ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S BUSINESS ENVIRONMENT AND RISKS

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S BUSINESS ENVIRONMENT AND RISKS Kandidatka: Anuška Brglez Študijski program: Poslovna ekonomija Študijska usmeritev: Mednarodno poslovanje Mentorica: dr. Romana Korez Vide, docentka Jezikovno pregledala: Tatjana Hren Dizdarević, prof. slovenščine Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, oktober 2016

2

3 POVZETEK Če podjetje želi osvojiti trg tuje države, mora najprej izdelati analizo poslovnega okolja izbrane države. V diplomskem seminarju smo analizirali poslovno okolje Italije. Preučili smo dimenzije negospodarskega, gospodarskega in tržnega okolja, prednosti in nevarnosti, ki jih lahko pričakujemo, ter poslovna tveganja. Analizirali smo tudi panogo gumarske industrije v Italiji. Italija se sooča s problemom korupcije, počasnimi sodnimi postopki in z neporavnanimi terjatvami, ki za podjetja predstavljajo velika tveganja. Hkrati je Italija zelo privlačen trg za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume, saj je vodilni izvoznik strojne mehanizacije. Analitiki napovedujejo tudi rast proizvodnje avtomobilske industrije, ki je eden izmed ključnih kupcev izdelkov iz gume. Ključne besede: analiza tujega poslovnega okolja, poslovno okolje, poslovno tveganje, dimenzije poslovnega okolja, proizvodi iz gume. ABSTRACT If a company wants to win a foreign country's market, it first needs to make a business market analysis of the chosen country. Our diploma seminar focuses on the analysis of the business environment in Italy. We have studied the dimensions of non-economic, economic and market environment; advantages and threats we can expect as well as business risks. We have analysed the rubber industry in Italy. Italy is faced with problems of corruption, slow judicial processes and outstanding debts that present high risks for companies. At the same time Italy is very attractive market for manufacturers of technical rubber products, since it is the lead exporter of machinery. Analytics are also predicting growth of the automobile production industry, which is one of the key customers of rubber products. Key words: foreign business environment analysis, business environment, business risk, business environment dimensions, rubber products.

4

5 Kazalo 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in hipoteze Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ TUJEGA TRGA Poslovno okolje Negospodarsko okolje Politično okolje Pravno okolje Kulturno-socialno okolje Geografsko okolje Tehnološko in informacijsko okolje Energetsko okolje Naravno okolje Gospodarsko okolje Tržno okolje Druge dimenzije poslovnega okolja Poslovna tveganja Splošna tržna tveganja Politična tveganja Komercialna tveganja Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA Negospodarsko okolje Politično okolje Pravno okolje Kulturno-socialno okolje Geografsko okolje Tehnološko-informacijsko okolje Energetsko okolje Naravno okolje Gospodarsko okolje Tržno okolje Poslovna tveganja i

6 3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji SKLEP ii

7 Kazalo slik Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta Slika 3: Devizne rezerve (v mio ) Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih) Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v milijardah EUR) Slika 6: Stopnja rasti BDP Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016) Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v odstotkih) Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP) Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne dolarje; primerjava Italije in Slovenije Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih) Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016 (v mio ) Kazalo tabel Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih proizvodov (v mio ) iii

