ROŠER Jerneja DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO. Jerneja Rošer

Transcription

1 ROŠER Jerneja DIPLOMSKO DELO 2012 DIPLOMSKO DELO Jerneja Rošer Celje, 2012

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomija v sodobni družb Diplomsko delo UPORABA OFFSHORE CON IN POSEBNOSTI POSLOVANJA NA KANARSKIH OTOKIH Jerneja Rošer Celje, 2012 Mentor: Izr. prof. dr. Drago Dubrovski Somentor: dr. Jesús Arteaga Ortiz

3 Zahvaljujem izr. prof. dr. Dragu Dubrovskemu za njegovo mentorstvo ter usmerjanje pri pisanju diplomskega dela in somentorju dr. Jesúsu Arteaga Ortiz za strokovno pomoč, spodbudo in koristne nasvete pr nastajanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem prof. Mojci Povše za lektoriranje diplomskega dela. Hvala referatu, in celotni Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije Celje za vso pomoč in prijaznost skozi vsa leta študija. Hvala celotni družini za vso potrpežljivost, spodbudo, razumevanje in pomoč pri doseganju študijskih rezultatov. In hvala vsem, ki ste mi vsa ta leta stali ob strani in vam ni bilo vseeno zame.

4 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana študentka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Jerneja Rošer, z vpisno številko , sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Uporaba Offshore con in posebnosti poslovanja na Kanarskih otokih. S to izjavo zagotavljam, da: sem avtorica diplomskega dela; je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabila v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z navodili fakultete in navedena v seznamu literature; je predloženo delo izvirno in še ni bilo priloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov; je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu; sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabila v diplomskem delu, pridobila soglasje avtorja/-ice; sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu s fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorice:

5 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili, kaj je in kakšne so posebnosti poslovanja v offshore območjih ter v kakšni obliki se ta območja pojavljajo na Kanarskih otokih. Ker prihodnost davčno ugodnih območij ni stalna, smo upoštevali tudi omejitve davčne zakonodaje posameznih držav in druge direktive sklenjene s strani EU in drugih organizacij. Namen diplomskega dela je bil raziskati delovanje offshore območij, ob tem pa se osredotočiti na poslovanje in vpliv teh območij na Kanarskih otokih. Glavni cilj dela je bil opredeliti offshore cone, njihov razvoj in prihodnost, vzroke za nastanek, karakteristike in ugotoviti vpliv teh na svetovno gospodarstvo ter kakšna so offshore območja na Kanarskih otokih in kako vplivajo na njihovo poslovanje. Ugotovili smo, da je davčni sistem v teh državah preprost, ugoden in privlačen za tujce, ki lahko uživajo v nizkih stopnjah davka na kakršne koli oblike dohodka. Tudi na Kanarskih otokih je zaradi posebnega davčnega režima z nižjimi davčnimi stopnjami ugodnejše poslovanje. Ključne besede: Offshore območja, Kanarski otoki, REF (Posebna gospodarska in fiskalna ureditev na Kanarskih otokih), ZEC (posebna cona na Kanarskih otokih). ABSTRACT This thesis presents what is and what are the specific operations in offshore areas, and in which form these areas appear in Canary Islands. Because the future of favorable tax areas is not stable, we also considered the limitations of the tax laws in countries and other directives made by EU and other European organizations. The purpose of this thesis was to investigate operations of offshore areas, while we focused on economy, conducting business and the impact of these areas in Canary Islands. The main goal was to define the offshore zones, their development and future, causes of the formation, characteristic and to determine the impact of them to the global economy and if offshore areas are also in Canary Islands and how this affect to their economy. We find out that the tax system in these countries is simple, affordable and attractive to others, who can enjoy in the low tax rates in any form of incomes. Also in Canary Islands is because of their special tax regime more favorable to do business. Keywords: Offshore areas, Canary Islands, REF (Economic and fiscal regime), ZEC (The Consortium of the Canary Islands Special Zone). IV

6 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč Namen in cilji Raziskovalna vprašanja Raziskovalne metode Struktura naloge OFFSHORE OBMOČJA Opredelitev pojma offshore območij Značilnosti offshore območij Zgodovinski razvoj offshore območij Izbira offshore območja Učinki offshore območij Davčna utaja Davčne oaze danes in njihova prihodnost KANARSKI OTOKI Splošne značilnosti Kanarskih otokov Gospodarski razvoj Kanarskih otokov Struktura gospodarstva BDP Stroški dela in brezposelnost Inflacija Prebivalstvo in struktura prebivalstva Izobrazba Turizem Logistika in povezovanje R+D+I in tehnologija Tenerife POSEBNOSTI POSLOVANJA NA KANARSKIH OTOKIH Davčni režim Gospodarski in fiskalni režim Preteklost, sedanjost in prihodnost REF Druge davčne spodbude Območja proste trgovine Posebna cona Kanarskih otokov (ZEC) Podjetništvo Ustanovitev podjetja Pomoč institucij pri začetkih poslovanja ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI V

7 SLIKE Slika 3.1: Delež distribucije BDP na trgu (v %) glede na storitvene sektorje (leto 2009) Slika 3.2: BDP po tržnih cenah (v %) v leti Slika 3.3: Stroški dela delovne ure v Španiji v primerjavi z drugimi državami (leto 2008) Slika 3.4: Stroški dela delovne ure na Kanarskih otokih glede na ostale regije Španije (leto 2008) Slika 3.5: Stopnja brezposelnosti glede na spol in starost (leto 2011) Slika 3.6: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin španskih regij v juliju in avgustu Slika 3.7: Mesečna sprememba indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v januarju Slika 3.8: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin na Kanarskih otokih (leta 2010, 2011) Slika 3.9: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin (2011, 2012) Slika 3.10: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin glede na mesečno razliko (2011, 2012).. 27 Slika 4.1.: Davčne stopnje za davek od dobička v podjetjih (leto 2009) Slika 4.2: Fiskalna politika v Evropi, glede na davek in procent od BDP (leto 2007) PREGLEDNICE Preglednica 3.1: Osnovni podatki Kanarskih otokov Preglednica 3.2: Površina in število prebivalstva na različnih otokih Preglednica 3.3: BDP na prebivalca glede na Španijo, Kanarske otoke in Evropo (leto 2009) Preglednica 3.4: Stopnja brezposelnosti glede na spol in starost (leto 2011) Preglednica 3.5: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin na Kanarskih otokih (januar 2012) 25 Preglednica 3.6: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin glede na mesečno in letno razliko (leto 2011) Preglednica 3.7: Zgodovina prebivalstva po letih od Preglednica 3.8: Demografski podatki (leto 2009) Preglednica 3.9: Turizem (leto 2009) Preglednica 3.10: Turizem na Kanarskih otokih med leti 1993 in Preglednica 3.11: Prevozniška infrastruktura (leto 2009) Preglednica 4.1.: Združljivost med davčnimi spodbudami VI

8 KRAJŠAVE OECD Organisation for Economic Co-operation and Development (organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) EU Evropska unija ZEC Zona Especial Canaria (posebna ekonomska cona) ITC Instituto Tecnológico de Canarias (inštitut za tehnologijo na Kanarskih otokih) BDP bruto domači proizvod IPC El Índice de Precios al Consumo (indeks rasti cen življenjskih potrebščin) CPI Consumer Price index (indeks rasti cen življenjskih potrebščin) INE Instituto Nacional de Estadistica (nacionalni statistični inštitut) REF Regime de Economico Fiscal (fiskalni in ekonomski režim na Kanarskih otokih) RIC La Reservapara Inversiones en Canarias (rezerva za investicije na Kanarskih otokih) IGIC El Impuesto General Inirecto Canaria (splošni posredni davek na Kanarskih otokih) REB Registro Especial de Buques y empresos navieras (poseben register ladij in ladjarskih družb) REA Regimen Especif de Avastecimiento (specifični sistem priskrbe) BPBC Dodatek za proizvodnjo opredmetenih osnovnih sredstev DIC Odbitek za naložbe na Kanarskih otokih VII

9 1 UVOD 1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretičnih izhodišč Ljudje se nenehno poskušajo izogniti davkom. S tem ko države s tradicionalnimi sistemi vedno bolj obdavčujejo svoje davkoplačevalce, ljudje iščejo možne načine, kako bi se lahko izognili davkom, oziroma kako bi lahko reducirali vpliv davkov na svoje premoženje. To je možno dosegati na način, da podjetja selijo kapital in dobiček z manj ugodnih davčnih okolij v bolj ugodna davčna okolja, tako imenovana offshore območja ali cone, ki so zaradi svojega naraščajočega vpliva pomemben dejavnik v mednarodnem gospodarstvu in financah. Po najsplošnejši definiciji velja, da so to države ali deli določenih držav, kjer pravni red predpisuje sorazmerno nizke davke za dejavnosti, ki so registrirane in poslujejo po posebnem režimu. Prav tako pa so to področja z nizkimi davčnimi bremenitvami in predstavljajo gospodarsko past, morebitno grožnjo stabilnosti svetovnega finančnega sistema in neposredno davčno konkurenco togim tradicionalnim davčnim sistemom. Ker je v zadnjih nekaj letih število davčnih oaz naraslo, kar še povečuje davčno konkurenco, je Evropska unija sprejela nove direktive in sklenila nove sporazume, da bi omejila konkurenčnost davčnih oaz. Pri tem imamo pomembno vlogo tudi delovanje organizacije OECD, ki si prizadeva, da bi s skupnimi ravnanji razvitih držav onemogočili delovanje območij z nižjimi stopnjami obdavčitve (Peteršinek, 200, str. 7). V literaturi in poslovni praksi se zavzemajo različna stališča do davčnih oaz, ki pa velikokrat niso pravilna, saj temeljijo na premajhnem poznavanju njihove vloge, delovanja in vpliva na uspešnost poslovanja, prav razčlenitev teh vidikov davčnih oaz pa je raziskovalni problem naše naloge. 1.2 Namen in cilji Namen naloge je bil raziskati in predstaviti pozitivne in negativne strani delovanja offshore območij ter natančneje raziskati, kako deluje takšno poslovanje na Kanarskih otokih. Ker so davčna bremena v večini držav vse višja, se jim posamezniki poskušajo izogniti na vse možne načine in si s tem zagotoviti konkurenčno prednost doma in na mednarodnem trgu. Offshore območja, za katere se v svetovnem gospodarstvu uporablja tudi pojem davčne oaze, offshore financial centres, tax havens, omogočajo načrtno izogibanje pred davki, predvsem multinacionalnim družbam, v malo manjši meri pa tudi srednje velikim podjetjem in posameznikom. Prihodnost offshore področij je v svetu in v Evropski uniji precej negotova. Države s tradicionalnimi davčnimi režimi nad delovanjem teh institucij niso navdušene, saj ogrožajo mednarodni trg in povzročajo konkurenco vsem ostalim območjem, ki nimajo takšnih con. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti offshore cone, njihov razvoj, vzroke za nastanek, karakteristike in razdelitev teh ter ugotoviti, kakšen je njihov pomen in vpliv na razvoj 1

