TOVORNIK Janja DIPLOMSKO DELO 2011 DIPLOMSKO DELO. Janja Tovornik

Transcription

1 TOVORNIK Janja DIPLOMSKO DELO 2011 DIPLOMSKO DELO Janja Tovornik Celje, 2011

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi Diplomsko delo SOCIALNA EKONOMIJA ZA LOKALNO IZBOLJŠANJE SOCIALNIH RAZMER Janja Tovornik Celje, 2011 Mentor: izr. prof. dr. Janez Šušteršič

3 Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Janezu Šušteršič za svetovanje in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se celotnemu kolektivu Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije za pomoč, prijaznost in korekten odnos v času šolanja. Zahvalo izrekam tudi staršem in fantu za podporo pri pisanju diplomske naloge in skozi vsa leta šolanja.

4 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana študenta Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Janja Tovornik z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Socialna ekonomija za lokalno izboljšanje socialnih razmer. S to izjavo zagotavljam: da sem avtorica diplomskega dela, da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljala v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu literature, da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov, da je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu, da sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabila v diplomskem delu, pridobila soglasje avtorja, da sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorice:

5 POVZETEK Socialna ekonomija je veda, ki deluje z osnovnim namenom manjšanja socialne izključenosti Socialna podjetja se pojavljajo kot društva, zavodi, podjetja ali pa kot posamezniki in občine. Najpomembnejše so manjšanje brezposelnosti, skrb za socialno najbolj ogrožene in razporeditev dobička nazaj v delovanje podjetja. V socialnih podjetjih ni (naj ne bi bilo) kopičenja dobička v žepih lastnikov ali ostalih zaposlenih. Ne glede na ovire v gospodarstvu socialna ekonomija raste in se dobro razvija. Predstavljamo primer iz različnih oblik izvajanja. Iz treh primerov, ki jih navajamo, je razvidno, kako lahko deluje zavod, občina in večje podjetje na področju socialne ekonomije. Prvotno poskušamo ustanoviti društvo in kasneje socialno podjetje. Kot vsako drugo podjetje potrebujemo sredstva za razvoj in delovanje. Ekonomsko analizo društva in podjetja nam okvirno kaže, koliko sredstev potrebujemo, da naše delovanje zaživi in deluje samostojno. Mnogi državni in evropski akterji ponujajo sredstva za razvoj projektov. Ključne besede: zaposlovanje, sociala, razpisi, projekti, lokalno. ABSTRACT Social economy is a science that works on lowering social exclusion in local environment and also global. The biggest advantages of social companies are attention to lover unemployment, concern for the poorest, reinvesting profit back in to new production and development. It should be so, that the profit would be reinvested and not put in to pockets of the employees. The companies rather keep the money within and are not willing to invest a lot. That also has an impact on economy growth, less employment. Firstly we create a club, secondly a social company. As every other company we need resources for development. Economic analysis for society and company shows quantity of resources for normal and independent work. Many state and European institutions offer resources for the development of specific projects. We will cooperate in obtaining resources with analysis and exact record of our projects. Key words: employment, welfare, resources, project, local. IV

6 VSEBINA 1 UVOD Obravnavana problematika Namen Cilji Raziskovalna vprašanja Metodologija Predpostavke in omejitve Struktura naloge DEFINICIJA SOCIALNE EKONOMIJE Splošne značilnosti socialne ekonomije Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) Pojav in obseg revščine v Sloveniji PREDNOSTI IN SLABOSTI SOCIALNE EKONOMIJE Prednosti socialne ekonomije Ovire pri razvoju socialne ekonomije Uporaba dobička za razvoj in zaposlovanje Korenine gospodarske krize OBDELAVA PRIMEROV DOBRE PRAKSE Multinacionalno socialno podjetje Zavod Papilot Občina Velenje DRUŽBENA ODGOVORNOST V LOKALNEM OKOLJU Institucionalni okvir socialne ekonomije v lokalnem okolju Prijava na razpise in prejemanje drugih oblik pomoči Primeri prijave programov na razpise Evropskega socialnega sklada Socialna zbornica Slovenije Občina Šentjur in KS Planina Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) Zavod republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Primer: kako bi vpeljali socialno ekonomijo na območju občine Šentjur Vzpostavljanje ustreznega podpornega okolja (Družbeni center s prostovoljci) Funkcija družbenega centra in cilji za izpolnitev konkretnih dejanj Ekonomska analiza društva Pridobivanje sredstev Ustanovitev socialnega podjetja Izbira in analiza organizacije Ekonomska ocena stroškov organizacije Pridobivanje sredstev V

7 5.4.4 Analiza notranjega in zunanjega okolja organizacije Analiza programov in strategije organizacije Program: Mikrokrediti za razvoj malih dejavnosti Program: delo z otroki in starejšimi»jesen in poletje« Program: Delo z brezposelnimi- program»delo zate!« SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE VI

8 GRAFI Graf 1: Uporaba dobička za razvoj in nova delovna mesta Graf 2: Delež plač v BDP: EU, ZDA, Japonska Graf 3: Delež dobička in investicij SLIKE Slika 1: Institucionalni okvir uvajanja socialne ekonomije TABELE Tabela 1: Prikaz celotnih stroškov društva Tabela 2: Pridobivanje sredstev društva v letu 2011 in Tabela 3: Skupni stroški podjetja Tabela 4: Viri pridobivanja sredstev podjetja Tabela 5: SPIN analiza programa dejavnosti in snovanje strategij za program Mikrokrediti za razvoj malih dejavnosti Tabela 6: Predlogi strateških ukrepov za program Mikrokrediti za razvoj malih dejavnosti.. 37 Tabela 7: SPIN analiza programa dejavnosti in snovanje strategij za program»jesen in poletje« Tabela 8: Predlogi strateških ukrepov za program»jesen in poletje« Tabela 9: SPIN analiza programa dejavnosti in snovanje strategij za program»delo zate« Tabela 10: Predlogi strateških ukrepov za program»delo zate« VII

