva veliko prilagoditev Dobra varnost ni samo vprašanje tehnologije shranjevanja podatkov, podjetje mora preučiti in ustrezno prilagoditi tudi svoje procese oziroma postopke za delo z občutljivimi podatki. Po besedah Marjana Škrjanca, varnostnega svetovalca v podjetju Miška, so pogoji za delo s tajnimi podatki zelo strogi.»za izpolnitev pogojev za delo s podatki, ki so označeni z ustrezno stopnjo tajnosti, je potrebno strokovno usposabljanje zaposlenih, podjetje pa mora zgraditi posebno upravno in Delo z občutljivim Podjetij, ki iščejo najvarnejše hranjenje po visokim standardom za arhiviranje tajnih po varnostno območje ter zagotoviti ustrezno opremo. Zatem mora pridobiti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za zaposlene, izdelati notranje akte o varovanju tajnih podatkov, izdelati oceno ogroženosti in pripraviti ustrezne načrte varovanja, kar zopet pomeni prilagoditev organizacije dela, saj le na tej podlagi lahko pridobi ustrezno varnostno dovoljenje. Delo z občutljivimi podatki je presneto resna stvar,«pravi Škrjanc. Visoka varnost je konkurenčna prednost Kot ugotavlja Škrjanc, se podjetja premalo zavedajo Konica Minolta Slovenija, d.o.o., Vodovodna 101, Ljubljana, Slika aparata je bimbolična! BARVNO TISKANJE SAMO ZA C200 že od ddv barvno in èb tiskanje A5 do A3+ barvno in èb kopiranje A5 do A3+ barvno in èb skeniranje A5 do A3+ mrežno tiskanje in skeniranje A4 barvni izpis samo za * *V ceno je upoštevan toner (C,M,Y,K) ob 5% pokritosti na barvo brez DDV! Varnostne rešitve / Security Solutions I. Svetovanje na področju varnosti / Security consulting II. Inženiring na področju varnosti / Security engineering III. Razvoj na področju varnosti / Security development IV. Kriptografska oprema / Cryptographic equipment Varne mrežne rešitve / Secure networking solutions - Crypto IP Varne Point to Point rešitve / Secure Point-to-Point solutions - Crypto Phone, FAX, Voice, Video, DATA (X.21, G.703/704, EtherLink, Fibre Channel, SONET, ATM ) Varne Mobilne rešitve / Secure Mobile solutions - Crypto Mobile IP, GSM, Disc (USB disc, USB key ) Varne Storage rešitve / Secure storage solutions - Crypto Disc Array, Tape Library V. TEMPEST in robustna oprema / TEMPEST and Ruggedized Equipment TEMPEST Oprema / TEMPEST Equipment računalniki, zasloni, strežniki, komunikacijska oprema / computers, monitors, servers, printers, communication equipment Robustna oprema / Ruggedized Equipment TEMPEST Prostori / TEMPEST Room VI. Servis in vzdrževanje / Service and maintenance Blagovne znamke, ki jih zastopamo / Trademarks that we represent Business Security CIS Secure Computing Crypto Dell Hetra High Density Devices Kongsberg ncipher Rohde&Schwarz SafeNet Sectra Communications Secunet Thales

9 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 41 V prihodnje še ostreje Podjetij, ki iščejo najvarnejše hranjenje podatkov, je iz dneva v dan več, vendar ta nimajo na voljo prav veliko komercialnih podatkovnih skladišč, ki bi ustrezala visokim standardom za shranjevanje/arhiviranje tajnih podatkov. To je bržkone posledica nezaupljivosti ustanov, ki rokujejo s podatki visoke stopnje tajnosti. Vendar se tudi na tem področju stvari premikajo naprej, saj nekatera večja podjetja, zavarovalnice, banke in pošte svoje podatke pod posebnimi pogoji (povečanje varo- i podatki je presneto resna stvar ndardi za hranjenje podatkov datkov, je iz dneva v dan več, vendar ta nimajo na voljo prav veliko komercialnih podatkovnih skladišč, ki bi ustrezala datkov. prednosti, ki jih posedujejo s pridobitvijo varnostnega dovoljenja organizaciji, predvsem pa pridobitve naziva varnega objekta FSC (Facility Security Clearence) za EU in NATO.»Podjetja, ki bodo pridobila te certifikate, bodo lahko nastopala na javnih naročilih zaupne narave v Republiki Sloveniji, v državah EU in v zvezi NATO. Recesija, v kateri se trenutno nahajamo, bo po mojem mnenju na področju varovanja podatkov zahtevala še več angažiranosti in skrbi za ustrezno varovanje podatkov, saj bo pridobitev posla v teh težkih gospodarskih razmerah pomenilo ključ do rešitve oziroma uspeha,«je očitne prednosti znotraj in zunaj naših meja predstavil Škrjanc. vanja informacij s kriptografsko opremo za prenos, hranjenje in arhiviranje tajnih podatkov) že zaupajo tudi komercialnim podatkovnim skladiščem.»pričakovati je, da bodo zakonodajne in druge zahteve postajale vse ostrejše, kar bo tako ponudnike storitev kot njihove stranke, zlasti tiste, ki so prisotne v več državah z razlikami v zakonodaji, postavilo pred vse bolj zahtevne izzive. Vlaganja v izboljšanje varnosti so zaradi še kako otipljivih posledic kazni regulatorjev, tožb strank ali partnerjev ter neposrednih izgub zaradi prekinitev poslovanja neizogibna,«je še dejal Tvrdy.»Pričakovati je, da bodo zakonodajne in druge zahteve postajale vse ostrejše,«pravi Iztok Tvrdy, arhitekt poslovno kritičnih storitev pri HP Slovenija. VARNOST NA PAPIRJU Zakonodaja obstaja V Sloveniji imamo več predpisov, ki urejajo področje rokovanja s tajnimi podatki: Zakon o tajnih podatkih (ZTP), Uredba o varovanju tajnih podatkov, Uredba o varovanju tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih, Uredba o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, Uredba o spremembah, Uredbe o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, Uredba o načinu in postopku ugotavljanja pogojev za izdajo varnostnega dovoljenja organizaciji in Sklep o določitvi pogojev za varnostnotehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja. Že ta seznam daje jasno vedeti, da varnosti podatkov v poslovnem svetu ne jemljemo zlahka. Evropske direktive Varno hranjenje podatkov obravnava tudi evropska direktiva Data Protection Directive, ki varuje pravice posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov pri poslovanju in zagotavljanju storitev. Z zelo obsežnimi zahtevami se srečujejo telekomunikacijska podjetja, katerim evropska direktiva Data Retention Directive nalaga varno hranjenje velike količne podatkov iz njihovih omrežij. Finančne ustanove, ki obdelujejo, hranijo ali posredujejo podatke o transakcijah s kreditnimi karticami, morajo upoštevati strog varnostni standard PCI DSS. Število podjetij, ki se srečuje s temi in podobnimi zahtevami, je vsak dan večje. Prvi odgovor: šifriranje Kako pa vi varujete vaše dragoceno premoženje podatke? Hitra rast količine digitalnih podatkov, ki imajo vse večji pomen za učinkovito delovanje podjetij, pomeni vse večje stroške. Stroški, ki nastanejo pri posameznem dokumentu, so zanemarljivo nizki, ko pa jih seštejemo, so presenetljivo visoki. V stroške pri tovrstnih procesih uvrščamo papir, tiskanje, transport, zajem, hrambo v fizični in elektronski obliki. Vzpostavitev lastnega centra za varovanje in arhiviranje digitalnih vsebin pa pomeni veliko finančno obremenitev za podjetje. Zadnja leta opažamo rast števila ponudnikov varovanja, arhiviranja in obvladovanja digitalnih vsebin. Razpon ponudnikov sega od brezplačnih, kjer razmeroma hitro ugotovimo, da je raven zasebnosti in varnosti nizka, pa vse do ponudnikov, ki ponujajo zakonsko skladno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V Sloveniji nam ZVDAGA, UVDAGA in ETZ podrobno nakazujejo smernice za oblikovanje informacijskega okolja, ki poleg pravne varnosti zagotavlja tudi varno hrambo podatkov pod najstrožjimi pogoji. Kakovostni center za varovanje in arhiviranje Učinkovito in kakovostno varovanje podatkov lahko zagotavljajo le tisti, ki imajo posebno v ta namen ustrezno opremljene in varovane prostore, tako imenovane»varne sobe«, ki so zgrajene na podlagi visokih standardov zaščite. Kakovostni center za varovanje in arhiviranje podatkov mora za omogočanje najvišje stopnje varnosti, zanesljivosti in zmogljivosti zagotavljati: podvojene varnostne lokacije, kjer je celotna tehnološka infrastruktura podvojena in se nahaja na dveh geografsko ločenih lokacijah. Shranjevanje podatkov poteka na obeh lokacijah hkrati. Ob izpadu ene lokacije varnostno shranjevanje takoj prevzame druga. Ker se lokaciji nahajata na različnih potresnih območjih in sta oddaljeni več kot 50 kilometrov, sta zavarovani pred hkratnim izpadom zaradi naravnih katastrof (potresi, poplave, zemeljski vdori, rušilni vetrovi, požari...). Posebna zaščita varuje naprave pred atomskim udarom ter pred Recesija bo zahtevala še več angažiranosti in skrbi za ustrezno varovanje podatkov,«pravi Marjan Škrjanc, varnostni svetovalec v podjetju Miška. Šifriranje podatkov zahteva ustrezno programsko in strojno opremo. To so na primer rešitve za shranjevanje vseh revizijskih sledi podjetja pri delu z občutljivimi ali tajnimi podatki, rešitve za centralizirano upravljanje vse večjega števila šifrirnih ključev in zagotavljanje njihove razpoložljivosti ter strojna oprema za izvajanje šifriranja. drugimi elektromagnetnimi napadi. vrhunsko infrastrukturo, saj le uporaba visoko zmogljivih strežnikov zagotavlja hitro delovanje storitev ne glede na število uporabnikov. Najboljši pomnilniški strežniki, zgrajeni posebno za varovanje podatkov in arhiviranje digitalnih vsebin, skrbijo za hrambo podatkov. Celotno strežniško infrastrukturo ter shranjevanje podatkov pa obvladuje najbolj izpopolnjena programska oprema. omrežno varnost, ki zagotavlja, da je dostop do podatkov varovan z vrhunskimi tehnologijami za celovito zaščito pred vdori, škodljivimi programi ter nepooblaščeno uporabo. Strojne požarne pregrade skrbijo za omejevanje dostopa do internega omrežja in so podvojene. Posebni internetni prehodi skrbijo za varno šifrirano povezovanje v interno zaščiteno omrežje. Dostop do centra je mogoč le preko unikatnega uporabniškega imena in gesla. Vsi sumljivi poskusi dostopanja do podatkov se beležijo in pregledujejo. večkratne optične povezave, s katerimi se zagotavlja neprekinjen dostop ter hitro in zanesljivo prenašanje podatkov. fizično varnost in organizacijo, kjer je dostop do centrov na obeh lokacijah nadzorovan in omejen z naprednimi varnostnimi sistemi, detektorji gibanja in video nadzorom. Ponudnik mora imeti potrjena FMC odprl prvi Sony Center v Sloveniji Podjetje FMC, del skupine FMC Group, je v pritličju ljubljanskega nakupovalnega središča Citypark odprlo Sony Center prvi tovrstni center s ponudbo elektronike široke potrošnje pri nas. Trgovina bo na enem mestu združevala bogato ponudbo vodilnega svetovnega ponudnika avdiovizualne elektronike in informacijskih tehnologij. S tem je FMC dodal v svoj nabor rešitev tudi izdelke blagovne znamke Sony, s pomočjo strategije celovite ponudbe izdelkov ene blagovne znamke na enem mestu pa namerava obogatiti predvsem ponudbo računalniške opreme in elektronike široke potrošnje. Kupcem bo pri nakupnih odločitvah pomagalo strokovno osebje, k prijetni celoviti izkušnji nakupa pa bosta prispevala tudi poprodajna podpora in popolna razširitev garancije, ki bo veljala za vse kupljene izdelke. V Mariboru odprli najsodobnejši Si.mobilov center Predsednik uprave družbe Si.mobil Dejan Turk in mariborski župan Franc Kangler sta odprla prenovljeni Si.mobilov prodajni center na Glavnem trgu 17b v Mariboru. Center je najsodobnejši v prodajni mreži Si.mobila, v ospredje pa postavlja uporabniško izkušnjo in je zgrajen z mislijo na okolje. Si.mobil je postal pooblaščeni Applov prodajalec in v prenovljenem prodajnem centru prvič ponudil tudi Applove izdelke. Obiskovalci bodo lahko mobilne telefone iz ponudbe interaktivno primerjali, osebje centra pa jim bo pri tem svetovalo in ponujalo pomoč. V skrbi za okolje so dosedanjo osvetlitev zamenjale varčne žarnice in LED diode, ki bistveno znižujejo porabo električne energije v poslovalnici. Poleg tega so tako kot tudi v vseh drugih Si.mobilovih centrih namestili posebne zabojnike za reciklažo. notranja pravila za izvajanje storitev elektronskega arhiviranja, po katerih izvaja delovne in tehnološke postopke po veljavni zakonodaji. nadzorovano delovno okolje, ki se zagotavlja z zaščitenimi in podvojenimi napeljavami. Vsak center ima zmogljiv generator in sistem neprekinjenega napajanja ter oskrbo z lastnim gorivom. Nadzor klimatskih naprav zagotavlja optimalno temperaturo in zračno vlažnost za delovanje naprav. Prav tako je na obeh lokacijah obvezen sistem odvodnjavanja in protipožarna zaščita. neprekinjeno podporo (24/7/365). Peter Strah, Simt d.o.o.