8

9 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Vsako podjetje teži k rasti. Zaradi tega mnoga podjetja tržni delež poskušajo povečati s prodorom na tuje trge. Da bi uspešno prodrli na nov trg, morajo poznati poslovno okolje posamezne države, v kateri želijo povečati svojo tržno moč. Kot navaja Šenk Ileršičeva (2013, str. 119), so dejavniki tujega okolja spremenljivke, ki jih ne moremo nadzirati. Analiza poslovnega okolja pomaga zmanjšati posamezna tveganja, saj poznavanje morebitnih ovir, ki so prisotne na trgu, povečajo možnost uspeha. Podjetje lahko na tak način predvidi obnašanje posameznih tržnih subjektov. Lastnosti elementov poslovnega okolja se od države do države razlikujejo in so velikega pomena za predvidljivost tveganj ter priložnosti. Del analize smo posvetili panogi gumarske industrije, predvsem proizvodnji tehničnih izdelkov iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji, saj nas to področje, zaradi zaposlitve v tej panogi, posebej zanima. Italija je glede na geografsko lego, članstvo v EU, industrijo prevoznih sredstev in strojno industrijo, ki je vodilna sila italijanskega proizvodnega sektorja, zelo privlačna za širitev trga ter s tem povezano rastjo podjetja. Proizvodnja transportnih sredstev, kot so cestna in tirna vozila ter strojegradnja, zahteva dele, ki so iz gume, kar za podjetja iz te panoge predstavlja prodajne priložnosti. Glede na potrebe sektorjev, katerih proizvod za svoje delovanje zahteva proizvode iz gume, je Italija trg, ki ga je smiselno analizirati. 1.2 Namen, cilji in hipoteze Namen diplomskega seminarja je analiza dimenzij poslovnega okolja Italije, in sicer zaradi potencialnega vstopa slovenskih podjetij na ta trg. Pomembna je preučitev tveganj in priložnosti, ki so pomembne za uspeh ali neuspeh osvajanja tržišča za tehnične izdelke iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji. Glede na izbiro za nas pomembnih indikatorjev lahko izvedemo različne analize poslovnega okolja. PEST analiza, ki zajema analizo političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega in tehnološkega okolja, je nujna, če vstopamo na tuj trg, saj nam omogoča poznavanje makroekonomskih razmer, ki predstavljajo splošno stabilnost okolja in vplivajo na poslovanje. Lahko jo razširimo na PESTLE analizo, če analiziramo še pravne in okoljske dejavnike tega trga. Analiza zunanjih dejavnikov je ključna za oblikovanje dolgoročnih strategij (Kos, 2011). Ker poznavanje makroekonomskih razmer ni dovolj za uspešen vstop podjetja na trg, je smotrno izvesti še analizo skladnosti s Porterjevim modelom petih silnic, s katero podrobneje analiziramo panogo ter stopnjo privlačnosti panoge. Analiza mikro okolja po Porterju zajema analizo panožne konkurence, možnost pojava substitutov, pogajalsko moč kupcev in dobaviteljev ter vstopne ovire v panogo. Podjetju omogoči pripravo ustrezne strategije, da si zagotovi tržni delež in si pridobi potrebne informacije za zmožnost konkuriranja (Kos, 2007). 1

10 Cilji diplomskega seminarja so: opredeliti vsebino in pomen analize poslovnega okolja tujega trga; opredeliti vrste poslovnih tveganj tujega trga; analizirati dimenzije poslovnega okolja italijanskega trga s ciljem ugotavljanja poslovnih oz. prodajnih priložnosti; analizirati poslovna tveganja italijanskega trga; izoblikovati ključne ugotovitve o poslovnem okolju in tveganjih italijanskega trga. Hipoteze H 1: Zaradi članstva v EU je poslovno okolje Italije za slovenska podjetja bolj predvidljivo, poslovna tveganja pa so nižja. H 2: Italija je zaradi geografske lege, ki omogoča različne načine transporta, privlačen trg za slovenska podjetja. H 3: Italija je zaradi razvite strojne in transportne industrije zelo privlačen trg za podjetja, ki proizvajajo tehnične proizvode iz gume. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo: analiza poslovnega okolja in tveganj tujega trga je pomembna za uspešen vstop podjetja na tuji trg; severni del Italije je zaradi večje industrijske razvitosti privlačnejši kot južni, ruralni del; strojna in transportna industrija bosta ostala še naprej pomembna segmenta italijanske industrije. Omejitve: omejeni smo bili z razpoložljivimi viri o italijanskem trgu, ki so pretežno v italijanskem jeziku, ki ga ne razumemo; v empirični analizi smo bili omejeni s spletnimi viri, posledično so lahko bili pridobljeni podatki manj kakovostni; v empirični analizi privlačnosti italijanskega trga za proizvajalce izdelkov iz gume smo se osredotočili na kupce in konkurente tehničnih izdelkov iz gume za transportno ter strojno industrijo. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomski seminar je makroekonomska raziskava, saj analiziramo poslovno okolje države. V raziskavi smo uporabili različno tujo in domačo knjižno ter spletno literaturo. Raziskava temelji na sekundarnih podatkih. V raziskavi smo uporabili naslednje metode raziskovanja: z metodo kompilacije smo povzemali stališča drugih avtorjev, s ciljem oblikovanja lastnih ugotovitev; deskriptivno metodo smo uporabili za opis elementov poslovnega okolja Italije; 2

