UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: prof. dr. Klavdij Logožar, docent Maribor, marec 2008

2 2 PREDGOVOR Vsako podjetje, stremi k čim večji konkurenčnosti, večjemu dobičku ter boljšemu poslovanju. Z pravilno in sprotno uporabo današnje tehnologije, lahko podjetja vse to dosežejo. Informacijsko komunikacijska tehnologija, daje podjetju to, kar je po eni strani nujno potrebno za poslovanje, po drugi strani pa mu daje veliko konkurenčno prednost pred drugimi podjetji. Vedno več človeškega dela se nadomesti z tehnologijo in to pripomore k hitrejšemu, bolj natančnemu poslovanju. Uvajanje IKT v podjetja je zelo zapleten projekt, saj navadno sproži obilo sprememb in novih procesov. Pogosto razkrije šibke točke podjetja, kar lahko bodisi pospeši, bodisi zavre prestrukturiranje in rast produktivnosti podjetja. Implementacija IKT zadeva, ne samo vključenost vseh zaposlenih, temveč tudi zunanje akterje (pod dobavitelji, kupci, partnerji). Hkrati pomeni tudi soočanje s poslovnimi, organizacijskimi in kadrovskimi težavami podjetij, ki pred uvajanjem IKT niso bili tako očitni. Kljub vsem težavam, s katerimi se podjetja morebiti soočijo ob implementiranju IKT, prednosti pretehtajo, in to je tisto, kar daje podjetjem pozitiven zagon za vključitev IKT v podjetje. Ob uvedbi sodobne IKT, se izboljša elektronsko poslovanje v podjetju, kar omogoči hitrejše poslovanje podjetja s poslovnimi partnerji, večji pretok blaga, boljše razumevanje ter hitrejšo vzpostavitev vezi med poslovnimi partnerji, v logistični verigi. Informacijsko komunikacijska tehnologija odpravlja nejasnosti pri poslovanju med poslovnimi partnerji, saj je vedno mogoč kontakt s podjetjem, s katerim sklepamo posel. Diplomsko delo temelji na obrazložitvi vseh procesov in orodij, ki se jih podjetja poslužujejo za produktivno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. IKT predstavlja podjetju pomembno verigo, katera povezuje poslovanje podjetja navzven kakor tudi navznoter. Pospešuje delovne procese ob tem znižuje stroške delovne sile v podjetju in odpravlja napake človeškega faktorja. Danes skorajda več ni podjetja, ki ne bi uporabljalo sodobne informacijske tehnologije, elektronskega poslovanja ter sodobne komunikacijske tehnologije. Res je, da eno brez drugega ne more, tako da potrebujejo podjetja visok kapital za zagotovitev sodobne IKT. Če želijo podjetja uspeti, morajo nedvomno opisan način poslovanja vključiti v njihov vsakdanjik, saj se morajo gibati s časom ter nenehno spremljati spremembe pri poslovanju. S tem si podjetja povečujejo konkurenčnost na trgu in posledično izboljšujejo image podjetja.

3 3 KAZALO VSEBINE PREDGOVOR... 2 KAZALO VSEBINE UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE (IT) V PODJETJU Opredelitev IT Uporaba IT v podjetju ter investiranje v IT Vpliv IT na posamezne oddelke v podjetju Učinki in prednosti IT ELEKTRONSKO POSLOVANJE Opredelitev elektronskega poslovanja Dinamika elektronskega poslovanja Povezave med subjekti e poslovanja Računalniška izmenjava podatkov Intranet poslovanje Ekstranet poslovanje Prednosti in slabosti ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje Prednosti in slabosti ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje Prednosti elektronskega poslovanja Slabosti elektronskega poslovanja E logistika, prodaja, dobava in odnosi s strankami ter poslovnimi partnerji UPORABA KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJU Vloga komunikacijske tehnologije v organizaciji Vrste telekomunikacijskih omrežij Računalniška omrežja POMEN SODOBNE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) ZA POSLOVANJE PODJETJA Opredelitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) Vpliv naložbe v IKT na poslovanje podjetja Pomen IKT v slovenskih podjetjih Najpomembnejše determinante uspešnosti IKT projektov PREDSTAVITEV INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE TER ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU MIKRO + POLO D.O.O Predstavitev in zgodovina podjetja Mikro + Polo d.o.o Informacijsko komunikacijska tehnologija v podjetju Mikro + Polo d.o.o Elektronsko poslovanje podjetja Mikro + Polo d.o.o... 51

4 4 7 SKLEP POVZETEK ABSTRACT LITERATURA VIRI SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC... 63

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Računalnik oz. informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), že ima svoje mesto v večini slovenskih podjetij. Nekatera podjetja znajo le-to uporabljati bolj konkurenčno kot druga podjetja ter si s takšnim načinom poslovanja, lajšajo vsakdanje naloge in opravila. V diplomskem delu, smo podrobno predstavili, kaj za podjetja pomeni dobra informacijsko-komunikacijska tehnologija, kot samostojen člen v verigi ali v povezavi s poslovnimi partnerji in strateško pomembnimi nalogami podjetja. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se vedno bolj razvija tudi elektronsko poslovanje. To pomeni, da bolj avtomatizirano delo, ob dobri tehnologiji, podjetju znižuje stroške. Predstavili smo, da IKT služi predvsem kot podpora pri delu, lajša vsakodnevno poslovanje podjetja, omogoča hitrejše odzive na informacije ter na odzive iz zunanjega okolja. Vse to, pa pripomore k večji produktivnosti dela, nižjim stroškom ter k večji kakovosti samega poslovanja s poslovnimi partnerji in k boljšemu povezovanju z zaposlenimi. IKT služi podjetju kot osnova za učinkovito in produktivno poslovanje. V diplomskem delu smo prikazali informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT), njen vpliv na poslovanje podjetja ter vpliv na boljšo povezanost med poslovnimi partnerji, v logistični verigi. Vse to smo predstavili na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. iz Maribora. Prav tako smo predstavili kaj podjetjem pomeni elektronsko poslovanje in kje se vpeljava le-tega kaže kot najbolj produktivna oziroma»oplemenitena«. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je, predstaviti osnovne značilnosti sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije, ki bistveno pripomore k dobremu poslovanju podjetja in njegovi neposredni povezavi s poslovnimi partnerji, tako v logistični verigi, kakor tudi na področju internega poslovanja podjetja. Analizirali in prikazali smo vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije, na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. Današnji čas, vse bolj sili podjetja, da vlagajo v tehnologijo na vseh področjih poslovanja. Delo mora biti narejeno stalno hitreje, boljše ter produktivnejše in zatorej podjetjem ne preostane prav nič drugega. Delo človeškega faktorja nadomesti tehnološki napredek. To pa pripomore k temu, da podjetja veliko vložijo v tehnologijo, saj jim v zameno daje vedno boljše učinke, rezultate.

