Uvajanje odprto kodne programske opreme v podjetje ABC (Mikro in srednje malo veliko podjetje)

Transcription

1 FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE NOVO MESTO Uvajanje odprto kodne programske opreme v podjetje ABC (Mikro in srednje malo veliko podjetje) Avtor: Daniel Kovačevič Rudolf Vp. Št Mentor: dr. Matej Mertik Nosilec predmeta PIT: dr. Peter Šuhel Predmet: PIT POVZETEK Uvajanje odprto kodne programske opreme za vodenje podjetja ABC zahteva celotni čas uvedbe tehnične namestitve 6 dni. Stroški, ki nastanejo pri tej realizaciji so 4800 EUR. Za izvedbo projekta je sestavljen tim s tremi člani: Analitik, Tehnik in Vodja projekta. Problemi s katerimi se projekt sooča sta tako časovni in stroškovni (CPI indeks in SPI indeks). Indeksa sta namreč pokazala negativno stran, oba sta manjša od 1. Zato se je problemu predlagala rešitev povečanje števila ekipe predvsem tehnikov, namreč ugotovljeno je, da ima tehnik največ dela, zato tudi posledično nastanejo večji stroški pri posamezni aktivnosti. Točka preloma pa kaţe, da bi se nam vrednost vloţenega denarja povrnila v 18 mesecih poslovanja.

2 KAZALO 1 FAZA SPECIFIKACIJE ZAHTEV PROJEKTA IN OPREDELITVE DELA Specifikacija zahtev izdelka/storitve projekta (Uvod) Opredelitev dela SOW Postavke SOW Opis variant različic za vaš izdelek z oceno pribliţkov Analiza izbire kompromisov - variant Projektna listina FAZA PODROBNA STRUKTURIRANA DELITEV DELA WBS Analiza izvedljivosti Mreţna analiza PERT in kritična pot Kritična pot Gantogram FAZA ANALIZA TVEGANJ, PLANIRANJE TVEGANJA, PLAN ZA IZOGIBO TVEGANJ Plan vodenja tveganja TERMINSKI IN STROŠKOVNI PLAN ANALIZA S PRISLUŢENO VREDNOSTJO Točka preloma PRILOGE Kazalo tabel Tabela 1: Pomembnost vrednotenja različnih alternativ za odprto kodno programsko opremo Tabela 2: TradeOff Point Sistem atributov kakovosti odprtokodne programske opreme... 5 Tabela : Tabela prednosti in slabosti... 5 Tabela 4: Podrobna strukturirana delitev dela WBS... 7 Tabela 5: Prikaz zaporedja izvajanja nalog in njihovo trajanje Tabela 6: Tabela tveganj Tabela 7: Stroškovni plan po aktivnostih... 1 Tabela 8: Stroškovni plan po resursih... 1 Kazalo slik Slika 1: Mreţna analiza PERT Slika 2: Točka preloma Kazalo prilog Priloga 1: Razlaga kakovostnih atributov Priloga 2: Pravni pogoji sklenitve pogodbe s zunanjim izvajalcev Priloga : PERT diagram Priloga 4: Kritična pot PERT diagrama... 20

3 Priloga 5: Gantogram Priloga 6: Seznam odprto kodne programske opreme namenjene vodenju MSP Priloga 7: SIDx Priloga 8: OpenProj... 24

4 1 FAZA SPECIFIKACIJE ZAHTEV PROJEKTA IN OPREDELITVE DELA 1.1 Specifikacija zahtev izdelka/storitve projekta (Uvod) Vodenje majhnih in srednje velikih podjetij v sodobni druţbi se večinoma upravlja s pomočjo različnih informacijsko komunikacijskih orodij. Predvsem računalniške opreme. Bistveno funkcionalnost in pomen vodenju podjetij s pomočjo teh tehnoloških orodij pa daje programska oprema. Na trgu imamo na voljo dve vrsti programskih oprem za vodenje podjetij in sicer komercialno (licenčno) ter odprto kodno (brezplačno). Podjetja, ki spadajo v kategorijo MSP opredeljujemo na podlagi priporočila Evropske komisije. Evropska komisija je izdala priporočilo 200/61/ES z dne 6. maja 200, pri čemer v svoji vsebini uredbe opredeljuje mikro, majhno in srednje veliko podjetje (UL. L 124, , str. 6). V 2. členu uredbe se opredeljuje mikro, majhno in srednje veliko podjetje če: 1. Kategorijo MSP sestavljajo manj kot 250 zaposlenih, ki letno bilančno vsoto ne presega v vrednosti 4 milijonov EUR. 2. Kategorijo MSP za majhno podjetje sestavljajo manj kakor 50 zaposlenih in letni promet ali bilančna vsota ne presega 10 milijonov EUR.. Kategorija MSP za mikro podjetje opredeljuje, manj kakor 10 zaposlenih in letni promet ali bilančna vsota na presega 2 milijona EUR. Naročnik: Majhno podjetje ABC d.o.o., ki se ukvarja s prodajo artiklov X. V podjetju je zaposlenih 4. Od tega jih 27 uporablja računalnik. Prva zahteva s strani naročnika je: (čas) namestitev in implementacija odprto kodne programske opreme za vodenje podjetja ABC ne traja več kot 2 meseca. Druga zahteva s strani naročnika: (stroški) stroški namestitve ne smejo vključevati stroške programske opreme. Stroški delavcev v projektu pa ne smejo presegati v času realizacije projekta vrednosti 2000 EUR. Tretja zahteva s strani naročnika: (funkcionalnost) nova odprto kodna programska oprema mora imeti za rezultat poslovanja enako funkcionalnost kot licenčna programska oprema: natančnost, nepokvarljivost (program nima pogostih izpadov). 1.2 Opredelitev dela SOW Postavke SOW 1. Področje: a. Naslov projekta: Uvedba odprtokodnih programov za vodenje majhnih in srednje velikih podjetij. 2. Ozadje: a. Namen projekta je minimizirati stroške programske opreme za vodenje malih in srednje velikih podjetij, hkrati pa ohraniti enako funkcionalnost, ki jo zagotavljajo licenčni programi.. Uporabniški dokumenti: a. Specifikacije: Poslovni računalnik z licenčnim operacijskim sistemom Microsoft Windows XP (SP), Vista, 7; ali operacijski sistem Linux. Dostop 1