11 s pomočjo metode komparacije smo ugotovili relevantne razlike in podobnosti, ki so pomembne za osvajanje tržišča Italije; za povezavo ugotovitev smo uporabili metodo sinteze. 3

12 2 VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ TUJEGA TRGA 2.1 Poslovno okolje Mednarodno poslovno okolje je sestavljeno iz makro in mikro elementov okolja, ki neposredno ter posredno vplivajo na poslovanje podjetja na trgu. Elementi makro okolja tvorijo negospodarsko, gospodarsko in tržno okolje podjetja, na katere ne moremo vplivati, lahko se le prilagodimo. Mikro elementi tvorijo interno okolje podjetja, to je notranje okolje, na katerega lahko vplivamo (Dubrovski, 2013, str ) Negospodarsko okolje Negospodarsko okolje zajema ovire ali vzpodbude, ki morajo pokazati pozitivne možnosti delovanja podjetja, ki na izbrani način vstopa na željeni trg (Dubrovski, 2013, str. 158) Politično okolje V okviru političnega okolja proučujemo politični sistem tujega trga, ki lahko predstavlja veliko oviro za vstop na določen trg. S sestavinami političnega okolja se moramo podrobneje seznaniti in tako spoznati značilnosti, ki bodo vplivale na poslovanje podjetja ob vstopu na trg. Politično okolje predstavlja uradne in formalno objavljene inštrumente, s katerimi usmerja tokove zunanje trgovine ter zaščite nacionalnega trga (Dubrovski, 2013, str. 159). Po Dubrovskem (2013, str. 159) politično okolje sestavljajo naslednje prvine, predstavljene v nadaljevanju. a) Politični sistem Politični sistem je razmerje med državno oblastjo in prebivalstvom države. Je medsebojna povezava družbenih odnosov, norm in institucij, ki oblikujejo javno oblast ter položaj oblasti v družbi. Osnovni elementi političnega sistema so vsi organi politične oblasti (parlament, vlada, deloma tudi lokalni organi oblasti), institucije (politične stranke, lobiji) in odnosi, s pomočjo katerih družba uresničuje svoj vpliv na oblast, način oblikovanja politične oblasti (volitve, imenovanja) in ostali kanali vplivanja na oblast (množični mediji) (Kovač, 2010, str ). b) Ekonomski sistem Poznamo tri oblike ekonomskega sistema, in sicer: kapitalizem (v tržnem gospodarstvu so viri alocirani po povpraševanju; večina virov je v zasebnem lastništvu); socializem (vlada v centralno-planskem gospodarstvu načrtno odloča o proizvodnji in porabi virov; večina virov je v državnem lastništvu); mešano gospodarstvo (zasebno in državno lastništvo virov ter vplivanje države na gospodarstvo) (Kenda, 2001, str.86 87). c) Ideologija Ideologija pomeni način razmišljanja določene družbe in njenih institucij. Pomaga nam razumeti vlogo države in vlade, cilje poslovnih aktivnosti, strukturo avtoritete v podjetjih 4