10 gospodarstva. Podrobneje smo se posvetili gospodarstvu in poslovanju na Kanarskih otokih in raziskali, kako tam poteka poslovanje z vidika davčnih oaz. Predvideli smo, kako se je poslovanje tam skozi zadnja leta spreminjalo in kakšna je smiselnost njihovega nadaljnjega razvoja. Ob tem pa je bilo potrebno upoštevati tudi omejitve davčne zakonodaje posameznih držav in še druge direktive in sporazume sklenjene s strani EU in drugih organizacij. 1.3 Raziskovalna vprašanja Ključna predpostavka diplomske naloge je bila, da so vsi pridobljeni podatki iz analize in drugih virov kakovostni in zanesljivi, zato jih nismo posebej preverjali. Nekateri vidiki, kot so nadzori in pregledi nad vsemi državami z offshore conami, so v diplomskem delu zgolj omenjeni, ne pa predmet podrobnih analiz. Podrobno smo proučili le posebnosti davčnega režima na Kanarskih otokih, zato popolno posploševanje dobljenih rezultatov na vse primere ni mogoče. Raziskovalna vprašanja diplomskega dela so: Ali zaradi visokih davčnih obremenitev ob relativno nizkem tveganju v tradicionalnih davčnih sistemih narašča interes za prenos premoženja v offshore cone? Ali kljub mnenju, da offshore cone vzpodbujajo davčno utajo, lahko trdimo, da bodo ta področja še naprej obstajala in delovala v pozitivni smeri? Ali je lahko poslovanje na Kanarskih otokih za tuja podjetja bolj ugodno, zaradi fiskalne in gospodarske ureditve, ki vključuje mnogo davčnih spodbud za oblikovanje in razvoj poslovnih dejavnosti? Ob začetku smo predvideli, da bi težave in omejitve lahko nastopile ob zbiranju informacij in podatkov. Ker nismo poznali posebnosti kulture in poslovanja na Kanarskih otokih, bi se lahko srečali tudi z nepredvidenimi omejitvami in nedostopnostjo nekaterih podatkov. Vendar so nam bile vse pridobljene informacije v veliko pomoč, pri tem je bil problem le to, da so bile nekatere od teh v španskem jeziku, z njihovo analizo smo porabili več časa in dodatne pomoči. Druge težave pa so nam predstavljale pridobitve vseh makroekonomskih kazalnikov za leto 2011 oziroma prve mesece leta 2012, zato so nekateri podatki podani glede na prejšnja leta poslovanja. 1.4 Raziskovalne metode Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabljali mikro in makroekonomske raziskovalne metode, saj delovanje offshore con vpliva tako na svetovno ekonomijo, kakor tudi na gospodarstvo posameznih držav, v našem primeru natančneje na gospodarstvo Kanarskih otokov. Opredeljeni metodi sta dinamični, saj se značilnosti offshore con ob ohranjanju njihovega osnovnega namena nenehno spreminjajo in dopolnjujejo. 2

11 Pristop k raziskovanju je kombinacija deskriptivnega in analitičnega pristopa. Deskriptivni pristop daje prednost opisu strukture in delovanja ali razvoja določenega pojava ali procesa. Analizni pristop pa se osredotoča na raziskovanje vzrokov pojavov in ugotavlja njihove medsebojno odvisnosti (Ivanko, 2007, str. 23). Pri deskriptivnem pristopu smo opisali osnovne pojave in definicije, splošni opis in značilnosti offshore območij, da smo lažje nadaljevali raziskavo. Pri analitičnem pristopu pa smo se osredotočili na raziskovanje lastnosti in ugodnosti Kanarskih otokov z vidika poslovanja davčnih oaz. V manjši meri smo uporabili tudi zgodovinsko metoda, s pomočjo katere smo na podlagi različnih analiz in dokaznega gradiva spoznali vzroke, zaradi katerih je do določenih dogodkov prišlo (Ivanko, 2007, str ). Nadalje smo uporabili metodo kompilacije, s katero smo povzeli opazovanja, analize in stališča drugih avtorjev in na podlagi teh smo lastne ugotovitve in sklepe povezali v celoto na podlagi samostojnega deduktivnega sklepanja. Primerjali smo analize, posebnosti poslovanja in razlike med Kanarskimi otoki in drugimi državami. Pri primerjavi določenih pojavov smo uporabili komparativno metodo, ki nam je skupaj z metodo kompilacije pomagala priti do končnih spoznanj in zaokrožitve raziskovalnega problema. Raziskovanje je okrepljeno z domačo in tujo literaturo, kot so knjige, strokovne revije in časniki. Ker je v našem knjižničnem sistemu malo strokovne literature, smo to uporabili le za obrazložitev osnovnih pojmov davčnih oaz ter za pridobitev osnovnih podatkov o Kanarskih otokih. Čim več strokovne literature pa smo poskusili uporabiti še iz knjižničnega sistema na Kanarskih otokih. Največ podatkov smo pridobili preko interneta, saj je ta tematika na svetovnih spletnih straneh bolj izčrpno obravnavana. Z internetnih stani smo povzeli podatke o posebnostih davčnega sistema na Kanarskih otokih in osnovne podatke o delovanju posebne cone imenovane ZEC. Za pridobitev podrobnosti in za vse nejasnosti povezane s poslovanjem na Kanarskih otokih pa smo uporabili vse znanje in napotke, ki smo jih dobili na partnerski univerzi Universidad de Las Palmas de Gran Canaria. 1.5 Struktura naloge Pred razčlenitvijo dela smo se lotili same raziskave problema in pridobivanja informacij iz razne literature in razgovorov na ZEC instituciji na Kanarskih otokih. V začetnem poglavju smo podrobno razdelili definicijo offshore območij, razčlenili posamezne dele našega raziskovanja in preverili, ali je možno to raziskavo uporabiti na primeru poslovanja na Kanarskih otokih. V tem sklopu smo ovrednotili tudi namen in cilje diplomskega dela, predpostavke, raziskovalna vprašanja in omejitve ter opredelili metodologijo, ki smo jo uporabili pri raziskovanju in navajanju podatkov. V drugem poglavju smo opredelili pojem offshore območij, njihove prednosti in slabosti, zgodovinski razvoj, dejavnike izbire, učinke in kaj lahko vpliva na delovanje teh območij. Tretje poglavje je bilo namenjeno samemu spoznavanju okolja na Kanarskih otokih, gospodarskega razvoja in podrobnih gospodarskih dejavnikov. V četrtem poglavju pa smo se posvetili samemu poslovanju na Kanarskih otokih. 3

12 Raziskali smo, kakšen davčni režim imajo in kako na vso poslovanje vpliva poseben gospodarski in fiskalni režim (REF). Na koncu smo podali tudi, kakšni so najboljši načini za poslovanje na Kanarskih otokih in kaj nam je lahko pri tem v pomoč. 4

13 2 OFFSHORE OBMOČJA 2.1 Opredelitev pojma offshore območij V zadnjem času države s statusom davčne oaze s svojim privilegiranim davčnim sistemom predstavljajo nesprejemljivo konkurenco državam, ki ne morejo delovati brez pobiranja davkov. Slednji na njih izvajajo nenehne pritiske, saj njihovi državljani in kapital vse bolj bežijo v davčno prijaznejše države, kar pa za te države predstavlja izgubo zaradi manj pobranih davkov (Cekin.si, 2010). Offshore davčna območja so področja ali države, katerih davčna zakonodaja, predpisi, tradicija in v nekaterih posameznih primerih dogovori omogočajo, da se zniža davčna obveznost in zaščiti lastnina. Nekatera področja so postala offshore cone ali finančna središča slučajno, nekatera načrtovano, nekatera pa zgolj preprosto zaradi dejstva, ker niso nikoli pobirala davkov. S pojmom offshore (ang. tax havens) zajamemo vse države ali področja, ki davčnih stopenj nimajo, so le-te zelo nizke za vse ali pa določene oblike prihodkov in nudijo določeno stopnjo bančne in komercialne tajnosti. Te države so zaradi manjših davkov pogosto baze popolnoma legalnih dejavnosti in omogočajo poslovno in bančno anonimnost osebam, ki iščejo področja znižanega davka (Bjegović, 1999, str. 50). Pojem offshore zajema države oziroma poslovanje (Peteršinek, 200, str. 10): kjer ni pomembnejših davkov, kjer so davki naloženi samo na notranje davčne dogodke, vendar ne na vse, ali pa so naloženi po nižjih stopnjah na dobičke tujega izvora, ko so za določene vrste davčnih dogodkov ali oseb odobrene posebne davčne olajšave, ki morajo biti v skladu z domačim davčnim sistemom. 2.2 Značilnosti offshore območij Offshore centri so v splošnem države oziroma deli držav, ki imajo naslednje značilnosti (Mesar, 2004, str. 2): nizke davčne stopnje družbe v offshore centrih ne plačujejo davkov oziroma plačujejo bistveno nižje davke, kot bi jih plačevale doma, stroga pravila o bančni in gospodarski tajnosti, preprosto poslovanje v nekaterih offshore centrih ni potrebno sestavljati letnih poročil in voditi poslovnih knjig, pomanjkanje zunanjetrgovinskega nadzora, pomanjkljiva izmenjava informacij oziroma nesodelovanje s tujimi davčnimi oblastmi, podjetje v offshore centru se lahko ustanovi v nekaj urah, biti mora v tuji lasti in mora gospodarsko dejavnost opravljati izključno v tujini. 5

14 Prednosti offshore poslovanja (Kuhar Puc, 2007, str. 68): priložnosti za vlaganja v različna podjetja, strategije odlaganja davkov, močna zaščita sredstev, neobdavčeni komulativni naložbeni prihodki, večja zasebnost in prilagodljivost offshore bančništva, višji donosi iz naložb in obrestne mere, nižji davki, izogibanje valutnih omejitev, več poslovnih priložnosti, razpršenost valut, večja zaščita in varnost bančništva in naložb, največja možna stopnja osebne in finančne zasebnosti, takojšnja in dolgoročna zaščita premoženja, uveljavljanje pravic in svoboščin zaradi stvari, ki še vedno zakonito izboljšujejo vaš finančni položaj in varnost, izogibanje razkritju svoje narodnosti ali politične pripadnosti in povezav, enostaven dostop do offshore sredstev, zmanjšani državni davki za ekonomsko prihodnost družine, s pomočjo offshore načrtovanja premoženja. Slaba stran davčnih oaz je, da te predstavljajo nelojalno konkurenco»normalnim«državam, saj te ne morejo obstajati drugače, kot da pobirajo davke. Znano je, da davčne oaze proračunom držav povzročajo letno okoli 255 milijard dolarjev izpada davkov, pri čemer v tej oceni niso vštete davčne izgube, ki jih s skrivanjem dobičkov v davčnih oazah povzročijo mednarodni koncerni. Drug očitek davčnim oazam je, da povzročajo davčno neenakopravnost, saj nekateri svoji državi ne plačujejo davkov, čeprav so si v njej ustvarili premoženje, breme financiranja države pa prepuščajo preostalim podjetjem in prebivalcem. Samo bogataši, katerih premoženje je večje od ene milijarde dolarjev, imajo po nekaterih ocenah v davčnih oazah naloženih 11,5 milijard dolarjev (Ošlaj, b. l.). Glede na to pa po drugi strani davčnim oazam štejemo v prid, da predstavljajo davčno konkurenco ostalim državam, saj so države z visokimi davki ravno zaradi njih pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov. OECD je utemeljil kazalce, ki jih države članice uporabljajo pri ocenjevanju in klasifikaciji nekega območja kot območja s privilegiranim davčnim režimom, torej kot formalno označeno davčno oazo (Crnomarkovic, 2002). Odsotnost davkov ali uveljavljanje nominalnih davkov. Številne davčne oaze namreč uveljavljajo samo plačilo minimalnih pristojbin v registrih podjetij. 6