5 do interneta. Ostala strojna oprema notranje enote: trdi disk (min. 10 GB), RAM (min. 1 GB), procesor (min. 1,6 GHz); zunanje enote: tipkovnica, računalniška miška, monitor, tiskalnik, optični čitalnik (odvisno od dejavnosti). Programska oprema: programska oprema je odprtokodna, pomeni, da jo po potrebni lahko sami dopolnimo, glede naše dejavnosti, ter je brezplačna, kar minimizira stroške poslovanja. Programska oprema mora omogočiti: za računovodstvo: knjiţiti konte, prikazati mora računovodski poslovni izid, prikazati bilanco stanja, shranjevati dokumente (fakture, račune, poslovne izide, bilanco stanja, obračuni plač, itd.) za minimalno dobo 5 let. za proizvodnjo oziroma skladišče: shranjevati in urejati zalogo materiala in opreme. za kader: shranjevati podatke o zaposlenih (bolniški dopusti, izredni dopusti, itd.), omogočati mora poizvedbe (kateri delavec je najdlje zaposlen, itd.). za infrastrukturo poslovanja v elektronski obliki (e-poslovanje): B2B (business to business), B2C (business to costomer) in B2G (business to government (DURS, AJPES, ZPIZ, velja za Slovenijo)). za nabavo: omogočiti mora pregled nad nabavljenimi izdelki, katere mora podjetje še nabaviti, kdo so dobavitelji, dobavni roki, plačilni roki. za tajništvo/administracijo: omogočiti mora pregled prejetih in poslanih dokumentov (reklamacije, ponudbe, vprašanja itd.), pregledovati in urejati urnike zaposlenih, vodenje evidence, vodenje potnih nalogov (izdaja, sprejem). b. Standardi: V poslovanju podjetij s pomočjo računalniške opreme je potrebno upoštevati določene standarde. Temeljni standard, ki se ga morajo pri računalniškem poslovanju drţati je ISO (ter nadaljnji od tega standarda: ISO itd.). Gre za druţino mednarodnih standardov za upravljanje informacijske varnosti (znani tudi pod imenom ISMS Family of Standards ali ISO27k). Pomembni standardi: ISO 27001: specifikacija Information Security Management System-a ISO 27002: kodeks prakse, predhodno znan kot ISO in BS 7799 ISO 27005: upravljanje tveganja ISMS ISO 27006: digitalni certifikati in registracija c. Industrijski/organizacijski dokumenti: Programska oprema (odprtokodna za vodenje majhnih in srednje velikih podjetij) mora omogočiti organizacijskim dokumentom (saj so ti vzorec integralnih delov sistema in strukture v organizaciji), urejanje (vnašanje/brisanje/oblikovanje), shranjevanje, prikazovanje sledečih dokumentov: organizacijska letna poročila, poročila o finančnem stanju organizacije, poročila o marketinški strategiji, formalne ustanovne listine in pravni dokumenti, strategije upravljanja človeških virov, direktive o usposabljanju delavca, upravljanju kariere, mobilnosti, na delu in premestitvi, formalni memorandumi med oddelki ali skupinami, 2

6 neformalnimi dopisi med osebjem. d. Drugi dokumenti: omogočiti mora shranjevanje, prikazovanje, urejanje ostalih dokumentov. 4. Zahteve: a. Splošno: Programska oprema mora biti funkcionalna, enostavna za uporabo, mora biti vsaj v enem od svetovno govorečih jezikov (obvezno v Angleščini). b. Detajlirane projektne zahteve: Razvoj izobraţevanja: Organizirano bo enkratno izobraţevanje zaposlenih v obsegu 4 ur, (ali eventualno še dodatne 4 ure, če bi bile potrebne), za vsak oddelek posebej. Dostava in instalacija: Odprtokodna programska oprema je na voljo oziroma dostopna na internetu, kjer so tudi navodila za namestitev. Pregled izvedbe: Po namestitvi, pregledati ali vsi programi delujejo testiranje, na vse računalnikih v organizaciji. c. Vodenje programa: Nastali stroški: Programska oprema 0 EUR, uvedba v IS organizacije 0 EUR, testiranje 0 EUR (samostojno delo organizacija testira sama, po navodilih). Nastali stroški pri izobraţevanju: urna postavka našega zaposlenega, (čas, ki je potreben za izobraţevanje) d. Programiranje elektronske baze: V navodilih opredeljena kako se naredi podatkovna baza baza je odvisna od vrste dejavnosti poslovanja podjetja. 5. Kriteriji prevzema: a. Splošna navodila za podjetnika, kako si namesti programsko opremo, s katero bo vodil svoje podjetje. b. Splošna navodila za uporabo - informacijski center (telefonski klic) za informacije, po izobraţevanju za dodatna vprašanja Opis variant različic za vaš izdelek z oceno pribliţkov Tehnične alternative in ocenjevalni parametri odprto kodne programske opreme za vodenje podjetij zahteve naročnika zavzemajo: Tabela 1: Pomembnost vrednotenja različnih alternativ za odprto kodno programsko opremo - Pomembnost druge vrste - Pomembnost tretje vrste - Pomembnost četrte vrste Uspešnost sistema: Odprto kodna programska oprema za vodenje ABC mora zagotavljati normalno (poslovanje brez prekinjanja) delovanje ter upravljati profesionalno z informacijami, ki jih podjetje potrebuje za poslovanje Obseg moţne rasti: Odprto kodno programsko opremo za vodenje ABC mora imeti moţnost nadgradnje za potrebe poslovanja podjetij Natančnost: tovrstna odprto kodna programska oprema je alternativa licenčni programski opremi in natančna pri svoji funkcionalnosti Ocena ţivljenjske dobe: programske opreme mora biti zagotovljena v minimalni dobi delovanja 5 let Stroški delovanja in podpore: stroški na mesec za delovanje odprto kodne programske opreme morajo znašati 0 EUR Testni in stroški ocenjevanja: stroški testiranja programske opreme pri implementaciji v organizacijo ne smejo presegati 400

7 - Pomembnost pete vrste (operirati mora z veliko koristnih funkcij) Stroški izvedbe: stroški, ki nastanejo med izvedbo so le stroški, inicializatorjev projekta, torej tisti ki nameščajo OKPO 1 Podpora: OKPO mora biti podprta z vsemi operacijskimi sistemi, uporabna ter razlagana na večini računalniških forumov, ki so kot podpora pri uporabi tovrstne programske opreme Hitrost: izvajanje funkcij OKPO za vodenje ABC mora biti hitro, ne odvisno od procesorske moči računalnika s katerimi upravlja podjetje Zanesljivost in vzdrţevanje: sto odstotna zanesljivost OKPO ni zagotovljena (programska oprema ima občasne izpade ne deluje pravilno, vendar ni kritična napaka); Vzdrţevanje: OKPO mora imeti moţnost, da lahko podjetje samostojno vzdrţuje oziroma vzdrţevanje mora biti podkrepljeno s strani avtorjev (posodobitve) Dosegljivost: OKPO mora biti brezplačna in dosegljiva preko interneta Varnost: varnost OKPO glede na posamezne poslovne enote mora zagotavljati ne-iztekljivost informacij, mora jih shraniti v primeru prekinitve poslovanja (primer izpad električne energije, preselitev oddelkov, itd.) EUR 1. Analiza izbire kompromisov - variant Pred analizo izbire kompromisov variant je dobro raziskati analizo TradeOff Point za odprto kodno programsko opremo. Namreč lastnost TradeOff Point analize je ugotoviti vpliv enega atributa na druge. V bistvu spreminjanje kakovosti enega atributa pogosto prisili spremembo kakovosti drugim atributom (bodisi pozitivno ali negativno). To je pomembno zato, ker poznavanje prioritetnih kakovostnih lastnosti atributov sistema (angl. The Prioritized System Quality Attributes) in njihovih TradeOff Point pomaga pri postopku odločanja v načrtovanju dejavnosti. 1 OKPO: Odprto kodna programska oprema 4