6 6 Podjetja morajo stalno ohranjati svojo konkurenčnost in zatorej stalno izboljševati procese v podjetju ter delati po konceptu napraviti več, za isti vložek kapitala. Skrbeti morajo za pravi nivo zalog ter za čim bolj produktivno izvedbo logističnih poti. Če želi podjetje imeti vse te»procese«pod nadzorom, mu ne preostane nič drugega kakor, da vloži kapital v tehnologijo, ki bo skrbela, da bo vse potekalo tako kot mora. Tehnologija bo znižala stroške dela in zaposlenih, elektronsko poslovanje bo skrbelo za boljšo povezanost s poslovnimi partnerji ter hkrati zaradi bolj preglednih naročil, zniževalo dobavni čas trgovskega blaga. Cilji, ki jih z diplomskim delom želimo uresničiti oz doseči so: predstaviti informacijsko tehnologijo, ki jo podjetja uporabljajo za vsakdanje poslovanje; opredeliti uporabo elektronskega poslovanja, ki je nadgradnja informacijske tehnologije in osnova za dobro poslovanje podjetja tako navzven kot navznoter; predstaviti kako poteka elektronsko poslovanje med poslovnimi partnerji ter kako elektronsko poslovanje povezuje delo v logistični verigi tako v kot tudi izven podjetja; predstaviti pomen sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki se vedno hitreje razvija in pomeni stalnico podjetju, brez katere danes ne morejo več poslovati; prikazati primer uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in elektronskega poslovanja s poslovnimi partnerji v podjetju Mikro+polo d.o.o. Osnovne trditve, ki so izpeljane iz predstavljenih namenov ter zastavljenih ciljev in jih bomo poskušali dokazati v diplomskem delu, temeljijo predvsem na produktivnosti in učinkovitosti poslovanja podjetja, ob uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij: podjetja povečujejo konkurenčnost z uporabo elektronskega poslovanja in informacijsko-komunikacijskih tehnologij tako navzven kakor tudi v podjetju; fizično delo zamenja tehnologija in tako se lahko število zaposlenih prerazporedi na mesta, kjer je to potrebno; podjetja pridobijo na času poslovanja, ob pravilni uporabi sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije in posledično tudi na kapitalu; zaradi elektronske povezanosti je možna boljša povezava s poslovnimi partnerji v sami logistični verigi; zmanjšujejo oziroma skrčijo se nepotrebne poti, ki jih podjetje mora opraviti, da pride v stik s poslovnim partnerjem; podjetja si s pomočjo dobre tehnologije zmanjšujejo zalogo trgovskega blaga, kar pripomore k nižjim stroškom poslovanja; elektronsko poslovanje se kaže v podjetju predvsem v pridobljenem času pri logističnih procesih ter znižanih stroških.

7 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Iz izbrane teme diplomskega dela predpostavljamo, da se podjetja vedno bolj zavedajo moči tehnologije ter njenega pomena za celotno poslovanje in zatorej tudi vedno več vlagajo v IKT. Predpostavljamo da uporaba in vpliv sodobnih informacijskokomunikacijskih tehnologij v podjetjih narašča. Podjetja vedno bolj povezano sodelujejo s poslovnimi partnerji in za takšno poslovanje potrebujejo dobro tehnologijo, ki jim bo omogočala čim boljšo povezanost navzven. Potrebujejo takšno tehnologijo, ki bo dopolnila procese pri samem poslovanju s poslovnimi partnerji, tako v elektronski obliki, kakor tudi v logistični verigi. V diplomskem delu, se bomo omejili na področje uporabe sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije, ki podjetju omogoča dobro povezanost s poslovnimi partnerji v logistični verigi. S pomočjo domače in tuje literature ter praktičnih spoznanj, smo postavili teoretične temelje, za proučevanje obravnavane teme diplomskega dela. S pomočjo zbranih in razpoložljivih informacij, smo v diplomskem delu predstavili ter opisali informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na primeru podjetja Mikro + polo d.o.o. in prav na konkretnem primeru dokazali vse naštete trditve. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava, ki jo bomo izvedli bo poslovna, saj gre za proučevanje informacijskokomunikacijske tehnologije v podjetju. Uporabljali bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo preučili sedanje stanje v podjetju in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode: metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva, metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme, metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč, metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev. V okviru analitičnega pristopa: metoda sinteze (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije), metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto). Podatke, ki smo jih navedli v diplomskem delu, smo pridobili iz sekundarnih virov (učbeniki, strokovne knjige in internet) ter iz primarnih virov (pisni in ustni viri, ki se nanašajo na proučevano podjetje Mikro + polo d.o.o.).

8 8 2 UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE (IT) V PODJETJU 2.1 Opredelitev IT Izraz informacijske tehnologije, uporabljamo za širok spekter konvergentnih tehnologij iz mikroelektronike, računalništva, telekomunikacij in v novejšem obdobju tudi iz optoelektronike in umetne inteligence. S pojmom»informacijske tehnologije«, lahko zajamemo tako vrsto novih proizvodov in storitev na navedenih področjih, kot tudi tehnologijo, ki je sposobna revolucionirati proizvodne in distribucijske procese, v vseh drugih industrijskih panogah in storitvah (Bučar 2001, 132). Informacijska tehnologija zajema vse tiste dejavnosti, ki predstavljajo strojno opremo (pisarniški stroji, oprema za obdelavo in prenos podatkov), programsko opremo in storitve. Takšno delitev informacijske tehnologije, lahko razčlenimo še bolj nadrobno (Bučar 2001, 133): strojna oprema - računalniška oprema zajema delovne postaje, osebne računalnike, periferije ter različne računalniške sisteme; - pisarniška oprema zajema pisalne stroje, računalnike, fotokopirne stroje in drugo pisarniško opremo; - oprema za prenos podatkov zajema LAN (local area network) opremo ter drugo opremo za prenos podatkov; programski proizvodi - sistemski software namenjen delovanju strojne opreme in zagotavljanju njegove učinkovitosti in varnosti delovanja; - aplikacijski programski paketi, ki predstavljajo rešitve za specifične probleme posamične panoge/sektorja (npr. bančništvo, zavarovalništvo) oziroma za posamezna področja poslovnega delovanja (npr. obračun plač); storitve - profesionalne storitve, navezane na uvajanje in prilagajanje IT opreme specifičnemu uporabniku, skupaj z izobraževanjem ter navezane svetovalne storitve; - storitve obdelave podatkov ter transakcijske storitve ob uporabi računalniških programskih orodij, modelov in aplikacij; - omrežne storitve, ki obsegajo vzdrževanje komunikacijskih omrežij in nadzor; - vzdrževanje strojne opreme, skupaj s popravili in namestitvijo novih sestavin. Napredek informacijske tehnologije, je imel in še vedno ima, največji vpliv na globalno gospodarstvo. Le-ta omogoča zbiranje, obdelavo in prenos informacij ob izjemni hitrosti in vedno nižjih stroških, kar pa povzroči pozitivno posledico pri samem poslovanju. Med takšne pozitivne posledice podjetja uvrščamo: - boljšo produktivnost podjetja, - večjo kakovost proizvodov in storitev, - večjo konkurenčno sposobnost ter - boljši nadzor nad poslovanjem in dogajanjem v podjetju. Informacijska tehnologija ima sposobnost povezovanja različnih funkcij v proizvodnem procesu.