13 in njen odnos do delavcev. Sestavljena je iz stališč in mnenj o vrednotah, s katerimi družba opravičuje ter ohranja zakonitost nalog in dejanj, ki jih izvajajo institucije (Jurše, 1999, str.45). d) Vladni nadzor nad premoženjem Z nacionalizacijo, s prevzemanjem zasebnega premoženja, država zagotavlja dotok v proračun; preprečuje bankrot podjetij na pomembnih segmentih; omogoča programe, ki so v interesu države; zagotavlja gospodarski in politični nadzor ter omejuje vpliv nad subjekti; zagotavlja osnovne dobrine vsem državljanom ter koordinira posle za pospeševanje gospodarskega razvoja. Privatizacija se izvaja s prodajo vladnega premoženja zasebnemu lastniku ali pa s pogodbenim upravljanjem državnega premoženja zasebniku. Interesi države so drugačni od interesov zasebnih lastnikov, zato državna podjetja velikokrat ne dosegajo željenih in možnih rezultatov. Na vodenje državnih podjetij vpliva tudi postavitev vodstva podjetja zaradi političnih teženj, ki pogosto ni sposobno učinkovitega vodenja (Kenda, 2001, str ). e) Sodelovanje med državo in podjetji Država s posebnimi ukrepi in aktivnostmi krepi svoj interes v nacionalnih podjetjih, da v njih doseže večjo učinkovitost (Kenda, 2001, str. 88). Z različnimi razpisi in subvencijami, kot nepovratnimi sredstvi, država želi okrepiti razvoj podjetništva in izboljšati gospodarsko rast. Z ustanovitvijo raznih podjetniških skladov in državnih agencij vzpodbuja ter financira izobraževanje kadrov v podjetjih in ekološke izboljšave za bolj naravi prijazno delovanje v podjetjih (Kaučič, 2010, str ). f) Odnos vlade do tujih podjetij in izdelkov Za podjetje, ki želi vstopiti na trg tuje države, je zelo pomembno poznavanje odnosa oblasti do tujih podjetij in izdelkov. Oblast je lahko naklonjena vstopu podjetij iz tujine, kar se kaže v davčnih olajšavah, v zaščiti pred konkurenco, v odobravanju izjemnih uvoznih kontigentov itd., ali pa ima odklonilen odnos, ki se izraža v omejevanju cen, razlastitvah in ostalih ovirah (Dubrovski, 2000, str.57). g) Prenos dobička Zaradi vedno večjega pretoka kapitala je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se vežejo na davčno področje, vedno bolj pomembna. Davčne ovire se pri mednarodnem poslovanju in naložbah rešujejo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki prav tako zmanjšujejo možnost davčnih utaj in odpravljajo dvojno obdavčevanje, povečujejo varnost davčnih zavezancev, preko izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki poslovnih subjektov ter omogočajo reševanje davčnih sporov. Interesi davčnih subjektov, ki mednarodno poslujejo, se uresničujejo z bilateralnimi davčnimi sporazumi. Obdavčitev po svetovnem dohodku temelji na obdavčenju ne glede na državo, kjer je dohodek dosežen. Pri vseh transakcijah je med osebami potrebno uporabljati nevtralne prenosne oziroma tržne cene. Nevtralna prenosna cena je cena, po kateri si poslovni subjekti med sabo zaračunavajo določene izdelke ali storitve (Ministrstvo za finance, 2014). 5