15 Pomanjkanje možnosti za pridobitev in izmenjavo informacij. Večina davčnih oaz do nedavna sploh ni želela sodelovati v izmenjavi informacij ali so celo prepovedovale izdajanje informacij o ustanoviteljih, direktorjih in lastnikih offshore podjetij z različnimi zakoni o tajnosti podatkov. Pomanjkanje preglednosti v zakonodajnih, pravnih in administrativnih določbah. Zakonodaja davčnih oaz v glavnem temelji na splošnem pravu, ki upravne in organizacijske postopke večinoma prepušča notranjemu vodenju knjig uporabnikov podjetja in uveljavlja razmeroma malo zahtev po evidenci javnih listin. Zanemarljiv obseg dejavnosti. Razvite dežele navadno zahtevajo vplačilo določene vsote ustanovnega kapitala in fizične dokaze o dejanski pripravljenosti za opravljanje določene dejavnosti, medtem ko davčne oaze z nekaj redkimi izjemami nimajo predpisov o najnižjem kapitalu za opravljanje dejavnosti. Lahko bi dejali, da so razmere v davčnih oazah usmerjene bolj k najemu registriranih pisarn, agentov in drugega kot načinom ustvarjanja dodatnih zaslužkov za strokovni kader v davčni oazi. 2.3 Zgodovinski razvoj offshore območij Offshore davčna območja se v raznih oblikah uporabljajo že stoletja. Nekatera so se skozi zgodovino razvila s pomočjo raznih gospodarskih politik, druga pa so nastala s premišljenostjo vladne politike. Ljudje so dolgo poskušali najti način, kako se izogniti plačilu davka, po drugi strani pa so vlade želele pritegniti in zadržati poslovanje na svojem področju (Bjegović, 1999, str. 48). Zgodovina davkov je povezana z nastankom države, ki je za potrebe svojega delovanja zbirala določena sredstva. Vsiljena davčna obveznost je bila v zgodovini pogosto rezultat samovolje vladarja, ki je strmel k temu, da bi pobral čim več davkov, ki so mu v veliki meri služili kot prihodki za njegove osebne potrebe. Danes davčno zakonodajo v veliki večini spremljajo nacionalni parlamenti. Zgodovina davkov je torej večen boj in usklajevanje interesov med državnimi zavezanci (Kuhar Puc, 2007, str. 18). Zgodovina sicer navaja, da začetki davčnih oaz segajo v antično Grčijo, ko so trgovci hranili blago na otokih blizu Aten, v želji, da se izognejo 2 % uvoznemu davku. V 15. stoletju je Flandrija, ki je bila takrat mednarodno trgovsko središče, imela le malo ali nič omejitev pri izmenjavi blaga. Od 1. do 18. stoletja je bila znana davčna oaza Nizozemska, njena pristanišča so zato postala največja na svetu. Prvi primer novodobne davčne oaze je Švica. Mnogo pred drugo svetovno vojno se je ta država razvila v raj za kapital. Anonimni bančni računi so omogočali, da je v času nemirov kapital pobegnil iz Rusije, Nemčije, Južne Amerike, Španije in z Balkana. Z drugo svetovno vojno pa se je dotok kapitala v Švico še povečal, saj so davki drugod po svetu naraščali, da bi zadovoljili socialne potrebe in potrebe po obnovi. Švica je bila pri tem izjema, saj davki niso naraščali kot drugod, ker je bila država neodvisna in ni bila neposredno vpletena v vojne. Resničen razmah davčnih oaz je bil v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko so davčne oaze postale resna grožnja prvorazrednim 7

16 državam, katerih davčne stopnje so nenehno rasle. Te države, ki so v davčnih oazah videle nevarne tekmece, so v 80-ih letih pričele pritiskati na davčne oaze in si prizadevati za njihovo ukinitev. Mnoge so v tem obdobju popustile zunanjim zahtevam, nekaj pa jih je obdržalo svoje ureditve in se niso pustile ustrahovati. Z razvojem sodobne telekomunikacijske tehnologije v zadnjih dveh desetletjih so se davčne oaze še intenzivneje razvijale in nove dejavnosti so se selile v davčne oaze. Velik zasuk na področju davčnih oaz je sledil po 11. septembru 2001 in terorističnih napadih na Združene države Amerike. Šest tednov po napadih je ameriška vlada izdala ameriški patriotski akt, katerega pomemben del je povezan z bančništvom v davčnih oazah in preprečevanjem pranja denarja (Miklič in Zaman, 2008). 2.4 Izbira offshore območja Prav gotovo si vsakdo želi, da bi plačal čim manj davkov, a oziranje za davčnimi oazami mora biti premišljeno in previdno, kajti ni vsaka davčna oaza primerna za vsakogar. Potrebno je najprej opraviti poglobljeno raziskavo glede namena in načina selitve kapitala v davčno oazo, da pri tem ne bi prekršili domačnih zakonov (Cekin.si, 2010). Pri izbiri davčne oaze je pomembno proučiti nekatere značilnosti poslovnega okolja različnih davčnih oaz. Področja, ki jim je potrebno nameniti največ pozornosti, so politična in ekonomska stabilnost, zakonodaja, stroški ustanovitve in delovanja družbe, prilagodljiva korporativna ureditev, infrastruktura, komunikacije, jezik in razvitost bančnega sistema (Miklič in Zaman, 2008). Politična in ekonomska stabilnost: davčna oaza mora biti varna, zagotovljena mora biti zaupnost in družbena stabilnost. Trdimo lahko, da je to najpomembnejši kriterij, kajti če v državi davčne oaze izbruhne vojna ali pride do gospodarskega zloma, podjetje utrpi največjo škodo. Zakonodaja: posebno pozornost je potrebno nameniti različnim pravnim sistemom. Veliko davčnih oaz uporablja anglosaški pravni sistem, ki se bistveno razlikuje od kontinentalnega. Bistveno pa je, da je zakonodaja učinkovita, fleksibilna, moderna in enostavna. Stroški ustanovitve in delovanja družbe: kljub ugodnejšim davčnim stopnjam so lahko ostali stroški, kot so npr. stroški registracije, administracije, letnih provizij in ostalih storitev visoki. Prilagodljiva korporativna ureditev: preveriti je potrebno najpomembnejše elemente korporativne ureditve, kot so minimalni ustanovitveni kapital, število direktorjev, odgovornost itd. Infrastruktura: davčne oaze so privlačne tudi zaradi enostavnih ureditev in postopkov. Zato je pomembno, da je vsa infrastruktura, ki je neposredno ali posredno povezana z dejavnostjo, dobro razvita in servisirana. Med najbolj osnovne spadajo pravne in svetovalne službe, računovodske in revizijske storitve, promet, zdravstvo in sodstvo. Komunikacije: čeprav je vedno več davčnih oaz, ki se ne nahajajo več v eksotičnih krajih, pa je takih še vedno precej, zato so pomembne tudi letalske in druge 8

17 transportne povezave. Podjetja, ki se selijo v davčne oaze, pričakujejo dobre povezave s svetom, predvsem z največjimi poslovnimi središči. Jezik: pri izbiri davčne oaze imajo večinoma prednost angleško govoreča območja oziroma območja, kjer je jezik domačega prebivalstva (ali široko razširjen jezik) eden od svetovnih jezikov. Bančništvo: banke morajo nuditi celovite storitve oziroma moderno bančništvo. Za veliko davčnih oaz je znano, da imajo banke precej liberalna oziroma prilagodljiva pravila poslovanja, po drugi strani pa je pomembna tudi visoka zaupnost informacij. Po proučitvi značilnosti poslovnega okolja je potrebno ovrednotiti davčne oaze z vidika funkcionalnosti, kar pomeni, da je potrebno preveriti, ali bo podjetje želeno dejavnost lahko uspešno izvajalo v izbrani davčni oazi (Miklič in Zaman, 2008). Davčne oaze so različnih vrst: nekatere so popolnoma brez davkov, nekatere se uporabljajo za takšne, druge za kakšne druge posle, nekatere so bolj priljubljene pri podjetjih, druge so bolj privlačne za fizične osebe. Najbolj znane so na Karibih, v ZDA, na Bližnjem Vzhodu, nekaj pa jih imamo tudi v Evropi. Poleg pravih davčnih oaz je na svetu še mnogo držav, ki imajo z vidika drugih držav, kjer je (previsoko) obdavčeno vse in vsakdo škodljive davčne ureditve, kar pa pomeni le, da so določeni dohodki pod določenimi pogoji nič ali zelo malo obdavčeni (Ošlaj, b. l.). Glede na davke se offshore podjetja delijo na (Bjegović, 1999, str. 3): Področja brez davka: Obstajajo države, ki nimajo davka na prihodek, kapitalni dobiček in kapital in se v njih lahko ustanovi podjetje. Te države zaračunavajo pristojbine na dokumente, potrebne pri ustanavljanju podjetja, na delnice in na letno vzdrževanje. Področja brez davka na prihodek, ustvarjen izven njih: Te države zaračunavajo davek posameznikom ali podjetjem, vendar samo za domače prihodke. Torej so izvzeti vsi prihodki, ki so ustvarjeni na tujem in prihodki, ki so nastali z izvozom lokalno proizvedenega blaga. Področja z nizkimi davki: Sem sodijo države, ki zaračunavajo zelo nizke davke na prihodek, glede na to, kje je bil ustvarjen. Pogosto so to države podpisnice davčnih sporazumov. Posebna področja: To so države, ki zaračunavajo vse običajne davke, vendar dopuščajo koncesije določeni vrsti podjetij ali pa dopuščajo samo posebno vrsto pravnih oseb. Davčne oaze pa lahko delimo še po drugih kriterijih, in sicer glede na geografsko delitev, glede na izvor virov, uporabo virov ali likvidnost trgov. Glede na geografsko lego se delijo na (Crnomarkovič, 2002): evropske: Andora, Ciper, Danska, Guernsey, Irska, Jersey, Latvija, Liechtenstein, Luksemburg, Madžarska, Mafeira, Malta, Monako, Nizozemska, otoka Man in Sark, 9

18 severnoameriške: Kanada (New Burnswick), ZDA (Delaware, Florida, Wyoming), tihooceanske: Cookovo otočje, Hongkong, Abuan, Nauru, Vanuatu, Zahodna Samoa, karibske: Antigva in Barbuda, Deviški otoki, Dominikanska republika, Bermudi, Belize, Barbados, Kajmanski otoki, nizozemski Antili, Panama, St. Kitts in Nevis, Turks in Caicos, afriške: Kanarski otoki, Madeia, Mavricius in Južnoafriška republika, Liberija. V svetu obstaja veliko davčnih oaz, zato je tudi njihova uporabnost velika in široka. Čeprav so si davčne oaze v mnogih kriterijih med seboj podobne, se po določenih značilnostih med seboj razlikujejo. Zaradi tega morajo uporabniki glede na svojo dejavnost premisliti, katero davčno oazo bodo izbrali. Uporabnike davčnih oaz delimo v dve skupini (Peteršinek, 200, str. 17): posamezniki in korporacije (družbe). Posamezniki so: prejemniki visokih prihodkov in posamezniki z visokim imetjem (mnogokrat pridobljeno z dedovanjem), emigranti in ekspatriati. Emigranti so posamezniki, ki s zapustili svojo prvotno državo. Za ekspatriate pa je značilno, da je njihovo poslovno življenje razpeto med več jurisdikcijami in se praktično selijo iz dneva v dan. Skupno obojim je, da svojih zaslužkov ne želijo podvreči previsoki obdavčitvi v domači državi, saj je stopnja obdavčitve v davčni oazah veliko nižja ali pa je sploh ni (Peteršinek, 200, str. 17). Korporacije so najpomembnejši uporabniki davčnih oaz. Med njimi najdemo tako velike mednarodne skupine družb kot tudi posamezne družbe, ki se odločijo za ustanovitev offshore družbe v davčni oazi zgolj iz razloga znižanja davčnih stroškov. Znotraj skupine korporacijskih uporabnikov je najpomembnejša skupina finančnih institucij, v katero prištevamo (Peteršinek, 200, str. 18): zavarovalniške družbe, sklade, banke, velike družbe, specifične korporativne uporabnike in upravljavske družbe. 10