9 9 Prav tako informacijske tehnologije dopolnjujejo in dodajajo inteligenco različnim opravilom in transakcijam, od proizvodnje do trgovine. Spreminjajo in izboljšujejo organizacijsko strukturo podjetij ter lajšajo samo poslovanje podjetja. Uvajanje informacijske tehnologije v podjetja, pomeni obdobje veliko bolj fleksibilnega vzorca proizvodnje, kar pa je povzročilo korenite spremembe - tako strukturne spremembe znotraj posameznih panog, kakor tudi sektorske. Vsekakor prinaša informacijska tehnologija podjetju velike prednosti, po drugi strani pa večjo brezposelnost. Avtomatizacija in robotizacija proizvodnega procesa je tisto, kar zmanjšuje število delovnih mest. Nova tehnologija vpliva na agregatno raven zaposlenosti, kot tudi na strukturo znanj, ki jih potrebujejo zaposleni v novih razmerah. Nove oblike poslovanja so po eni strani posledica informacijskih tehnologij, po drugi strani pa mednarodni gospodarski tokovi (globalizacija), zahtevajo ustrezne tehnološke rešitve. Informacijska tehnologija, je tako pogosto povezana s pojmi, kot so»vitka«(lean) proizvodnja, pravočasna dobava (just in time),»outsourcing«(izločevanje posameznih delov proizvodno - poslovnega procesa iz podjetja), total quality management (TQM popolno obvladovanje kakovosti), reinženiring poslovnih procesov (business process redesign ali reingeeniring), strateške povezave, omrežno delovanje (networking) itd. (Bučar 2001, 134). 2.2 Uporaba IT v podjetju ter investiranje v IT Uporaba IT v podjetju Poslovna uspešnost organizacije, je neposredno odvisna od uveljavljanja strateške vloge informacijske tehnologije v podjetju. Zato morajo vodilni v podjetju dobro razmisliti o tem, koliko bodo vlagali v informacijsko tehnologijo. V organizacijah obstajajo različni pogledi in pričakovanja posameznih skupin glede dejavnikov, ki vplivajo na poslovno uspešnost in konkurenčnost organizacije. Tista podjetja, ki so spoznala, da s pomočjo dobre informacijske tehnologije, lahko pripomorejo k izvedbi večjih konkurenčnih dejavnikov, so postavila informacijsko tehnologijo na sam vrh podjetja. Poslovna uspešnost je ključen kriterij, zaradi katerega podjetja vlagajo v informacijsko tehnologijo. Uporaba informacijske tehnologije vpliva na učinkovitost, povezljivost in prilagodljivost poslovanja ter kakovost in preglednost izvajanja poslovnih procesov, pri čemer pa naložbe v informacijsko tehnologijo, neposredno ne vplivajo na dvig poslovne uspešnosti in konkurenčnosti organizacij. Učinki uporabe sodobne informacijske tehnologije, so vidni čez čas, pri samem poslovanju in so dolgoročne narave.

10 10 Številne specifične značilnosti, ki nam jih nudi uporaba informacijske tehnologije v podjetju, lahko razvrstimo v naslednje poglavitne kategorije (Bučar 2001, ): - hitrost, - fleksibilnost, - ekonomija obsega oziroma ekonomija dosega kakovosti, - omrežno povezovanje ali networking. HITROST Pri hitrosti lahko izpostavimo izredno hiter tehnološki razvoj na področju informacijske tehnologije in zatorej tudi vedno izboljšano in hitrejšo tehniko poslovanja v podjetju. Kakor hitro se spreminja IT, tako dinamično se spreminja tudi razvoj določenih segmentov v podjetju. Za podjetja, prinaša IT hitrost predvsem pri spreminjanju proizvoda, oziroma storitve, ki jo tržijo. Podjetja morajo iskati stalne izboljšave v atributih proizvodov, kot so funkcionalnost, oblikovanje ter kakovost ob stalno nižjih stroških. Takšni proizvodi, bodisi novi ali obnovljeni, morajo čim hitreje zavzeti dobro pozicijo na trgu. FLEKSIBILNOST Obstajata vsaj dve ravni razprav o fleksibilnosti IT. V ozko tehničnem smislu se ta pojem najpogosteje nanaša na fleksibilnost v proizvodnji, ki jo omogoča fleksibilni proizvodni sistem (FMS-Flexible Manufacturing System). Pojem fleksibilnosti ali prilagodljivosti obstaja tudi na makro-ekonomski ravni uporabe informacijskih tehnologij. EKONOMIJA OBSEGA Informacijskim tehnologijam, se pogosto pripisuje posebno velik pomen na področju doseganja ekonomij obsega. Največji strošek in tako vir ekonomij obsega, je prehod z enega modela na drugega in od tu vztrajanje proizvajalcev na velikih serijah homogenih proizvodov. FMS ta čas bistveno skrajša, seveda odvisno od kompleksnosti sprememb, ki jih novi model prinaša. Tako se podjetjem, ki jih konkurenca sili v ponujanje velike pestrosti modelov (npr. v avtomobilski, tekstilni industriji, prehrani itd.), omogoči hitro prilagajanje proizvodnje različnim okusom potrošnikov, ob sprejemljivi ceni. Pri uvedbi informacijske tehnologije, se v podjetju pogosto dramatično znižajo stroški delovne sile. IT neposredno vpliva na zmanjšanje števila zaposlenih, tj na manj kvalificirane delavce v proizvodnji, notranjem transportu, nadzoru kakovosti ter upravljanju. Podjetje si z uvedbo IT zniža stroške vložkov, tj. manj odpada, manj škarta. Fizična velikost podjetij je lahko manjša, saj ni potrebe po obsežnem skladiščenju in podjetja delujejo po sistemu just-in-time, kar pomeni, da nabavljajo takrat, ko potrebujejo. S takšnim načinom dela si podjetje zmanjšuje stroške notranjega transporta in manj zalog v skladišču pomeni, manjšo porabo delovnega kapitala. POVEZOVANJE OZIROMA NETWORKING Temeljna poteza nove industrijsko-informacijske družbe, je stalna interaktivna inovativnost, ustvarjena na podlagi povezav prek meja specifičnih sektorjev ter specifičnih znanstvenih disciplin.