9 Uvod 1 UVOD 1.1 Obravnavana problematika Socialna ekonomija se s svojim delovanjem pojavlja že v zgodovini, razlika je samo v tem, da danes delovanje ekonomije, ki deluje v socialno dobrobit, imenujemo socialna ekonomija. V zgodovini tega termina še ni bilo, kar pa ne pomeni, da ni obstajala. Pisanje o socialni ekonomiji je prineslo prvi problem pri sami definiciji. Besedna zveza je sestavljena iz dveh različnih terminov. Po mnogih postavkah se socialna ekonomija in ekonomija razlikujeta. Ekonomija je veda, ki preučuje osnovne zakonitosti delovanja podjetij in gospodarstva kot celote. Njeni temeljni disciplini sta mikroekonomija in makroekonomija. Mikroekonomija se ukvarja z obnašanjem trgov, podjetij in gospodinjstev; makroekonomija preučuje gospodarstvo kot celoto, zato jo zanimajo agregati, kot so: zaposlenost, bruto domači proizvod, splošna raven cen, zunanjetrgovinsko ravnotežje. Osnovni ekonomski problem je redkost dobrin, s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe. Želja in potreb imamo vedno več kot je na voljo dobrin za njihovo zadovoljitev. Dobrine pridobivamo v procesu proizvodnje, a smo s količinami omejeni, ker so omejeni proizvodni viri (Bradač, 1968, str.19, 20 ). Socialna ekonomija je veda, ki jo tudi zanima zaposlenost oz. brezposelnost. Problem, s katerim se ukvarja socialna ekonomija, je neenakomerna razdelitev dobrin. To mislimo predvsem razporeditev osnovnih dobrin za preživetje (hrana, pitna voda, obleka in prebivališče). Podobnost med socialno ekonomijo in ekonomijo je v proizvodnji dobrin za zadovoljitev potreb. Razlika je samo v tem, da v socialni ekonomiji temeljimo na zadovoljitvi potreb socialno ogroženih, kar pa najdemo tudi pri nekaterih podjetjih, ki se še ne označujejo kot socialna podjetja. Za rešitev problematike ponujamo utemeljeno razlago povezane s primeri iz prakse. Akterji socialne ekonomije so uspešni posamezniki, ki izboljšujejo socialne razmere v lokalnem okolju. Delujejo kot ekonomisti in socialni delavci, saj poskušajo uspevati kot podjetje, ki deluje na področju sociale. Problem, ki nastane ob razumevanju socialne ekonomije in ekonomije je v različnem namenu. Ekonomija skuša razložiti obnašanje podjetij in ljudi, medtem ko socialna ekonomija skuša predpisovati in malo idealizirati na podlagi nekih vrednostnih izhodiščih. Ne obstaja pa nobena ekonomska teorija, ki bi dokazovala, da bi bil tak sistem učinkovit in bi deloval, če bi po njegovih načelih ravnali vsi in ne le posamezni projekti, ki jih izdatno podpira država in donatorji. Dejstvo je, da je socialna ekonomija samo korelacija sedanje ekonomije. Naj se njeno delovanje sliši še tako popolno, ne more preživeti brez profitnih podjetij, donatorjev in države, ki jo finančno podpira ali ji vsaj pomaga pri zagonu projekta. 1

10 Uvod 1.2 Namen Namen diplomske naloge je preučitev pozitivnih in negativnih strani socialne ekonomije. Večina se osredotočamo na pozitivne strani in ovire, ki pridejo na pot ob ustanovitvi socialnega podjetja in njegovem delovanju. Socialna problematika je prisotna vedno in povsod, zato je prav, da je ne spregledamo in na poti do lastnega uspeha upoštevamo tudi druge. S preučitvijo razmer v lokalnem okolju bi prišli do načina, kako bi lahko s pomočjo socialne ekonomije izboljšali socialno problematiko. 1.3 Cilji Želimo prikazati konkretne izboljšave, ki so že potekale in so dokaz o uspehu. Predstavili bomo, kako bi sami izboljšali lokalno stanje. Pričetek vseh delovanj je v lokalnem okolju, nato sledi širitev po Sloveniji. Cilj naloge je preučitev socialnih potreb v lokalnem okolju in praktičen primer reševanja tovrstne problematike. Delovanje socialnega podjetja na projektih bomo podkrepili z ekonomskim ovrednotenjem in strategijami. Strateški načrt bo izpeljan iz SPIN analize, ki preučuje prednosti in slabosti dejavnosti in nevarnosti oz. izzive trga. 1.4 Raziskovalna vprašanja Izhajali bomo iz raziskovalnih vprašanj, ki jih bomo v sklepu zavrnili ali potrdili: Kaj pomeni socialna ekonomija v praksi? Če bi spodbujali delovanje v smeri socialne ekonomije, ali bi bilo stanje brezposelnih boljše? Katera podjetja oz. izvajalci socialne ekonomije že delujejo na tak ali podoben način? Kako? Kako bi lahko laiki lokalno izboljšali stanje socialnih razmer? Kje lahko društva in podjetja, ki delujejo na področju social, črpajo sredstva? 1.5 Metodologija Metode dela, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomskega dela, temeljijo predvsem na teoretičnem pristopu, uporabi praktičnih in teoretičnih spoznanj ter spoznavanju posebnosti, povezanih z obravnavano snovjo. Pri izdelavi diplomskega dela smo se posluževali strokovne literature domačih in tujih avtorjev, virov, prispevkov in člankov z najnovejšimi teoretičnimi spoznanji z obravnavanega področja. Osredotočili smo se na primeru reševanja socialne problematike. Delujemo kot društvo in kot socialno podjetje. Pri delovanju društva se osredotočamo na manjše projekte, kjer delujemo s starostniki, mladimi in otroki. Vsem je skupna socialna ogroženost, zato raziskujemo kje in 2

11 Uvod kdo najbolj potrebuje pomoč. Kot društvo delujemo v manjšem obsegu, kar prinaša tudi manj analiz in strategij. Pri podjetju smo pripravili tri projekte, ki delujejo na področju brezposelnosti, finančnih težav in družbene izključenosti (do katere prihaja največ zaradi materialnih težav). Metoda reševanja poteka preko strategij. Prva točka je SPIN analiza, ki preučuje zunanje in notranje prednosti in slabosti programov. Iz povezav med temi točkami smo prišli do strategij, kako bi lahko izboljšali naše delovanje. Pod drugo točko smo analizirali razvoj dejavnosti, finančno stanje podjetja, tržno uspešnost, snovanje novih programov in uspešnost sodelavcev. Iz analize teh postavk smo zapisali možne strateške ukrepe. 1.6 Predpostavke in omejitve V diplomskem delu smo postavili tudi nekatere predpostavke in omejitve. Predpostavljamo, da so povzeti podatki in analize drugih virov dovolj zanesljivi, zato jih nismo posebej preverjali. Omejitve se pojavljajo pri ekonomski analizi. Sredstva, ki jih potrebujemo za zagon in delovanje, so velika. Kot začetniki moramo dobro predstaviti načrt dela, da pridobimo sredstva iz razpisov. Tudi ministrstva in sponzorji neznanemu društvu ne bodo čisto brez pomislekov prispevali denarja. Omejitev podjetja, ki je na začetku poti, je pomanjkanje znanja iz področja razpisov. Sčasoma, ko se spopademo s problemi in iščemo možnosti za pridobivanje pomoči, se tudi naučimo, kako in kam moramo napotiti prošnjo, da bo obrodila sadove. 1.7 Struktura naloge V začetnem poglavju razjasnimo termin socialne ekonomije. Raziskali smo zakonodajni okvir, ki ga potrebujemo za delovanje socialnega podjetja. V raziskavi socialne ekonomije je omenjena tudi revščina. Ko govorimo o socialno ogroženih ljudeh, je revščina del njihovega življenja. Cilj nam je zmanjšati procent revščine, samo tako lahko izboljšamo socialne razmere. V tretjem poglavju govorimo o prednostih, ki jih prinaša socialna ekonomija. Živimo v svetu konkurence, rivalstva in nenehne potrebe po vzponu. Socialna ekonomija se uvaja v svet, ki je ne sprejema z odprtimi rokami. Realna situacija razmer v svetu ekonomije predstavljamo z grafi in razlagami. To so naši izzivi in ovire, ki jih bomo srečali na poti uvajanja. V četrtem poglavju predstavljamo dokaz o pozitivni strani socialne ekonomije. Primeri dobre prakse so nam v pomoč in navdih kako začeti z izboljšavo socialnih razmer. Opisali smo delovanje podjetja, zavoda in občine. Vsako društvo, zavod ali podjetje deluje bolje v sodelovanju z občino ali večjim že znanim podjetjem. V zadnjem delu opisujemo samostojno ustanovitev društva in kasneje socialnega podjetja, ki bo delovalo na področju občine Šentjur. Društvo in podjetje bosta delovala povezano s ciljem 3