19 2.5 Učinki offshore območij Poslovanje v davčnih oazah ima določene učinke, ki so lahko pozitivni ali pa tudi negativni. V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priče dobesedni eksploziji davčnih oaz, kljub temu pa imajo davčne oaze v Sloveniji negativen predznak, ki je posledica nepoznavanja teh. Prav zaradi tega bomo v nadaljevanju predstavili pozitivne in negativne učinke, ki jih povzroča uporaba davčnih oaz (Peteršinek, 200, str. 13). Davčna oaza ima sledeče koristi (Peteršinek, 200, str. 13): nova delovna mesta, razvoj poslovnih storitev (finančnih, zavarovalniških, svetovalnih, razvoj gostinstva in turizma, ), razvoj ostalih storitvenih dejavnosti (izobraževalnih, zdravstvenih, ), povečanje izvoza, pridobivanje tujih znanj, razvijanje novih tehnologij, povečana kupna moč prebivalstva, ki je rezultat novih zaposlitev in opravljanja novih dejavnosti, povečanje proračuna davčne oaze iz naslova letnih premij in ostalih ustanovitvenih stroškov družb, ustanovljenih v davčni oazi in povečanje premoženja fizičnih oseb in države. Uporabnik davčne oaze mora izbrati ustrezno davčno oazo, od katere bo imel maksimalne koristi, in sicer nižjo davčno breme. Negativni učinki države gostiteljice (davčne oaze) se kažejo predvsem v sledečih alinejah (Peteršinek, 200, str. 14): Evropske države, ki predstavljajo davčno oazo imajo težave pri priključevanju k Evropski uniji, saj zakonodaja EU davčnih oaz ne dovoljuje in odobrava. Davčne oaze prinašajo problem pranja denarja in drugega kriminala. Davčne oaze prinašajo povečanje tuje lastnine v državi. Davčne oaze prinašajo tudi negativne posledice za domače bančništvo, zavarovalništvo in trgovino. Negativni učinek za državo, katero označuje beg kapitala, je (Peteršinek, 200, str. 14): odtok kapitala iz države v davčno ugodnejše okolje (posledično zmanjšanje proračuna). Dokler bodo obstajale razlike v višini davkov, bodo podjetniki na mednarodnih področjih iskali področja z nižjimi davki. Kapital gre namreč tja, kjer so najugodnejši pogoji za oplemenitenje (Bjegović, 1999, str. 51). 11

20 2.6 Davčna utaja V svobodnem svetu velja, da ima vsaka fizična oseba pravico do izbire glavnega prebivališča, podobno pa imajo davčni zavezanci pravico do proste izbire oblike poslovanja s tujino. Tudi če je zmanjševanje davkov eden od glavnih ali celo glavni motiv za izbiro oblike ali vrste poslovanja, ni s tem načeloma nič narobe. A samo zato, ker se v davčni oazi plača manj ali nič davka, se teh pravic in svoboščin ne sme zlorabljati. Zlorabljamo pa jih z ustanavljanjem navideznih družb, z opravljanjem navideznih poslov ali z le navideznim stalnim bivanjem v davčni oazi; vse»navidezno«ni le poslovna praksa, ampak je za domače davkarje načeloma kar davčna utaja (Ošlaj, b. l.). Nekateri se offshore načina poslužujejo, da bi umaknili del bogastva pred davčno oblastjo v domači državi. To je možno, saj oblasti nekaterih offshore področij ne dajejo tujim državam finančnih ali drugih informacij o offshore podjetjih. Vendar pa je ob tem nujna previdnost in poučenost o trgih in delovanju, saj lahko nevede naredimo hud prekršek (Bjegović, 1999, str. 54). Offshore podjetje je pred restrikcijami zaščiteno na več načinov s prenosom sredstev na tuje podjetje se znajde izven dosega in kontrole. Z več različnimi računi offshore podjetja se ustvarja finančna infrastruktura za pošiljanje denarja v kakršni koli valuti kamor koli v svet (Bjegović, 1999, str. 55).»Pranje denarja«je že zelo star pojav, a kljub temu so v industrializiranih državah šele zdaj sprejeli ukrepe, namenjene temu problemu.»umazan denar«je ves denar in lastnina, čigar poreklo izhaja iz trgovine z mamili, orožjem in ljudmi, prostitucije, poneverb, namernega stečaja in utaje davkov. Torej, ves denar ki ima poreklo v nezakonitih poslih ali v zakonitih, če zanj ni bil plačan davek. Za pranje denarja se pojmuje tudi delo, kjer nekdo ve za nezakonito poreklo sredstev in namerno kakorkoli sodeluje pri poslovanju ali skriva, taji izvor (Bjegović, 1999, str. 103). Zadnja leta so mediji poročali o kar nekaj neuspešnih poskusih bega v davčne oaze. Bolj razvpiti so primeri različnih zvezdnikov, neuspešni poskusi podjetij pa najpogosteje ostanejo skrivnost ozkega kroga davčnih inšpektorjev, računovodij, odvetnikov in davčnih svetovalcev. Prav tako pa skrivnost ostanejo praviloma tudi uspešni pobegi pred domačimi davkarji. Pri izterjevanju davkov od uglednih davčnih ubežnikov prednjačijo nemški in italijanski davkarji. Od tujih»zvezd«, ki so zaenkrat varne pred domačimi davkarji, je najbolj znan Michael Schumacher, ki se je preselil v švicarski kanton Waadt. Med Slovenci in slovenskimi podjetji pa se ubežniki največkrat odločijo za Monako, Dubaj, Ciper in nizozemske Antile (Ošlaj, b. l.). 12

21 Svetovna organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 1998 sprejela resolucijo o škodljivi davčni konkurenci, objavljeno v svoji publikaciji»škodljiva davčna konkurenca, porajajoč globalni problem«. V tem dokumentu OECD obravnava davčno konkurenco različnih držav kot globalni pojav in označuje škodljivo davčno konkurenco davčnih oaz kot globalno težavo, vzpostavila je neke vrste mednarodni standard, ki naj bi bil osnova za boj proti škodljivim davčnim praksam. Leta 2000 je izdala še seznam davčnih oaz, tako imenovano»črno listo«, ki ustreza kriterijem iz te publikacije in od tedaj naprej tekoče nadgrajujejo seznam (Crnomarkovic, 2002). Resolucija ocenjuje postopke, ki jih uporabljajo različne davčne oaze pri ustvarjanju ugodnih davčnih razmer za tuje vlagatelje, in daje na eni strani državam članicam priporočila o načinih reševanja problema škodljive davčne konkurence, na drugi strani pa vabi in posredno opozarja davčne oaze, naj se priključijo interesom članic OECD (Crnomarkovic, 2002). S klasifikacijo»škodljive davčne oaze«uvaja lastnost območja, ki se imenuje "ring-fencing". To je lastnost davčne oaze, ki s ciljem zaščite lastnega trga in preprečevanja erozije lastnih davkoplačevalcev offshore podjetjem s privilegiranim davčnim statusom prepoveduje poslovanje v davčni oazi. Ukvarja se tudi z meddržavnimi dvostranskimi sporazumi o izogibanju dvojni obdavčitvi, prilagojenim domači zakonodaji članic, povezanosti in upravljanju kapitalsko povezanih oseb, problematiki ugotavljanja transfernih cen in predlaga oblikovanje tako imenovanih lokalnih»črnih spiskov«, formalno označenih davčnih oaz v državah članicah (Crnomarkovic, 2002). Ustanovljen je bil forum članic, ki letno pregleduje doseženi napredek in izdaja poročila o trenutnem klasificiranju 47 davčnih oaz. Ovira pri učinkovitem izvajanju teh določb so bili nasprotni interesi posamičnih članic, ki so se bale, da bi ogrozile lastne naložbe na svojih pridruženih ozemljih (nekdanjih kolonijah), in so hotele najti način, kako s čim manj hrupa pospraviti za seboj (Crnomarkovic, 2002). 2.7 Davčne oaze danes in njihova prihodnost Dejstvo je, da davčne oaze privabljajo tuje investicije v mnogo večjem obsegu kot ostale primerljive države ali območja, ki nimajo značilnosti davčnih oaz. Kritiki davčnih oaz trdijo, da davčne oaze lahko do neke mere spodkopavajo davčno politiko držav z visoko davčno stopnjo. Ta trditev ne drži popolnoma, saj davčne oaze spodbujajo novo investiranje, med dodatnimi investicijami pa je mnogo takšnih, ki se vračajo v države z višjo davčno stopnjo, kar pomeni, da davčne oaze stimulirajo tudi ekonomske aktivnosti izven samih davčnih oaz. Zato je v večini držav z višjo davčno stopnjo težko ovrednotiti vse posledice, oziroma izdelati končne ekonomske bilance prednosti in slabosti davčnih oaz. Iz tega razloga je malo verjetno, da bi kljub velikemu nasprotovanju prišlo do kolektivnega boja za ukinitev davčnih oaz (Miklič in Zaman, 2008). 13

22 Da so davčne oaze ekonomsko uspešne, priča primerjava svetovne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) z rastjo BDP v davčnih oazah med letoma 1982 in 1999: svetovna rast je znašala 1,4 % letno, rast v davčnih oazah pa 3,3 % letno. Zanimivo je tudi dejstvo, da je med petnajstimi najbogatejšimi državami na svetu kar enajst davčnih oaz, letno pa naj bi se v davčnih oazah ustanovilo približno novih podjetij. Natančne podatke o davčnih oazah je zaradi tajnosti podatkov in anonimnosti lastništva zelo težko oziroma nemogoče pridobiti, po nekaterih ocenah pa naj bi več kot 50 % vseh svetovnih transakcij že potekalo prek davčnih oaz (Mesar, 2004, str. 5). Pred tridesetimi leti je bila izbira primerne davčne oaze mnogo preprostejša, kot je danes, ko je v svetu že prek 50 davčnih oaz. Poleg same lokacije in infrastrukturne ureditve posamezne davčne oaze je potrebno posebno pozornost nameniti vprašanju, kakšno prednost ponuja glede na dejavnost, ki jo podjetje opravlja. Z ekonomskega vidika je potrebno pretehtati med koristmi in stroški, ki so povezani s selitvijo v davčno oazo. Dodatna previdnost pri izbiri pa je potrebna pri objektivnosti informacij, saj se posamezne davčne oaze trudijo, da bi pritegnile čim večje število potencialnih ustanoviteljev in investitorjev, zato uporabljajo marketinške trike, ki po navadi olepšajo sliko dejanskega stanja (Miklič in Zaman, 2008). 14

23 3 KANARSKI OTOKI 3.1 Splošne značilnosti Kanarskih otokov Kanarski otoki so ena od sedemnajstih španskih regij ali avtonomnih skupnosti, v katero je Španija razdeljena in so prav tako del Evropske unije (EU) in območja evra. Nahajajo se na razdalji nekaj več kot 1000 kilometrov od Iberskega polotoka in okoli 100 kilometrov od Afrike, so v Atlantskem oceanu kot strateška enklava med treh kontinenti: Evropa, Afrika in Amerika (Proexca, 2010, str. 8). Preglednica 3.1: Osnovni podatki Kanarskih otokov Država: Glavno mesto: Največje mesto: Uradni jezik: Denarna valuta: Lokalni čas: Province: Otoki: Občine: Predsednik vlade: Kongres: Senat: Parlament: Površina: Površina obalnega pasu: Površina plaž: Površina cest: Vir: Proexca, 2010; Canarias, Španija Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife Las Plamas de Gran Canaria Španščina (euro) GMT Paulino Riviero Baute 15 sedežev 14 sedežev 0 sedežev km km 257 km km 2 Kanarski otoki imajo avtonomen status v okviru Španije, ki se obravnava kot poseben teritorij EU, delijo pa se na dve provinci, ki se imenujeta po glavnih mestih Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife. V vzhodno, ki je bliže Afriki, sodijo otoki Gran Canaria, Fuerteventura in Lanzarote, na vzhodni strani, segajoči dlje v Atlantski ocean, pa so Tenerife, La Gomera, El Hierro in La Palma (Canarias, 2012). 15

24 Preglednica 3.2: Površina in število prebivalstva na različnih otokih Zastava Grb Otok Površina (km 2 ) Prebivalstvo Gran Canaria 1.560, Tenerife 2.034, Fuerteventura Lanzarote 845, El Hierro 268, La Palma 708, La Gomera 369, Vir: Canarias, La Graciosa 29,3 658 Alegranza 10,3 Isla de Lobos 4,5 Montaña Clara 1,48 Roque del Este 0,06 Roque del Oeste 0,015 Vsi ponujajo čudovito raznolikost in lepoto, ki je prav na vseh otokih različna, segajočo od bujnega zelenja do pravih puščav. Tudi na najbolj obiskanih otokih, je ponekod precej nedotaknjena narava, kjer se raztezajo nasadi vinske trte, bananovca in drugih tropskih rastlin, pogosteje pa je pokrajina gorata in neobdarjena. (Hopkins, 1997, str. 4 6) Naravni čar otokov se odraža v 146 zaščitenih naravnih prostorih, med katerimi so štirje spektakularni narodni parki, trije morski rezervati in pet biosfernih rezervatov. Na otokih se prepleta lepota iz vulkanske preteklosti v nasprotju z naravo in bujnostjo avtohtonih gozdov in dobro ozračje (Proexca, 2010, str. 94). Kanarski otoki so zlasti zaradi svojega geografskega položaja zgodovinsko in kulturno tesno povezani z Latinsko Ameriko, gospodarsko in institucionalno pa z zahodno Afriko. Zaradi tega predstavljajo odlično trgovinsko in logistično odskočno desko za prehajanje storitev in tehnologij med različnimi celinami, saj se nahajajo na glavnih poteh mednarodne trgovine. Letno jih vsako leto obišče več kot dvanajst milijonov turistov, kar pomeni, da so eden najljubših turističnih ciljev prebivalcev EU, zaradi edinstvenega naravnega okolja z bogatim 16