14 h) Valutna razmerja Spremembe tečajev valut povzročijo težave, predvsem pri naložbah, s katerimi subjekti poslujejo in je njihova vrednost izražena v tuji valuti. Donos je tako odvisen od vrste in narave finančnega instrumenta ter od gibanja menjalnega tečaja tuje valute v primerjavi z vlagateljevo domačo valuto. Sprememba menjalnega tečaja je lahko pozitivna, donos, ali negativna, izguba (Vlagatelj ATVP, 2016b). i) Uvozno-izvozne omejitve Največkrat države uvoz oz. izvoz omejujejo z različnimi omejitvami, saj na ta način zavarujejo svoje gospodarstvo. Najobičajnejša omejitev je carina; denarna dajatev, ki jo predpiše uvozna država zaradi zaščite domačih proizvajalcev ali proračunskega prihodka (Dubrovski, 2006, str ). Država lahko domače gospodarstvo zaščiti tudi z instrumenti necarinske zaščite, ki so povezane s ceno; s tehničnimi standardi, z normami in s predpisi; z omejitvami postopka carinjenja in drugimi administrativnimi omejitvami; z udeležbo države v mednarodni trgovini ter z diskriminatornimi prevoznimi pristojbinami (Dubrovski, 2006, str ) Pravno okolje Pravno okolje določa pravni sistem, ki se od države do države razlikuje. To se kaže po vsebini in ureditvi (Izvozno okno, 2015). Podjetje mora spoštovati pravila in delovati tako, kot predpisujejo pravni predpisi države. Imeti mora pravno zahtevane splošne akte, spoštovati mora pravila določene panoge in davčne zakonodaje, zelo dobro mora poznati zakonsko ureditev, predvsem mora imeti licence, dovoljenja in zahtevana potrdila (Karlovšek, 2015). Zakonodaja vpliva na izvajanje dovoljenih aktivnosti oz. določa nedovoljene aktivnosti. Vpliva na način izvajanja določenih poslovnih aktivnosti, kot so uvoz, izvoz, investiranje, mednarodni prevozi blaga itd. Pomembna je tudi zaščita patentov in trgovskih oznak. Narodno gospodarstvo v okviru mednarodnega pravnega okolja ureja pravice, odgovornost in obveznost prenosa pravic lastnine ter razpolaganje z blagom in razreševanje sporov poslovanja z mednarodnimi sporazumi ter pogodbami. S predpisi se ureja tudi zaščita industrijske lastnine (Jurše, 1999, str ) Kulturno-socialno okolje Pri kulturno-socialnem okolju gre za neuradne značilnosti trgov, ki so neposredno povezane s potrošnikom (Dubrovski, 2013, str. 169). Za večjo konkurenčnost in uspešnost poslovanja je izrednega pomena poznavanje tradicij, poslovnih običajev, navad, vrednot ter tujih jezikov, saj lahko le na tak način učinkovito komuniciramo s svojimi poslovnimi partnerji (Ileršič, 2013, str. 132). Pri poslovnih pogajanjih je poleg verbalne komunikacije pomembna še neverbalna, kjer pride do izraza razumevanje medkulturnih razlik (Jurše, 1999, str. 73). V mednarodnem poslovanju prihaja do akulturacije, do mešanja kultur (Dubrovski, 2013, str ). Kulturo naroda, kjer bi radi poslovali, je potrebno spoznati, se ji prilagoditi in jo razumeti. Pomembni elementi kulturnega okolja so po Kendi predstavljeni v nadaljevanju (2001, str. 90). a) Jezik S poznavanjem jezika razumemo kulturo naroda. Omogoča nam dostop do prebivalstva in nam omogoča razumevanje ter opažanje podrobnosti v pogovoru (Kenda, 2001, str. 92). Znanje jezika nas dvigne iz povprečja in poveča konkurenčnost podjetja. Prav tako 6

15 podjetju omogoča obvladovanje medkulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju in pravi odnos do kulture države ter njenih odjemalcev (Ileršič, 2013, str ). b) Religija Vera oblikuje odnos do dela, potrošnje, odgovornosti, načrtovanja prihodnosti, varčevanja in investiranja. Vpliva na proizvodnjo in potrošnjo ter na način življenja (Kenda, 2001, str. 93). Religija vpliva na stališča do materialnih dobrin in njihovo uporabo ali celo prepoved uporabe določenih dobrin. Propagandna tematika, izbira fraz, besed in simbolov je odvisna od vrednot ter stališč religije (Jurše, 1999, str ). c) Vrednote in prepričanja Vrednote so mišljenja, kaj je prav in kaj narobe (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2016d). Prepričanje pomeni sprejemanje neke ideje na temelju vere, razuma ali izkušenj (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2016e). Stališča in vrednote imajo vpliv na vedenje potrošnikov, na promocijska sporočila ter na način propagiranja izdelkov (Jurše, 1999, str. 73). d) Običaji in navade Običaj je dejanje, ki se v ustaljeni obliki ponavlja iz roda v rod ali ob določenih dejavnostih oziroma dogajanjih (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016a). Navada je dejanje na posameznih področjih človekove dejavnosti, ki zaradi ponavljanja dobi ustaljeno obliko (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016b). Šege in običaji se nanašajo na način obnašanja v določeni družbi. So pomembni za odločitve o načinu propagiranja in promoviranja izdelkov in storitev ter v tržnem obnašanju. Vplivajo na poslovanje podjetij in na poslovna pogajanja (Kenda, 2001, str. 95). e) Estetika Nanaša se na ideje, ki so povezane z lepoto, dobrim okusom, umetnostjo, barvami in oblikami (Jurše, 1999, str. 69). f) Izobraževanje Na socializacijo imata pomemben vpliv izobrazba in stopnja pismenosti. Izobrazbena raven je za trženje pomembna zaradi izbire sredstev in medijev tržnega komuniciranja, ki sta odvisna od razpoložljivosti le-teh v določeni državi in možnosti prenosa propagandnih sporočil ciljni skupini. Prav tako je možnost zaposlitve kadra odvisna od ravni strokovne usposobljenosti (Jurše, 1999, str.71). g) Družbena in družinska struktura Družbena struktura postavlja osnovna pravila obnašanja v neki družbi, njena pravila obnašanja med družbenimi sloji in možnost prehajanja iz ene skupine v drugo. Pomemben je način delovanja in odločanja (kolektivizem ali individualizem) pri poslovanju ter vpliv družine kot institucije (širša ali ožja družina) na poslovanje, ki se od države do države razlikuje (Kenda, 2001, str. 91). h) Materialna kultura Pomeni pridobitne dejavnosti človeka, gospodarsko delovanje, ki je vir preživljanja posameznika oziroma skupine ljudi (Jurše, 1999, str. 68). Materialna kultura je sestavljena iz gospodarske infrastrukture (transportna infrastruktura, komunikacije in energetske zmogljivosti), socialne infrastrukture (zdravstveni sistem, stanovanjske 7