8 Prilagodljivost Fleksibilnost Interoperabilnost Vzdrţevanje Zanesljivost Ponovnost Podpora Izvršljivost Varnost Razširljivost Preizkušenost Uporabnost Tabela 2: TradeOff Point Sistem atributov kakovosti odprtokodne programske opreme Atributi kakovosti odprto kodne programske opreme za vodenje ABC podjetja Prilagodljivost + + Fleksibilnost + + Interoperabilnost + - Vzdrţevanje Zanesljivost Ponovnost + + Podpora Izvršljivost + + Varnost Razširljivost Preizkušenost Uporabnost + - (+) Pozitiven vpliv atributa na drug atribut (-) Negativen vpliv atributa na drug atribut Razlaga kakovostnih atributov v prilogi (Priloga 1) Ugotovitev: Najboljši pozitivni vpliv kakovosti atributov odprto kodne programske opreme je Fleksibilnost, ker ta atribut pozitivno vpliva na interoperabilnost (namreč modifikacija odprto kodne programske rešitve v okolje podjetja omogoča, da informacije ustvarjene s to programsko opremo delujejo tudi v drugih sistemih večina outputa OKPO je v formatu txt, ali html, kar je najbolj pogosta oblika formata, ki jih računalnik zna brati), prav tako modificirana OKPO omogoča, da se enostavno vzdrţuje in popravlja, uporablja v več kot le enem računalniku, hitro daje rezultate (izvršljivost) in ohranja sistem takšen kot je, če se poveča njegova zahteva glede funkcionalnosti, ter omogoča v nekem okolju, da se testira njeno delovanje. Torej odprto kodna programska oprema pozitivno vpliva na atribute med svojo prirejenostjo za uporabo v aplikacijah ali okolju. S tega domnevamo, da je uporabnost odprto kodne programske opreme za vodenje ABC primerna. Pri realizaciji projekta smo se ustavili pri tehničnem delu na t. i. dvom med tem, ali bi res vpeljali odprto kodno programsko opremo, ali licenčno programsko opremo. Vsekakor ker je licenčna plačljiva nadaljujemo z odprto kodno, saj je brezplačna ter z analizo TradeOff Point smo ugotovili, da je prav tako funkcionalna. Drugi problem na katerega smo naleteli je ali sami namestimo programsko opremo ali pa najamemo zunanje izvajalce. Pri čemer, če sami namestimo programsko opremo imamo le stroške zaposlenih (pribliţno 6 dni = 288 * 1 EUR / uro = 744 EUR), ali pa najeti zunanjega izvajalca pri čemer so stroški pribliţno 000 EUR ( Tabela : Tabela prednosti in slabosti Prednosti Slabosti Notranji izvajalec Poznavanje poslovanja Veliki stroški, trpi prvotno 5

9 Zunanji izvajalec podjetja in organiziranost; Poznavanje potreb podjetij. Zmerna hitrost. Hitrejša izvedba, Cenejši stroški. delo delavca. Slabo poznavanje zahtev in potreb podjetja ter okolja Odločitev izbire bomo naredili s pomočjo SIDx programa in DEX metodo. (Rezultati SIDx-a priloţeni v prilogi). Alternative, ki smo izbrali so: Čas izvedbe, Stroški, Učinkovitost izvedbe. Ugotovitve: Za zelo tesen rezultat je boljša izbira Notranje podjetje, predvsem zaradi tega, ker bi bila izvedba bolj učinkovita. Stroški sicer prednjačijo pri zunanjih izvajalcih ker je njihova izvedba cenejša, vendar učinkovitost slabša (namreč ne poznajo dobro poslovnega okolja podjetja). 1.4 Projektna listina 1. Namen: Projekt uvedbe odprto kodne programske opreme za vodenje podjetja je optimizacija stroškov pri poslovanju. Torej zmanjšanje stroška (zaradi plačevanja licence) in dobra učinkovitost, funkcionalnost ter uporabnost te opreme. 2. Osnovanje projekta: Poslovni namen projekta je vodenje in izvajanje vseh poslovnih prvin podjetja ABC s pomočjo orodij odprto kodne programske opreme.. Projektni vodja: a. Ime in Priimek: Oseba C (priloga OpenProj) b. Obseg: Obremenjenost 50 % glede na celoten čas izvedbe projekta pomemben pri sprejemanju odločitev in podpisovanju pogodb. c. Omejitve: Podjetje ABC ne sme s projektom preseči vrednost vpeljave odprto kodne programske opreme v višini 500 EUR. S podatki o podjetju in poslovanju se ne sme ravnati robustno in ne odgovorno. Podatki morajo ostatni znotraj podjetja ABC. d. Pristojnosti: i. Lahko se zahteva od vseh zaposlenih v podjetju ABC, da participacijo pri implementaciji. ii. Vodja lahko zaprosi od direktorja za izredno finančno pomoč v višini 1000 EUR, če naleti na dodatne stroške, le če so ti v sklopu realizacije projekta. 4. Osnovanje projektnega tima (določitev nivoja pomembnosti tima v hierarhiji podjetja): a. Vodja projekta (najvišji nivo) i. Analitik (analizira zahteve podjetij in razišče potrebno programsko opremo). ii. Tehnik (namešča programsko opremo, testira delovanje in pregleduje varnost programske opreme). iii. Učitelj (sestavi priročnik in izobraţuje zaposlene o delanju s programsko opremo). 1. Asistent (podrejen učitelju) 5. Nadrejeni, ki jim mora projektni vodja poročati: Poslovodja podjetja ABC, ker poleg direktorja podjetja najbolje pozna organiziranost podjetja. 6. Struktura in organizacija projekta: a. Struktura struktura: 6