11 11 Za tako, sistemsko inoviranje je ključen interaktivni proces informacijskega ustvarjanja in učenja. Ta interakcija obsega naslednje razsežnosti (Bučar 2001, 145): - med uporabniki in dobavitelji, - med poslovnimi partnerji, - med trženjem in proizvodnjo ter - med fizičnim proizvodom, programsko podporo in storitvijo. Stalne interakcije na vseh teh ravneh generirajo»dinamično informacijo«, ki potem prinaša nepretrgan tok informacij. Za takšno, sistemsko inoviranje, je osnovni institucionalni okvir omrežno povezovanje oziroma networking. Le-to je pomembno znotraj podjetja in zajema tesno prepletanje med posameznimi oddelki, posebno med raziskovalno-razvojno enoto, trženjem in proizvodnjo. V novih razmerah hitrega in stalnega inoviranja na zelo široki fronti, je vse večji tudi pomen networkinga med podjetji. Omrežno sodelovanje lahko zajema različna podjetja (med dobavitelji in uporabniki, znotraj produkcijske verige, med konkurenti, med proizvodnim in storitvenim podjetjem, itd) in je lahko tudi različno»globoko«: skupni raziskovalni projekti, skupne raziskave trga ali trajno povezovanje poslovno-proizvodnih funkcij na podlagi na pol določenih medsebojnih odnosov. Osnovna sestavina omrežnega povezovanja je ustvarjanje in delitev informacij z namenom, da bi dosegli boljše poslovne rezultate. Podjetja, organizirana na tej podlagi, lahko proizvajajo fleksibilno in hitro prilagodljivo strukturo proizvodov in storitev, ob zajemanju ugodnosti nihanja mednarodnih cen vložkov in sprememb povpraševanja. Ti novi omrežni sistemi, so sposobni izkoristiti rastoče eksternalije, ki jih omogoča napredek telekomunikacijskih tehnologij. Prenos zelo velike količine informacij, je z razvojem globalnih komunikacij stalno cenejši. Investiranje v IT Ali so investicije v informacijsko tehnologijo učinkovite, ali se podjetju vložek večkratno povrne, je vedno vprašanje, ki pesti podjetja pred samo uvedbo oziroma pred samim investiranjem v informacijsko tehnologijo. Investiranje v IT prinaša podjetju veliko prednosti, večjo konkurenčnost, boljšo produktivnost, hkrati pa podjetju povzroča tudi enormne stroške. Od podjetja do podjetja pa je odvisno, ali bo investicija v IT in posledično bolj učinkovito poslovanje odtehtalo vse stroške, ki jih bo podjetje imelo z investiranjem v IT. Podjetjem, ki želijo investirati v IT se poraja vprašanje, koliko investirati, da bo na koncu korist večja od vložka. Ali je sploh lahko investiranje v IT neučinkovito? Res je, da se vseh prednosti ne da izmeriti v finančnem smislu. Zatorej je samo merjenje koristi investicij v IT mnogo težje, saj se poleg očitnih in dejanskih koristi pojavljajo tudi posredne koristi, ki jih je težko ovrednotiti ter se jih zlahka spregleda. Pri investiranju v IT je zelo težko oceniti stroške, ki jih bo podjetje imelo s samim uvajanjem IT v podjetje. Strošek, ki ga ima podjetje na začetku uvedbe IT, je zelo različen končnemu strošku, ki ga ima podjetje, ko enkrat uvede IT v podjetje.

12 12 Stroški se pri takem projektu stalno zvišujejo, kar pomeni, stalna nadgradnja sistema pomeni vedno višje stroške, kar pa je nuja, če želimo dobro informacijsko tehnologijo (DSI, Žerko, 2004, 254). Investicije v IT nimajo notranje vrednosti. To pomeni, da se šele z uporabo IT pokaže korist, ki jo ima podjetje od tega projekta. Koristi informacijske tehnologije niso le tehnološko vprašanje, ampak se nanašajo tudi na poslovne procese. Vrednost IT je odvisna izključno od tega, kako pripomore k učinkovitejšemu poslovanju organizacije (DSI, Žerko, 2004, 255). Informacijska tehnologija je v ekonomskem smislu kapital, investicijska dobrina. Kapital oziroma investicijska dobrina, se ne ocenjuje z vidika notranje vrednosti ali koristnosti. Kapitalne dobrine nimajo notranje vrednosti vse dokler se z njihovo uporabo ne proizvedejo druge dobrine ali storitve, katere pa le-te vrednosti imajo. Investicije v IT povzročijo oziroma ustvarijo dodano vrednost v podjetju, šele z izboljšanjem poslovnih procesov. 2.3 Vpliv IT na posamezne oddelke v podjetju IT deluje na vseh področjih in nivojih poslovanja v podjetju. To zajema vse od beleženja transakcij, podpore izvajanja poslovnih procesov, do izdelave novih produktov in podpore vodstvu podjetja, pri aktivnostih kot so analiza trga in izdelava strategije. Informacijska tehnologija se pa spreminja, glede na različne organizacijske nivoje v podjetju. Uporaba informacijske tehnologije se razlikuje glede na oddelek. Vpliv IT na posamezne organizacijske nivoje v podjetju predstavljamo v Tabeli št. 1.

13 13 Tabela št. 1: Pregled IT sposobnosti podjetja KAJ PODPIRA KDO UPORABLJA IN ZA KAJ PRIMERI APLIKACIJ DELATI PRAVE STVARI IT za podporo managementu IT za podporo inovacijam in skupinskemu delu Vodstvo na strateškem nivoju (generalni, področni direktorji), analiza poslovanja in odločanje, alokacija virov, iskanje novih trgov. Strokovni delavci, ki razvijajo nove produkte, za izboljšanje kreativnosti in raziskovanje; podpora skupinskemu delu Direktorski informacijski sistem, sistemi za podporo odločanju, podatkovno rudarjenje, sprotna analitična obdelava podatkov, sistemi za podporo skupinskemu odločanju. Sistemi za podporo skupinskemu delu, sistemi s podporo računalniško podprtemu načrtovanju, grafični sistemi za podporo simulacij, sistemi za modeliranje proizvodov. DELATI STVARI PRAV IT za podporo poslovnim procesom IT za podporo operativnemu delu Vodje procesov in projektov, za procesni in projektni management, skozi celotno oskrbovalno-prodajno verigo. Zaposleni, ki izvajajo in nadzirajo temeljne aktivnosti, dogodke; procesiranje transakcij Celovite programske rešitve (SAP), sistemi za upravljanje proizvodnje, zalog, distribucije, prodaje ter avtomatizacija dela. Plačilni sistemi za spremljanje naročil, kadrovski sistemi, računovodski sistemi. Vir podatkov: DSI, Baloh, 2004, 552.