25 in raznolikim rastlinstvom na številnih zaščitenih območjih, kot so narodni parki, naravni rezervati ter biosferni rezervati (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 2). Otok Tenerife ima največje letno število turistov, sledita pa ji Gran Canaria in Lanzarote. Glavna turistična atrakcija je Teide narodni park (na otoku Tenerife), ki je najvišja gora v Španiji in tretji največji vulkan na svetu (Mount Teide) in ga obišče več kot 2,8 milijona obiskovalcev letno (Proexca, 2010, str. 94). Na južni strani otoka Gran Canaria je eno največjih obmorskih letovišč celotne Španije. Površina otoka Lanzarote, ki je vse bolj priljubljena turistična točka, je posejana s kraterji in vulkani, vulkan Timanfaya je še vedno aktiven. Fuerteventura je puščavski otok, nerodoviten in nenavaden, obrobljajo pa ga krasne plaže. Drugi biseri Atlantskega oceana so še otočki segajoči še dlje na zahod; predvsem La Palma in La Gomera sta nenavadna, nista sicer najbolj primerna za plavalce, sta pa idealna za ljubitelje narave, sprehajalce in vse, ki iščejo popolno sprostitev (Hopkins, 1997, str. 4 6). Preteklost Kanarskih otokov Kanarski otoki so Evropi vsaj nekoliko znani od samih začetkov zapisane zgodovine. Grki so jih imenovali Srečni otoki, romantično nagnjeni zgodovinarji pa so jih povezovali z izginulo celino Atlantido. Ime»Islas Canarias«izhaja iz latinskega imena»insula Canaria«, kar pomeni»otok psov«, vendar se je to ime uporabljalo prvotno samo za Gran Canario. Po podatkih zgodovinarja Pliny the Edler, je starejši mavritanski kralj Juba II poimenoval otok Canaria, saj naj bi ta vseboval»velike množice psov«. Druga špekulacija je, da so ti psi bili prav tako vrsta tjulnov (Canis marinus ali»morski pes«je latinski izraz za»tjulenj«), ki so bili kritično ogroženi in jih ni več na Kanarskih otokih. In tretja možnost je, da so prvotni prebivalci otoka, Gvanči, uporabljali in častili pse kot svete živali (Canary Islands, 2012). Že veliko pred zgodovinskimi zapisi in vse do 15. stoletja našega štetja so otok naseljevali Gvanči, preprosto ljudstvo berberskega izvora. Toda Španci si so jih podredili ter uničili njihove skupnosti in civilizacijo. Sedaj so otoki povsem španski, na njih bivajo Španci, ki so se pomešali z zadnjimi Gvanči (Hopkins, 1997, str. 7). V zgodnjem obdobju španske oblasti je dajalo otoško poljedelstvo sorazmerno majhnemu številu prebivalcev dovolj hrane, kasneje pa je število ljudi preseglo zmožnosti pridelovanja hrane. Neusmiljena revščina je vodila prebivalstvo v množično izseljevanje, v glavnem v Latinsko Ameriko. Obdobje španske državljanske vojne in Francove diktature ( ) je bilo za te otoke še trše, predvsem zaradi nebrižnosti Madrida. Danes so obeti za lepšo prihodnost zaradi turizma bistveno oprijemljivejši, pa tudi demokratična oblast v Španiji je temu območju ponovno dodelila ustrezno vlogo v državnem okviru (Hopkins, 1997, str. 8). 17

26 A ob vsem tem so zaznani tudi problemi. Pretirana pozidava otoka Tenerife in Gran Canarie v letoviške namene ter možna pozidava Lanzarote ogrožata tržišče, za katero sta pravzaprav namenjeni. Znižanje cen počitnic daleč od doma omogoča turistom uživanje zimskega sonca v še bolj eksotičnih krajih po enakih ali celo še nižjih cenah, kar je lahko dolgotrajno v prid Kanarskim otokom. Zaradi ostrejše konkurence v boju za pridobivanje naklonjenosti obiskovalcev in spreminjanja zahtev na tržišču je ohranjenost okolja vse pomembnejša, to pa je navsezadnje v interesu tako otočanov kakor tudi turistov (Hopkins, 1997, str. 8). Najpomembnejša gospodarska dejavnost je turizem, katerega zametki segajo 200 let nazaj. Že takrat so se za raznoliko pokrajino z zanimivimi geološkimi pojavi in raznovrstnim rastlinjem začeli zanimati naravoslovci in ljubitelji narave. Skokovit razvoj turizma se je začel kmalu po 2. svetovni vojni. Sodobna letališča so omogočila hiter in razmeroma poceni prihod veliko turistov iz razvitih evropskih držav. V novejši španski zgodovini so postali znani, ker je tu general Franco zbral prve čete, ki so se udeležile vojaškega pohoda proti republikanski vladi. Leta 1983 so otoki postali avtonomni in dobili popolno notranjo samoupravo. Znotraj Evropske unije imajo poseben status, ki jim zagotavlja prodajo neobdavčenega blaga, poceni prodajo pijač in tobaka ter ugodne prodajne cene kmetijskih pridelkov (Rajski Kanarski otoki, 2006). Kanarski otoki postajajo čedalje bolj privlačni tudi za bivanje tujcev. Po podatkih notranjega ministrstva jih samo v pokrajini Santa Cruz živi dobrih oziroma 3,3 odstotke vsega prebivalstva. Največ je Britancev, Nemcev, Indijcev, Belgijcev in Francozov (Rajski Kanarski otoki, 2006). Kultura, prosti čas in šport Kultura se kaže v vsakem od sedmih otokov s pestro paleto možnosti: z glasbo, dramo, slikarstvom, kiparstvom, literaturo, plesom, itd; za kulturni užitek imajo otoki izredna gledališča, avditorije in centre umetnosti. Treba je poudariti, da so Kanarski otoki prizorišče številnih kulturnih dogodkov priznanega ugleda v Evropi, kot so (Proexca, 2010, str. 98): glasbeni festival in kanarska izdaja znanega glasbenega festivala Womad ali Mednarodni jazz festival, mednarodni filmski festival Las Palmas de Gran Canaria, Festivalito (La Palma) in Mednarodni festival dokumentarnega filma, sezona opere na Pérez Galdós gledališču (Las Palmas na Gran Canaria) in v Teatro Guimerá in Auditorio (Santa Cruz de Tenerife), umetniške razstave v Muzeju sodobne umetnosti na Lanzarote, na Tenerife Espacio de las Artes (Tenerife Umetnost Vesolje TEA) v Santa Cruz de Tenerife in v Centru za atlantske moderne umetnosti (CAAM) v Las Palmas de Gran Canaria, kjer je tudi kanarski muzej, v katerem je mogoče pogled na oddaljene otoke v preteklosti, tako kot v Muzeju narave in človeštva v Santa Cruz de Tenerife. 18

27 Zelo pomembne so tudi tradicionalne zabave po vse otokih (Proexca, 2010, str. 96): petletne zabave na otoku La Palma, znane po plesu od Dwarves in spuščanja Device de los Reyes, na El Hierro, verski festivali in tradicionalne zabave, karnevali, kanarske rokoborbe in žvižganje na La Gomera. Kanarski otoki so svetovna sila na področju turizma z napredno infrastrukturno storitvijo, ki zadovolji kakršne koli zahteve. Imajo hotele, bungalove in apartmaje najvišje kakovosti, restavracije, specializirane za tipične kanarske jedi ali mednarodne jedi, športne objekte in veliko večernega vzdušja v igralnicah in diskotekah. Te storitve predstavljajo paleto možnosti, ki zahvaljujoč blagemu in stabilnemu podnebje skozi vse leto privablja več kot deset milijonov obiskovalcev iz vseh zemljepisnih širin (Proexca, 2010, str. 98). Bogata in raznolika narava otokov omogoča vse vrste športa, kot so jahanje, gorsko kolesarjenje, tenis, vodni športi, kot so deskanje, globokomorski ribolov in potapljanje. Navdušenci, strokovni delavci in prvaki športov, kot so deskanje na vodi in»kite«deskanje ali jadranje, so prišli na otoke s petih kontinentov za 365 dni na leto za usposabljanje in prakso svoje najljubše športne veščine. Torej ni presenetljivo, da se Kanarski otoki lahko pohvalijo s sedmimi olimpijskimi zlatimi medaljami, ali da gostijo na svojih obalah jadralna tekmovanja na mednarodni ravni. Tudi golf je na Kanarskih otokih odlična kombinacija za preživljanje prostega časa. Tega je možno igrati skozi celo leto na sedemnajstih različnih tečajih po zaslugi zelo različnih storitev in infrastrukture (Proexca, 2010, str. 98). 3.2 Gospodarski razvoj Kanarskih otokov Struktura gospodarstva Španija je središče inovativnosti, ki jo podpira mlada, visokokvalificirana delovna sila in konkurenčni stroški dela. Državna ekonomija je dinamična, močna in stabilna. Tudi Kanarski otoki imajo sodobno in na znanju temelječe gospodarstvo, v katerem predstavljajo storitve glavno gospodarsko dejavnost. Gospodarstvo ureja Instituto Tecnológico de Canarias ITC 1, ki oblikuje, aktivira in podpira projekte sodelovanja z gospodarskimi strukturami ter tako spodbuja iskanje izboljšav v konkurenčnosti (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 3). Razlogi za investiranje (Proexca, 2010, str. 10): lokacija in geografsko strateške povezave, spodbude za naložbe, kvalificirani in konkurenčni človeški viri, 1 ITC: Instituto Tecnológico de Canarias (inštitut za tehnologijo na Kanarskih otokih) 19

28 odlične infrastrukture in storitve komunikacije in vrhunske tehnološke raziskave. Skupek vseh teh lastnosti, skupaj z enim od najboljših standardov kakovosti življenja v Evropi in posebnimi fiskalni pogoji, naredijo Kanarske otoke kot poslovno središče in velik potencial. Gospodarski razvoj, ki ga trenutno doživljajo Kanarski otoki, je v veliki meri posledica rasti v storitvenem sektorju, zlasti na področjih gradnje in turizma. Iz tega je nastal investicijski sklad v vrednosti približno 3,3 milijarde evrov, pridobljenih iz davčnih spodbud investicijskih rezerv Kanarskih otokov. Ta kapital se je vložil v nadaljnje nove investicijske projekte, ki bodo pripomogli k diverzifikaciji ekonomije. Poleg tega je na otočju zastopana večina nacionalno in iz vsega sveta mednarodno pomembnih bank in investicijskih družb (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 3). Slika 3.1: Delež distribucije BDP na trgu (v %) glede na storitvene sektorje (leto 2009) Opomba: Agriculture kmetijstvo, Energy energija, Industry industrija, Construction gradbeništvo, Services storitve. Vir: Proexca, Geografski in podnebnimi dejavniki določajo največji delež proizvodne strukture otokov v storitvenem sektorju, ki je osredotočen predvsem na področju turizma. Poleg tega pa je pomemben dejavnik tudi gradbeništvo. Ta dejavnika sta odgovorna za znaten odstotni delež regijskega BDP, zato je prizadevanje za srednjeročno diverzifikacijo gospodarstva eden prednostnih ciljev gospodarstva Kanarskih otokov (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 4). Energetski sektor je narasel v zadnjih nekaj letih zaradi večjega spodbujanja alternativnih virov energije s strani institucij. Industrija je popolnoma usmerjena na področje energetike in vode, prehranske produkte, tobak in na nekaterih druge svetlobne industrije (kemična industrija, papir in karton, itd.). Kmetijstvo temelji predvsem na gojenju banan in tobaka za izvoz v Evropo in celotno Ameriko. Ekologi so zaskrbljeni, da so sredstva, zlasti na bolj sušnih otokih, prekomerna, vendar je še vedno veliko drugih kmetijskih virov, kot so paradižnik, krompir, pšenica, ječmen, koruza, čebula, mandlji, sladkorni trs, grozdje in vinska 20