10 i. Ogled poslovnega okolja podjetja ABC. ii. Pregled obstoječe računalniške in komunikacijske opreme. iii. Pregled zahtev za programsko opremo. iv. Nameščanje in testiranje programske opreme. v. Izobraţevanje. b. Organizacija projekta: i. Pričetek (tehnični del): ob 8:00 ii. Lokacija pričetka: poslovni prostor podjetja ABC iii. Zaključek z nameščanjem (tehnični del): ob 15:00 iv. Vrstni red izvajanja nalog: 1. Pregled zahtev poslovnih prvin za vrsto odprto kodno programsko opremo. 2. Pregled tehničnih zmogljivosti obstoječe primarne opreme (računalnik, itd.). Nameščanje programske opreme. 4. Testiranje. 5. Pregled in namestitev varnosti programske opreme. 7. Posebne zahteve poročanja: Po končani implementaciji odprto kodne programske opreme v podjetje ABC, vodja projektne skupine sestavi poročilo direktorju podjetja ABC. 8. Dodatek: Pravni pogoji v primeru sklenitve pogodbe za izvedbo projekta z zunanjim izvajalcev. Pri čemer veljajo vse navedene postavke razen. Člena točke»d«. II odstavek (zunanji izvajalec nima pravice do zahtevka izredne finančne pomoči) ter 4. Člen (zunanji izvajalec oblikuje svojo ekipo). (Priloţeno v prilogi Priloga 2). 2 FAZA PODROBNA STRUKTURIRANA DELITEV DELA WBS Tabela 4: Podrobna strukturirana delitev dela WBS WBS paragraf Opis WBS Nivo 1.0 Uvedba odprto kodne programske opreme v MSP Podjetje Preučiti katero programsko opremo podjetje potrebuje (za urejanje dokumentov, itd.) Preučiti vse razpoloţljive odprto kodne programe, ki so na voljo za vodenje podjetja 1.1. Posredovati seznam katere poslovne enote se v podjetju izvajajo z računalnikom in na katerih je potrebna odprto kodna programska oprema 1. Programska oprema Prenesti z interneta vso potrebno programsko opremo na računalnik 1..2 Tehnik, ki je prenesel odprtokodno programsko opremo, jo prenese na zapisljivo enoto (CD, DVD ali USB) 1.. Namestiti odprto kodno programsko opremo na računalnike 1..4 Testirati delovanje odprto kodne programske opreme 7

11 1..5 Uvaţati ali vnašati (obstoječe) podatke od organizacij za potrebe poslovanja izvaja: tehnik 1..6 Pregledati varnost odprto kodne programske opreme, ki se bo po novem uporabljala 1..7 Tehniki testirajo varnost nove odprto kodne programske opreme in poročajo vodji podjetja (in izboljšave) 1..8 Analizirati ali je implementacija odprto kodne programske opreme 1.4 Operacijski sistem Pregledati vrsto operacijskega sistema, ki ga podjetje uporablja Posredovati informacijo o vrsti operacijskega sistema na enoto, raziskovanja razpoloţljive odprtokodne programske opreme za podjetja 1.5 Internetne storitve Preveriti ali ima podjetje dostop do internetnih storitev Posredovati informacije o internetni razpoloţljivosti in hitrosti prenosa na enoto raziskovanja razpoloţljivih odprto kodnih programskih rešitvah 1.6 Računalnik Pregledati sistemsko zmogljivost računalnikov Pregledati delovanje izhodnih in vodnih enot računalnika 2.1 Analiza izvedljivosti 1. Ali bo projekt izvedljiv? Projekt uvedba odprtokodnih programskih rešitev za vodenje malih in srednje velikih podjetij je finančni in tehnično izvedljiv. S finančnega vidika zato, ker cena odprto kodne programske opreme je nič, saj je ta na voljo brezplačno. Potrebna je le strojna oprema (računalnik) in upravljavska programska oprema kot je operacijski sistem. Pri čemer domnevamo, da podjetje, ki uvaja projekt ţe ima na voljo. Poleg teh vidikov, časovno je tak projekt nezahteven, saj pregled zahtev podjetja (katero programsko opremo potrebuje), prenos in namestitev ne zahtevajo veliko časa za izvedbo. Nekoliko več časa se porabi le za izobraţevanje zaposlenih. Končna ocena: Projekt je izvedljiv tako s finančnega, tehničnega in časovnega vidika. 2. Ali imamo zadosti volje, izkušenj in sredstev za izvedbo? Volja je glavno vodilo realizacije projekta, saj končni doprinos projekta uvedbe odprto kodne programske opreme za vodenje projekta je stroškovna optimizacija poslovanja ob ohranjanju iste funkcionalnosti. Problem je le pri volji zaposlenih, saj pričakujemo odpor zaposlenih glede navedene rešitve, kar pa zmanjšuje voljo realizacije. Izkušnje so tudi problem, saj uvajanje odprto kodne programske opreme v podjetja pomeni ponovno učenje uporabe»drugačnih«programov, predvsem, če podjetje ţe 8

12 uporablja drugo programsko opremo (licenčno). Prav tako, domnevamo, da v podjetju zaposleni, tisti, ki bi uporabljali odprto kodno programsko opremo, nimajo dovolj izkušenj, da bi implementacija potekala brez ovir. Vendar temu problemu bi se izognili z izobraţevanjem zaposlenih. S tehničnega pogleda imamo dovolj izkušenj, ker prenos programskih rešitev in namestitev ne zahtevata ogromnega znanja (predvsem zaradi sodobnih namestitvenih čarovnikov, ki vodijo posameznika, da izvede namestitev aplikacije brez teţav). Sredstva, ki jih potrebujemo pri izvedbi so: dostop do interneta, poslovni računalniki (domnevamo, da jih podjetje ţe ima), tehnike, ki bi namestili programsko opremo in izobraţevalna ekipa, katere bi bilo potrebno najeti, kot zunanje izvajalce. Domnevamo, da imamo dovolj sredstev za izvedbo, edino izobraţevalna ekipa predstavlja nekoliko teţav, saj gre za omejen človeški resurs (ni dovolj takšnih, ki ponujajo to rešitev). S tehničnega vidika, je na spletu veliko odprto kodnih programskih rešitev namenjenih vodenju malih in srednje velikih podjetij. Končna ocena: Volja za izvedbo projekta je s strani podjetij in izvajalcev projekta, problem volje je pri zaposlenih. Izkušenj imamo dovolj s tehničnega vidika, problem so izkušnje iz uporabljanja odprtokodne programske opreme. Sredstev je dovolj, ker na voljo je veliko odprto kodne programske opreme namenjene vodenju podjetij. Omejeni smo le pri človeško izobraţevalnih resursih tisti ki izobraţujejo.. Kaj bo podjetje s projektom pridobilo? Podjetje z implementacijo projekta pridobi manjše stroške poslovanja pri isti funkcionalnosti. Z uvedbo projekta»reţemo«stroške plačevanja licenc, ali pa pričnemo poslovanje z manjšimi stroški, kot podjetje, ki za zagon uporablja licenčno programsko opremo. Majhna podjetja za licenčno programsko opremo porabi v povprečju (začetno minimum EUR) med letom poslovanja (5.000 EUR) Končna ocena: niţji stroški poslovanja (pribliţno 2 %), ter cenejši zagon s samo tehničnega vidika. 4. Kolikšni bodo začetni stroški? Dostop do interneta: (fiksno): 100 EUR Prenos odprto kodnih programskih rešitev + zapisati na DVD: 0 EUR + 10 EUR Tehnik za inštalacijo in testiranje delovanja: pribliţno celotno delo traja 10 dni po 8 ur dnevno ter po 1 EUR na uro, znaša znesek 1040 EUR. Končni rezultat: začetni stroški pribliţno znašajo: ((10 * 8) * 1) = 1150 EUR. 5. Ali je projekt usmerjen s strategijo podjetja? Projekt mora biti usmerjen s strategijo podjetja, saj končni rezultat implementacije odprto kodne programske opreme mora biti stroškovno ugodna poslovanje z niţjimi stroški ob isti funkcionalnosti ter učinkovitosti kot to ponuja licenčna programska oprema. Končni rezultat: poslovanje z niţjimi stroški in dobri funkcionalnosti in učinkovitosti je pomembna strategija vsakega podjetja, zato realizacija takega projekta je usmerjena s strategijo podjetja. 2.2 Mreţna analiza PERT in kritična pot Najprej je potrebno predstaviti potek nalog z zaporedji in rajanji posameznih nalog (tabela 4). 9