14 Učinki in prednosti IT Najpomembnejši učinki informacijske tehnologije se kažejo pri (Bučar 2001, 155): - organiziranosti podjetij, - spreminjanju poslovnih procesov, - načinu poslovnega sodelovanja med podjetji ter - upravljanju podjetij. Konkretne prednosti, ki jih proizvodna podjetja lahko pričakujejo od informacijskih tehnologij so po Antonelliju (1995 b, 83) naslednje: - izboljšan dostop do večjega števila virov (multisourcing), - globalni vidik nabave, - zmanjšanje zaloge vložkov v proizvodnjo, - zmanjšanje papirnatega dela (administracije), - boljši nadzor kakovosti, - zmanjšanje minimalne, še učinkovite, velikosti proizvodnega obrata, - povečana prilagodljivost proizvoda potrošniku, - mobilnost proizvodnje, - povečan možni obseg podpogodbeništva, - povečane možnosti za sodelovanje med različnimi podjetji, povečanje koordinacije med proizvodnjo, trženjem in poslovnimi partnerji - zmanjšanje časa dobave, - zmanjšanje zalog končnih proizvodov, - hitrejše in enostavnejše fakturiranje. Večji del teh prednosti ni posledica informacijske tehnologije neposredno, ampak so posledica organizacijskih sprememb, ki jih podjetje doseže oziroma mu le-te spremembe omogoči uporaba nove tehnologije. Sama uvedba, nove informacijske tehnologije, ima pomemben vpliv na organizacijo proizvodnega procesa. Korenito spreminja sekvenco različnih proizvodnih faz, dolžino leteh, količinski in časovni odnos med zalogami vmesnih proizvodov in končnimi proizvodi. Tako uvajanje informacijskih tehnologij omogoči modificiranje organizacijskih odnosov med fazami proizvodnega procesa in povzroči, da se hierarhično birokratski sistem koordinacije zamenja z mešanico kooperativnih odnosov, koordiniranih s pomočjo on-line komunikacijskih sistemov (Antonelli 1995 b, 83). Interna organizacija podjetja se z novo tehnološko paradigmo, ki je izrazito sintetične narave, spremeni, združujejo se različne funkcije v podjetju, povezujejo se v enotni interaktivni sistem oziroma sistemizacijo (Perez 1985, 456). Zatorej lahko zajemanje koristi nove tehnologije, zahteva globoko transformacijo v notranji organizaciji podjetja ter njegovih povezavah s trgi in dobavitelji. Z učinkovito uporabo IT se izboljšajo vezi na vseh ravneh poslovanja v podjetju. Ena izmed pomembnejših, je vez, ki jo ima podjetje s poslovnimi partnerji. Nabava, prodaja in sama logistika potekajo hitreje, bolj učinkovito in bolj kvalitetno, kar pa podjetju zmanjšuje stroške in pripomore k večji produktivnosti.

15 15 3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE 3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Ljudje, si enostavno več ne predstavljamo dne, brez uporabe elektronskega poslovanja. Uporaba le-tega, se vedno veča in predstavlja olajšano poslovanje med poslovnimi partnerji, med podjetji, v podjetju ter nenazadnje, med fizičnimi osebami. Elektronsko poslovanje, je izvajanje procesa poslovnih aktivnosti za uporabo elektronskih tehnologij, metodologij in postopkov. Je način razvijanja, proizvajanja ter trženja blaga in storitev. Pomeni hitrejše, bolj produktivno ter učinkovito poslovanje. Z elektronskim poslovanjem postane trg globalen, bolj razširjen. Obširen trg uporabnikov postane dostopen vsem sposobnim podjetjem, ki pa bodo morala znati hitro reagirati in se odzivati na spremembe ter biti inovativna. Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza»electronic commerce«(ec), ki je nastal v trgovini in industriji oz. se je v začetku nanašal na vsa gospodarsko-poslovna področja. Obsega naslednje sestavine (Topolišek 1998, 4) : način dela: elektronsko izmenjavanje podatkov (deloma tudi samodejne transakcije, informacijski tokovi); vsebine poslovanja so skoraj neomejene: blago, storitve, plačevanje, pred- in poprodajne aktivnosti, delovanje državnih organov in javnih služb; glavne tri skupine udeležencev so: podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Opaznejše postaja»poslovanje«med posamezniki; njihov glavni spodbujevalec je prav internet, s svojimi odprtimi, neomejenimi možnostmi. Elektronsko poslovanje med podjetji ni novo. Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici 60-ih let. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja - izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij (Nasvet 1999). E-poslovanje vse bolj pridobiva vse več na pomenu in prav tako na njegovi vrednosti. Dejstvo je, da elektronsko poslovanje danes prinaša že toliko prednosti, da ga lahko podjetja, ki so ga uvedla v svoje poslovanje, navajajo kot konkurenčno prednost. Največji prihranek, ki ga je moč doseči s samim e poslovanjem, je nedvomno v prihranku časa, sledi pa mu stroškovni prihranek. Elektronsko poslovanje je stalno ponavljajoči se koncept, ki ponazarja proces nabave in podaje izdelkov, storitev in informacij s pomočjo računalniških omrežij vključno z internetom (Gradišar 2003, 173).

16 16 V zvezi z elektronskim poslovanjem uporabljamo naslednje izraze (Kos 2002, 31): 1. e-commerce, ki pomeni e-trgovanje in predstavlja le del e-poslovanja (izraz se ne uporablja veliko). Sem uvrščamo: katalog, spletno trgovino (online naročanje), elektronski časopis, baza in evidenc strank. 2. e-bussiness, ki pomeni e-poslovanje in je primeren za današnjo uporabo. Sem uvrščamo: B2B, veletrgovina, upravljanje dokumentacije, pospeševanje prodaje, marketing, povezava z ostalimi deli IS podjetja. 3. e-marketing, ki predstavlja del večje celote e-trgovanja. Sem uvrščamo: spletno stran, e pošta, statistika obiskanosti strani. Elektronsko poslovanje, vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije, v poslovnih procesih. Vključuje uporabo IKT med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, kot tudi med ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki. Spreminja načine ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovega posredovanja od proizvajalca do potrošnikov (Gričar 1998, 152). Organizacije želijo vse več poslovati elektronsko, tako s svojimi strankami kot med seboj. Zato nastaja vse več spletnih strani, ki med drugim omogočajo pridobivanje informacij, naročanje izdelkov in storitev ter raznovrstne oblike plačevanja. Vendar tu nastaja problem ne zavedanja organizacije. Tj., da postavitev spletnih strani ni dovolj za uspešno in učinkovito uvedbo e poslovanja. Za uspešno uvedbo le-tega je potrebno ustrezno prenoviti (e-prenova) in informatizirati (e-informacija) celotne poslovne procese. Zatorej organizacije, ki želijo vse več poslovati elektronsko, tako s svojimi strankami kot med seboj, morajo poskrbeti za uvedbo najsodobnejše tehnologije, ki jim bo omogočala najbolj učinkovito in produktivno poslovanje. Razcvet elektronskega poslovanja, je povezan z razcvetom interneta. Le-ta z uveljavljanjem svetovnih standardov omogoča, da je vedno večja količina informacij na različne načine, dosegljiva vedno več ljudem, kar prikazujemo s Sliko št. 1. Vedno večja količina razpoložljivih informacij, pa pomeni boljše poslovanje, povezovanje in hkrati nadziranje samega dela. Če ima podjetje dostop do večje količine informacij, pomeni to za podjetje hkrati boljše poslovanje. Isto velja tudi za posameznika, ki je bodisi kupec bodisi oseba, ki ga zanimajo tovrstne zadeve (Gradišar 2003, 173).