29 trta ter sadje, in sicer najbolj pomaranče, limone, fige, marelice in breskve (Canary Islands, 2012; Gobierno de Canarias, b. l.) BDP Privilegiran geografsko strateški položaj na Kanarskih otokih ohranja to skupnost nenehno povezano z ostalim svetom. Prav tako ga naredi kot ključno točko za posredovanje med državami, s čimer vpliva na trenutne krizne razmere, v katerih sodeluje svetovno gospodarstvo. Gospodarstvo otočja in GDP je doživljalo stalno rast v 20-letnem obdobju do leta 2001, in sicer v višini približno 5 % letno (Canary Islands, 2012). Kanarsko gospodarstvo je v zadnjem desetletju imela BDP večji od evropskega povprečja in v zadnjih petih letih večjega od španskega nacionalnega povprečja, razen v letu Zaradi njegove močne odvisnosti od glavnih evropskih trgov je za gospodarstvo značilna dinamika in večja občutljivost na poslovni cikel od preostale Španije (Proexca, 2010). Slika 3.2: BDP po tržnih cenah (v %) v leti Vir: Proexca, Preglednica 3.3: BDP na prebivalca glede na Španijo, Kanarske otoke in Evropo (leto 2009) Vir: INE, Kanarski otoki Španija Evropa Delež BDP v letu 2009 je znašal 41,411 milijarde, v letu 2010 pa 40,343 milijarde, kar je BDP na prebivalca (Canarias, 2012). 21

30 3.2.3 Stroški dela in brezposelnost Obnašanje na trgu dela na Kanarskih otokih se nekoliko razlikuje od ostalega dela Španije in Evrope, predvsem glede na specializacijo, delovne izmene in višino plač. Slika 3.3: Stroški dela delovne ure v Španiji v primerjavi z drugimi državami (leto 2008) Opombe: Belgija, Švedska, Danska, Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Finska, Velika Britanija, UE 27, Španija, Ciper, Slovenija, Portugalska. Vir: Proexca, Slika 3.4: Stroški dela delovne ure na Kanarskih otokih glede na ostale regije Španije (leto 2008) Vir: Proexca,

31 Iz grafov je razvidno, da so v Španiji nižji stroški dela glede na povprečje EU 27. Prav tako pa imajo tudi na Kanarskih otokih v primerjavi z ostalimi regijami Španije ene izmed najnižjih stroškov dela. Po podatkih državnega statističnega urada (INE) so povprečni stroški dela na delavca na Kanarskih otokih v letu 2011 znašali 2.173,01, kar je manj kot v preteklih letih. V četrtem četrtletju leta 2009 se je glede na leto prej povečalo na 2.202,8 /mesec v primerjavi z 2.649,13 /mesec, kar je povprečje preostalega španskega ozemlja (Eldia, 2011a). Minimalna plača za vse dejavnosti v kmetijstvu, industriji in storitvah ne glede na spol in starost delavcev znaša 21,38 /dan oziroma 41,40 /mesec. To pomeni povečanje plače za 1,3 %, kot v letu V letu 2009 pa je ta znašala 33,30 /teden z 40 urami/teden (Caja Canarias, 2011). V februarju 2012 je bilo na Kanarskih otokih brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti v tretji četrtini leta 2011 pa je bila 30,93 %. Slika 3.5: Stopnja brezposelnosti glede na spol in starost (leto 2011) Opomba: stopnja brezposelnosti, brezposelnost do 25. leta, brezposelnost po 25. letu, brezposelnost med 16. in 19. letom, brezposelnost med 20. in 24. letom, brezposelnost med 25. in 54. letom, brezposelnost po 55. Letu; Total skupno, Hombres moški, Mujeres ženske. Vir: Datosmacro, Stopnja brezposelnosti se skozi leta veča. V letu 2011 je delež te skupno znašal 29, 9, kar približno odstotek več kot prejšnje leto. Največja rast brezposelnosti v zadnjih letih je bila med leti 2006 in Leta 2006 je ta znašala 11, 8 %, leta 2009 pa že 26,19 % (ICE, 2011). 23

32 Preglednica 3.4: Stopnja brezposelnosti glede na spol in starost (leto 2011) Vir: Datosmacro, Skupno Moški Ženske Stopnja brezposelnosti 30,93 % 30,52 % 31,43 % Brezposelnost do 25 leta 49,11 % 45,92 % 52,79 % Brezposelnost po 25 letu 29,33 % 29,19 % 29,50 % Brezposelnost med 16 in 59,85 % 55,43 % 67,92 % 19 leti Brezposelnost med 20 in 46,97 % 43,56 % 50,60 % 24 leti Brezposelnost med 25 in 30,35 % 30,13 % 30,61 % 54 leti Brezposelnost po 55 letu 21,90 % 22,95 % 20,38 % Inflacija Kanarski otoki so imeli v koncu leta 2011 najnižjo letno stopnjo inflacije od vseh španskih regij, ki so jo glede na indeks rasti cen življenjskih potrebščin znižali na 2,4 %, špansko povprečje je 2,9 % (MasPalomasAhora, 2011). Slika 3.6: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin španskih regij v juliju in avgustu 2011 Vir: LaInformacion.com,

33 Preglednica 3.5: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin na Kanarskih otokih (januar 2012) Leto 2010 Leto 2011 Januar 2012 Mesečne spremembe CPI januar 2012 Indeks rasti cen življenjskih potrebščin - splošno 2,00 % 2,00 % 1,40 % -0,90 % Hrana in brezalkoholna pijača 0,20 % 1,70 % 1,50 % 0 % Alkohol in tobak 4,60 % 2,20 % 1,10 % 0,40 % Oblačila in obutev 0,40 % -0,40 % -0,70 % -12,50 % Stanovanja 3,30 % 3,50 % 1,60 % 0,10 % Kuhinje -0,70 % 0,80 % 0,1 % -1,50 % medicina -2,10 % -4,10 % -4,10 % 0 % Transport 8,70 % 6,80 % 5,80 % 1,20 % Komunikacije -0,80 % -1,60 % -3,60 % -2,10 % Prosti čas in kultura -1,70 % 0 % -0,50 % -2,00 % usposabljanja 2,50 % 2,00 % 2,00 % 0 % Hoteli, kavarne, restavracije 1,20 % 1,50 % 1,00 % 0 % Drugo blago in storitve 1,80 % 0,90 % 1,40 % 0,70 % Vir: Datosmacro, Slika 3.7: Mesečna sprememba indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v januarju 2012 Opombe: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin splošno, hrana in brezalkoholna pijača, alkohol in tobak, oblačila in obutev, stanovanja, kuhinje, medicina, transport, komunikacije, prosti čas in kultura, usposabljanja, hoteli, kavarne in restavracije in drugo blago in storitve. Vir: Datosmacro,

34 Slika 3.8: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin na Kanarskih otokih (leta 2010, 2011) Opombe: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin splošno, hrana in brezalkoholna pijača, alkohol in tobak, oblačila in obutev, stanovanja, kuhinje, medicina, transport, komunikacije, prosti čas in kultura, usposabljanja, hoteli, kavarne in restavracije in drugo blago in storitve. Vir: Datosmacro, V januarju 2012 pa so indeks rasti cen življenjskih potrebščin znižali celo na 1,4 %, kar je najnižja raven po mesecu novembru leta 2010 (Gobierno de Canarias, b. l.; Eldia, 2011b). Preglednica 3.6: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin glede na mesečno in letno razliko (leto 2011) Vir: Datosmacro, Mesečna razlika Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin Januar ,9 % 1,40 % December ,10 % 2,00 % November ,40 % 2,40 % Oktober ,50 % 2,50 % September ,10 % 2,60 % Avgust ,10 % 2,50 % Julij ,80 % 2,40 % Junij ,20 % 2,70 % Maj ,10 % 2,90 % April ,90 % 3,00 % Marec ,90 % 2,90 % Februar ,10 % 2,80 % 26

35 Slika 3.9: Letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin (2011, 2012) Opombe: IPC Interanual letni indeks rasti cen življenjskih potrebščin. Vir: Datosmacro, Slika 3.10: Indeks rasti cen življenjskih potrebščin glede na mesečno razliko (2011, 2012) Opombe: IPC Mensual mesečna razlika indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v januarju Vir: Datosmacro, Prebivalstvo in struktura prebivalstva Prebivalstvo (2011): preb. (4,51 % celotne Španije) Gostota preb: 284,48 preb/km 2 Kanarski otoki imajo prebivalcev prebivalcev (po podatkih leta 2011), zaradi česar so 8. najbolj naseljeni med španskimi avtonomnimi skupinami, z gostoto 284,48 prebivalcev na km². Skupna površina otočja je km kar je 21,5 % (Canary Islands, 2012; Canarias, 2012). 27

36 Intenzivna rast prebivalstva je bila del širitve španskega gospodarstva v obdobju Tudi Kanarski otoki so sodelovali v tej širitvi s strani gospodarskih in demografskih pogojev. Preglednica 3.7: Zgodovina prebivalstva po letih od Vir: Canarias, Leto Prebivalstvo V popisu registrirane populacije na Kanarski otoki je bilo v letu ,992 prebivalcev, kar je več v primerjavi z letom 2003 ( prebivalstva). Obstajajo številni tujci, ki jih odlično podnebje, kakovost življenja in značaj ljudi, ki jih velikodušno sprejmejo, tako privabijo, da se na otoke tudi preselijo. Skupnost za rezidenčne tujce je spodbujati kulturne in gospodarske izmenjave, kot tudi tiste iz številnih drugih vrst. Izvor večine tujcev, ki stalno živijo na Kanarskih otokih, je evropska. Obstaja tudi velika skupnost državljanov iz Latinske Amerike, še posebej iz Kube, Kolumbije, Venezuele in Argentine in državami, iz katerih se je kanarsko prebivalstva odselilo v 19. in 20. stoletju. Kar zadeva Afriko obstaja zaradi geografske bližine močna zastopanost različnih narodnosti, vključno z ljudmi iz Maroka, Senegala in Mavritanije. V zvezi z Azijo so kitajske, indijske in južnokorejske skupnosti najbolj pomembne in so v stalnem povečevanju za rast gospodarstva v njihovih državah izvora (Proexca, 2010, str. 26). Od celotnega prebivalstva na Kanarskih otokih v letu 2009 ( ) je bilo 85 % španskih ( domačinov in iz španske celine) in 15 % tujcev. Od tega jih je bila večina Evropejcev (55 %): Nemcev (39.505), Britancev (37.937) in Italijanov (24.177). Velik delež je tudi prebivalcev iz Amerike (86.287), predvsem Kolumbijcev (21.798) in Venezuelcev 28