10 42 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 [INTERVJU ] Stane Štefančič predstavlja Center za elektronsko arhiviranje Okolju prijazno elektronsko arhiviranje za recesijo V podjetju Genis so prejšnji teden uradno predstavili Center za elektronsko arhiviranje, v katerem bodo na voljo storitve za varno dolgoročno hrambo poslovne dokumentacije GenisOPA! O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja, Stanetom Štefančičem. NASVET Pomembno pri izbiri ponudnika elektronskega arhiviranja Upoštevanje standardov in zakonodaje Obvladovanje poslovnih procesov Izkušnje pri obvladovanju dokumentacije skozi celotno življenjsko dobo Izkušnje iz razvoja informacijskih rešitev za velike organizacije Možnost interoperabilnega povezovanja z obstoječimi poslovnimi sistemi in aplikacijami Uspešni referenčni projekti Kaj pomeni vzpostavitev Centra za elektronsko arhiviranje za podjetje Genis? Gre za prelomnico v našem poslovanju. Vstopamo v hitro rastoče področje informacijskih storitev ter poenostavljamo zakonska, tehnološka in organizacijska vprašanja brezpapirnega poslovanja. Genis OPA! so prve iz nabora naših novih informacijskih storitev, ki podjetjem omogočajo preskok v poslovni učinkovitosti in kakovosti. Danes torej lahko ponudimo storitev dolgoročne hrambe elektronskih dokumentov po zakonih ter celoten nabor spremljajočih storitev. To so na primer priprava notranjih pravil, reinženiring poslovnih procesov, povezovanje s poslovnim informacijskim sistemom naročnika ter izdelava inovativnih interoperabilnih rešitev. Kako ste snovali storitve OPA!? Storitve Genis OPA! so zasnovane na naših dolgoletnih KER VSAKA STRAN ŠTEJE ZA VAŠ EKONOMSKI USPEH praksah iz razvoja rešitev za elektronsko poslovanje podjetij in javne uprave. Sam projekt, ki obsega vzpostavitev tehnične infrastrukture ter organizacije, poteka že vse leto. Elektronski arhiv je na nek način pika na i v naši ponudbi informacijskih rešitev in storitev za elektronsko poslovanje. Zakaj je Center za elektronsko arhiviranje okolju prijazen arhiv? Elektronsko arhiviranje je okolju prijazno z različnih vidikov. Zmanjšuje skupne stroške pisarniškega poslovanja zaradi manjše porabe papirja, odpravlja potrebe po tiskanju in shranjevanju papirne dokumentacije. Najpomembnejša pridobitev je možnost izvajanja celovitega elektronskega poslovanja od nastanka in uporabe dokumentacije do njenega trajnega shranjevanja. To omogoča odpravo ročnega dela in rutinskih opravil, postopki potekajo hitreje in bolj nadzorovano. V organizacijah, kjer je ogromno dela s papirnimi dokumenti, na primer v zdravstvu, so možni bistveni prihranki z uporabo e-napotnic, e-receptov in elektronskih map zdravljenj pacientov. Gre za prihranke pri pomembnih poslovnih virih, od dela do tehnologij. Vse je odvisno od potreb in inovativnosti uporabnika ter sposobnosti izvajalca. Z uvedbo elektronskega arhivskega gradiva se lahko poenostavi sodelovanje vseh v vrednostni verigi. Našim partnerjem pri tem dodatno pomagamo z dobrimi praksami in preizkušenimi informacijskimi rešitvami za elektronsko poslovanje. Kdaj pričakujete razmah elektronskega arhiviranja? Podjetja se bodo morala zavedati, da je elektronsko arhiviranje edini pravi način za dolgoročno shranjevanje poslovnih vsebin. Ni pa tako enostavno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Brezpapirno poslovanje je vrh ledene gore. Začne se pri odkrivanju vrst in obsega dokumentacije, ki nastaja pri poslovanju ali opravljanju dejavnosti. To pomeni, da morajo podjetja ponovno pregledati poslovne procese in jih optimizirati. Uvedba elektronskega arhiviranja je priložnost za vzpostavitev inovativnih informacijskih storitev za zaposlene, stranke in poslovne partnerje, preizkušanje novih poslovnih modelov. Glede na to, da je zakonodaja v uporabi že več kot eno leto, je pričakovati, da bodo podjetja k elektronskemu arhiviranju spodbudili stroški, povečanje storilnosti ter borba za stranke. Na trgu je vedno več ponudbe. Z elektronskim arhiviranjem se poleg ponudnikov informacijskih rešitev ukvarjajo tudi tradicionalni arhivarji... Glede na velikost trga, to je skoraj vsako slovensko podjetje, je tudi veliko prostora za razvoj konkurence. Mislim, da bo imelo pomembno vlogo pri izbiri ponudnika njegovo obvladovanje Elektronsko arhiviranje je edini pravi način za dolgoročno shranjevanje poslovnih vsebin. Tako pravi Stane Štefančič, direktor podjetja Genis. poslovnih procesov. Na tem mestu so zagotovo v prednosti ponudniki informacijskih rešitev. Vprašanje je, kako bodo izbirali uporabniki. Ali bodo imeli dovolj znanja, da bi izkoristili prednosti elektronskega arhiviranja pri izboljšavah poslovnih procesov. Kdo so uporabniki elektronskega arhiviranja? Uporaba elektronskega arhiviranja je pravzaprav odvisna od poslovnega procesa in vrste dokumentacije. Realno je pričakovati, da bodo elektronsko shranjevali v večini srednjih in velikih podjetij. Pomembna je uporaba elektronskega arhiviranja v zdravstvu, pri zaposlovanju in tako rekoč v vseh postopkih javne uprave. Zavedati se je potrebno tudi celotne internetne industrije. Ljudje uporabljajo vedno več elektronskih storitev javne uprave, ker jim poenostavljajo življenje. Logično je, da bodo uradni dokumenti, na primer prodajna pogodba, račun ali neka vloga na upravni enoti, slej ali prej vsi v elektronski obliki. Seveda je potrebno upoštevati uporabniške zahteve, ki pa so lahko pogojene z digitalno ločnico. Vsi namreč interneta ne uporabljajo. Kako lahko informacijska podjetja pomagajo pri recesiji? Storitve so zagotovo področje, ki bi lahko pripomoglo k optimizaciji stroškov in virov na področju informacijskih tehnologij. Podjetja so prisiljena v kleščenje stroškov. Pametno bi bilo, da proračunov za IT ne zmanjšujejo. To jim bo lahko bistveno pomagalo pri zmanjševanju administrativnega dela ter povečanju odzivnosti na prodajne priložnosti. Ekonomski uspeh je danes vedno bolj odvisen od uporabe sredstev, s katerimi lahko kar najveè prihranimo. S pomoèjo zanesljivih veèopravilnih naprav in tiskalnikov iz KYOCERE boste na pravi poti da uspete in prihranite. Na osnovi veèdesetletnih izkušenj in ekspertni tehnologiji za obdelavo keramike, lahko z gotovostjo jamèimo za kakovostno delovanje naprav in nedosegljivo nizko ceno tiskanja. Vse za vašo prednost stran za stranjo. Storitve za arhiviranje sodobnega poslovanja. KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS. XENON FORTE d.o.o. KYOCERA MITA Corporation