17 17 Slika št. 1: Naraščanje količine informacije, ki je vedno bolj dosegljiva Novi nivoji količine in dosega informacij količina SPODBUJEVALCI: internet standardi doseg Vir: Gradišar 2003, 173 Za nenehen uspeh, bo vsako poslovanje moralo postati e-poslovanje in podjetje bo moralo vsakič nadgrajevati elektronsko poslovanje. Zmožnost izvajanja pobud e-poslovanja na visoko zanesljiv in cenovno učinkovit način, bo določala stopnjo uspeha. Po preteku določenega časa, bodo podjetja ugotovila, da je trud, vložen v uvedbo elektronskega poslovanja, poplačan. Stroški se bodo nižali, dobiček bo višji, ostalo bo več časa, ki ga lahko zaposleni v podjetju namenijo drugemu delu. Podjetja bodo, svojim strankam, na tak način lahko nudila več informacij o podjetju samem, o njihovih storitvah ter o delu, ki ga podjetje opravlja. Na ta način, bo dnevni pretok blaga večji, saj se bodo stranke že vnaprej informirale o produktu, ki ga želijo, ga preko spleta pogledale in naročile preko spletne trgovine. Naročilo bo direktno zabeleženo v podjetju, dano v obdelavo in po nekaj dnevih bo proizvod ali pa»storitev«, ki jo podjetje izvaja, že pri stranki na domu.

18 18 Splošno gledano, si podjetje s prehodom iz klasičnega poslovanja, na elektronsko poslovanje, zagotovi naslednje (Jerman Blažič 2001, 97): vzpostavi takojšnjo komunikacijo s svojimi strankami, kupci in podizvajalci, ki vključuje tudi pošiljanje želenih informacij na željo stranke, ki uporablja elektronsko pošto, vzpostavi sodelovanje z dobavitelji in posodobi logistiko, začne s promocijo podjetja in blagovne znamke, objavi tržne informacije, kot so»on-line«dostopni prospekti, poročila, katalogi in oglasi, pripravi spletno izložbo, ki bo prvi pogoj za neposredno prodajo na internetu. 3.2 Dinamika elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje, je prineslo veliko sprememb v življenje in družbo. Na kratko jih lahko opišemo takole (Jerman Blažič s soavtorji 2001, 18): dematerializacija poslovanja - vztrajna rast storitev; Med storitvami, ki se izvajajo brez papirja in drugih otipljivih elementov, so pisarniško poslovanje, elektronsko bančništvo pojav elektronskega denarja, digitalizacija slik (slike, ki jih posnamemo s digitalnim fotoaparatom in jih hranimo v računalniku), tako za lastne potrebe, kot za potrebe diagnosticiranja in arhiviranja v medicini ali za potrebe trga (prodaja tehničnih,umetniških slik prek interneta), optimizacija transporta, video na zahtevo, elektronsko zavarovalništvo, elektronsko svetovanje ipd; vztrajna rast mobilnosti ljudi, storitev in izdelkov; Najsodobnejša tehnologija interneta omogoča brezvrvični dostop do storitev interneta, ki omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, nakupovanje na daljavo, ki je zlasti spremenilo obseg trgovin in njihove lokacije. Storitve zasebne telefonske centrale na daljavo, videokonference, ki so na primer spremenile potovalne navade managerjev, sisteme za računalniško podprto delo, ki so spremenili delo na skupnih projektih, klicne centre ipd; spremenjen način dela; Elektronska pošta in računalniško podprto sodelovanje, postajata že vsakdanjost in nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Olajšan je prenos znanja, ki ni shranjeno samo v dokumentih, temveč tudi v procesih in postopkih. Več poslovnih procesov v podjetjih je podprtih s tehnologijami interneta, več dela je mogoče opraviti kjerkoli po svetu posamezno ali v skupini, katere člani skupaj delajo in ustvarjajo; Do velikih sprememb je prišlo tudi v samem načinu poslovanja. Spremenili so se odnosi s strankami, iz površnih, nepreglednih odnosov so se razvili dolgoročnejši in prijazni odnosi. Podjetja obravnavajo stranke individualno in ne več v skupinah. Množična proizvodnja izgublja na pomenu. Kupcu je treba ponuditi izdelke in storitve takrat, ko jih potrebuje, kakršne potrebuje in kjerkoli jih potrebuje.