13 Tabela 5: Prikaz zaporedja izvajanja nalog in njihovo trajanje abecedna oznaka strukturirana členitev dela (WBS) zaporedje Iz: trajanje (dnevi) a Preučiti katero programsko opremo podjetje potrebuje (za urejanje dokumentov, itd.) - b Preveriti ali ima podjetje dostop do internetnih storitev a 1 c Pregledati vrsto operacijskega sistema, ki ga podjetje uporablja a 1 d Pregledati sistemsko zmogljivost računalnikov a 1 e Pregledati delovanje izhodnih in vodnih enot računalnika a f Preučiti vse razpoloţljive odprto kodne programe, ki so na voljo za vodenje podjetja b,c,d,e 5 g Posredovati seznam katere poslovne enote se v podjetju izvajajo z računalnikom in na katerih je potrebna odprto f 1 kodna programska oprema h Prenesti z interneta vso potrebno programsko opremo na računalnik g 1 i Tehnik, ki je prenesel odprto kodno programsko opremo, jo prenese na zapisljivo enoto (CD, DVD ali USB) h 1 j Namestiti odprto kodno programsko opremo na računalnike h,i 2 k Uvaţati ali vnašati (obstoječe) podatke od organizacij za potrebe poslovanja izvaja: tehnik j l Testirati delovanje odprto kodne programske opreme j,k 5 m Pregledati varnost odprto kodne programske opreme, ki se bo po novem uporabljala l 4 n Tehniki testirajo varnost nove odprto kodne programske opreme in poročajo vodji podjetja (in izboljšave) m 7 o Analizirati ali je implementacija odprto kodne programske opreme n 1 Vsaka od navedenih nalog ima deklariran zgodnji začetek in zgodnji konec vsake naloge. Slika 2 (Mreţna analiza PERT) prikazuje mreţni diagram, kjer vsaki PERT kvadratek prikazuje eno nalogo, ki je kot oznaka naloge in je razvidna iz zgornje tabele (Tabela: Prikaz zaporedja izvajanja nalog in njihovo trajanje). Vsaka naloga ima tudi zapisano trajanje naloge z zgodnjim začetkom in koncem, enota trajanja pa so = dnevi. Torej najhitrejši čas izvedbe projekta je 6 dni oziroma 1 mesec in 6 dni. Slika 1: Mreţna analiza PERT 1 4 b i a c f g h k j d l m n o e - 6 (Povečana slika v prilogi ) 10

14 2.2.1 Kritična pot 1 4 b i a c f g h k j d l m n o e - 6 (Povečana slika v prilogi 4) Z rdečo barvo oziroma črto smo označili kritično pot, ki predstavlja najhitrejšo moţno pot za izvedbo projekta, se pravi najkrajša moţna pot od začetka do konca. Na tej kritični poti se izvajajo naloge, ki so za izvedbo projekta pomembne, da se izvršijo v terminskem planu. Vzročna posledica spremembe nalog na kritični poti povzroči spremembo celotnega projekta, oziroma predčasno končanje teh nalog na kritični točki omogoči končanje celotnega projekta v manjšem času, kot smo prvotno namenili. 2. Gantogram Priloţen v prilogi (Priloga 5). FAZA ANALIZA TVEGANJ, PLANIRANJE TVEGANJA, PLAN ZA IZOGIBO TVEGANJ.1 Plan vodenja tveganja Ime projekta: Vpeljava odprto kodne programske rešitve za vodenje MSP podjetje Metoda vodenja tveganj: Orodja so računalniki, tehnika pa je redno testiranje in poskus izvedbe programske opreme na primeru. Odziv na tveganje mora biti časovno in stroškovno omejen in sicer ukrep za odpravo tveganja ne sme presegati več kot 1 dan, ob minimalnih stroških (kar je teţko določiti). Pravila in odgovornosti: Tehnik je odgovoren za odpravo napake, ki se pojavi na tehničnem področju. Zaposleni morajo ravnati po naučenih pravilih uporabe programske opreme, ob morebitnem izpadu morajo obvestiti tehnika o napaki. Tehnik mora ob izpadih poročati nadrejenemu vodji. V času realizacije vodja projekta mora skrbeti, da stroški ne presegajo dogovorjeno višino porabe. Stroški: Vodja projekta ima na voljo, da od direktorja podjetja ABC zahteva izredno finančno pomoč v višini 1000 EUR, s katerimi mora vodja odpraviti morebitne nastale teţave. Komunikacijski plan tveganja: Med realizacijo mora tim poročati o vseh nastalih tveganjih vodjo projekta, ta pa mora sestaviti poročilo s katerim bo poročal o tveganjih vodji podjetja ABC. Sledenje in dokumentiranje tveganja: Vsa poročila o nastalih tveganjih morajo biti v elektronski obliki formata».txt«in shranjena na zapisljivi enoti: CD 11