11 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 43 [INTERVJU ] Boštjan Gaberc o načrtih podjetja Mikrografija Načrtovanih naložb kljub krizi ne bomo zmanjševali V podjetju Mikrografija, enemu vodilnih na področju rešitev sodobnih sistemov arhiviranja in obvladovanja dokumentov, poleg klasičnega in elektronskega arhiviranja izvajajo tudi celoten proces posodobitve arhivov. O storitvah, poslovanju in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem, Boštjanom Gabercem. Koliko ste zadovoljni z letošnjim poslovanjem in razvojem podjetja? Letošnje poslovanje je v skladu z našimi načrti in pričakovanji glede na velikost slovenskega trga. Smo pa tudi prisotni na drugih trgih, kjer smo pričakovano poslovanje presegli. V Mikrografiji smo v letu 2007 veliko pozornosti posvetili razvoju podjetja kot takega, saj je rast poslovanja narekovala tudi prilagoditev organizacije ter notranje organiziranosti poslovanja. Organizacijske spremembe že prinašajo bistvene prednosti, boljšo preglednost poslovnih procesov ter tudi racionalnejše poslovanje podjetja. Kakšne načrte imate za naslednje leto, ko bo gospodarska kriza po vseh napovedih še globlja? Kljub slabšim napovedim, načrtovanih naložb v IT tehnologijo in razvoj v naslednjem letu ne bomo zmanjševali, ker se zadevamo, da bomo le na tak način še naprej konkurenčni in sposobni zagotavljali storitve ustrezne kakovosti. Od naročnikov pričakujemo povpraševanje po rešitvah, ki bodo za njih bolj ugodne. Vsekakor pa pričakujemo nadaljnjo rast ter povečano povpraševanje naročnikov zunaj naših meja. Na poslovanje v prihodnje gledamo v naši družbi zelo optimistično, saj se zavedamo naših prednosti, ki niso le cenovna sprejemljivost, temveč predvsem kakovost storitev ter izkušnje nam podobnih podjetij na različnih trgih, kjer kljub vse bolj globoki krizi še vedno beležijo rast zanimanja za opravljanje tovrstnih storitev. Ali boste kaj spreminjali v svoji ponudbi rešitev in storitev? Vsekakor bomo v prihodnje prilagodili in nadalje razvijali storitve ter jih prilagajali potrebam naročnikov. Pri tem bo zelo pomembno uvajanje novosti. Koliko se naša podjetja zavedajo koristi, ki jim jo ponuja prehod na sodobno urejanje dokumentov in arhiviranje? Samo zavedanje o prednostih in že kar nujnosti prehoda na elektronsko arhiviranje in obvladovanje dokumentov je v podjetjih prisotno že dalj časa, dodatna spodbuda k zavedanju o nujnosti pa je bila tudi dopolnitev in ureditev tega področja z zakonodajnega vidika. Podjetja, ki so se tovrstnih projektov lotila že v preteklosti in izkoristila možnosti, ki so na voljo, pa se lahko danes že pohvalijo z visokimi prihranki, boljša pa je tudi urejenost poslovanja ter posledično tudi konkurenčnost. Trenutno stanje na trgu, ki je predvsem posledica krize, bo narekovala podjetjem iskanje rešitev za zniževanje stroškov in boljše poslovanje, kar jim z našimi rešitvami tudi zagotavljamo. Upravičenost uvedbe elektronskega arhiviranja ter obvladovanja dokumentov se pokaže predvsem pri izdelavi primerjave stroškov procesov elektronskega ter na drugi strani klasičnega oziroma papirnega obvladovanja dokumentacije. Po katerem sistemu arhiviranja in obvladovanja dokumentov je pri nas največje povpraševanje? O povpraševanju glede sistemov za arhiviranje in obvladovanje dokumentov je bilo že veliko polemik. Najboljši so sistemi, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem delu ter prinašajo koristi. Vsekakor mora biti sistem skladen z zakonodajo, kar v Sloveniji potrjuje Arhiv RS, prednost posameznih sistemov pa je tudi njihova širša uporaba, predvsem znotraj Evropske unije, saj v prihodnjih letih pričakujemo poenotenje zahtev na tem območju. Pričakovanja podjetij so predvsem, da se papirna dokumentacija na vhodu v podjetje oziroma v procese digitalizira in potem naprej potuje zgolj v elektronski obliki. Vse bolj pereče je tudi področje arhiviranja elektronske pošte, medtem ko so zahteve po povezavah z drugimi sistemi že nujnost. To mislimo predvsem na različne transakcijske oziroma ERP sisteme, portale in druge rešitve, ki so v podjetjih v uporabi. Kako gledate na vlogo elektronskega arhiviranja v času gospodarske krize? Gospodarska kriza, ki trenutno vlada v svetu, ima in bo tudi v prihodnje prinesla določene posledice. Podjetja bodo oziroma bomo morala vse več pozornosti posvetiti optimizaciji poslovanja ter iskanju notranjih rezerv. Ena od možnosti optimizacije je prav uvedba elektronskega arhiviranja. Pri tem je možna uporaba različnih strategij. Ena od možnosti je postavitev lastnega sistema ali pa najem sistema kot zunanje storitve (outsorcing). Odločitev je odvisna od več dejavnikov, med drugim tudi od ekonomskega. V Mikrografiji ponujamo možnost implementacij različnih strategij, saj smo na podlagi v preteklih letih pridobljenih izkušenj prepričani, da rešitev ni samo ena. Kako pa vidite vlogo dokumentnih sistemov in arhiviranja v bližnji prihodnosti? Omenjeno področje se je v zadnjih letih zelo razvilo in napovedi so, da se bo tako gibanje tudi nadaljevalo. V Sloveniji smo zadevo podprli tudi z ustrezno zakonodajo, ki nam sedaj omogoča vse pravne podlage za sodobno poslovanje ter nadzor nad ponudniki tovrstnih rešitev in storitev. Prihodnja gibanja oziroma raziskave kažejo, da se bo trg obnašal podobno kot na področju strojne opreme, kjer bodo velik del trga prevzeli svetovno znani proizvajalci. Razlogi za to so, da manjši ne zmorejo slediti hitremu razvoju vseh standardov in integracij, ki jih to področje zahteva. Kaj še načrtujete v vašem podjetju za naslednja leta? V naslednjih letih pričakujemo zmerno nadaljnjo rast družbe z uvajanjem novih inovativnih storitev ter povečevanje tržnega deleža tako v Sloveniji kot na tujih trgih. V zelo kratkem obdobju pričakujemo pridobitev standarda ISO na področju informacijske varnosti, pridobitev akreditacije ponudnika storitev pri Arhivu RS ter razvoj novih storitev, ki jih omogočajo današnje tehnologije. Te pa so nujnost za nadaljnji razvoj in rast podjetja. Ena od možnosti optimizacije poslovanja je uvedba elektronskega arhiviranja. Tako pravi Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija.