12 Uvod izboljšanja socialnih razmer v občini. Opisujemo raziskavo lokalnega okolja,ekonomsko analizo delovanja in pridobivanje sredstev zanje. V začetku bo društvo delovalo z manjšimi in enim večjim projektom, podjetje ima tri velike projekte. Zaključili bomo z analizo in strategijami programov. Pomen ekonomske analize je ključen, saj brez ocene stroškov in sredstev ne moremo funkcionirati v gospodarstvu. 4

13 Definicija socialne ekonomije 2 DEFINICIJA SOCIALNE EKONOMIJE 2.1 Splošne značilnosti socialne ekonomije Ekonomija dandanes je individualizirana, saj vsak skrbi za svoj vzpon in dobiček. Mnogi na poti do uspeha ne gledajo na morebitno škodo, ki jo lahko zadajo nekomu samo zaradi pohlepa in prevelike želje po uspehu. Socialna ekonomija pa v nasprotju s tem, želi delati za sočloveka, za manjšanje revščine in ne dovoljuje kopičenje bogastva posameznikom. Dobiček, ki ga podjetje ustvarja v večini ostaja v podjetju. To žal ne pomeni, da ga investirajo v nova delovna mesta in razvoj (Graf 1). Dogaja se ravno nasprotno, več kot podjetja imajo, manj investirajo. Sigurnost je v kriznih časih nemogoče napovedati, zato si raje prihranijo sredstva za morebitne hude čase. Zgodovina socialne ekonomske misli razdeli na tri dekade: prva, ki naj bi obsegala potrditev in sprejetje socialne ekonomije ( ), druga, kjer gre za delovanje socialne ekonomije znotraj prevladujoče klasične misli ( ). Ta prinese nekaj imen, vpletenih v socialno ekonomijo (Walras ipd.) ter tretja, ki jo poimenujemo ameriška triada (Bye, Bowen in Clark) in je potekala od 1936 do 1950 (Nitsch, 2000). V tretji dekadi je eden od t. i. ameriške triade ekonomist Raymund Bye (1944). Zanimiv je predvsem zato, ker v socialni ekonomiji vidi pojem, ki je (med pojmi kot so politična ekonomija, nacionalna ekonomija ali zgolj ekonomija) primeren za označevanje naravne ekonomije, saj poudarja socialno noto, ki bi jo morali po njegovem vsebovati vsi ekonomski procesi (Bye, 1944). Govori o treh principih, ki naj bi bili osnova procesov v socialni ekonomiji. Med njimi sta izbira želja in presežna koristnost. Ko govori o izbiri želja, poudarja pomen hierarhije želja oz. potreb:»potrebe je potrebno zadovoljiti v vrstnem redu njihove pomembnosti.«(bye, 1944) Ko razmišlja o pravicah delavca meni, da bi ta morala upoštevati vprašanja, kot so dolžina delavnika, varstvo delavcev pri delu, razmere, ki vladajo na področju zaposlovanja žensk in otrok. S svojim razmišljanjem postavlja elemente koncepta socialne ekonomije v nastajanju, hkrati pa v nadaljevanju že sam podaja kritike, da so nekatera njegova razmišljanja preveč neotipljiva, da bi jih bilo moč aplicirati v realnem svetu (Bye, 1944). Socialna ekonomija ima v literaturi precejšnje število opredelitev, iz katerih je razvidno, da se mora pojem razumeti vsaj dvoplastno. Prvo na ravni ekonomije, ki vključuje celotno gospodarstvo, druga pa se veže zgolj na del gospodarstva, ki ga nekateri avtorji imenujejo tretji ali neformalni sektor. Skupno vsem opredelitvam je, da poudarjajo socialno in etično funkcijo ekonomije na pojave naj bi gledali skozi socialne in etične oči, pri tem pa postavljajo v ospredje obče dobro oz. obče družbene koristi (Podnar & Golob, 2002). 5

14 Definicija socialne ekonomije Socialna ekonomija skuša maksimirati človeško dobrobit v najširšem možnem smislu, pri tem prepozna obče koristi in ekonomski analizi doda socialno noto (Pressman, 2001, str. 110). O'Boyle (1999, str. 49) pravi, da ima socialna ekonomija za osnovo razmišljanje o ljudeh, še posebej so pomembne ekonomske okoliščine tistih, ki so najbolj potrebno pomoči. Pravi, da je ena izmed osnovnih napak prevladujoče ekonomske misli njena usmerjenost v mikroekonomijo ter poudarjanje individualnih delovanj in učinkov, medtem ko je za socialno ekonomijo pomembnejša človeška solidarnost in socialna narava nasploh. Podobno postavlja v središče socialne ekonomije socialni pogled tudi Rugina (1998, str. 875), pri tem pa poudarja pomen etike, ki ga mora sprejeti ekonomska veda, tako da sprejme socialne, objektivne in skupinske vrednote preučevanja. Socialna ekonomija je sistem socialnih podjetij, katerih vrsta aktivnosti se primarno veže na socialne (družbene) cilje ter katerih dobički se načeloma ponovno investirajo za tovrstne namene nazaj v podjetje ali v skupnost, v kateri podjetje deluje. Socialna podjetja v širokem spektru socialnih in okoljskih storitev se pojavljajo v obliki podjetij, fundacij, društev, humanitarnih organizacij. Vsi ti temeljijo na podobnih ciljih, glavni med njimi je izboljšanje socialnega stanja posameznikov v stiski (Lužar idr., 2005, str. 9 10). Socialno organizacijo lahko definiramo kot vsako dejavnost, ki je primarno ustvarjena s ciljem zviševati ekonomsko in socialno integracijo prizadetih oseb (Pavel in Štefanič, 2005, str.12). Socialna podjetja so zasebne, avtonomne podjetniško orientirane organizacije, ki delujejo z namenom produkcije blaga in storitev. Delujejo v javno koristne namene in delujejo po principu neprofitne distribucije dobička. Presežek prihodkov nad odhodki se mora reinvestirati v delovanje organizacije ali v skupnost z namenom doseganja javno koristnih ciljev. Socialna ekonomija oz. socialno podjetništvo je plodnejše v okolju, kjer vrednote, kot so solidarnost, demokratičnost, enake možnosti in prostovoljstvo predstavljajo pomemben delež v vrednotnem sistemu (Volovec, 2010). 2.2 Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP) V diplomski nalogi govorimo ves čas o socialni ekonomiji, vendar njen velik del predstavlja socialno podjetništvo. Nedavno je bil sprejet zakon o socialnem podjetništvu, iz katerega lahko vidimo, kako država gleda na razvoj socialne ekonomije. Novi zakon o socialnem podjetništvu, sprejet , ima postavljeno definicijo socialnega podjetništva. Socialna ekonomija svojo dejavnost opravlja pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo ali prodajo storitev/dejavnosti, pri čemer dobiček ni prvotnega pomena (ZSocP, Ur.l. RS, št /10-53/162, 2. člen). Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, 6