15 V vsaki implementaciji in realizaciji projekta obstajajo tveganja, zato bomo naredili analizo vseh moţnih tveganj, ki lahko ogrozijo realizacijo projekta (časovna, stroškovna in ostala tveganja). A. Ugotovitev zahtevo podjetja, po uporabi odprto kodne programske opreme, za katero ni na voljo aplikacije za izvajanje te funkcije. B. Računalniki ne delujejo pravilno izpad računalnika (tiskalnik ne deluje, itd.). C. Slab dostop do interneta izpad interneta. D. Izpad programske opreme pri namestitvi. E. Programska oprema nima dobre varnosti. Tveganja smo označili s velikimi tiskanimi črkami, ter jih uporabili kot indeks v spodnji tabeli tveganj (tabela 6). Tabela 6: Tabela tveganj Tveganja A B C D E Vse Uteţ CxU Skupaj Rang A A=1 0, 0, 2 B B=1 B=2 0,1 0,2 1 C A=1 B=1 C=2 0,2 0,4,5 D D=1 D=1 C=1 D=2 0,2 0,4,5 E E=1 E=1 C=1 E=1 E= 0,2 0,5 5 Skupaj X 1 X X.2 Plan za premagovanje tveganj Opis tveganj. Poudariti je treba, da niso omenjena vsa tveganja, osredotočeni smo samo na moţne najbolj pogosta tveganja, ki bi nastala ob namestitvi OKPO. A. Ugotovitev zahtevo podjetja, po uporabi odprto kodne programske opreme, za katero ni na voljo aplikacije za izvajanje te funkcije. To tveganje je moţno, če bo podjetje ugotovilo posebne zahteve, katere programska oprema ne bo imela v svoji funkciji ali pa sploh ni tega programa. Ukrep: V takšnem primeru mora analitik ponovno poiskati drugo alternativno programsko opremo. Če ne najde potem je potrebno razmisliti in narediti plan, ali se splača poslovanje prilagoditi funkcijam programske opreme, ki je na razpolago, ali pa poiskati licenčno programsko opremo. (Vendar je večina poslovnih prvin pokrita z odprto kodnimi programi Priloga 6: Seznam odprto kodne programske opreme za vodenje podjetij). B. Računalniki ne delujejo pravilno izpad računalnika (tiskalnik ne deluje, itd.). Lahko se zgodi, da se pokvarijo računalniki, tiskalniki in vse ostale pomembne strojne opreme, ki so potrebne za izvajanje programske opreme pogosta napaka v podjetju. Ukrep: Če tehnik ne zna popraviti in odpraviti napako, se pokliče zunanji izvajalec, ki mora urediti in odstraniti napako. Maksimalni čas za izvedbo in popravek je 1 dan. C. Slab dostop do interneta izpad interneta. Internetni izpadi so pogosti, zaradi preobremenitve, slabe povezave, ne poravnane obveznosti do ponudnikov internetnih storitev. Ukrep: Tehnik mora takoj odstraniti napako, v času 2 ur maksimalno, razen v primeru ne plačane obveznosti do ponudnika internetnih storitev. D. Izpad programske opreme pri namestitvi. To se lahko zgodi, če je programska oprema napačno nameščena ne skladno z navodili o namestitvi. 12

16 Ukrep: Tehnik mora ponovno namestiti programsko opremo in zapisati kje je naletel na teţavo. E. Programska oprema nima dobre varnosti. Vsaka OKPO ni povsem namenjena vodenju MSP in s tem zagotavljanju popolne varnosti. Vendar če je ugotovljena zmerna varnost, kjer niso ogroţeni podatki podjetja, je takšna varnost dovolj. Ukrep: Tehnik in analitik poskušata najti rešitev za odpravo slabe varnosti, če je ne najdejo, potem je potrebno poiskati alternativo programu, ki ima boljšo varnost. 4 TERMINSKI IN STROŠKOVNI PLAN Skupni načrtovani stroški projekta znašajo 4800 EUR. V tabeli 7 so zaporedno prikazane glavne skupine aktivnosti ter načrtovani stroški. Tabela 7: Stroškovni plan po aktivnostih Naziv aktivnosti Pregledati stanje podjetja in okolje Prenesti programsko opremo jo namestiti in testirati Preveriti operacijski sistem Preveriti internetne storitve Preveriti delovanje računalnika Načrtovani strošek 1268 EUR 2576 EUR 208 EUR 2 EUR 416 EUR V tabeli 8 prikazujemo vse nastale stroške po realizatorjih projekta Tabela 8: Stroškovni plan po resursih Naziv resursa Oseba A: Tehnik Oseba B: Analitik Oseba C: Vodja projekta CD + DVD Osebni računalnik Načrtovani strošek 292 EUR 1872 EUR 416 EUR 20 EUR 100 EUR 5 ANALIZA S PRISLUŢENO VREDNOSTJO Na začetku projekta smo planirali, da bomo naš projekt realizirali oziroma smo planirali porabiti 2000 EUR (PV). Na dan smo dokončali projekt 55 %, torej naša prisluţena vrednost (EV) znaša 1100 EUR. Dejanski stroški na na dan pa so 248 EUR (AC) Naredili smo analizo prisluţene vrednosti in dobili sledeče podatke PV 2000 EUR, EV 1100 EUR, AC 248 EUR. CV (odmik od stroškovnega plana; EV AC) znaša: EUR, pomeni, da smo porabili več kot smo planirali. SV (odmik od terminskega plana; EV PV) znaša: EUR, pomeni da projekt po terminskem planu zaostaja. 1

17 SPI (terminski indeks; EV/PV) znaša: 0,55; ker je 0,55 < 1,0 pomeni, da zaostajamo za terminskem planom ter, da smo za dejansko vrednost izvedenega projekta za uporabljen 1 EUR porabili 55 Centa. CPI (stroškovni indeks; EV/AC) znaša: 0,46; ker je 0,46 < 1,0 pomeni, da smo porabili več sredstev od predvidenih, torej za vsak predvideni 1 EUR iz projektnega plana pridelali le 46 centov vrednosti oziroma 54 centov izgube. Pohitren razvoj bi dosegli realizacijo projekta izvajalo več tehnikov, s tem bi razpršili delo, hkrati pa bi se zmanjšali stroški. Namreč delo se predvideva in bremeni le na 1 tehnika. Analitik vsekakor ni tako obremenjen kot je tehnik. Zato bi bilo dobro v takšnih primerih povečati število ekipnih članov predvsem tehnikov. 5.1 Točka preloma Točka preloma je tisti čas, ko se naši vloţeni stroški povrnejo na 0 oziroma od tistega časa bi poslovati začeli s dobičkom. Točko preloma bomo računali glede na letne stroške, ki bi jih podjetje porabilo za plačevanje licence programske opreme: Pribliţek stroškov za licenčne programske opreme je 000 EUR / letno. To izhajamo preteţno iz osnovne programske opreme iz virov ( Torej, če letno plačujemo 000 EUR domnevamo (predvidevajmo za 2 let): 6000 / 24 = 250 EUR / mesec (za licenčno PO) (rdeča črta) 4800 / 24 = 200 EUR / mesec (za odprto kodno PO) (modra črta) Slika 2: Točka preloma Čas Stroški Točka preloma je nekoliko drugačna kot bi rabila biti, namreč premici se ne sekata, zato ker smo primerjali uporabo dveh vrst programske opreme. Računamo namreč, kdaj se nam 14