12 44 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 Pri Tuš Telekomu poslovni uporabniki IP telefonije kličete za 0! Televizijski trojčki in četverčki Veliko uporabnikov se za IP televizijo odloča na podlagi mamljivo visokega števila programov Paketi poslovne IP telefonije Število uporabnikov 8 uporabnikov Telefoni Število uporabnikov 16 uporabnikov Telefoni Nokia E61i 6 x IP telefon Cisco 7911G 1 x IP telefon Cisco 7931 G 1 x IP telefon Cisco 7945G Colour IP rešitev UC 500 Paket tušmobil25: Nokia E61i ali brezžična slušalka Plantronics za namizni telefon Samsung i x IP telefon Cisco 7911G 2 x IP telefon Cisco 7931G 1 x IP telefon Cisco 7945G Colour IP rešitev UC 500 Tajniška konzola Paket tušmobil25: Nokia E61i in/ali Paket tušmobil30: Samsung i780 Cena (EUR) DDV Cena (EUR) DDV > Brezplačni pogovori znotraj IP omrežja Tuš Telekom > Brezplačni pogovori znotraj poslovne skupine v mobilnem omrežju Tušmobil > 120 minut brezplačnih klicev mesečno v omrežje Telekoma Slovenije d.d Cene vključujejo mesečno naročnino za najem storitve poslovna IP telefonija Tuš Telekom d.d. Ponudba velja ob vezavi naročniškega razmerja za 60 mesecev. Možnih je več paketov, končna cena paketa pa je odvisna od izbrane konfiguracije poslovne IP telefonije Tuš Telekom d.d. Ob sklenitvi naročniškega razmerja za paket tušmobil25 oz. tušmobil30 za 24 mesecev naročnik prejme mobilni aparat za 0 EUR. Neporabljene minute brezplačnih klicev v omrežje Telekoma Slovenije d.d. se ne prenašajo v naslednji mesec. Po prekoračitvi minut brezplačnih klicev v omrežje Telekoma Slovenije d.d., se minute obračunavajo po veljavnem ceniku minut brezplačnih pogovorov velja znotraj poslovne skupine v mobilnem omrežju Tušmobil, ne velja pa za odhodne in dohodne klice v tujini. Ponudba velja za izključno pravne osebe. Ponudba velja do razprodaje zalog. Za natančno preveritev možnosti zagotovitve internetnega dostopa na vaši lokaciji je potrebna dodatna tehnična preverba. Tuš Telekom d.d. ne odgovarja za možne napake v tisku. Podrobnejše informacije o pogojih iz te ponudbe so na voljo na spletni strani www. tustelekom.si. *S Canonom lahko Canonove napredne laserske rešitve vam odslej ob najnižjih stroških nudijo svobodo, ki ste jo od svojega pomočnika v vsakodnevnem poslovanju vedno pričakovali. Napredne poslovne rešitve Canon Adria d.o.o., Dunajska cesta 128a, 1000 Ljubljana Bistvenega pomena pri izbiri ponudnika IP televizije naj bo kakovost prikazane slike, ki je v časih, ko se v naše domove množično selijo različni plazemski in LCD televizorji z dolgimi diagonalami zaslonov, na veliki preizkušnji. Zima je pred vrati in naše navade narekujejo, da bomo v času nizkih temperatur kako uro na dan več prebili pred televizijskimi zasloni. Ob pregledu ponudb lokalnih kabelskih operaterjev se marsikdo obregne ob ne najbolj posrečeno izbrane programske sheme in začne razmišljati o ponudnikih IP televizije. Tudi ponudniki IP televizije, ki so z najrazličnejšimi paketnimi ponudbami prepričali že na desettisoče slovenskih uporabnikov, imajo veliko plusov in minusov, zato je treba biti pri izbiri novega ponudnika precej previden. Razmeroma hitro širjenje tehnologij ADSL in VDSL je omogočilo, da slovenski telekomunikacijski ponudniki svoje storitve ponujajo tako rekoč po vsej državi. Kaj bom s 150 programi? Veliko uporabnikov se za IP televizijo odloča na podlagi mamljivo visokega števila programov, ki se, odvisno od ponudnika, giblje med sto in 150, kar je precej več kot pri kabelskih operaterjih. Toda že hiter prelet teh programov da vedeti, da se stvari z večjim številom ne spremenijo bistveno na bolje, če nismo ravno ljubitelji prav določenega programa ali dveh, ki ga pri bivšem ponudniku nismo mogli dobiti. Odloča naj kakovost slike Bistvenega pomena pri izbiri ponudnika naj bo zato kakovost prikazane slike, ki je v časih, ko se v naše domove množično selijo različni plazemski in LCD televizorji z dolgimi diagonalami zaslonov, na veliki preizkušnji. Težava je v precej nizki kakovosti oddajanja signalov posameznih programov, s čimer ponudniki skrbijo za manjšo obremenjenost svojih omrežij, seveda v škodo uporabniške izkušnje. Programov, ki oddajajo v HD tehniki, je zaenkrat zgolj za vzorec, tako da so lastniki velikih in pregrešno dragih televizorjev trenutno v precej nezavidljivem položaju, s kakšnimi vsebinami hraniti svoje tehnične dragulje. Ugodni paketi trojčkov in četverčkov Čeprav se ponudba digitalne televizije začne že z različnimi paketi dvojčkov, pa so za uporabnike daleč najbolj ugodni trojčki in četverčki. Pri slednjih lahko pri posameznem ponudniku uporabljate tudi storitve mobilne telefonije. Še ena ali dve škatli več IP televizija se od klasičnih rešitev, ki do nas pridejo po koaksialnem kablu, razlikuje tudi v tem, da za njeno uporabo dobimo v stanovanje vsaj še eno elektronsko škatlo več (tako imenovan set-top-box), kar je vse prej kot priročno. Dodatno bomo za vsak televizor, ki ga posedujemo, potrebovali dodatno škatlico, ki jo seveda ponudniki tudi zaračunajo navadno z nekajevrskim doplačilom k mesečni naročnini. Pazite na pogoje vezav Ena izmed manj prijetnih posledic izbire novega ponudnika in paketne storitve je vezava. Ta navadno traja med 12 in 24 mesecev, če se pač odločimo za posebne ugodnosti, kot so brezplačen priklop, ugoden najem opreme, različni popusti ter kakšne druge tehnične dobrote (darila). Vezava je vedno dvorezen meč. Ob zadovoljstvu s ponudnikom je sploh ne boste občutili, v nasprotnem primeru pa boste vsak mesec znova računali višino stroškov, povezanih s predčasno prekinitvijo pogodbe. Izmed slovenskih ponudnikov vezave ne pozna le T-2. Druge pasti Menjava ponudnika storitev dostopa do interneta, telefonije in televizije je lahko zelo zapletena stvar, saj se utegne neredko precej zavleči. Medtem ko se podjetja sicer trudijo nove uporabnike priklopiti v enem delovnem tednu (pa še to ni za vsakogar sprejemljivo), gre večkrat kaj narobe. Ali jo zagode podizvajalec, zmanjka določen model telekomunikacijske opreme ali pa ta ne deluje optimalno zaradi marsikje zastarelega omrežja. Vse to lahko privede do tega, da ponudniki ne morejo izpolniti niti pogodbenih rokov priklopa, ki so navadno postavljeni na 30 dni. Na žalost obstaja na stotine uporabnikov, ki so bili na ta način tudi po več kot mesec dni odrezani od elektronskega sveta in njegovih dobrot. Dreamstime

13 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 45 Ste pomislili, kako znižati stroške telefonskih pogovorov v podjetju? Seveda, z UPC poslovno digitalno telefonijo! Ugodna ponudba poslovne digitalne telefonije V podjetju UPC so pred kratkim ponudili ugodno ponudbo poslovne digitalne telefonije. Ponujajo najnovejšo rešitev digitalne telefonije, ki omogoča cenejše klice v mednarodna omrežja, v stacionarno omrežje Telekoma Slovenije pa lahko kličete že za 0,0185 evra. Najnovejša ponudba podjetja UPC je ugodna priložnost, da si z digitalno telefonijo povečate nabor storitev in hkrati zmanjšate stroške telefonskih pogovorov. Digitalna telefonija je zanesljiva in kakovostna rešitev z vsemi lastnostmi klasične telefonije. Poleg tega omogoča številne dodatne funkcije, tudi spremljanje porabe prek spleta. Storitev digitalne telefonije strankam ponuja resnično drugo možnost obstoječim telefonskim storitvam, ki jih ponuja nacionalni operater. PREDNOSTI Osnovna naročnina bo tudi do 50 odstotkov cenejša kot pri Telekomu Slovenije in tudi tarife za minuto pogovora so v povprečju precej nižje. UPC digitalna telefonija za poslovne uporabnike ponuja: zmanjšanje stroškov telefoniranja tudi do 50 odstotkov, brezplačni klici znotraj omrežij skupine UPC, nizka mesečna naročnina, zelo ugodne cene klicev v ostala slovenska omrežja in tujino, nespremenjen način uporabe telefonskih storitev visoka kakovost storitve, ki se ne razlikuje od klasične telefonije, izbira telefonske številke po lastni želji izbirate lahko med številkami 0591xxxxx, ohranitev obstoječe številke, ki jo trenutno uporabljate preko stacionarnega omrežja, možnost pregleda porabe spletni pregled opravljenih klicev 24 ur na dan, vse dni v letu, preprosta implementacija naprednih programskih rešitev, nadgraditev z novimi storitvami in prenos telefonije in podatkov prek iste infrastrukture, uporaba obstoječega analognega telefona. CENEJŠI KLICI IN IZREDNA KAKOVOST SIGNALA Klici v omrežjih skupine UPC so brezplačni. Primeri cen klicev v druga omrežja in tujino: Cena v EUR brez DDV Cena v EUR z DDV Telekom Slovenije Avstrija Nemčija ZDA Hrvaška Avstralija Kitajska Srbija Vir: UPC Večji nabor storitev za poslovno rabo»za uporabo storitev digitalne telefonije bomo vzpostavili priključek prek optičnega omrežja ali drug ustrezen priključek, ki bo omogočal še večji nabor storitev in ohranitev obstoječe telekomunikacijske opreme. Vašo staro telefonsko centralo lahko brez večjih posegov nadgradimo tako, da bo podpirala protokole, ki omogočajo uporabo poslovne digitalne telefonije,«pravijo v UPC. Lahko in poceni komuniciranje UPC digitalna telefonija deluje prek optičnega omrežja UPC in se bistveno razlikuje od ponudbe drugih ponudnikov telefonije. Digitalna telefonija UPC namreč uporablja posebno fizično ločeno podatkovno povezavo, kar pomeni, da je popolnoma neodvisna od uporabe interneta. Spretno se izogne motnjam, ki jih lahko povzroči hkratna uporaba interneta in telefonije. Večja je tudi varnost komunikacijskih kanalov. Pri UPC se zavedajo, da hiter tempo življenja zahteva vse več komunikacij znotraj podjetja in z okoljem, s katerim komunicirate vsakodnevno. Zato so pripravili pakete, ki omogočajo, da je komuniciranje čim lažje in čim cenejše. Kličete lahko takoj po registraciji Storitve UPC lahko pričnete uporabljati takoj po opravljeni registraciji vašega priključka. Če boste registracijo priključka opravili pred zaključenim prenosom številke, vam bo sistem dodelil začasno telefonsko številko, ki jo bodo ob prenosu številke nadomestili s preneseno. O tem, kdaj bo prenos izveden, vas bodo v UPC obvestili s sporočilom po elektronski pošti. Odločite se za UPC digitalno poslovno telefonijo in uživajte v komunikacijah na cenejši in bolj udoben način. Več informacij: prodaja-poslovni@upc. si, Pustite ga Ëakati... z upc digitalno televizijo. Casino Royale - Š 2006 Danjaq, Llc, United Artists Corporation in Columbia Pictures Industries. Vse pravice pridræane. S pomoëjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z digitalno televizijo æe od 25 Q*. Casino Royale zdaj na HBO. Preprosto za vsakogar *Moænost doplaëila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniëne moænosti priklopa. Š 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