15 Definicija socialne ekonomije okoljskih in drugih problemov. Predstavlja konkurenco ostalim ponudnikom, saj zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu. Takšna dejavnost razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (ZSocP, Ur.l. RS, št /10-53/162, 3. člen). Socialno podjetništvo lahko deluje skoraj na vseh področjih gospodarstva, če upošteva glavna načela, tudi na zaposlovanju težje zaposljivih oseb (to so brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje zadnjih 24 mesecev ali več, brezposelni s telesnimi in duševnimi težavami, romski državljani, bivši zaporniki in nižje izobraženi posamezniki) (ZSocP, Ur.l. RS, št /10-53/162, 6. člen). Poleg ostalih pravil je neprofitnost delovanja ena ključnih značilnosti. Dobiček se razporedi v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti, ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest. Poudarek je tudi na investicijah v izobraževanje, usposabljanje delavcev in prostovoljcev, druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov (ZSocP, Ur.l. RS, št /10-53/162, 26. člen). Vsi udeleženci socialnega podjetja, tudi prostovoljci, imajo pravico, da soodločajo vsaj pri odločitvah, ki so pomembne za njihovo delo in za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Uporabnikom, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost vplivanja na odločitve, ki zadevajo kakovost izdelkov ali storitev socialnega podjetja (ZSocP, Ur.l. RS, št /10-53/162, 24. člen). 2.3 Pojav in obseg revščine v Sloveniji Pojem revščina je v socialni ekonomiji pogosto omenjen. Zanima nas obseg in vzrok revščine, ki je v času gospodarske krize vidna v večjem obsegu. Revščina je stanje posameznikov, da nimajo možnosti preživeti oz. dostojno živeti. Privede jih do socialne izključenosti in s tem se zmanjša možnost ponovnega vzpona. Povezava med socialno ekonomijo in revščino je velika, saj z uvedbo socialnih organizacij skušamo zmanjšati obseg revščine v našem okolju. Revščina je odraz brezposelnosti, slabih razmer v državi in gospodarstvu. Revščina se ne pojavlja samo med brezposelnimi, ampak tudi med zaposlenimi. Simona Smolej raziskuje, zakaj in v kolikšni meri prihaja do revščine med zaposlenimi, t. i. working poor. Izraz se je uveljavil v ZDA v povezavi z naraščajočo problematiko gospodinjstev, ki so kljub zaposlenim članom pod pragom tveganja revščine. Revščino med zaposlenimi določajo prenizki dohodki gospodinjstev ter neugodna struktura gospodinjstva: zaposleni ne prejemajo nizkega plačila, ampak ob porazdelitvi dohodka med člane gospodinjstva, le to zdrsne pod prag tveganja revščine. Glede na izobrazbo je revščina med zaposlenimi najpogostejša med slabše izobraženimi. Osebe zaposlene za določen čas, so bistveno bolj podvržene tveganju revščine kot osebe zaposlene za nedoločen čas (Smolej, 2010). Ko skušamo uvesti socialno ekonomijo 7

16 Definicija socialne ekonomije nas revščina zanima, saj jo poskušamo zmanjšati. Revščina je pokazatelj, kaj se v nekem lokalnem okolju dogaja, ali je socialna varnost velika ali mala. Če je stanje brezposelnosti visoko, je večja socialna nestabilnost, ki prinaša nezadovoljstvo, težave in nasilje. 8

17 Prednosti in slabosti socialne ekonomije 3 PREDNOSTI IN SLABOSTI SOCIALNE EKONOMIJE 3.1 Prednosti socialne ekonomije Ključni cilji socialnih podjetij so krepitev socialne kohezije družbe, zmanjševanje revščine in socialne izključenosti. Pripomorejo k trajnostnemu razvoju družbe in zadovoljitvi potreb posameznikov ter skupin. Družbeno koristne dejavnosti socialne ekonomije so socialno varstvo, družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, izobraževanje, vzgoja, varstvo in promocija zdravja. Predstavlja tudi socialno vključenost, spodbuja zaposlovanje in poklicno usposabljanje oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost (Černak Meglič, 2010). Pomoč na področju relativnega staranje prebivalstva lahko nudijo socialna podjetja. S svojo dejavnostjo skrbijo za starejše, ki so še aktivni in tiste, ki potrebujejo pomoč. Tisti aktivni lahko pripomorejo pri gospodarski rasti, saj jih lahko zaposlimo za krajši delovni čas. Starejšim, ki potrebujejo pomoč, le to nudimo s prostovoljnim delom in oskrbo na domu. Glede na relativno veliko število starejše populacije v Sloveniji (Priloga B) je pomoč starejšim in medgeneracijsko sodelovanje nujno potrebno. Socialna ekonomija lahko pripomore pri medgeneracijski solidarnosti v obliki pomoči mladih starejšim. Starejšim, ki so sposobni opravljati delo, omogoči štiriurno dejavnost, ki bi jo opravljal na domu ali v centru, kjer določeno socialno podjetje deluje. Takšna oblika dela aktivno vključi vse, ki imajo to željo. Vsaka dobro opravljena dejavnost posameznika pripomore k izboljšanju osebnega stanja, razvoju obrti in morebiten prenos tradicije, če ta posameznik opravlja starejšo obrt. Mislimo, da bi socialno podjetništvo oz. socialna ekonomija lahko predstavljala odgovor na mnoge težave in izzive, saj prispeva k povečevanju gospodarske rasti, povečanju produktivnosti in konkurenčnosti ter ustvarjanju novih delovnih mest. Zagotavlja vključevanje izključenih skupin (oz. skupin, ki jim izključenost grozi) na trg dela, dviguje njihovo samozaupanje, spodbuja razvoj njihovih strokovnih in osebnostnih kompetenc ter delovnih navad. S tem so uspešnejši na trgu dela. Nekatere prednosti socialne ekonomije (Lužar idr., 2005, str. 32, 36 38): Delovanje socialnih podjetij preprečuje revščino, omogoča inovacije ter izboljševanje sicer tradicionalnih javnih storitev, s tem da ustvarja nove dobrine in storitve ter priložnosti za trge, na katere tradicionalni zasebni pa tudi javni sektor ne želita ali ne moreta vstopati. Tako ne le zapolnjuje vrzel med zasebnim, javnim in nevladnim sektorjem, temveč vnaša mednje potrebno podjetno naravnanost. S povezovanjem ljudi in priložnosti zagotavlja inovativne rešitve za probleme območij, ki zaostajajo v razvoju, saj poskušajo zagotoviti vzdržno gospodarsko dejavnost na način, ki omogoča povečevanje investicij v lokalni/regionalni razvoj. 9