18 povrne vloţeni denar. Ker odprto kodna programska oprema omogoča enako poslovanje kot licenčno, je doprinos pri obeh enak. Računali smo na podlagi povrnitve stroškov, če bi uporabljali licenčno programsko opremo. Ugotavljamo, da se nam stroški bi povrnili 18 mesecih poslovanja. (Torej ker pri nekaterih poslovnih prvinah ne moremo meriti doprinos, npr. računovodstvo; zato primerjamo z licenčno PO). 6 PRILOGE Priloga 1: Razlaga kakovostnih atributov Atribut kakovosti Definicija Prilagodljivost Prilagodljivost je sposobnost sistema, da so prilagodljivi in hitro odpravijo spremembe/napake (MIT ESD, 2001). Fleksibilnost Fleksibilnost je udobnost in enostavnost, s katero se lahko sistem ali komponenta modificira (priredi) za uporabo v aplikacijah ali okolju, razen za tista okolja za katera je bil posebej zasnovan (Barbacci, 1995). Interoperabilnost Inreoperabilnost je zmoţnost dveh ali več sistemov ali komponent, da izmenjajo informacije in moţnost, da tudi uporabijo te informacije (IEEE, 1990). Vzdrţevanje Vzdrţevanje je sposobnost sistema, da se popravi in razvija. Torej sposobnost, da odpravlja napake, izboljšuje učinkovitost ali druge atribute. (Barbaccim 200). Zanesljivost Zanesljivost je sposobnost sistema, da deluje v daljšem časovnem obdobju. Zanesljivost se navadno meri s povprečnim časom odpovedi (Bass, 1998). Ponovnost Ponovnost je stopnja, do katere lahko programski modul ali kateri (Reusability) drugi produkt, se lahko uporabi v več kot enem računalniškem programu ali programskem sistemu (IEEE, 1990). Podpora Podpora je enostavnost programske opreme, da se ohranja njena Izvršljivost operativnost. Izvršljivost je odzivnost sistema čas, ki je potreben za odziv na draţljaje (dogodkov) ali število dogodkov, ki se obdelujejo v nekem časovnem intervalu. Kakovost izvršitve je pogosto izraţena s številom transakcij na časovno enoto ali količine časa, ki so potrebni za dokončanje transakcije (posla) s sistemom (Bass, 1998). Varnost Varnost je merilo sposobnosti sistema, da onemogočajo nepooblaščene poskuse uporabe in zanikanja storitve, medtem ko zakoniti uporabnik še zmeraj zagotavlja svoje storitve. Varnost je kategorizirana glede na vrsto groţenj, ki bi lahko bili narejeni za sistem (Bass, 1998). Razširljivost Preizkušenost Razširljivost je sposobnost sistema, da se ohrani njegova učinkovitost, medtem ko se povečajo zahteve sistema. Preizkušenost je stopnja, do katere je sistem ali komponenta omogočata vzpostavljanje preizkusnih kriterijev in izvajanje preizkusov, da se ugotovi, ali so ta merila izpolnjena (IEEE, 1990). Uporabnost Merilo, kako dobro uporabniki lahko izkoristijo nekatere funkcionalnosti sistema (Barbacci, 200). Viri: 1. Allen, T. in ostali (2001). MIT ESD Terms and Definitions (Version 12). ZDA: Massachusetts Institute of Technology. 15

19 2. Barbacci, M. in ostali (1995). Quality Attributes - Technical Report. ZDA: Carnegie Mellon Software Engineering Institute.. Institute of Electrical and Electronics Engineers (1990). IEEE Standard Computer Dictionary. ZDA: A Compilation of IEEE Standard Computer Glossaries. 4. Barbacci, M. (200). Software Quality Attributes and Architecture Tradeoffs. ZDA: Software Engineering Institute, Carnegie Mellon University. 5. Bass, L. in ostali (1998). Software Architecture in Practice. ZDA: Reading. Priloga 2: Pravni pogoji sklenitve pogodbe s zunanjim izvajalcev Ta listina se uporablja kot pogodba med podjetjem X in»zunanji izvajalec X«. Pri obravnavi se upoštevajo vsa oziroma kolektivna načela, ki se nanašajo na člene te»pogodbe«. 1. Temeljna pogodbena načela 1.1 Storitev»zunanjega izvajalca XZunanji izvajalec X«zagotavlja, da bodo naročene storitve dostavljene naročniku podjetje ABC pravočasno in po naročilu. Kopija izvoda pogodbe se pošlje po en izvod obema stranema pred začetkom projekta, ter preden prejmemo kompletno in pravilno ter verodostojno izpolnjen obrazec za naročilo. 1.2 Dobava storitve Datum začetka:»zunanji izvajalec X«začne opravljati storitev na prvi delovni dan od dneva naročila storitve od»zunanji izvajalec X«za podjetje ABC. Datum zaključka: datum zaključka izvedbe storitve bo na voljo za stranko podjetje ABC po tem, ko»zunanji izvajalec X«pregleda vse zahteve stranke navedene iz naročila. Zamuda: Podjetje»Zunanji izvajalec X«si prizadeva, da poda vse svoje storitve pravočasno, obstaja tveganja nastanka nepredvidljivih okoliščin in vzročna posledica temu zamuda dobavnega roka. V tej situaciji si lahko»zunanji izvajalec X«prizadeva podaljšati rok dobave na maksimalno en teden od dneva poteka dogovorjenega dobavnega roka. V primeru zamude kritičnega roka sedem dni od dneva dogovorjenega dobavnega roka, si»zunanji izvajalec X«prizadeva za zmanjšanje vrednosti naročila do meje 15 % celotne glavnice. Naročnik v primeru zamude s strani»zunanji izvajalec X«nima pravice predloţiti dodatnega zahtevka zoper»zunanjega izvajalca X«, ki bi presegala vrednost celotnega naročila. 1. Oblika dobave storitve»zunanji izvajalec X«dobavi storitev v dogovorjeni obliki. Če dogovorjena oblika ne ustreza standardom dobavljanja,»zunanji izvajalec X«samostojno določi in predlaga naročniku najbolj optimalno rešitev dobave. 1.4 Cena Cena opravljene storitve s strani»zunanjega izvajalca X«je odvisna v času nakupa in je odvisna od zahtevanih storitev. Cene so skladne z veljavnim cenikom»zunanjega izvajalca X«. Za informacije o točni ceni se obrnite na odgovorno osebo»zunanjega izvajalca X«po e-pošti. 16