37 (11.958), tu so še Kubanci (11.098) in Argentinci (10.159). Majhen delež je tudi afriškega prebivalstva (28.13 ), ki so večinoma Maročani (16.240) (Canary Islands, 2012). Preglednica 3.8: Demografski podatki (leto 2009) Narodnost: Prebivalstvo Odstotek prebivalstva kanarsko prebivalstvo ,7 % prebivalstvo celinske Španije ,0 % skupaj špansko prebivalstvo ,7 % tuji državljani ,3 % špansko rojeni prebivalci ,7 % v tujini rojeni ,3 % skupaj % Vir: Canary Islands, Povprečna starost prebivalstva Kanarskih otokov je nižja od španskega povprečja. V začetku leta 2009 je bila starostna stopnja 12,97 % v primerjavi s španskim povprečjem 16,6 %, kar razkriva, da je struktura prebivalstva otokov mlajša kot v preostalem državnem ozemlju in od evropskega povprečja (Proexca, 2010, str. 26) Izobrazba Obstajata dve javni univerzi in ena zasebna s široko ponudbo stopenj v diplomiranih znanosti in umetnosti; univerza La Laguna, Tenerife in Univerza v Las Palmas de Gran Canaria. Poudariti je treba, da jih od skoraj učencev, ki so registrirani na kanarskih univerzah, več kot ena tretjina preučuje tehnične predmete, kot sta tehnika in računalništvo. Otoki ponujajo veliko paleto usposabljanja preko javnih izobraževalnih programov za podjetja. Obstajajo tudi poslovne šole mednarodnega značaja in centri poklicnega usposabljanja, ki združujejo učenje najbolj tradicionalnih poklicev z novimi tehnologijami. V zvezi z neuniverzitetnim izobraževanjem imajo 801 strokovni centri za usposabljanje predvsem na dveh glavnih otokih Tenerife in Gran Canaria. Poleg tega pa mednarodno priznani centri za uporabne raziskave ter ambiciozno zastavljeni programi javnega usposabljanja v celoti izpolnjujejo posebne zahteve tukajšnjih podjetij. Kanarski otoki nudijo visoko akademsko raven zaradi zelo različnih šolah na otokih, med katerimi so zaradi velikega števila tujih rezidentov tudi dvojezične šole (Proexca, 2010, str. 22) Turizem V primeru Kanarskih otokov in v nasprotju s tem, kar označuje tudi druge španske regije, imajo otoki pretok turistov skozi vse leto. Pomembna je visoka stopnja zasedenosti hotelov, ki je trinajst točk višja od španskega povprečja. Skupaj z veliko kakovostjo turističnih objektov in storitev so Kanarski otoki priljubljena destinacija v državi in v celotni Evropi. 29

38 Povprečna doba bivanja turistov je daljša za več kot tri dni od povprečnega bivanja turistov v drugih delih Španije. Ti kazalniki potrjujejo strukturni značaj turizma v otokih. Preglednica 3.9: Turizem (leto 2009) Vir: INE, Povprečna letna temperatura: Min. 15º C Max. 24º C Vstop tujih turistov: Vstop turistov iz Španije: Bivanje izven hotelov: Zasedenost: 64,29 % Okoli dvanajst in pol milijona turistov na leto izbere Kanarske otoke kot destinacijo za svoje počitnice. Pri tem predstavljajo odlične zmožnosti za inovativne projekte na tem področju, kot so razvoj programske opreme za upravljanje in IKT projektov, obnova prenočišč, alternativne možnosti za prosti čas in druge napredne storitve (Proexca, 2010, str. 42). Tržne niše za razširjenost turizma (Proexca, 2010, str. 42): Širok obseg storitev: wellness, družinska dobrodošlica, vodni športi, nove izkušnje in vulkanska doživetja. Znanstveni turizem: Kanarski otoki imajo veliko sposobnost zagotavljati znanstvene konference na katerem koli področju, predvsem za astrofizike in na področju morskih zadev. Adrenalinski športi: deskanje, jadranje na deski,»kitesurfing«, potapljanje, hoja v hribe, plezanje, padalstvo,»bungee jumping«, jamarstvo. Turistični vodiči in celovite počitnice: obstaja več centrov in terapij za zdravje in možnosti, ki privabljajo tiste turiste, ki iščejo zatočišče miru. Tržne niše glede turističnih storitev (Proexca, 2010, str. 42): tehnološke storitve, ki temeljijo na IKT: razvoj orodij za upravljanje in trženje počitniških proizvodov in storitev uporabe IKT (WiFi, WiMax, itd.) za turistična območja, druge tehnološke storitve: razvoj sistemov za varčevanje z energijo, trajnostnih gradbenih materialov, učinkovita razsvetljava itd., ki se lahko uporabljajo za turistične komplekse in podjetja, druge storitve: storitve z visoko vrednostjo, kot so oblikovanje, notranja oprema, alternativni prevozi, kuhinje, itd. 30

39 Preglednica 3.10: Turizem na Kanarskih otokih med leti 1993 in 2009 Vir: Canary Islands, Leto Obiskovalci Največ turistov je iz Nemčije in Velike Britanije, v letu 2008 je bilo nemških obiskovalcev in obiskovalcev iz Velike Britanije (Canary Islands, 2012) Logistika in povezovanje Kanarski otoki imajo odlično storitveno in komunikacijsko infrastrukturo, prevoz in letališča. Kanarski otoki so zlasti zaradi svojega geografskega položaja zgodovinsko in kulturno tesno povezani z Latinsko Ameriko, gospodarsko in institucionalno pa z zahodno Afriko. Zaradi tega predstavljajo odlično trgovinsko in logistično odskočno desko za prehajanje storitev in tehnologij med različnimi celinami, saj se nahajajo na glavnih poteh mednarodne trgovine. Ta okoliščina omogoča, da vlagatelji lahko obravnavajo strateške projekte v zahodni Afriki in Latinski Ameriki s pravno varnostjo in vključitvijo v poslovno bazo Evrope. Vsako leto si izbere Kanarske otoke za svoj počitniški cilj 12 in pol milijona turistov. Inovativnim projektom na tem področju nudijo otoki odlične priložnosti. Državna in otoška podpora je praktično brezmejna (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 5). Preglednica 3.11: Prevozniška infrastruktura (leto 2009) Vir: Proexca, Letališča: Komercialna pristanišča: 8 (6 mednarodnih) 17 (splošnega pomena) 14 (začasna in priključena) 10 (državna pristanišča) Marine: državni marini Cestne površine: 4.467km 31

40 Letalski promet Kanarski otoki imajo osem letališč, od katerih je šest mednarodnih, ki prejemajo več kot 34 milijonov potnikov na leto in imajo dovoljenje za okoli 1500 neposrednih tedenskih letov do glavnih evropskih destinacij. Te upravljajo najpomembnejše mednarodne letalske družbe, vključno z nizkocenovnimi leti, ki močno rastejo v zadnjih nekaj letih. Na primer, v letu 2009 so Kanarski otoki imeli neposredno 467 tedenskih letov iz Združenega kraljestva in 334 iz Nemčije (Proexca, 2010, str. 40). Morski promet Na Kanarskih otokih je velika mreža poslovnih in ribiških pristanišč in marin, z Luko La Luz v Las Palmas (Gran Canaria) in Luko Santa Cruz de Tenerife, ki sta med voditelji v Španiji glede pretoka potnikov in blaga. Treba je poudariti, da so Kanarski otoki obvezna pristaniščna postojanke med Evropo, Ameriko, Afriko, in v zadnjih nekaj desetletjih, Azijo (Proexca, 2010, str. 40). Podatki kanarskih pristanišč v letu 2009 so znašali za potniški promet in za promet blaga Morske povezave z Afriko povezujejo destinacije, kot so: Angola, Benin, Zelenortski otoki, Kamerun, Kongo, Slonokoščena obala, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja Bissau, Gvineja Conakry, Liberija, Mavritanija, Maroko, Nigerija, Senegal, Sierra Leona, Južna Afrika in Togo. Pristanišča so povezana z več kot 500 pristanišči po vsem svetu s tridesetimi linijskimi povezavami. Imajo prostorne in moderne luke, z veliko površino za shranjevanje in druge zmogljivosti. Imajo tudi več terminalov, ki se neprestano širijo, in pa veliko zmogljivosti za shranjevanje hladilnikov in objektov za odlično kakovost v potniškem prometu in ladjah za križarjenje. (Proexca, 2010, str. 40). Po drugi strani pa imajo otoki pomembno medsebojno prometno omrežje po zraku in morju s številnimi povezavami, ki so odlične za prevoz potnikov in blaga. To omogoča široko in učinkovito distribucijo izdelkov in verige storitvene oskrbe. Za Kanarske otoke so značilne največje ponudbe, ladijska popravila in bencinske postaje v srednjem Atlantiku in sodijo med tri najpomembnejše logistične distributerje ogljikovodikov. Za prenašanje potnikov uporabljajo običajne in hitre trajekte, ki povezujejo otoke med sabo in otoke z zahodnim delom Evrope in Afrike. Obe vrsti lahko prepeljeta veliko število potnikov in tovora (vključno z vozili). Hitri trajekti so izdelani iz aluminija in jih poganjajo sodobni dizelski motorji, medtem ko imajo običajni trajekti jeklen trup in jih napaja težko kurilno olje. Hitri trajekti potujejo relativno hitro (več kot 30 vozlov) in so hitrejši način prevoza kot z običajnim trajektom (okoli 20 vozlov). Tipična vožnja s trajektom med La Palmo in Tenerifi lahko traja do osem ur ali več, medtem ko s hitrim trajektom traja približno 2 uri in pol in med Tenerifi in Gran Canario približno eno uro (Proexca, 2010, str. 41). 32

41 Pristanišče Las Palmas je prvo v tovornem prometu na otokih, medtem ko je pristanišče Santa Cruz de Tenerife prvo ribiško pristanišče. Pristanišče Los Cristianos (Tenerife) ima največje število potnikov, ki prispejo na Kanarske otoke, sledijo pristanišča Santa Cruz de Tenerife in luka Las Palmas, ki je tretje pristanišče na otokih v številu prepeljanih potnikov in prvo glede na število prepeljanih vozil (Proexca, 2010, str. 41). Železniški promet Železniški promet na otoku Tenerife je začel delovati leta 2007 in je edini na Kanarskih otokih. Potuje med mesti Santa Cruz de Tenerife in San Cristóbal de La Laguna. V načrtu je gradnja treh železniških relacij, dve na otoku Tenerife in ena na Gran Canariji (Canary Islands, 2012) R+D+I in tehnologija Na Kanarskih otokih so usposobljeni strokovnjaki na mnogih področjih, k čemer pripomore laboratorij za eksperimentiranje in vodenje dejavnosti inovacij, razvoja in raziskave R+D+I (Innovation, Development, Research). Otoki imajo svoje naravne danosti, bogato in pestro biotsko raznovrstnost, zaradi česar so odličen kraj za naložbe v znanje. Tehnološki sektorji inovacij, razvoja in raziskav predstavljajo enega od temeljnih stebrov politike razvoja in vlade za povečanje gospodarske raznolikosti (Proexca, 2010, str. 33). Tehnološke raziskave, ki se vršijo v vrsti centrov in inštitutov na Kanarskih otokih, zagotavljajo podporo poslovnim projektom, povezanim s sektorji, kot so obnovljiva in alternativna energija, astrofizika in vesoljske znanosti, proizvodnja inštrumentov, optične informacijske in komunikacijske tehnologije, mikroelektronika, širokopasovne IT storitve, multimedijska produkcija, biomedicina, biotehnologija ter morski in naravni viri. Zaradi razpoložljivosti sredstev za raziskave in razvoj ter svojih naravnih razmer in bogate biološke raznovrstnosti otočje ni le izvrsten laboratorij za tehnološke poskuse in inovacije, temveč predstavlja tudi odličen predstavitveni prostor za širjenje tehnologij in povečevanje njihove konkurenčnosti. Tehnološki in inovativni sektorji so zato zadnja leta v središču pozornosti usmeritev, namenjenih gospodarski diverzifikaciji. Družbe, ki želijo razvijati inovativne tehnološke dejavnosti, lahko posledično na Kanarskih otokih računajo na sodelovanje in podporo, ki ju potrebujejo za doseganje svojih ciljev (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 6). Telekomunikacije Kanarski Archipelago je odlična lokacija za vzpostavitev in razvoj vseh dejavnosti povezanih z informacijskimi tehnologijami in zvez, kar kaže na obsežno površino delovanja satelitske zveze (približno 50 satelitov) in optičnih podvodnih kabelskih povezav. Mnogo mednarodnih podjetij na otokih telekomunikacijsko delujejo z visoko stopnjo deregulacije in z najbolj naprednimi tehnologijami pri posredovanju informacij. V zvezi z mobilno telefonijo skupaj 33