18 Prednosti in slabosti socialne ekonomije Menimo, da zagotavlja dostop do boljših storitev, izboljšujejo socialno in gospodarsko strukturo lokalnega okolja. Povečujejo privlačnost okolja za bivanje ter privablja nove investitorje. Odpira možnosti za zagotavljanje novih storitev in reformo javnih storitev. Pomaga razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo. Znotraj pojma socialna ekonomija je posameznik razumljen kot individualno in hkrati socialno bitje, medtem ko ga mikroekonomija vidi kot individualista in se osredotoča na njegova dejanja. Pojmovanje posameznika kot socialnega bitja je pomembno za ustvarjanje občega dobrega, ki ga ni mogoče zagotoviti samo s solidarnostjo in kolektivnimi dejanji (O'Boyle, 1999, str ). Socialna podjetja bodo imela tako imenovano konkurenčno prednost. Korporacija, ki se vede etično in odgovorno, pridobi večji ugled in bolj zadovoljne segmente kupcev. Potrošniki bodo zaradi večjega ugleda in zagotovila o etičnosti, ki se sklada z njim lastnimi prepričanji, pripravljeni plačati ustrezno cenovno premijo za izdelke ali storitve. Na družbeno odgovornost lahko potemtakem gledamo podobno kot na tržno znamko, ki za korporacijo pomeni tudi določeno premoženje (Lah, 2000). Prednosti opažajo tudi v občini Šentjur. Menijo, da je delovanje socialnih podjetij pohvalno, saj v trenutni težki ekonomski situaciji pomagajo občanom, ki so v stiski in na robu ekonomske eksistence. Tovrstno socialno delovanje že poznajo v obliki društev, ki zajemajo socialno in humanitarno področje. Na občini menijo, da je podpora iz njihove strani dobra. Vsako leto se lahko interesenti prijavijo na javni razpis za sofinanciranje socialnih, humanitarnih in zdravstvenih programov ter programov veteranskih organizacij. Glede na razmere so spoznanja, da najbolj potrebujejo pomoč socialno ogroženi (Priloga A). 3.2 Ovire pri razvoju socialne ekonomije Pri analizi in razvoju socialne ekonomije moramo preučiti tudi ovire, ki se pojavljajo in jih ne smemo spregledati. Veliko dejavnikov kaže na težavo pri uvajanju, saj so realne razmere vse prej kot primerne za tovrstno delovanje. Nevarnosti preučimo tudi zato, da se znamo z njimi spopasti in jih obrnemo sebi v prid Uporaba dobička za razvoj in zaposlovanje Ekonomija in z njo vsi njeni subjekti imamo cilj zadovoljitve potreb. Da zadovoljimo potrebe, potrebujemo denar. Včasih je želja po potrebah in denarju prevelika, kar prinaša med drugim neizkoriščeno razporeditev dobička. Na tej točki menimo, da bi lahko več dobička uporabili za razvoj in nova delovna mesta. Graf 1 prikazuje, kolikšen delež dobička uporabijo za nove zaposlitve in dejavnosti. 10

19 Prednosti in slabosti socialne ekonomije Graf 1: Uporaba dobička za razvoj in nova delovna mesta 4 delez izdatkov za R&D v BDP Sweden 3 Finland Germany Denmark France 2 EU15 UK Netherland Aus tria Slovenia 1 Hungary Estonia Italy Poland Ireland CzechR Slovakia 0 Vir: Mencinger, delez bruto dobickov v BDP Bruto dobiček za Slovenijo znaša 32 %, od tega znašajo izdatki za nova delovna mesta in razvoj 1,5 %. Najbolj izstopa Švedska, ki ima ob 30,5 % bruto dobička 3,8 % izdatkov za razvoj in nova delovna mesta. Finska nameni ob 38 % bruto dobička 3,1 % za razvoj in nove zaposlitve. Nasprotje je Slovaška, ki ima delež dobička 47 %, njen izdatek za razvoj pa znaša samo 0,7 %. Omenjene so države, ki dajo največ oz. najmanj za razvoj in nove zaposlitve. Premica nam nazorno kaže, da države, ki imajo delež bruto dobička večji, namenijo manj za razvoj kot tiste, ki imajo manj dobička. Graf 1 je pokazatelj razporejanja dobička v posameznih državah. Lahko sklepamo, da je razmišljanje individualistično. Vodilni v posameznih podjetjih razmišljajo o lastnem vzponu in ob uspehu pričakujejo znatno večjo plačo. Takšno razmišljanje prinaša še slabše razmere, kot jih prinaša sama gospodarska kriza. Predvidevamo, da gre dobiček v preveliki meri v žepe posameznikov in ne v prid delavcev, novih zaposlitev in boljših razmer dela. S tem se manjša socialna varnost v državi, ki prinaša nezadovoljstvo in nemire Korenine gospodarske krize Gospodarska kriza, ki jo doživljamo, ni prišla nad nas kar iznenada. Več let so se napačne odločitve kopičile in prinašale zadolženost, kopičenje bogastva monopolom in posameznikom. Za opis značilnosti gospodarstva vzamemo bruto domači proizvod, ki je pokazatelj kaj se v državi dogaja. BDP meri celotno vrednost dobrin in storitev, proizvedenih 11

20 Prednosti in slabosti socialne ekonomije v državi. Podatki o BDP omogočajo presojanje, ali se gospodarstvo širi ali krči, ali potrebuje spodbudo ali omejevanje, ali mu preti recesija ali inflacija (Bradač, 1986, str.68). Graf 2 prikazuje delež plač v BDP, razmerje med številom zaposlenih in bruto domačim proizvodom. Prikaže nam, kolikšen del bruto domačega proizvoda je namenjen razvoju in manjšanju brezposelnosti. Graf 2: Delež plač v BDP: EU, ZDA, Japonska Wage share in the USA, Japan and the EU-15, wage share in % of GDP* Vir: Huffschmid; v Mencinger, * bereinigt um Veränderungen der Beschäftigtenanteile Quellen: European Economy, 6/2002 und 6/2004, Statistical Annex, jedw eils Table EU-15 USA Japan Leta 1980 je v EU, ZDA in Japonski najvišji delež plač glede na BDP. Takrat znaša povprečno 73,7 %. Za primerjavo vzamemo leto 1990, kjer je povprečni delež plač 69,8 % in 2005, ko delež plač znaša 66,7 %. Vidimo lahko, da vrednost enakomerno pada. Izpostavili bi relativni delež plač Japonske leta 1975, ko je znašal 80 % in leta 2005, ko je znašal 66 %. Japonska se je konec devetdesetih let znašla v recesiji s katero je prišlo do nižanja BDP-ja padanja cen oz. deflacije. Stanje gospodarstva Japonske od leta 1975 do 2005: Nizka domača potrošnja in upadanje industrijske proizvodnje sta samo še poslabšali stanje v državi. Vlada je poskušala spodbuditi gospodarsko rast z večjim proračunskim trošenjem in zadolževanjem zasebnega in javnega sektorja, zaradi česar se je močno povečal javni dolg. Japonci so bili mnenja, da je treba omejevati uvoz, zaščititi domačo proizvodnjo in večati izvoz. Ravno na prelomu, ob recesiji, so takšno mišljenje spremenili in odprli gospodarstvo (Japonska, 2011). Delež BDP-ja, namenjen plačam, je vedno nižji zaradi manjšega vlaganja v investicije, zaposlovanje in zaradi male preusmeritve dobička v namen novih delovnih mest. Menimo, da 12