20 1.5 Plačilo Podjetje ABC se strinja s plačilom celotne vrednosti za dokončno opravljeno storitev»zunanjega izvajalca X«. Plačilo se izvede po opravljeni storitvi. Vsi stroški skladni s tem sporazumom, so brez kakršnih koli veljavnih davkov, tarifnih ali drugih dodatnih stroškov ocenjenih s strani vladnih organizacij. Znesek za opravljeno storitev plača oseba, ki je naročnik storitev pri»zunanjem izvajalcu X«Naročnik se zavezuje plačati vse naročene storitve na podlagi sporazuma. 2. Splošni pogoji 2.1 Pravica do intelektualne lastnine»zunanji izvajalec X«se strinja, da kupcu storitev jamči skladno s pogodbo o faktu nerazkrivanja podatkov, če ugotovi, da so vsi podatki, gradivo, informacije, datoteke povezane s storitvijo ne smejo deliti s tretjimi stranmi ali uporaba na kakršen koli drug način, ki ni povezan z izvedbo naročene storitve. V zvezi z materialom, ki se ga posebej ustvari za kupca, kot del storitev,»zunanji izvajalec X«se strinja, da popolno jamstvo materiala pripada osebi ali druţbi, ki s to pogodbo soglašajo pri naročilu, ter popolno jamstvo do vseh avtorskih pravic, drugih intelektualnih lastnin, drugih podatkov ali gradiv, ki se uporabljajo pri izvedbi storitve (obdelanih in neobdelanih datotek) pripada kupcu. 2.2 Garancija»Zunanji izvajalec X«jamči: I. Da bodo storitve opravljene s skrbnostjo. II. Storitve in datoteke dobavljene kupcu s strani»zunanji izvajalec X«na podlagi sporazuma ne bo prestopila ali kršila katero koli intelektualno lastniško pravico. 2. Trajanje in prenehanje I. Sporazum začne veljati na dan plačila storitve in se nadaljuje, razen v primeru prenehanja, ko to dorečeta obe strani; II. Vsaka pogodbena stranka lahko odpove za sporazum z predloţenim obvestilom v pisni obliki, če; a. Druga stran prelomi katero koli materialno obveznost iz tega sporazuma, ki jo ne odpravi v roku 0 dni od pisnega obvestila druge pogodbene stranke, da to stori, ali; b. Pogodbeni stranki skleneta prostovoljni sporazum. 2.4 Razmerje med strankami Pogodbenice priznavajo in se strinjajo, da je storitev vpeljava odprto kodne programske opreme za vodenje podjetij, ki jo izvaja»zunanji izvajalec X«in vsi njegovi zaposleni ali zastopniki so kot samostojni izvajalci, ter nič v tem sporazumu se šteje kot partnerstvo, skupno podjetje, posredniško razmerje ali drugače med strankami. 17

21 2.5 Obvestila Vsako obvestilo posredovano s strani pogodbene stranke na podlagi tega sporazuma, se šteje da je bilo pravilno podano, če se je obvestilo podalo preko računa stranke, dostopnega na spletni strani»zunanji izvajalec X«. 2.6 Razno Neuspeh stranke, da uveljavlja svoje pravice iz tega sporazuma v trenutku za katero koli obdobje se ne razlaga kot odpoved teh pravic in če se ugotovi za kateri koli del, izraz ali določba s tega sporazuma, da je nezakonit ali neizvršljiv, se niti veljavnost ali izvršljivost preostalega dela sporazuma ne prizadene. Nobena pogodbenica ne sme dodeliti ali prenesti vse ali del svojih pravic na podlagi tega sporazuma brez soglasja druge pogodbenice. Ta sporazum se ne sme spremeniti zaradi katerega koli drugega razloga, brez predhodnega pisnega soglasja obeh pogodbenic. Ta sporazum predstavlja celoten dogovor med pogodbenicama glede storitve vpeljave odprto kodne programske opreme za vodenje podjetij in/ali implementirane platforme, razen v primeru predstavljanja ali jamstva narejenega za ta sporazum na podlagi goljufije, in se shranilo kot izrecna navedba ali sklic v tem dokumentu, nadomesti vse predhodne predstavitve, krajše pisne izdelke pogajanj ali dogovorov kot priloga temeljnemu sporazumu. Nobena od pogodbenic ne odgovarja za neizpolnitev ali zamudo pri izvajanju kakršne koli obveznosti iz tega sporazuma, če je odpoved ali zamuda posledica kakršnih koli drugih nastalih okoliščin zunaj njihove kontrole, vključno vendar ne omejeno z naravnimi katastrofami, vojnami, civilnimi nemiri ali gospodarskimi spori. Če je od zamude ali neuspeha poteklo vsaj 7 dni in stranka ne more vplivati na tako zamudo ali odpoved, ima druga stranka pravico odpovedati ta sporazum in pisno obvestiti o odpovedi sporazuma drugo stranko. Ta sporazum se ureja z zakoni in pravom tiste drţave v kateri je kupec (v primeru, če ima kupec več drţavljanstev, se upošteva njegovo stalno prebivališče), le v primeru, če je drţava kupca pogodbenica o mednarodnem trgovanju z Evropsko unijo, drugače se upošteva mednarodno pravo Evropske unije. Stranki se v pogodbi strinjata, da v primeru nastalih sporov, ki izhajajo ali so v zvezi s to pogodbo, se spor rešuje v tistem okrajnem sodišču tiste drţave katere se upošteva pravo. Podpis pogodbenih strank: 18

22 Priloga : PERT diagram PERT diagram: Uvajanje OKPO v majhna in srednje velika podjetja Sunday, June 17, b i a c f g h k j d l m n o e - 6 PERT diagram smo ustvarili s pomočjo orodja MS Visio

23 Priloga 4: Kritična pot PERT diagrama PERT diagram: Uvajanje OKPO v majhna in srednje velika podjetja Sunday, June 17, b i a c f g h k j d l m n o e - 6 PERT diagram smo ustvarili s pomočjo orodja MS Visio

24 Priloga 5: Gantogram Gantogram je ustvarjen s pomočjo orodja OpenProj 21

25 Priloga 6: Seznam odprto kodne programske opreme namenjene vodenju MSP Poročilo pregleda odprto kodnih programskih rešitev za vodenje mikro in srednje velikih podjetij Splošen nabor: - Vodnik kupcev k odprtokodnih programih: Odprto kodne aplikacije zagotavljajo nizke stroške, alternativo za podporo skupnosti k komercialnimi podjetnimi aplikacijami. - Odprto kodna poslovna inteligenca (Business intelligence): Alternativa nižjih stroškov dragih orodij za poročanje. - Odprta koda za upravljanje s poslovnimi procesi (BPM). - Odprta koda za upravljanje z vsebino (CMS); - Odprta koda za ERP. - Odprta koda za identiteto: Brezplačna orodja omogočajo razvijalcem zagon pri naprednem razvoju varnostne infrastrukture. - Odprto kodni adresar: Približati LDAP strežnike blagovnim predmetom. -??? - Odprto kodna prodajna mesta (Open source point of sale): Brezplačni poslovni terminali omogočajo fleksibilnost za podjetja vseh velikosti. - Odprto kodni RFID: Brezplačni komplet EPC in ostale programske opreme za upravljanje s podatki - Odprto kodni VoIP/Telefonija: PBX aplikacije in interaktivni glasovni odziv. - Odprta koda za upravljanje s človeškimi viri (OrangeHRM) Priloga 7: SIDx 22

26 2

27 Priloga 8: OpenProj 24

28 25

29 26

30 27

31 28

32 29