42 pokriva celotni sistem z GSM. Prav tako vsa območja pokrivajo UMTS multimedijske tehnologije mreže in ADSL tehnologija, ki jo uporabljajo za visoko hitrostne povezave do interneta, za katere s pomočjo široko pasovnih sistemov nudijo veliko varnost in standarde, ki so v skladu s tistimi v Španiji in Evropi. Trenutno je deset podvodnih kablov, ki povezujejo otoke z Iberskim polotokom in državami, kot so južna Afrika, Portugalska in Italija, in prav tako z regijami jugovzhodne Azije in Amerike (Proexca, 2010, str. 33). V letu 2011 je bila nameščena mreža podvodnega kabla z dolžino kilometrov, ki združuje Cádiz s Tenerife, Gran Canario. To omrežje jim omogoča, da izpolnjujejo eksponentno rast povpraševanja po večji širokopasovni povezavi z internetom. Ta infrastruktura podpira nove storitve in aplikacije na IP hitrih podatkovnih centrih, ki se uporabljajo v raziskave obnovljivih virov energije, telekomunikacijskih storitev in za akademske in raziskovalne skupnosti (Proexca, 2010, str. 33). Razdrobljena območja so privedla do velikega razvoja na področju telekomunikacij. Potreba po ohranjanju komunikacije z zunanjim svetom je vodila javne in zasebne akterje s Kanarskih otokov, da sodelujejo v ambicioznih načrtih in projektih za ohranjanje povezljivosti med otoki in ostalim svetom (Proexca, 2010, str. 34). Znanost Na Kanarskih otokih vlada, v skladu s sedanjimi politikami Evropske unije, namenja znatna sredstva za razvoj otokov, s tehnološkimi in poslovnimi centri, z namenom razširjanja gospodarstva in okrepitve sektorjev, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Kanarski otoki imajo vrhunske znanstvene objekte in številne uporabne raziskovalne centre, ki so odločni zlasti na področju biotehnologije, robotike, živilske tehnologije, morske tehnologije, upravljanja okolja in obnovljivih virov energije (Proexca, str. 38). Avidovizualni sektor Kanarski otoki so kot otočja "iz filma". Raznolikost in vsestranskost pokrajine vabi na otoke, ki prejemajo številne avdiovizualne produkcije na leto. Na otokih se izvede vsako leto več kot 200 avdiovizualnih produkcij (Proexca, 2010, str. 36). Zdravstvene vede in biotehnika Na področju zdravstvenih ved in biotehnologije potekajo vrhunske raziskave. Kanarski otoki veljajo dejansko za»makrolaboratorij«z ogromnimi zalogami naravnih virov in biološko raznovrstnostjo, ki je med najvišjimi na svetu. Na Kanarskih otokih je patentiranih nekaj kemičnih izdelkov in storitev, ki se tržijo po vsem svetu. Primeri s tega področja so 34

43 biomehanika, neinvazivna kirurgija 2 in slikovno vodena medicina (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 6). V tako majhnem ozemlju, kot so Kanarski otoki, je 80 % celotne španske biotske raznovrstnosti koncentrirane z več kot kopenskimi vrstami, 00 endemičnih rastlinami in evidentiranmi morskimi vrstami (Proexca, 2010, str. 31). Kanarski otoki imajo pomembno mesto na področju minimalno invazivne kirurgije in slikovno vodene medicine na področju Španije. Poleg tega obstajajo pomembne pobude na področju bioinženiringa, razvite s pomočjo kanarske Agencije za raziskave, inovacije in informacijsko družbo (ACIISI), kanarske fundacije za raziskave in zdravje (FUNCIS), univerze v Las Palmas de Gran Canaria in La Laguna na otoku Tenerife (Proexca, 2010, str. 31). Energija Edinstvene naravne razmere na Kanarskih otokih predstavljajo dolgo vrsto priložnosti za poslovne projekte, povezane z energijo vetra, foto-napetostno sončno energijo ali energijo valovanja oziroma plimovanja. Kanarski otoki so pionir na področju vodnih tehnologij in čiste energije. Na otočju ni nobene nuklearne elektrarne (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 6). Optika in vesolje Visoko usposobljeni človeški viri z izkušnjami na nacionalni in mednarodni ravni, predvsem s področja telekomunikacij, mikroelektronike in informacijske programske računalniške opreme so trije sektorji, ki ponujajo optimalne priložnosti za investitorje. Inštitut za astrofiziko Kanarskih otokov je na področjih optike, astrofizike in vesoljske tehnologije med vodilnimi na svetu. Državni inštitut za letalsko in vesoljsko tehnologijo sodeluje in nudi znanstveno in strokovno podporo vesoljskim poletom, npr. ameriška vesoljska agencija NASA 3 (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 6). Otoki so sedež instituta Astrofisico de Canarias IACI 4.To je španski raziskovalni center, ki je popolnoma internacionaliziran in tudi odgovoren za delovanje opazovalnic gore Teide (na otoku Tenerife) in Roque v Muchachos (na otoku La Palma). Dober del tehnologije, ki jo uporablja v svoji raziskovalni dejavnosti, je razvila IACI sama. Zaradi izkušenj in pridobljenih znanj in zaradi njenega sodelovanja v vesoljskih projektih kot pionirjev v Španiji je IAC pridobil izjemno raven v nekaj najbolj pomembnih področij znanja in tehnologije za razvoj naprednih inštrumentov (Proexca, 2010, str. 37). Ta izkušnja se je še dodatno okrepila v zadnjih nekaj letih pri zagonu trenutno največjega in najbolj naprednega teleskopa za optično-infrardeče astrofizike: veliki kanarski teleskop (GTC). S tem projektom je tehnologija dosegla najvišjo raven. 2 Neinvazivna kirurgija: nebolečinska metoda sodobne kirurgije. 3 NASA: The National Aeronautics and Space Administration 4 IACI: Inštitut za astrofiziko Kanarskih otokov. 35

44 Kar zadeva vesoljsko tehnologijo se na Kanarskih otokih nahaja vesoljski center na jugu otoka Gran Canaria in spada v Nacionalni inštitut za vesoljsko tehnologijo INTA 5. Zemljepisna lega je idealna za podporo pri uvajanju satelitov, daljinsko vodenje satelitov in za pridobitev podatkov iz satelitov za opazovanje Zemlje (Proexca, 2010, str. 38) Tenerife Tudi tenerifska družba si zadnje čase odločno prizadeva za celostno združevanje gospodarske dejavnosti z izobraževanjem, znanostjo, raziskovanjem in tehnologijo. Na Tenerifih delujejo ugledna državna univerza, Univerza v La Laguni ter vrhunski centri za uporabne raziskave, prilagojeni sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarskih družb, kot je ali Instituto Tecnológico de Energías Renovables ITER 6. Javne in zasebne ustanove, kot so Cámara de Comercio de Santa Cruz de Tenerife CC 7, Industria y Navegación de Santa Cruz de Tenerife IN 8, ki je ena najučinkovitejših v Španiji in Confederación Provincial de Empresarios de Santa Cruz de Tenerife CEOE 9, finančne entitete kot Caja Canarias 10 ter seveda Cabildo de Canarias 11, Cabildo de Santa Cruz de Tenerife 12 in Gobierno de Canarias 13 igrajo temeljno podporno vlogo pri učinkovitem zagotavljanju informacij, storitev in pomoči pri ustanavljanju podjetij na otoku. Na otoku Tenerife deluje podjetje Fañabe Mar Canarian Investments S. L., ki je v 100- odstotni slovenski lasti. Glavne dejavnosti so podjetniško, poslovno in pravno svetovanje ter povezovanje med španskimi in slovenskimi podjetji, tržne raziskave, trženje in marketing ter nakup, prodaja in financiranje nepremičnin (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 3). 5 INTA: Instituti Nacional de Tecnica Aerospacial 6 ITER: Tehnološki inštitut za obnovljivo energijo. 7 CC: Gospodarska zbornica Santa Cruz Tenerife. 8 IN: Gospodarska, industrijska in pomorska zbornica Santa Cruz Tenerife. 9 CEOE: Regionalna konfederacija podjetij Santa Cruz de Tenerife. 10 CC: Caja Canarias; banka, Kanarska hranilnica. 11 Cabildo de Canarias: Kanarski otoški svet. 12 Cabildo de Santa Cruz de Tenerife: Tenerifski mestni svet. 13 Gobierno de Canarias: vlada Kanarskih otokov. 36

45 4 POSEBNOSTI POSLOVANJA NA KANARSKIH OTOKIH 4.1 Davčni režim Gospodarski in fiskalni režim Kadar v podjetniškem smislu govorimo o Kanarskih otokih, se nam pojavi asociacija na ugodno poslovanje in raj, kot so davčne oaze. Sicer niso tipični davčni raj, primerljiv z državami, kot so na primer Cayman Islands, Singapore, Guam, Santa Lucia, Sant Vincent, Virgin Islands, itd., vendar imajo izredno učinkovito izkoriščanje ekonomskih con, ki so pod okriljem Zona Especial Canaria ZEC, v okviru Regime de Economico Fiscal REF ter imajo veliko podporo centralne španske vlade, regionalne vlade Kanarskih otokov in Ministrstva za finance obeh vlad. Posebna ekonomska območja oziroma cone so na vseh sedmih otokih, ki imajo skupno površino 450 hektarjev in 1 ločenih posameznih območij. Največji ekonomski območji sta na otokih Tenerife in Gran Canaria. Posebna ekonomska območja je odobrila Evropska komisija v januarju 2000 in decembra 200 podaljšala veljavnost do decembra Družbe, ustanovljene na davka prostih območjih Kanarskih otokov, uživajo celoten spekter ugodnosti, ki jih nudi fiskalna in gospodarska ureditev (Španski Kanarski otoki, b. l., str. 4). Kanarski otoki so v preteklosti uživali raznolik in stabilen gospodarski in fiskalni režim, da bi nadomestili svojo otoško lego, razdrobljenost in razdaljo do preostalega španskega ozemlja in do Evrope. V ta namen imajo svoj lastni finančni in gospodarski režim (REF), ki je v celoti odobren s špansko zakonodajo in s strani Evropske unije (Proexca, 2010, str. 45). V primerjalni tabeli je mogoče videti, kakšen vpliv ima davčna stopnja na podjetja s sedežem v ZEC. Slika 4.11: Davčne stopnje za davek od dobička v podjetjih (leto 2009) Opombe: Francija, Nemčija, Italija, Španija, Velika Britanija, Finska, povprečje, Estonija, Slovaška, Poljska, Latvija, Irska, Kanarski otoki. Vir: Proexca,

46 Španski davčni sistem je sodoben in konkurenčen. Proračunski pritisk v Španiji (merjeno kot odstotek davkov in socialnih zavarovanj v BDP) je približno štiri točke manjši, od držav okoli njega. Kanarski otoki so pod španskim povprečjem zaradi svojega posebnega fiskalnega in gospodarskega režima, ki vključuje izjeme in znižanja davka do 4 %, če je podjetje odobreno v ZEC (Proexca, 2010, str. 46). Slika 4.12: Fiskalna politika v Evropi, glede na davek in procent od BDP (leto 2007) Opombe: Švedska, Francija, Italija, cona euro območja, Nizozemska, UE 15, UE 27, Nemčija, Portugalska, Velika Britanija, Češka, Španija, Poljska, Grčija, Irska. Vir: Proexca, V Španiji se razlikuje davčni sistem glede na to, ali so dohodki pridobljeni s strani posameznika ali družbe, pravnega subjekta z davkom na dobiček. Še ena razlika je med rezidenti in nerezidenti; oseba se šteje kot davčni rezident v Španiji, če ostane več kot 183 dni v letu v državi, ali če je osnova ali bistvo njegovih gospodarskih dejavnosti v Španiji (Proexca, 2010). Glavni direktno uporabni davki v Španiji, so (Proexca, 2010, str. 48): davek od dobička (IS) 14, individualni davek na dohodek (IRPF) 15 in davek od dohodkov nerezidentov (IRNR) IS: Impuesto de Sociedades 15 IRPF: Impuesto sobre la Renta de las Personas Físicas 16 IRNR: Impuesto sobre la Renta de no Residentes 38