21 Prednosti in slabosti socialne ekonomije je denarja dovolj v obtoku, ampak ni pravilno razporejen. Izkoristek za nova vlaganja bi lahko prinesel mnogo prednosti, med drugim več zaposlovanja. Ovira v današnjih časih je v majhnem deležu vlaganj v nove investicije glede na ustvarjen dobiček. To dokazuje tudi spodnji graf, ki jasno kaže, da gresta dobiček in investicije v nasprotni smeri. Dovolj bi bilo, da bi vsaj konstanten del dobička namenili razvoju, dogaja pa se, da dobiček raste, investicije pa padajo. Graf 3: Delež dobička in investicij Shares of profit and investment in the EU-15, in % of GDP share of investment share of profits Vir: Huffschmid; v Mencinger, Graf 3 prikazuje kako z leti investicije na eni strani padajo, medtem ko dobiček narašča. Lahko bi sklepali, da manj kot podjetja imajo, več vložijo v investicije. Z večanjem dobička sebičnost narašča. Ali sredstva zadržujejo kot rezerve ali si izplačujejo nagrade. Stanje gospodarstva v letu 2005 pade v recesijo, ki prinaša strah pred propadom podjetij in držav. Vsi izvajalci javnih storitev, banke in mnoga podjetja raje denar zadržijo zase, za primer slabih časov. Mnogim se zdi tvegano investirati v nove objekte ali novo poslovno linijo, saj so razmere takšne, da se ne ve, ali bo poslovanje uspelo. Raje poslujejo z manjšim obsegom in je ta dobičkonosen. Premalo investicij in razvoja pa prinaša padanje gospodarstva. Nove investicije prinašajo nova naročila, z njo kroženje denarja in večanje števila zaposlenih. Prednost v gospodarski krizi in kopičenju jeze delavskega razreda bi lahko bila v spremembi mišljenja. Mišljenje, ki ga imajo tisti vodilni, ki so deležni nam nerazumljivih transakcij 13

22 Prednosti in slabosti socialne ekonomije denarja, je malo zaskrbljujoče. Malo pohlepa in želje po dobičku ne škodi, saj tovrstna želja prinaša dobro poslovanje. Dobro obstoječa podjetja manjšajo število investicij, čeprav imajo vsako leto večji dobiček (Graf 3). Če bi dobiček investirali, bi ustvarili nova delovna mesta in verjetno tudi več lastne proizvodnje. Ta bi jim prinesla še več dobička, kar pa je njihov primarni cilj. Na poti do tega cilja je mogoče ustvarjati gospodarsko rast in razvoj posameznikov. S tem bi tudi delež plač v BDP rasel, saj bi se zmanjšalo število brezposelnih (Graf 2). Vse se med sabo prepleta, če denar ne kroži, lahko koristi samo peščici ljudi in ne ustvarja dolgoročnega izboljšanja razmer. 14

23 Obdelava primerov dobre prakse 4 OBDELAVA PRIMEROV DOBRE PRAKSE Socialna ekonomija v praksi: tretji sektor Opredelitev socialne ekonomija v praksi pomeni sfero, ki jo sestavljajo podjetja in organizacije, ki ima cilj formiranja združb posameznikov in ne delničarjev, da bi zadovoljila potrebe članov te združbe. Poznamo organizacije, ki jih lahko združimo pod opredeljeni pojem socialne ekonomije: prve so kooperacijske in neprofitne skupine, druga je podporna infrastruktura (družbe, ki spodbujajo gospodarski razvoj skupnosti, tako da pomagajo pri razvoju podjetij v socialni ekonomiji in razvoju lokalnih skupnosti) in organizacije, ki pomagajo pri razvoju lokalnih mini podjetij (Fontan & Shragge, 1997, str. 17). Socialno ekonomijo bom predstavila iz vidika različnih praks. Pomembni člen socialne ekonomije so društva, zavodi, podjetja, država in občine. Primer prakse, ki je na mednarodnem nivoju je podjetje, ki predstavlja dober primer, koliko lahko naredi posameznik sam, z začetno finančno pomočjo. Sledi lokalno okolje, kjer lahko kot posamezniki najbolj pripomoremo k razvoju. Zato iz primera zavoda prehajam na občino. Ta nam lahko kot lokalnemu aktivistu pripomore s sredstvi, informacijami in povezavo s pomembnimi društvi, ciljnimi skupinami in navsezadnje z državo. 4.1 Multinacionalno socialno podjetje Leta 2000 so se svetovni voditelji v okviru Združenih narodov med ostalimi cilji zavezali k temu, da do leta 2015 prepolovijo revščino. Več kot polovica te dobe se je že iztekla, doseženi rezultati pa ne nakazujejo dosego cilja. Zastavljeni cilj pa uspeva v Bangladešu, deželi, kjer je bila revščina pred tem obdobjem največja. Globalizacija sicer revnim lahko prinese veliko več kot katerikoli drug sistem, vendar jo je potrebno nadzirati in voditi (Yunus, 2009, str. 21). Mohammed Yunus je eden izmed začetnikov socialnega podjetništva. Prva oblika socialnega delovanja je mikrokreditiranje. Bistvo projekta je dajanje kreditov na zaupanje, brez kritja ali premoženja. Začel je s posojili iz svojega imetja. Kredite so prejemali bodoči obrtniki, ki so s tem denarjem pričeli dejavnost, od zaslužka so vračali posojilo. Izkazalo se je, da je kar 97 % kreditov odplačanih. Sledila je ustanovitev posojilnega podjetja Grameen, ki se je razvila v kreditno institucijo Grameen Banko. Komitenti so kasneje postali 94 % lastniki deleža bank. Banka je dokaz o drugačnem načinu poslovanja, ki prinaša ogromno korist v skupnost (Kržin, 2011). Tovrstno poslovanje je na prvi pogled nemogoče. Dejstvo, da bi nekomu dali denar na zaupanje nam je tuje, zaradi izkoriščanj in nezmožnosti vračanja posojila. V primeru, da nova dejavnost ne uspe zaradi zunanjih vzrokov, kot je gospodarska kriza in monopolna prevlada, je možen tudi slab izid. 15