19 19 Takšne zahteve vplivajo na hitrost poslovanja, ki od vodilnih delavcev zahteva izredno hitro prilagajanje naglim spremembam na trgu, uvajanje novosti in nenehen nadzor nad celotnim poslovanjem. Podjetje, mora vedno imeti na razpolago, veliko količino hitro dostopnih informacij. To je osnova, da obvlada dogajanje, ki mu kasneje zagotavlja preživetje v pogojih globalizacije. Perspektive in možnosti elektronskega poslovanja, silijo družbe v to, da ga začenjajo uporabljati. Podjetniki vidijo v njem trajnejši delovni proces, ki je namenjen učinkovitemu trženju. 3.3 Povezave med subjekti e poslovanja Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju, so se na samem področju oblikovale naslednje vrste poslovanja (Jerman Blažič, 2001, 17): e-poslovanje med podjetji (business-to-business - B2B), e-poslovanje med podjetji in potrošniki (business-to-consumer - B2C), e-poslovanje potrošnika s podjetjem (consumer-to-business - C2B), e-poslovanje med potrošniki (consumer-to-consumer - C2C), e-poslovanje podjetja z zaposlenimi (business-to-employees - B2E), e-poslovanje med podjetji in vladnimi organizacijami (business-to-government B2G), e-poslovanje med vladnimi organizacijami (government-to-government G2G), e-poslovanje med vladnimi organizacijami in državljani (government-to-citizens G2C). Najbolj razširjena oblika e poslovanja med naštetimi, je poslovanje med podjetji, ki jo bomo še podrobneje predstavili. Sledi oblika poslovanje med podjetji in potrošniki oziroma končnimi uporabniki, ki zajema veliko področij, temelječih na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika. Opravlja lahko bančne posle, nakupuje, se izobražuje ter hkrati tudi opravlja svoje delo. Glavne prednosti B2C poslovanja so predvsem obsežna ponudba, hitra dostava, boljše servisiranje kupcev, delovni čas ter hitro pridobivanje informacij. Znotraj spletnih stani so se oblikovali forumi, kjer se lahko srečujemo potrošniki med seboj in si izmenjujemo mnenja in izkušnje. Takšno»poslovanje«imenujemo C2C oziroma elektronsko poslovanje potrošnik z potrošnikom. V zadnjih letih, se na področje elektronskega poslovanja, vključuje tudi država in vladne organizacije. V tem primeru ločimo poslovanje s podjetji tj. registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javne nabave, razpisi in poslovanje s prebivalci, ki je eno najzahtevnejših področij.

20 20 Elektronsko poslovanje med podjetji - B2B Elektronsko poslovanje med podjetji, po ocenah različnih raziskav, predstavlja največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji tj. naročila, plačila, ter prav tako do elektronskega bančništva sodelovanja na skupnih projektih (Sulčič, Lesjak 2001, 2). Začetki elektronskega poslovanja med podjetji (business-to-business ali B2B), segajo slaba štiri desetletja nazaj, ko so se začeli uporabljati prvi EDI (Electronic Data Interchange) sistemi. Z velikim vlaganji v informacijsko tehnologijo so podjetja dosegla visoko stopnjo avtomatizacije internega poslovanja. Razloge za hitro rast B2B poslovanja, gre iskati v številnih prednostih, ki jih tovrstna oblika poslovanja prinaša podjetjem in v vse večjem prenosu B2B poslovanja na internet. Med poglavitne prednosti sodijo predvsem nižji transakcijski in administrativni stroški, hitrost opravljanja transakcij, avtomatizacija različnih poslovnih procesov, možnost hitrejšega prilagajanja spremembam na tržišču in dostopa do globalnega trga, nove tržne priložnosti, ki se z uvedbo B2B poslovanja odpirajo podjetjem, učinkovitejše poprodajne storitve, Z uporabo sodobnih tehnologij, lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti, itd. E-poslovanje, ki poteka skozi odprta omrežja, zahteva učinkovite mehanizme, ki zagotavljajo zasebnost in varnost. Raziskave kažejo, da so v podjetjih najbolj zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Opazno je tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij. Pogosto se pri e-poslovanju omenja problem znanja, ki se nanaša na pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. Udeležence B2B poslovanja skrbijo tudi težave, ki so povezane s pravno obveznostjo in pogodbami. Potencial, ki ga prinaša e-poslovanje B2B, lahko podjetje izkoristi le, če prilagodi poslovne procese novim tehnologijam. Ker lahko prinese koristi le spremenjen način dela, ne pa tehnologija sama, se lahko ob uvedbi e-poslovanja B2B, pojavijo organizacijske težave znotraj podjetja. Najbolj značilne oblike elektronskega poslovanja med podjetji - B2B Računalniška izmenjava podatkov EDI (Electronic Data Interchange) ali po naše Računalniško izmenjevanje podatkov (RIP), omogoča izmenjavo poslovnih dokumentov, kot so naročilnica, faktura, račun, direktno preko računalnikov. Računalniško izmenjavanje dokumentov med organizacijami je možno le, če so dokumenti v takšni obliki, ki je razumljiva obema, ki komunicirata. To lahko dosežeta tako, da se dogovorita, kako bosta šifrirala materiale, izdelke, storitve, tipe dokumentov.

21 21 Značilnosti RIP-a (Sulčič, Lesjak 2001, 3): omogoča pošiljanje in prejemanje velike količine podatkov širom sveta, RIP zagotavlja poslovanje brez papirja in predstavlja precejšen prihranek denarja, prejeti podatki so lahko takoj uporabljeni, podjetjem omogoča dostop v baze podatkov poslovnih partnerjev, glede na velika potrebna vlaganja v RIP, se oblikujejo strateška partnerstva, pri prenosu podatkov med dvema računalnikoma obstaja relativno malo napak. RIP se večinoma odvija znotraj relativno zaprtih medorganizacijskih informacijskih sistemov. Zato ga uvrščamo med najbolj značilno obliko e poslovanja med podjetji. Najpomembnejše in glavne prednosti RIP, so predvsem v tem, da se skrajšuje čas za posamezne poslovne postopke, da se lahko optimizirajo viri/dejavniki poslovanja (zaloge) in da se uporabnik hitro odziva na zahteve okolja, v katerem deluje. Razlika med klasičnim RIP in odprtim e-poslovanjem, ki temelji na internetu (Sulčič, Lesjak 2001, 3): vrednost ponudbe v klasičnem e-poslovanju temelji na vnaprejšnjem pogodbenem razmerju, ki je pogoj za izvedbo transakcij, medtem ko se v odprtem e-poslovanju vrednost ponudbe oblikuje sproti, npr. ob nakupu; v klasičnem e-poslovanju se zmogljivosti zagotovijo šele takrat, ko so trgi znani, v odprtem e-poslovanju pa se zmogljivosti zagotovijo vnaprej, za uporabnike, ki bi se lahko pojavili; finančne transakcije se v klasičnem načinu izvajajo čez obstoječa omrežja, na internetu pa se uporabljajo usmerjevalniki finančnih omrežij; v klasičnem e-poslovanju je manjša pogostost transakcij, vendar imajo le-to večjo vrednost; pri RIP si stranke bolj zaupajo, kot pri internetu; za klasično e-poslovanje so značilni bolj dolgotrajni pogodbeni odnosi, medtem ko so v odprtem e-poslovanju pogodbena razmerja bolj kratkoročne narave; stroški RIP so v primerjavi z internetom visoki; zanesljivost klasičnega e-poslovanja, je večja od zanesljivosti internetnega poslovanja, vendar so tudi na tem področju opazne izboljšave; na internetu je večja fleksibilnost poslovanja Intranet poslovanje Intranet spada med sodobne komunikacijske tehnologije, ki so neizogiben del vsakega poslovnega okolja. Intranet, predstavlja hrbtenico notranjega komuniciranja v organizaciji ter eno osnovnih orodij dela delovnega mesta. Pogosto so intranetni sistemi povezani tudi z različnimi drugimi notranjimi in zunanjimi mrežami, kar pomeni, da s pomočjo spletnih tehnologij omogočamo povezavo sicer ločenih sistemov, ki se morda nahajajo tudi na oddaljenih lokacijah.