14 46 OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 [INTERVJU ] Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, o prihodnosti interneta in š Širokopasovni dostop je postal imp Po oceni analitskega podjetja IDC se bo število rednih uporabnikov interneta do konca leta 2008 povzpelo na 1,4 milijarde, do konca leta 2012 pa na 1,9 milijarde, kar je 30 odstotkov svetovnega prebivalstva. O prihodnosti interneta in širokopasovnih komunikacij smo se pogovarjali z Dušanom Mitičem, podpredsednikom uprave Telekoma Slovenije. Kako ocenjujete dosedanji razvoj interneta? Dosedanji razvoj interneta in vseh aplikacij na podlagi internetnega protokola je danes pripeljal do tega, da je širokopasovni dostop postal imperativ časa. Internet, IP TV in druge zahtevnejše aplikacije zahtevajo do pred kratkim še neslutene hitrosti prenosa podatkov. Uporabniki niso več zadovoljni z asimetrijo, z enim, dvema, štirimi in tako dalje megabiti na sekundo, zahtevajo nekaj deset megabitov, kar zahteva izjemno velika vlaganja v nadgradnjo in razvoj omrežja, zlasti dostopovnih mrež. Prihodnost so zagotovo optična omrežja v vseh svojih različicah FTTH, FTTB, FTTP in podobno. Ampak to so samo posledice razvoja interneta na infrastrukturi; vsebine, rešitve, storitve, varnost, zanesljivost Amis esef za varno shranjevanje in arhiviranje digitalnih podatkov Storitev Amis esef zagotavlja zanesljive, stalno razpoložljive in varne vsebine, ki jih zahteva sodobno poslovanje. Podjetja pogosto nimajo lastnih strokovnjakov in rešitev za varnostno shranjevanje, zato se varnostne kopije podatkov delajo neredno in nekakovostno. Podatki morajo biti enkriptirani in varovani na dislociranih lokacijah ter zavarovani s pristopnim geslom, tako da so dostopni samo pooblaščenim osebam. Rešitev mora biti zasnovana na podlagi preizkušene in strogo namenske opreme. Opremo, s katero se opravlja varnostno kopiranje, je treba redno vzdrževati in nadgrajevati. Najzanesljivejša rešitev Upoštevajoč vse standarde na področju varnosti informacijskih sistemov je storitev Amis esef najzanesljivejša rešitev za profesionalno varovanje podatkov. Poslovnim uporabnikom zagotavlja varno shranjevanje in arhiviranje podatkov ter digitalnih vsebin. Vključuje storitve Amis emapa, Amis ehramba, Amis PC Backup in Amis Server Backup. Amis emapa zagotavlja uporabnikom osebni trdi disk na internetu. Gre za diskovni prostor, v katerega uporabnik odlaga datoteke in mape. Do datotek v emapi uporabniki dostopajo na enak način kot do Storitev Amis Server Backup skrbi, da se poslovni podatki, ki se hranijo na strežniški infrastrukturi, ne izgubijo več. trdega diska na svojem osebnem računalniku. Shranjevanje in arhiviranje pomembnih digitalnih vsebin, katerih verodostojnost je zagotovljena v skladu z zakonom ZVDAGA, omogoča storitev Amis ehramba. Storitev Amis PC Backup je namenjena uporabi v domačih pisarnah in v podjetjih, ki nimajo strokovnjakov za varno shranjevanje. Zagotavlja enostavno varnostno shranjevanje katerih koli podatkov na namiznem ali prenosnem računalniku nastavitev operacijskega sistema, programov ter raznih uporabniških datotek. Poslovni podatki ne izginjajo Storitev Amis Server Backup zagotavlja neprecenljive storitve varnostnega shranjevanja podatkov za sodobna poslovna okolja. Ta storitev skrbi, da se poslovni podatki, ki se hranijo na strežniški infrastrukturi, ne izgubijo več. Je idealna rešitev za varnostno shranjevaje v podjetjih, ki imajo strežniško infrastrukturo, nimajo pa profesionalnih strokovnjakov, ki bi izvajali varnostno shranjevanje. Storitve Amis esef so prilagojene in namenjene naročnikom ter organizacijam vseh velikosti in predstavljajo začetek varnega elektronskega poslovanja. Amisovi poslovni naročniki in drugi uporabniki najdejo več informacij na spletni strani www. amis-esef.si, kjer se lahko na storitve Amis esef tudi naročijo ali jih brezplačno preizkusijo. Razvili in ponudili bomo skupno ponudbo fiksnih, mobilnih in internetnih storitev s poudarkom na večji dodani vrednosti. Tako pravi Dušan Mitič, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. delovanja, programska oprema, vse to se razvija vzporedno in ni nič manj pomembno. Kakšen bo nadaljnji razvoj širokopasovnega interneta? Družbene, ekonomske in tehnološke spremembe v zadnjih letih so spremenile način dela in življenja. Prehod v informacijsko družbo, znižanje stroškov končnih storitev, vzdrževanja in posodabljanja celotne informacijsko telekomunikacijske infrastrukture ter spremenjeni poslovni odnosi pri trženju telekomunikacijskih storitev in vsebin narekujejo nova gibanja [ JUTRIŠNJE KOMUNIKACIJE ] Število širokopasovni se bo do leta 2011 ve Analitsko podjetje isupply ocenjuje, da širokopasovni prenos podatkov prek žic uporablja 248 milijonov naročnikov po vsem svetu, mobilne komunikacije tretje generacije pa uporablja milijarda naročnikov. Od industrije se sedaj pričakuje hitrejši razvoj aplikacij in vsebin, ki bodo bolj izkoriščale možnosti teh omrežij. Število širokopasovnih naročnikov v svetu se bo do leta 2011 več kot podvojilo in doseglo 622,7 milijona. V isupply napovedujejo, da se bo prodaja opreme za širokopasovne komunikacije z 11,2 milijarde dolarjev v letu 2005, ob povprečni letni 6,2-odstotni rasti, v letu 2011 povzpela na 15,1 milijarde dolarjev. proti konvergenci oziroma zlivanju na različnih področjih. V postopnem procesu gre najprej za konvergenco na področju oblikovanja ponudbe in storitev, nato k skupnemu nastopu do uporabnika in slednjič za posodobitev telekomunikacijske infrastrukture oziroma tehnološko konvergenco omrežij in storitev. Konvergenca v našem okviru, se pravi v okviru Skupine Telekom Slovenije, pomeni zbliževanje in izkoriščanje prednosti in sinergij na področju govornih in multimedijskih komunikacij za domačo in poslovno rabo, ki jih prinaša fiksni dostop, in prednosti na področju govornih in multimedijskih komunikacij, informacij in zabave, ki jih prinaša mobilnost. Kako napreduje razvoj mobilnega in brezžičnega širokopasovnega dostopa? Na področju mobilnih telekomunikacij gre za nadaljevanje, nadgrajevanje in širjenje mobilnega omrežja UMTS, HSDPA in HSUPA. Optimalna kombinacija tehnologij fiksnega, vključno s tehnologijo WiMax, in mobilnega omrežja 3G je njena odločilna konkurenčna prednost. Mobitel je, na primer, letos vzpostavil omrežje Mobitel 3.5 G, s prenosnimi hitrostmi do 7,2 megabita na sekundo oziroma do 1,4 HDTV Tehnične ovire plahnijo Po raziskavi analitskega podjetja Strategy Analitics se tehnične ovire za uvajanje televizije visoke definicije (HDTV) na internet počasi a zanesljivo zmanjšujejo, kar med drugim potrjuje tudi nedavni zagon storitve pretakanja HD oddaj na spletnem naslovu Disneyevega servisa ABC.com. Za prihod spletnih TV storitev visoke kakovosti bosta glavna dejavnika zmogljivost in nadzor mrežnega pristopa, ki lahko zagotovita, da postane širokopasovni spletni dostop resnična druga možnost kabelskem sprejemu HD video in TV vsebin. Širokopasovnost po vsem svetu V svojih ocenah analitsko podjetje In-Stat navaja, da se je v letu 2007 na širokopasovni dostop do interneta naročilo blizu 65 milijonov novih uporabnikov na svetovni ravni. Po napovedi In-Stata bo število uporabnikov v svetu do leta 2011 naraslo na 567 milijonov, kar je približno dvakrat več od lanskih 285 milijonov naročnikov. Kot glavno gonilo rasti In-Stat omenja željo ljudi po večji prepustnosti oziroma hitrosti povezav, dodatni pomemben razlog pa vidi v prihodu novih spletnih aplikacij, kot so video izrezki, TV programiranje, prevzem glasbenih datotek in celo priljubljenost omrežnih iger. Avstrija in Švedska vodilni v Evropi Po raziskovalnem podjetju Berg Insight je evropski širokopasovni trg do konca leta 2007 dosegel pet milijonov povezav. Vodilni državi na tem področju sta Avstrija in Švedska, v katerih je že več sto tisoč uporabnikov naročenih na visoko zmogljive omrežne storitve Turbo 3G, ki zagotavljajo hitrosti prevzema megabita na sekundo v smeri proti uporabniku, signal Mobitelovega omrežja 3.5 G pa je dostopen že več kot 73 odstotkom prebivalstva Slovenije. Kakšne nove vsebine lahko pričakujemo v prihodnosti na svetovni ravni? Popolnoma enake, kot jih razvijamo v Skupini Telekom Slovenije. Na področju konvergenčnih storitev smo oblikovali koncept skupnega in povezanega razvoja storitev in dejavnosti zagotavljanja vsebin. Na ta način bomo širok nabor specialističnih znanj in izkušenj ter že izoblikovanih procesov in konceptov v okviru posameznih razvojnih okolij povezali v učinkovito celoto. Eden pomembnejših korakov je skupni nastop pri uvajanju in trženju konvergenčnih storitev. Z uvedbo celovite ponudbe fiksnih, mobilnih in internetnih storitev bomo izkoristili našo konkurenčno prednost, kot najboljši ponudnik elektronskih komunikacij v državi s široko razvito prodajno mrežo. Naša prizadevanja smo usmerili k povečanju navzkrižne prodaje storitev. Za uporabnike bomo razvili in ponudili skupno ponudbo fiksnih, mobilnih in internetnih storitev s poudarkom na večji dodani vrednosti. Skupni nastop pri poslovnih upo- Širokopasovni interne podatkov do sedem megabitov v sekundi. V naslednjih petih letih bo evropski mobilni širokopasovni trg rasel po letni stopnji 22,9 odstotka in bo v letu 2011 dosegel 30 milijonov povezav in prihodek tri milijarde evrov. Po podatkih Združenja GSM mobilne storitve danes uporablja 2,5 milijarde ljudi v 218 državah in pokrajinah, v svetu pa deluje več kot 120 širokopasovnih omrežij v 61 državah. Vse več TV in video vsebin Po poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v 30 državah članicah konec leta 2006 kar 60 odstotkov od 256 milijonov obiskovalcev interneta uporabljajo širokopasovne povezave. Najhitrejše povezave, skoraj deset-