24 Obdelava primerov dobre prakse V Bangladešu, kjer je razvoj mnogo za nami, je tovrstne projekte mogoče ravno zato lažje izpeljati. So tudi brez telefonov, zato je Mohamed ustanovil podjetje Grameen Telecom. S pomočjo večjega podjetja Telenor so vzpostavili telefonsko linijo za prebivalce nerazvite vasi. Želje teh dveh podjetij sta bile v nasprotni smeri. Telenor je hrepenel po dobičku, Grameen Telecom pa je delal v korist revnih. Navkljub nasprotju sta se podjetji uspešno združili, saj se je Telenor zavedal, da lahko s takšnim sodelovanjem pridobi na ugledu in prestižu. To bo neke vrste blagovna znamka oz. dodana vrednost podjetja. Skupaj so oskrbeli s telefonsko linijo 70 milijonov prebivalcev. S tem so jim omogočili socializacijo in možnost razvoja. Sledila je ustanovitev podjetja s prehrano za nižjo ceno. Vodstvo podjetja Danone se je povezalo z Mohamedom in zagotovila najbolj revnim in lačnim družinam osnovna živila po nizkih cenah. Nastalo je podjetje Grameen Danone Foods (Kržin, 2011). Tovrstne povezave z večjimi podjetji so lahko zelo uspešne. Gospodarstvo stoji tako, da samo veliki uspejo, zato imajo dobro poslovanje. Dobiček jim po več letih donosa ni več na prvem mestu, zato iščejo nekaj, kar jim bo dalo dobro ime in konkurenčno prednost. Pomoč socialno ogroženim prinaša konkretne izboljšave in širitev pozitivnega mnenja o podjetju. 4.2 Zavod Papilot Zavod Papilot kot nevladna in neprofitna organizacija, s sedežem v Ljubljani, deluje od leta 1995 na območju cele Slovenije na področju izobraževanja in svetovanja. Od leta 2006 je Zavod Papilot izbrani koncesionar Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, po naročilu Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in posameznih podjetij. Zavod Papilot sodeluje v aktualnih projektih na področju zaposlovanja, rehabilitacije in izobraževanja v evropskem prostoru (Zavod Papilot, 2011). Po besedah Doroteje Volovec na Dnevih socialne ekonomije 2010 je Zavod Papilot primer prakse socialnega podjetništva. Predstavlja nov koncept reševanja socialnih problemov in je hkrati inovativni pristop, ki z uporabo podjetniških veščin (kvaliteta vodenja, inspiracija, ambicije) dosega socialne cilje, čeprav z omejenimi viri (Leadbeater; v Volovec, 1997). Skupno v Poslovnem sistemu Papilot zaposlujejo 82 oseb, od tega 49 strokovnih delavcev in 33 invalidov v zaposlitvenih centrih. V program socialne vključenosti je vključenih 27 invalidov z odločbo o nezaposljivosti. Poskušajo delovati celostno, s poudarkom na vzpodbujanju socialne in delovne vključenosti aktivne populacije, predvsem ranljivih skupin. Poslovni sistem Papilot zajema 4 lokalne enote, 2 zavoda, 3 zaposlitvene centre ter 3 programe socialne vključenosti. Njihova osnovna dejavnost je zaposlitvena/poklicna rehabilitacija, zaščita zaposlitev, program socialne vključenosti, program aktivne politike zaposlovanja, psihosocialna pomoč žrtvam kaznivih dejanj, center za dnevno oskrbo starejših, Rozin vrt središče za preventivo in obravnavo demence, izobraževalni, svetovalni, motivacijski in drugi programi za zunanje naročnike (Volovec, 2010). 16

25 Obdelava primerov dobre prakse Zaposlitvena rehabilitacija: pomeni usposobiti invalida za ustrezno delo, da se zaposli, zaposlitev obdrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. Za to so zadolženi rehabilitacijski svetovalci, psihologi, delovni terapevti, zdravniki psihiatri in zdravniki medicine dela. Zaposlitev predstavlja redno delovno okolje (Volovec, 2010). Program socialne vključenosti omogoča osebam z odločbo o nezaposljivosti ponovno socialno in delovno integracijo, vzdrževanje in razvijanje kompetenc, potrebnih za uspešno vključevanje v vsakdanje življenje. Koristi v okolju so aktiviranje dela populacije, ki je družbeno neaktivna, vzpostavljanje nove socialne mreže starostnikov, psihosocialna priprava na opravljanje prostovoljstva, razvijanje kvalitete življenja starostnikov (Volovec, 2010). 4.3 Občina Velenje Po besedah nekdanjega župana občine Velenje, Srečka Meha (2010), je Velenje mestna občina, ki je po meri invalidov, starosti prijazno, zdravo in otrokom prijazno mesto. Velenje je v prakso vpeljalo mnogo celovitih rešitev, ki lajšajo življenje vsem, sploh pa tistim občanom, ki imajo težave. V občini Velenje lahko opazimo konkretne spremembe na področju pomoči in razvoja (Meh, 2010): V sodelovanju z društvom Beli obroč so vpeljalo celovito reševanje nasilnih dejanj. Namen tega je ozaveščanje, ugotavljanje odgovornosti ter identifikacija zaviralnih momentov. Iz ugotovitev razvijejo program za delo z žrtvami in storilci nasilja. Primere dobre prakse, ki so jih že izvedli, želijo vpeljati na nacionalno raven. Mestna občina Velenje, Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, Policija, Rdeči križ in še mnogi tvorijo delovno skupino za reševanje problematike družin. Do sedaj so rešili več kot 40 konkretnih primerov. V letu 2009 so v sodelovanju z RK razdelili 3605 prehrambenih paketov, v naslednjem letu 2707 paketov. V javni kuhinji so v letu 2008 razdelili 7600 obrokov, v letu 2010 je ta številka narasla na obrokov (do septembra). Stanovanjsko problematiko so rešili tako, da so dodelili subvencije najemnin, neprofitna in tržna stanovanja, v letu 2010 jih je bilo 214, v letu 2008 je bilo dodeljenih 145 takšnih stanovanj. Določeni posamezniki, predvsem starejši so potrebovali pomoč na domu. Tako jim je občina nudila pomoč po ugodnih cenah. Posamezniki, ki v svojem domu niso več našli topline, so se lahko zatekli v varno hišo. V današnjih časih tudi pravna svetovanja niso tuja in so nujno potrebna. V začetku februarja 2009 so ponudili brezplačno pravno svetovanje 3x tedensko. V letu 2009 so zabeležili 1111 obiskov, v letu 2009 do septembra obiskov. Brezplačni potniški promet je aktualna ponudba že od 1. septembra Prilagojen je invalidom in otroškim vozičkom. Do septembra 2010 je bilo prepeljanih potnikov. 17

26 Obdelava primerov dobre prakse Ena izmed privilegijev je tudi Mestna blagajna, ki je bila odprta Njen cilj je možnost plačevanja položnic brez provizije. V prvih treh mesecih je bilo vplačanih položnic. Velenje je občutilo brezposelnost kar v visoki meri, saj je Vegrad zaposloval velik delež Velenjčanov. Po stečaju in odpuščanjih, ki so sledila, je Občina nudila delavcem svetovanje, odprli so javno kuhinjo, enkratno denarno pomoč. Otrokom delavcev so kupili šolske potrebščine. S pomočjo Rdečega križa so delili prehrambene pakete, potrebščine, plačilo položnic, oblačila Pomagali so si tudi s sredstvi, ki so jih zbrali na humanitarni prireditvi»dobro delo«. 18