22 22 Intraneti že dolgo niso več le oglasne deske podjetja, ampak predstavljajo integralni del sodobnega delovnega mesta, kjer se zaposleni informirajo o zadevah, ki jih pri vsakodnevnem delu potrebujejo. Intranet je precej več kot le spletna stran za zaposlene. Intranetna komunikacija je podrejena popolnoma specifičnim potrebam. Intranet združuje številna orodja, ki jih potrebujemo pri vsakdanjem delu in pripomore k boljši obveščenosti ter učinkovitosti v podjetju. Pospeši poslovne procese in avtomatizira precejšen del nalog in opravil. Izboljša pa se tudi pozitivna klima v podjetju. Predvsem v večjih podjetjih, je intranet tista točka komunikacije, ki dopolnjuje in nadgrajuje pretok informacij, ki so tako vedno»pri roki«. Intranet je lahko podaljšek spletnega mesta ali pa samostojno spletno mesto, ki je v obeh primerih dostopno le zaposlenim v podjetju. V slovenskih podjetjih se šele razvija, zato je lahko prav intranet konkurenčna prednost podjetja. S pomočjo intraneta, se opravlja e- poslovanje znotraj podjetja in tudi e-poslovanje podjetja z okoljem. Intranet se med drugim uporablja tudi za naslednje namene (Sulčič in Lesjak 2001, 6): predstavitve podjetja (organizacijsko, funkcijsko, prostorsko ipd.), predstavitve novic podjetja, omogočiti dostop do internih in eksternih knjižnic, pregled kataloga proizvodov in storitev, pregled cenika proizvodov in storitev s tehnično in marketinško intranet podporo, priprava in obdelava potovanj, potnih nalogov, pregled kadrovskih informacij, pregled projektnega gradiva, pregled zakonskih in drugih predpisov, ki so pomembni za poslovanje podjetja, pregled poslovnikov, pravilnikov, organizacijskih navodil in standardov podjetja, pregled okrožnic in drugih obvestil vodstva, sindikata, interesnih združenj, pregled zapisnikov in sklepov vodstva, projektnih skupin, pregled predlog različnih obrazcev in dokumentov, pregled razporeditve in urnikov zaposlenih, pregled delovnega koledarja, pregled razvedrila, pregled načrta dopustov in ustreznih zamenjav, pregled zbirke koristnih internet povezav, pregled predstavitve arhitekture intraneta... Tako kot vsaka stvar v podjetju in v življenju nasploh, ima tudi intranet svoje prednosti in slabosti, ki jih prikazujemo v Tabeli št. 2.

23 23 Tabela št. 2: Prednosti in slabosti intraneta PREDNOSTI INTRANETA Globalni koncept Enostaven grafični uporabniški vmesnik in dostop preko brskalnikov Cenovno ugodni dostop do intraneta Cenovno ugodna ali celo brezplačna orodja za razvijanje intranet rešitev Cenovno ugodna računalniška oprema Neodvisen od računalniških proizvajalcev Standardni prenos datotek Standardno oblikovanje dokumentov Standardni mrežni protokol TCP/IP Zmanjšuje stroške papirja, kopiranja, tiskanja Povečuje učinkovitost zaradi hitrejšega kroženja in dostopa do informacij ter lažjega sodelovanja Zmanjšuje stroške marketinga in prodaje, saj je notranja komunikacija racionalnejša Vir: Sulčič in Lesjak 2001, 8 SLABOSTI INTRANETA Nova, razvijajoča se tehnologija Pomanjkanje orodij za izboljšanje odzivnosti sistema Pomanjkanje varnostnih mehanizmov uporabe intraneta Minimalna podpora uporabnikov Običajno zahteva nadgradnjo internet omrežja z dodatnim strežnikom Nezdružljivost različnih brskalnikov Zahtevno vzdrževanje oziroma spreminjanje vsebine Počasnost animacij, videa in avdia Uporabniki so lahko preplavljeni z množico informacij Vsak zaposleni še nima računalnika Običajno še ni dovolj zmogljiv za potrebe velikih podjetij v primeru zelo obsežnih aplikacij Nekateri zaposleni se težko privadijo na nove tehnologije Ekstranet poslovanje Kot že ime pove, je ekstranet namenjen ekskluzivnim zunanjim uporabnikom, npr. poslovnim partnerjem, distributerjem, zunanjim sodelavcem, naročnikom,... Sam izraz ekstranet izhaja iz angl. besede»extended intranet«, kar pomeni razširjen intranet oziroma razširjeno notranje omrežje. Ekstranet omrežje dobimo»takrat«, kadar se med seboj poveže več intranetov podjetij s pomočjo interneta. Osnovni namen ekstraneta, je podpora sodelovanja med podjetji. Ekstranet uporablja enako infrastrukturo kot internet (strežnike, protokole, elektronsko pošto in brskalnike). Res pa je, da se transakcije opravljajo veliko bolj varno kot preko interneta. V ekstranet omrežje lahko prestopijo podjetja na osnovi dogovora in pogodbe.

24 24 Tako je pristop omejen, dovoljen le pooblaščenim osebam, s čimer postane poslovanje nadzorovano in s tem je zagotovljena večja varnost e-poslovanja. Uporabnik določenega podjetja, ki je preko ekstranet povezave vstopil v intranet partnerskega podjetja (kupca, dobavitelja ipd.), lahko uporablja vse ali del intranet razširitev partnerskega podjetja, odvisno od dodeljenih pooblastil. Ekstranet, ki temelji na internetni infrastrukturi, pomeni razširitev RIP-a, saj se preko ekstraneta ne izmenjujejo le podatki standardnih transakcij (naročila, računi, plačila), temveč tudi druge vrste podatkov. Ekstranet povezuje več poslovnih partnerjev preko njihovih intranetov v večja, ekstranet omrežja. Posamezno podjetje je lahko vključeno v različne ekstranete. Takšen način povezovanja je veliko cenejši od omrežij z dodatno vrednostjo, ko so podjetja gradila lastna povezovalna omrežja ali pa najemala drage telekomunikacijske vode. S povezavo intraneta in ekstraneta, lahko podjetja elektronsko sodelujejo tudi s svojimi poslovnimi partnerji, dobavitelji in strankami. Ta povezava prinaša vrsto prednosti za vse sodelujoče v novonastali povezavi. Slika št. 2: Povezava Intranet Ekstranet Internet INTRANET Povezava znotraj podjetja EKSTRANET Povezava s poslovnimi partnerji INTERNET Povezava s končnimi uporabniki Vir: lasten