15 FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 IKT INFORMATOR 47 irokopasovnih komunikacij erativ časa rabnikih prinaša za uporabnike možnost pridobitve enotnega računa. Potrebam primerno bomo oblikovali ponudbo, ki bo zajela funkcionalno celoto na področju govornih in drugih komunikacij, najprej predvsem za poslovne uporabnike. Kakšne nove internetne tehnologije nameravate uvajati v Telekomu Slovenije? V prihodnjem obdobju bo Skupina Telekom Slovenije nadaljevala z razvojem in ponudbo konvergenčnih storitev za uporabnike, ki jo bo nadgrajevala tako v ponudbi sami kot z novimi tehnološkimi rešitvami. Skupina bo tudi v prihodnje sledila svetovnim gibanjem in postopno omogočila prehod z obstoječega omrežja na koncept IMS (IP Multimedia Subsystem). Usklajeno delovanje družb v skupini se bo kazalo tudi pri tehnologijah, namenjenih predvsem mobilnemu internetu, pri čemer načrtovanje omrežja poteka tako, da se infrastruktura ne podvaja in da so stroški minimalni. Kaj lahko poveste o novih vsebinah, ki jih boste v prihodnje ponujali uporabnikom? SiOL TV že danes ponuja več kot sto programov in več kot 500 vsebin (filmov vseh žanrov, risank, koncertov, posnetkov nogometnih tekem) v videoteki. Jeseni bomo to ponudbo še obogatili. Predstavili smo televizijska programa Fox Live in Fox Crime. Model video na zahtevo je že uveljavljen. Uvedli smo dodaten kanal Melody Zen v visoki ločljivosti. Število HD kanalov bomo povečevali skladno s povečevanjem HD vsebin, ki jih proizvajajo globalni ponudniki. Uvedli smo tudi že storitev Ambient, ki na televizijski sprejemnik predvaja različne ambientalne, za oko prijetne motive akvarija, rajskih plaž, kamina in podobno. In slednjič, tu je že tudi storitev SiOL Plac, ki vsem naročnikom storitev SiOL omogoča uporabo dodatnega prostora na oddaljenem strežniku za shranjevanje in delitev večjih datotek, fotografij, video posnetkov glasbe in podobno. Vsa gibanja namreč kažejo na to, da želijo uporabniki bodisi kot back up bodisi kot dodaten prostor uporabljati spletne aplikacije. Tudi na področju mobilnih telekomunikacij smo uvedli vrsto najsodobnejših storitev in tehnologij, kot so m:stik, m:komunikator, m:navigacija, Instant internet, WPKI, BlackBerry, nova obračunska platforma in tako dalje. Vse te vsebine neprestano nadgrajujemo in širimo, zadnjo besedo pa imajo seveda uporabniki s svojimi potrebami, željami in zahtevami. Rdeči gumb rešuje življenja Hiter odziv je odločilen za uspešno posredovanje Pomemben del opreme bolnišnic, domov za starejše in drugih ustanov, kjer se lahko ljudje pogosto znajdejo v različnih stiskah, so tudi sistemi za sestrski klic. Njihova skupna značilnost je rdeča tipka, po njeni aktivaciji pa so dogajanja precej različna. Ravno pri teh napravah, ki so neredko življenjskega pomena, se pogosto nerazumno in neodgovorno varčuje ter se namešča zgolj osnovna svetlobna indikacija. Kot v dobrih starih časih... Odzivnost osebja je temu primerno počasna, do nje pride, ko kdo od pristojnih opazi svetlobo, če je ravno prost in se ne ubada s svojim delom. Poziv v čim krajšem času V nujnih primerih pa štejejo minute ter sekunde in je zato izjemnega pomena, da poziv doseže ustrezno osebo neposredno in v čim krajšem času. Vse to in več omogočajo sodobnejši sistemi, kot Ascom telecare. Sistem je popolnoma programabilen in neomejeno nadgradljiv. Osnovna funkcija s prikazom klica na različnih zaslonih in svetilkah se lahko z dodajanjem sistemskih modulov nadgrajuje z izbranimi funkcijami. Povezava sestrskega klica s telefonskim sistemom V Kron telekomu, ki je priznan sistemski integrator, predlagajo ŠTEVILKA 1/3 je krajša prehojena pot me- dicinskega osebja, če sistem sestrskega klica povežemo s telefonskim sistemom. Tako se znižajo tudi stroški in število potrebnega dežurnega osebja v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. najbolj uveljavljeno rešitev povezavo sistema sestrskega klica s telefonskim sistemom. V tem primeru pozivi prihajajo v obliki pisnih sporočil na prenosne DECT enote. V primeru izbire robustnih namenskih naprav lahko sprejem klica potrdimo s pritiskom na gumb ali ga ob zasedenosti zavrnemo in se klic samodejno posreduje dalje, vnaprej predvidenim osebam. V Kron telekomu predlagajo povezavo sistema sestrskega klica s telefonskim sistemom. Takojšnja odzivnost Glavna prednost tovrstnega posredovanja klicev je takojšnja odzivnost, ker je klic sprejet tudi med rednim negovalnim ali drugim opravilom, in ne le med dežurstvom v sestrski sobi ali naključnim obhodom mimo indikatorskih svetilk. Dodatna prednost je v prihranku poti in časa na poti h klicočemu. Prehojene poti je vsaj za tretjino manj, pridobljeni čas je lahko izkoriščen za oskrbo varovancev, po drugi strani lahko omogoča tudi zmanjšanje osebja in posledični prihranek na stroških dela. Seveda se lahko klici posredujejo tudi na pozivnike, WLAN ali GSM naprave. Možni so tudi brezžični načini proženja klicev, kot tudi pozicioniranje oskrbovancev na sprehodu. Za lažjo odločitev o nakupu zanesljivega klicnega sistema ponuja Kron telekom tudi različne komercialne možnosti, kot je na primer možnost delnega najema opreme. Care phone za starejše, ki se počutijo ogrožene Naraščajoče število starejših, pomanjkanje prostora v primernih ustanovah in po drugi strani dejavnejši način samostojnega preživljanja starosti doma povečujejo število enočlanskih gospodinjstev s starejšo populacijo. Poleg osamljenosti starejše navadno spremlja občutek velike ogroženosti v primeru padca ali slabosti. Njim je namenjen tako imenovani care phone. To je naprava, brezžično povezana tako z različnimi čutilniki in prožilniki (padec/podloga, ogenj, vlom...) kot tudi zapestnicami ali obeski z rdečim gumbom. Klic v sili se posreduje v ustrezen nadzorni center ali pa prednastavljenim telefonskim številkam svojcev, sosedov... Omogoča tudi prostoročno govorno komunikacijo na večjo razdaljo. Tovrstne naprave so zelo primerne za domačo uporabo in varovana stanovanja. So cenovno ugodne, poleg tega jih je mogoče tudi najeti za sprejemljivo mesečno najemnino. t v številkah naročnikov v svetu č kot podvojilo Podjetje KRON TELEKOM je sistemski integrator na področju telekomunikacij. Z združevanjem širokega spektra sodobnih komunikacijskih tehnologij zgradimo ali dogradimo celovit, varčen, trden, pregleden in prilagodljiv sistem komunikacij, skladno z vašimi potrebami. Skrbimo za posodabljanje sistemov, vzdrževanje in servis. Sisteme gradimo s produkti najbolj znanih proizvajalcev posameznih tehnologij, osnovne gradnike sistemov pa predstavljajo visokotehnološki komunikacijski sistemi podjetja AASTRA (prej Ericsson Enterprise)*, ki nam nudijo širok nabor sodobnih IP rešitev. V letu 2007 je širokopasovni dostop do interneta pridobilo 65 milijonov novih uporabnikov po vsem svetu. krat hitrejše od povprečja držav OECD, zahvaljujoč razširjenemu omrežju optičnih omrežij ponujajo telekomunikacijski operaterji na Japonskem in v Južni Koreji. Analitsko podjetje The Diffusion Group napoveduje, da bo v letu 2011 število televizorjev s širokopasovnim dostopom do TV programov v svetu naraslo na 162 milijonov. K širjenju spletne televizije (IP TV) bodo prispevali razprostranjenost širokopasovnega dostopa, povečanje števila ponudnikov, ponudba različnih naprav za gledanje spletne televizije, povečanje števila ponudnikov video vsebin na internetu ter prehod ponudnikov na polne TV in filmske programe. Nekatere prednosti IP tehnologij: združevanje govora, podatkov in multimedijskih elementov enostavno povezovanje podjetij s poslovnimi enotami na različnih lokacijah, optimizacija stroškov medsebojnega klicanja, uporaba enotnega sistema ožičenja, povečana fleksibilnost delovnega mesta (selitev), delo na domu, integracija v aplikativna programska okolja. * S 1. majem 2008 je blagovna znamka poslovnih telekomunikacij Ericsson Enterprise Communication Business postala del poslovnega sistema AASTRA. Sistemski integrator telekomunikacij KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, 4000 Kranj, tel.: 04/ , info@kron-telekom.si