27 Družbena odgovornost v lokalnem okolju 5 DRUŽBENA ODGOVORNOST V LOKALNEM OKOLJU 5.1 Institucionalni okvir socialne ekonomije v lokalnem okolju Uporaba tujke»socialen«daje slabšalen prizvok socialni ekonomiji. Bolje bi bilo, da bi imenovali socialno ekonomijo»družbena«ekonomija. Bistvo je, da je to ekonomija ljudi in njihovega razvoja. Razumeti jo moramo kot nekaj pozitivnega za gospodarstvo, državo in posameznika. Pri ustanovitvi socialnega podjetja je pomembno sodelovanje lokalnih skupnosti in države. Če imamo podporo iz vseh treh strani, lahko uspešneje delujemo in se razširimo. Poleg pomoči pri delovanju, iskanju socialno najšibkejših območij, kjer bi lahko delovali, nam država omogoča finančno oporo. Država je tudi tista, ki daje spodbudo z davčnimi olajšavami socialnim podjetjem in tistim, ki v njih investirajo. Povezava med nami, kot socialnim podjetjem in državo je lahko tudi lokalna skupnost. Ta ozavešča ljudi, finančno pripomore, krepi zaposlovanje v socialni ekonomiji. Če želimo socialno ekonomijo razširiti globalno ali samo lokalno je naš začetek enak, začeti moramo pri svojem razmišljanju. Potem vedno sledi manjša lokalna skupnost, ki lahko delovanje (projekte, primere dobre prakse) prinese na državno in evropsko raven. Institucionalni okvir: spodnja shema predstavlja delovanje socialnih podjetij. Iniciativa oz. pobuda deluje na več strani. Če začnemo na vrhu, je ministrstvo tisto, ki lahko pomaga ali zavrne novosti. Dobro je, da so naši predlogi in projekti podprti s strani ministrstva, saj nam to olajša delovanje. Imamo možnost pridobivanja sredstev in večanje števila pripadnikov. Medresorsko telo je vez med ministrstvom, uradi in javnimi zavodi. Povezuje področja in skuša najti rešitev, ki bo primerna za iniciativo in vlado. Delovanje projekta poteka v sodelovanju z izvajalci. To so lokalni razvojni centri, ki poznajo lokalne razmere in najbolje vedo, kje so spremembe najpotrebnejše. Izvajalci so tudi svetovalne organizacije, ki delujejo s socialnimi problemi in izvedbene organizacije, ki delajo predvsem na izvedbi projektov. Pomembna oblika izvajalcev neprofitnih projektov so nevladne organizacije, ki lahko delujejo s strokovnjaki in prostovoljci. Obe skupini sta nujni za uspešno delovanje. Vsi ti izvajalci v sodelovanju ali samostojno delujejo s skupnim ciljem, izboljšanju socialnih razmer v lokalnem okolju. Vpliv na iniciativo imajo lokalne skupnosti, ki poznajo konkretne težave, ki jih sami ne uspejo rešiti. RRA (Regionalna razvojna agencija) deluje regionalno z namenom razvoja okolja in lahko pripomore pri projektih, ki se izvajajo. To so vse lokalni aktivisti, ki povezujejo svoje interese in predvsem interese domačinov. Vez med vlado in lokalnim okoljem so izvajalci vladne politike. Poznajo zakonodajo in možnosti, ki jih dopušča. 19

28 Družbena odgovornost v lokalnem okolju Slika 1: Institucionalni okvir uvajanja socialne ekonomije PRISTOJNO MINISTRSTVO OBSERVATORIJ MEDSEKTORSKO TELO Lokalne skupnosti RRA INICIATIVE Izvajalci vladne politike na lokalni/regionalni ravni Lokalno razvojni center Svetovalne organizacij Izvedbene organizacije Nevladne organizacij Strokovnjaki Prostovoljci UPORABNIKI / CILJNE SKUPINE Vir: Ložar, Gavez, Hazl, Marošek, Zagorc, Gorjanc, Kovač & Branco, Izhajali bi iz treh dimenzij, ki se med seboj prepletajo: voluntarizem (ustvarjanje socialnih omrežij, pomoč v stiski ), tržna orientiranost (prodaja izdelkov in storitev na trgu) in netržna usmerjenost (subvencije, pridobljene iz javnega sektorja) (Nyssens, 1997, str. 180). Temeljili bi na osnovnih vodilih, da je za organizacije, ki delujejo znotraj socialne ekonomije, značilna prevlada medosebnih odnosov, etike in zaupanja, ne pa kopičenje denarja posameznikom (Capri, 1997, str. 250). 5.2 Prijava na razpise in prejemanje drugih oblik pomoči Socialna tematika, ki jo pokrivamo kot društvo in kasneje kot podjetje je podprta iz strani občine, države in Evropskih skladov. Dobro poznavanje razpisov in natančno dodelan projekt nam lahko prinese sredstva, ki nam bodo pomagala pri razvoju. Prijava projekta na razpis pomeni dobro poznavanje razpisne dokumentacije. Program prilagodimo potrebam lokalnega okolja in socialnemu izboljšanju stanja. 20

29 Družbena odgovornost v lokalnem okolju Primeri prijave programov na razpise Evropskega socialnega sklada Evropski socialni sklad je socialnim podjetjem zanimiva točka za pridobivanje sredstev za delovanje in izvajanje vseh projektov. Trenutno podpirajo projekte (Evropski socialni sklad, 2010): -»Socialni inovatorji prihodnosti«izvaja ga Mladinski ceh. To je mladinska organizacija, registrirana kot društvo. Člani društva so posamezniki, ki so združeni v različne krajevne enote in interesne skupine, ki se ukvarjajo z mladimi. Namen projekta je izboljšati zaposljivost in socialno vključenost ranljivih skupin, ustvarjati delovna mesta za ranljive skupine ter zagotoviti enakost med spoloma. V okviru projekta bo vzpostavljen inkubator socialnih inovacij in podjetništva za mlade. Skupna okvirna višina, ki se dodeljuje v okviru projekta je ,50, od tega je prispevek EU 85 % in slovenska udeležba 15 %. Zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve Socialna zbornica Slovenije je osrednje strokovno združenje na področju socialnega varstva. S svojimi aktivnostmi in projekti uveljavlja principe strokovne enakopravnosti in avtonomnosti, odprtega komuniciranja, spoštovanja raznolikosti strok in uravnoteženja zastopanosti ter razvojnih teženj javnega, nevladnega in zasebnega sektorja na področju socialnega varstva. Program Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva Pripravniki, ki ga izvaja Socialna zbornica Slovenije, je 134 iskalcem prve zaposlitve omogočil zaposlitev na področju socialnega varstva. Socialno podjetništvo V okviru Javnega razpisa za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva se zelo uspešno in odmevno izvaja 9 projektov socialnega podjetništva, v okviru katerih so bile v usposabljanje na delovnem mestu vključene 103 brezposelne osebe, od tega se je 32 oseb po končanem usposabljanju v okviru projektov tudi zaposlilo. V projekte so vključene posebno ranljive skupine, in sicer: mlade in starejše težje zaposljive osebe, dolgotrajno brezposelni, Romi, invalidi in druge prikrajšane skupine. Izbrani projekti socialnega podjetništva ponujajo zanimive in inovativne projektne ideje, med njimi Reuse center za predelavo odpadkov, gostilna, ki zaposluje mlade z motnjami vedenja, turistična agencija s prilagojenimi programi za osebe s posebnimi potrebami, zeliščarska delavnica, ekološka predelava živil, 21