16 gradnje in izobraževalni sistem) ter iz finančne infrastrukture (bančne, finančne in zavarovalniške storitve). Stanje materialne kulture v veliki meri vpliva na odločitve pri uvajanju izdelkov na trg, na uspeh in promoviranje le-teh (Kenda, 2001, str. 95). i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja Je eden bistvenih sestavin kulturno-socialnega okolja. Sem uvrščamo jezik časa, jezik sporazuma, jezik pogajanja, jezik prostora, jezik vere in praznoverja, jezik daril ter barv, jezik prijateljstva. Gre za različnost stališč in izražanj posameznikov iz različnih okolij (Dubrovski, 2013, str. 171) Geografsko okolje Geografski dejavniki imajo velik vpliv na poslovanje, saj vplivajo na odločitve o kraju poslovanja, na stroške poslovanja, na težavnost prilagajanja ter nenazadnje tudi na tržno obnašanje porabnikov (Ileršič, 2013, str. 127). Sestavljajo ga topografske značilnosti, demografske značilnosti, podnebne značilnosti in infrastruktura tujega trga (Dubrovski, 2000, str.63) Tehnološko in informacijsko okolje Tehnološko okolje je povezano s standardi in strategijami tehnološkega razvoja, z možnostjo prenosa tehnologij, z licenčnimi sporazumi, z dostopnostjo kadrov, s številom patentov na prebivalstvo ter z inovacijami (Kos, 2011). V okviru informacijskega okolja nas zanimajo dejavniki informacijsko-komunikacijske tehnologije in njihova dostopnost (Ileršič, 2013, str. 128) Energetsko okolje Energetsko okolje je za nas zanimivo, če proizvajamo energetsko intenzivne izdelke ali pa uporaba določenega izdelka potrebuje energetsko infrastrukturo (Dubrovski, 2013, str.176). Energetsko infrastrukturo sestavljajo objekti, naprave in omrežja za proizvodnjo ter prenos električne energije in zemeljskega plina ter distribucijo električne energije (Služba vlade RS za zakonodajo, 2015) Naravno okolje Nacionalna gospodarstva se vedno bolj zavedajo pomena zaščite okolja. Zato sprejemajo različne predpise in zakone o zaščiti okolja, da se poslovanje gospodarskih subjektov prilagaja okolju ter ne ruši ekosistema. Prilagajanje izdelka predpisom in ekološkim standardom lahko v posamezni državi poveča konkurenčnost, saj je zaradi tega izdelek za porabnike lahko privlačnejši. Skrb za okolje odpira nove možnosti za podjetja, saj se s tem odpira trg za rešitve, ki so povezane z onesnaževanjem. Z ekologijo se spodbuja razvoj novih čistejših postopkov v proizvodnji; inovacij, povezanih z embaliranjem izdelkov, kot je razgradljiva embalaža; čistilne naprave za različne namene in recikliranje izdelkov ter ponovna uporaba surovin (Dubrovski, 2000, str ) Gospodarsko okolje Gospodarsko okolje je sestavljeno iz ekonomskega sistema in strukture države ter zunanjetrgovinske politike (Ileršič, 2013, str. 125). 8