16 oglasna priloga FINANCE, torek, 9. decembra 2008, št. 237 [ NOVOST ] Vrhunski fotograf Iz Japonske prihaja še en vrhunski izdelek, in sicer Nikonov najboljši zrcalno-refleksni aparat ta hip D3X. Novi poglavar se ponaša z visoko ločljivostjo tipala, ki ima kar 24,5 milijona slikovnih elementov. S tem postavlja nova merila kakovosti fotografij in hkrati gradi na že pregovorni zanesljivosti, preprostosti za uporabo in vzdržljivosti predhodnikov. Inženirji so najbolj ponosni na svoje popolno sožitje elektronike in optike, saj podvojena ločljivost v primerjavi z modelom D3 ni šla na račun kakovosti posnetkov, ti so vsekakor vrhunski. Novinec polnega formata (FX) je primeren za katero koli vrsto fotografiranja, tako v studiu kot zunaj njega. Nikon D3X bo svojo prodajno pot začel tik pred koncem leta, ko bo na voljo v omejenih količinah k tem je svoje prispevala tudi visoka cena, saj bodo trgovci zanj želeli evrov. KOLEDAR DOGODKOV OD 9. DECEMBRA DO 31. JANUARJA Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, mesto, kraj in datum ter spletna stran Accelerate and Secure XML and WebServices with IBM DataPower SOA Appliances, WB552, tečaj o varnosti WebServices in XML aplikacij (predavanja Michaela Hamanna, IBM Slovenija, Ljubljana, december (www-304.ibm. com/jct03001c/services/ learning/ites.wss/si) Vodenje in razvoj projektnega tima (Project Leadership and Team Building), EP51SI, delavnica (predavateljica mag. Tadeja Trojar Jan), Hotel Kompas, Bled, december (www-304.ibm. com/jct03001c/services/ learning/ites.wss/si) Mehke veščine projektnega vodenja, seminar, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, 9. december ( Uvedba elektronskega poslovanja - zakaj in kako?, enodnevna delavnica, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, 9. december ( HP Software Universe 2008, mednarodna konferenca HP strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov HP programske opreme, Austria Center Vienna, Dunaj, december (hp-softu.stage. kmf-port.de) HP Communications World 2008, mednarodna konferenca HP strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov, Austria Center Vienna, Dunaj, december (hpcomwo.stage.kmf-port.de) 2009 International CES, mednarodni sejem potrošniške elektronike, Consumer Electronics Association, Sands Expo and Convention Center/Venetian, Las Vegas, januar ( org) Delavnica MS Office Project 2007, delavnica na temo specializirane baze podatkov, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, december ( Obvladovanje tveganj na projektih, seminar v obliki delavnice, kjer udeleženci aktivno sodelujejo, Housing Co., učilnica podjetja, Ljubljana, januar (www. housing.si) [DOGODKI] Convergence 2008 v Københavnu Večja storilnost zoper recesijo Nokia spreminja poslovno strategijo Nokia je napovedala, da bo izpopolnila svojo strategijo in ponudbo za poslovne uporabnike. Osredotočala se bo na ponudbo najboljših mobilnih naprav in rešitev prek krepitve strateških odnosov z vodilnimi razvijalci naprednih tehnologij. Nokia ne namerava več razvijati in tržiti svojih poslovnih mobilnih rešitev. Tehnologije in znanje bo prenesla na novo storitev potisne e-pošte. Nokia bo v prihodnje rešitve za podjetja ponujala kot kombinacijo naprav in aplikacij, ki bodo imele programske rešitve vodilih podjetij v panogi, kot so Microsoft, IBM, Cisco in drugi. Porast števila nezaželenih oglasov Nezaželena oglasna sporočila (adware) so se v tretjem četrtletju povečala bolj kot katerakoli druga vrsta škodljivih programskih kod. Novo poročilo podjetja Panda kaže, da predstavljajo 31,05 odstotka vseh škodljivih kod v tretjem četrtletju. Glavni razlog temu je pojav lažnih protivirusnih programov, ki prevarajo uporabnika in okužijo njegov računalnik. Lažni protivirusni programi ob zagonu navidezno izvedejo pregledovanje računalnika in»odkrijejo«celo serijo okužb, ki so v resnici neobstoječe. Lažna aplikacija zahteva od uporabnika, da preko interneta kupi protivirusni program za dezinfekcijo računalnika tako pa plačajo za odstranjevanje virusa, ki ga v resnici sploh ni. Uspešno izstreljen satelit Astra 1M Družba SES Astra je svoji floti 15 satelitov za TV in internetne storitve v Evropi dodala še novi satelit Astra 1M. Satelit so izstrelili v orbito s pomočjo nosilne rakete Proton Breeze M iz vesoljskega centra Baikonur v Kazahstanu. Satelit je sedaj umeščen v primarno orbitalno pozicijo 19,2 stopinje vzhodno, za komercialno uporabo pa bo na voljo v januarju 2009, po zaključku obširnih testiranj v orbiti. Satelit ASTRA 1M bo zagotavljal DTH storitve (Direct to Home), vključno s TV storitvami visoke ločljivosti (HDTV) na območju celinske Evrope.»S programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 odgovarjamo na potrebe srednje velikih podjetij in podpiramo naložbe partnerjev,«je med nagovorom na otvoritvi konference Convergence 2008 poudaril Kirill Tatarinov, podpredsednik oddelka poslovnih rešitev v Microsoftu. Microsoft je v Københavnu na dvodnevni konferenci Convergence 2008 predstavil programsko opremo Microsoft Dynamics NAV Ta ponuja nove možnosti za povečano uporabo rešitev načrtovanja virov podjetja ter izboljšuje storilnost posameznika in organizacije s poosebljenim centrom vlog, visoko razvitimi zmožnostmi poslovnega obveščanja in spletnimi storitvami.»naši uporabniki in partnerji se srečujejo s težkimi vprašanji,«je v otvoritvenem nagovoru povedal Kirill Tatarinov, podpredsednik oddelka poslovnih rešitev v Microsoftu.»Uporabniki želijo poenostaviti poslovanje in poiskati bolj učinkovite načine uporabe virov. Partnerji pa hkrati iščejo priložnosti pri ustvarjanju in vzdrževanju vertikalnih rešitev.«odgovor na potrebe srednjih podjetij»s programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 odgovarjamo na potrebe srednje velikih podjetij in podpiramo naložbe partnerjev,«je poudaril Tatarinov.»Z zagotavljanjem uporabnikom prijaznih poslovno informacijskih sistemov, ki temeljijo na uporabniških vlogah, lahko obe skupini povečata storilnost in učinkovitost pri svojem vplivu na poslovanje.«opredelitev Kaj je Microsoft Dynamics Microsoft Dynamics je vrsta integriranih prilagodljivih rešitev za vodenje poslovanja, na podlagi katerih lahko zaposleni bolj samozavestno sprejemajo pomembne poslovne odločitve. Programsko orodje dela podobno kot druga Microsoftova programska oprema ter zmanjša tveganje, ki navadno spremlja uvedbo novih rešitev. Rešitve avtomatizirajo in racionalizirajo procese, povezane s financami, odnose s strankami in dobavno verigo ter s tem pomembno prispevajo k uspešnosti poslovanja. Izdelki so namenjeni številnim funkcijam: analitiki, upravljanju odnosov s strankami (CRM), distribuciji, e-trgovini, upravljanju storitev na terenu, upravljanju financ, upravljanju človeških virov (HRM), proizvodnji, portalom, upravljanju projektov in računovodstvu, maloprodaji ter nenazadnje upravljanju dobavnih verig (SCM). Oprema Microsoft Dynamics združuje informacije iz vseh delov podjetja in tako omogoča sprejemanje bolj donosnih odločitev. Rešitve so na voljo prek svetovnega omrežja partnerjev, ki ponuja lokalne, prilagojene storitve od načrtovanja in uvajanja do prilagajanja in stalne podpore ter izobraževanja. Napredne zmožnosti nove opreme Nova programska oprema ponuja številne možnosti za povečanje razširjenosti poslovno informacijskih sistemov in izboljšanje storilnosti posameznikov in podjetij. Med njimi so prilagojeni centri z vlogami, ki zaposlenim na enem mestu zagotavljajo orodja, obvestila in možnosti za povečanje učinkovitosti. Napredne možnosti poslovnega obveščanja temeljijo na posebni ravni podatkovne zbirke SQL Server, ki je vključena v novo programsko opremo. Microsoft Dynamics NAV 2009 zaposlenim omogoča poglobljen vpogled v podatke, prepoznavanje gibanj in nadzor poslovanja, vključeno pa je tudi preverjanje uspešnosti pri doseganju ciljev, ki jih določajo glavni kazalci uspešnosti. Spletne storitve.net partnerjem in uporabnikom omogočajo integracijo podatkov in poslovne logike med programsko opremo Microsoft Dynamics NAV 2009 in drugimi aplikacijami. Zaveza k zagotavljanju inovacij Na konferenci so predstavili tudi pobude, ki bodo podjetjem omogočile doseganje dodane vrednosti s pomočjo rešitev Microsoft Dynamics. Med njimi so integracijski gradniki za strežnik Windows Essential Business Server 2008, ki krajšajo čas namestitve in upravljanja IT, ter pospeševalnik elektronskih storitev za programsko opremo Microsoft Dynamics CRM 4.0, ki omogoča podjetjem vpeljavo samopostrežnih storitev za stranke. Poslovno mreženje znotraj skupnosti Microsoft Dynamics pa omogoča uporabnikom in partnerjem medsebojno povezovanje in sodelovanje ter izmenjavo najboljših praks.

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija 475 milijonov 80 % Povprečna stopnja nedoslednosti matičnih podatkov o izdelkih med partnerji. Pričakovani manko trgovcev in dobaviteljev zaradi slabe kakovosti podatkov v prihodnjih petih 235 milijonov

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Matjaž Pušnik - PRIS, CISA, CRISC KPMG Agenda Poslovni vidik Kibernetska varnost Zakonodaja Zaključek 1 Poslovni vidik Ali imate vodjo, ki je zadolžen za varovanje informacij?

More information

Poraba za IKT lani za slaba dva odstotka manjša OGLASNA PRILOGA

Poraba za IKT lani za slaba dva odstotka manjša OGLASNA PRILOGA »Razvijali smo kompetence, ki lahko povečajo konkurenčno prednost,«je povedala Živa Gorup Reichmann, vsebinska vodja Kompetenčnega centra za uvajanje najboljših praks v razvojne procese na področju informacijskih

More information

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d.

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d. Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d., Novo mesto Razvoj poslovne analitike v Krki Matej Kocbek Vodja oddelka za BI Krka

More information

Znanje šteje, ne velikost

Znanje šteje, ne velikost fi_070_21_iktns 4/10/06 16:37 Page 1 PONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 ŠT. 5 PRILOGA NS TOREK, 11. 4. 2006 ŠT. 70 o g l a s n a p r i l o g a www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Celovite programske rešitve in MySAP ERP Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Vsebina 1 Uvod 2 Sistem SAP 3 SAP rešitve 4 Vpeljava

More information

Microsoft je na svojo stojnico povabil tudi slovenske partnerje

Microsoft je na svojo stojnico povabil tudi slovenske partnerje fi_046_21_niit 07.03.2005 16:03 Page 1 PONEDELJEK, 14. FEBRUAR 2005 ŠT. 30 PRILOGA NS TOREK, 8. 3. 2005 ŠT. 46 oglasna priloga www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net

More information

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 VIZIJA 2020 Postati vodilni regijski igralec na področju energetike ter eden najpomembnejših ponudnikov pametnih rešitev za dom, mobilnost in poslovanje. Za uresničevanje

More information

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA

OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OUTSOURCING V LOGISTIKI NA PRIMERU INDIJSKEGA GOSPODARSTVA Ime in priimek: Mojca Krajnčič Naslov: Prešernova 19, Slov. Bistrica Številka

More information

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN tematska priloga mediaplanet marec 22 naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci. crm Nadzorujte svoje stranke in povečajte

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007

More information

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Nina Obid Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem,

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO Teo Pirc Maribor, 2013 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR IKT V HOTELIRSTVU - PRENOVA INFORMACIJSKE

More information

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Ljubljana, julij 2005 MATEVŽ MAZIJ IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija

More information

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dalibor Cvijetinović Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim oglasna priloga Pavle Jazbec, direktor prodaje v podjetju UnistarPRO: S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotrebne vire, ki bi jih lahko namenil razvoju novih

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka

More information

Prof. dr. Miroslav Rebernik

Prof. dr. Miroslav Rebernik GEM Slovenija 2015 Podjetništvo med priložnostjo in nujnostjo Prof. dr. Miroslav Rebernik Avtorji raziskave: prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja) prof. dr. Polona Tominc dr. Katja Crnogaj izr. prof. dr.

More information

Strateško tveganje kot osrednje tveganje bank. Strategic Risk as Main Banks' Risk

Strateško tveganje kot osrednje tveganje bank. Strategic Risk as Main Banks' Risk Strateško tveganje kot osrednje tveganje bank Strategic Risk as Main Banks' Risk Mag. Matej Drašček, vodja službe notranje revizije v Hranilnica LON, d.d. elektronski naslov: matej.drascek@lon.si Povzetek

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 30.3.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 18/2014 (razrešnica za leto 2014): Sistem vrednotenja in sistem

More information

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU Ljubljana, september 2010 ANA ANDJIEVA IZJAVA Študentka Ana Andjieva izjavljam, da sem

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION 8. ULI 8 ULY Št. / No 184 19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION Št. / No 21 POSLOVNE TENDENCE V GRADBENIŠTVU, SLOVENIA, UNI BUSINESS TENDENCY IN CONSTRUCTION, SLOVENIA, UNE Kazalec zaupanja v gradbeništvu je bil

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE IN UVEDBA ANALITIČNIH TEHNOLOGIJ

More information

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost

More information

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI Ljubljana, december 2005 MOJCA MIKLAVČIČ IZJAVA Študentka

More information

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION

19 GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION 27. EPTEMBER 27 EPTEMBER Št. / No 26 19 GRADBENIŠTVO CONTRUCTION Št. / No 27 POLOVNE TENDENCE V GRADBENIŠTVU, LOVENIJA, EPTEMBER BUINE TENDENCY IN CONTRUCTION, LOVENIA, EPTEMBER Vrednost kazalca zaupanja

More information

Rešitve s področja poslovne informatike

Rešitve s področja poslovne informatike Rešitve s področja poslovne informatike Prednosti vpeljave novega poslovno informacijskega sistema Celovitost rešitev, ki jih zagotavljamo v obsegu blagovne znamke Business-Line uporabnikom zagotavljajo:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IZBRANE STRATEGIJE RASTI PODJETJA TEHNOCHEM Ljubljana, december 2009 ANŽE KANCILJA IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Doktorska disertacija ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO Mentor: prof. ddr. Milan Pagon Kandidat: mag.

More information

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA Aleš Stare Poslovne potrebe in IT zmogljivosti Različni poslovni procesi Različni podatki Različne mobilne naprave Različni tipi dostopov Hitra odzivnost Visoka razpoložljivost

More information

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE LIK-STOLIK d.o.o. V LETU 2001 Ljubljana, november 2002 DARKO KOPITAR KAZALO UVOD...... 1 1. PREDSTAVITEV PODJETJA... 2

More information

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o.

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. Kandidatka: Sonja Brezovnik Študentka rednega študija Program: univerzitetni Številka

More information

Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski

More information

Poslovna inteligenca - Urnik predavanja

Poslovna inteligenca - Urnik predavanja - Urnik predavanja 10:30-12:00 Strateški pomen poslovne inteligence za podporo odločanju Rešitve s področja poslovne inteligence pomagajo spreminjati nepregledne količine podatkov v koristne, časovno ažurne

More information

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA INFORMATIKE V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, december 2006 PRIMOŽ VREČEK 1 IZJAVA Študent Primož Vreček izjavljam, da sem

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik

Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik Univerza v Ljubljani 2012 ANNUAL WORK PLAN ABSTRACT SEPTEMBER 2012 RECTOR: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik INDEX 1 UL MISSION AND VISION... 3 2 UL 2012 Action plan... 5 3 UL 2012 GOALS... 8 3.1 Strengthen

More information

Poslovanje brez papirja

Poslovanje brez papirja Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski

More information

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV

VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV URAVNOTEŽENEGA MERJENJA USPEŠNOSTI IN NAGRAJEVANJA NA RAVNI PODJETJA IN NA RAVNI POSAMEZNIH GRADBENIH PROJEKTOV Ljubljana, november

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG GLOBALIZACIJA IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA JUG Mentor: doc.

More information

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaž Kosmač Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.

More information

UPRAVLJANJE S TVEGANJI

UPRAVLJANJE S TVEGANJI UPRAVLJANJE S TVEGANJI dr. Nadja Zorko Finančna direktorica v skupini Eti, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, sodna izvedenka za ekonomijo-ocenjevanje vrednosti podjetij, 1 Kazalo: KAJ SO? VLOGA

More information

UPORABA RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ZA INFORMATIZACIJO POSLOVANJA SPLETNE TRGOVINE

UPORABA RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ZA INFORMATIZACIJO POSLOVANJA SPLETNE TRGOVINE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ZA INFORMATIZACIJO POSLOVANJA SPLETNE TRGOVINE Ljubljana, junij 2015 KOTNIK MITJA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o.

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU. (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV KOT ORODJE ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE V STORITVENEM PODJETJU (PRIMER PODJETJA GOST d.o.o. VELENJE)

More information

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA PROIZVODNEGA PODJETJA Ljubljana, maj 2004 Edvard Dolenc Izjava Študent Edvard Dolenc izjavljam, da sem avtor

More information

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DARKO BUTINA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S PODROČJA RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI Ljubljana, september

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV V NABAVI IN LOGISTIKI NA PRIMERU SREDNJE VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA (An Electronic Data Interchange:

More information

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON

URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA UVAJANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V PODJETJU VALKARTON Ljubljana, april 2006 Mojca Bizjak IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PREVZETO DRUŽBO V TUJINI PRIMER HIDRIA GIF

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO UVEDBE STANDARDA ISO Ljubljana,

More information

PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI

PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI Michail Skaliotis 1, Eurostat POVZETEK Potrebo po boljšem merjenju napredka v družbi jasno določajo sporočilo Komisije»BDP in več«, priporočila

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NOVI POSLOVNI MODELI V GLASBENI INDUSTRIJI Ljubljana, februar 2008 DRAGAN STEVANOVIĆ IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 7.1.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 17/2014 (razrešnica za leto 2013): Ali lahko pobuda za centre odličnosti

More information

Aktualna vprašanja pravne ureditve delavskih predstavnikov v organih upravljanja

Aktualna vprašanja pravne ureditve delavskih predstavnikov v organih upravljanja dr. Valentina Franca Aktualna vprašanja pravne ureditve delavskih predstavnikov v organih upravljanja Delavski predstavniki v organih upravljanja so pomemben del sistema delavske participacije, kar velja

More information

POVEŽITE SE Z NAMI VAŠ PONUDNIK CELOVITIH IT REŠITEV

POVEŽITE SE Z NAMI VAŠ PONUDNIK CELOVITIH IT REŠITEV POVEŽITE SE Z NAMI VAŠ PONUDNIK CELOVITIH IT REŠITEV Mega M je operater mobilne in IP telefonije, ponudnik širokopasovnih storitev in naprednih rešitev računalništva v oblaku. Pod blagovno znamko MegaTel

More information

ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO

ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO Katja Kermelj Ribnikar kkermeljribnikar@gmail.com Na internetno zaupanje vplivajo številni dejavniki, saj pripravljenost za nakup preko spleta ali sprejemanja spletnega bančništva

More information

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Mentorica: doc. dr. Andreja Pucihar Kandidat: Milan Radaković Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem

More information

LETNO POROČILO DRUŽBE BIG BANG, D. O. O., ZA LETO 2015

LETNO POROČILO DRUŽBE BIG BANG, D. O. O., ZA LETO 2015 LETNO POROČILO DRUŽBE BIG BANG, D. O. O., ZA LETO 2015 VSEBINA UVOD 3 1. POROČILO DIREKTORJA 4 2. PREDSTAVITEV VODSTVA 5 3. KLJUČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 6 4. PREGLED POMEMBNEJŠIH DOGODKOV V LETU 2015 8

More information

EU Cohesion policy - introduction. Luka Juvančič. University of Ljubljana, Biotechnical faculty

EU Cohesion policy - introduction. Luka Juvančič. University of Ljubljana, Biotechnical faculty SWG RRD Seminar: Accession to European Union in the Field of Agricultural and Rural Policies Mokra gora, June 7-10, 2010 EU Cohesion policy - introduction Luka Juvančič University of Ljubljana, Biotechnical

More information

-1G opredeli, ali želi izdajanje in hrambo e-računov dokumentirati

-1G opredeli, ali želi izdajanje in hrambo e-računov dokumentirati Tablica za ljubitelje narave Ameriško podjetje Squigle zbira zagonski kapital za začetek proizvodnje tablice Earl, ki bo namenjena aktivnemu preživljanju časa v naravi. Imela bo 15,2-centimetrski (šestpalčni)

More information

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Microsoft Visual Studio Team System 2008 Team Foundation Server Primer strankine rešitve Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Povzetek Država: Slovenija Dejavnost:

More information

3 Information on Taxation Agency / VAT no. of the claimant in the country of establishment or residence

3 Information on Taxation Agency / VAT no. of the claimant in the country of establishment or residence Indicate your tax number. Confirmation of receipt VAT REFUND CLAIM FOR A TAXABLE PERSON WITH NO BUSINESS ESTABLISHED IN SLOVENIA (read instructions before completing the form) 1 Company name and surname

More information

ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ

ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA VPLIVA POTOVANJ PODJETNIKOV NA IZVOZNO NARAVNANOST MIKRO PODJETIJ Ljubljana, april 2016 BORUT BRULC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA UVEDBE IN UPORABE ANALITIČNEGA ORODJA V SKB BANKI Ljubljana, september

More information

SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV

SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O SINERGIJE MED FINANČNIMA INSTRUMENTOMA FAKTORING IN ZAVAROVANJE TERJATEV Ljubljana, maj 2003 UROŠ KLOPČIČ IZJAVA Študent Uroš Klopčič

More information

ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU

ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Študent: Janez Miklavčič Naslov: Planina 164, 6232 Planina Št. Indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE Ljubljana, november 2006 MATIC GREBENC IZJAVA Študent Matic GREBENC izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information