17 Dejavniki ekonomskega sistema, ki nam pokažejo stopnjo gospodarske razvitosti posameznega narodnega gospodarstva, so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju (2013, str ). a) Zunanjetrgovinska politika Zunanjetrgovinsko politiko zajemajo bilateralni in multilateralni sporazumi ter pogodbe, s katerimi so določene možnosti izvoza blaga, storitev, tehnologije in kapitala ter carinska in necarinska zaščita. Sporazumi in pogodbe lahko postavljajo določene izdelke v ugodnejši položaj ali pa jim onemogočajo nastop na trgu (Dubrovski, 2013, str.141). b) Monetarna politika Monetarna politika je v povezavi z zunanjo vrednostjo denarja, ki se z uporabo monetarnih inštrumentov lahko spreminja, to je politika urejanja vrednosti domače valute. Ukrepi monetarne politike zajemajo devalvacijo (zmanjšanje vrednosti domače valute v primerjavi s tujo), revalvacijo (povečanje vrednosti domače valute v primerjavi s tujo), notranjo in zunanjo zamenljivost domače valute za tujo ter zamenljivost za tekoče in kapitalske transakcije (Dubrovski, 2006, str. 142). c) Gospodarska struktura Struktura gospodarstva nam pokaže osnovne ekonomske kazalce narodnega gospodarstva (BDP, BDP na prebivalca, obseg naložb, stopnja inflacije, proizvodnja energije, stopnja nezaposlenosti, izobrazbena struktura prebivalstva), iz katerih lahko ocenimo ugodnosti oziroma neugodnosti določenega trga (Dubrovski, 2006, str ). d) Zunanjetrgovinska struktura Prikaže stanje zunanjetrgovinske bilance, ki nam pove stopnjo pokritja uvoza z izvozom, blagovno strukturo izvoza in uvoza, regionalne strukture uvoza ter izvoza, stopnjo samooskrbe trga in tržni obseg (Dubrovski, 2013, str. 186). e) Članstvo v mednarodnih integracijah Ekonomske integracije olajšujejo in dajejo vzpodbudo trgovanju znotraj integracijskega okolja. Z različnimi integracijami se zmanjšujejo ali odpravijo ovire za pretok kapitala, ljudi in izdelkov. Postavijo se skupna pravila za poslovanje in standardi za izdelke, ki prihajajo iz držav nečlanic. Prednosti članstva so v dinamičnem in hitrejšem pretoku blaga in storitev ter kapitala, ki ima za posledico večjo ekonomsko in politično varnost, izkoriščanje posebnih priložnosti, zagotavljanje hitrejše gospodarske rasti in hitrejši razvoj (Dubrovski, 2006, str ) Tržno okolje Podjetja se ob vstopu na izbran trg srečajo z ovirami ali vzpodbudami, ki trg sestavljajo (Dubrovski, 2013, str. 190). Elementi tržnega okolja so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju (2013, str. 125). a) Pravno-zakonodajne razmere Trgovinsko-pravne in zakonodajne razmere določajo pogoje za naložbe, kupne pogodbe, uporabe inštrumentov izvoznega marketinga, distribucijo izdelkov, politiko cen. Predpisi za zaščito intelektualne, umetniške in industrijske lastnine se razlikujejo od države do države (Dubrovski, 2013, str ). 9

18 b) Konkurenca V okviru konkurence nas zanima, kdo so naši konkurenti, kakšni so njihovi tržni deleži, katere so njihove konkurenčne prednosti (Dubrovski, 2013, str. 192). c) Struktura distribucije Izvoznika zanimata razvitost sistema distribucije in struktura distribucijskih kanalov (Dubrovski, 2013, str. 192). d) Kupna moč Pokaže obseg izdatkov v posamezni državi, ki jih gospodinjstva in posamezniki namenjajo za določeno vrsto izdelkov ali storitev. Indeks relativne kupne moči omogoča primerjavo življenjskih standardov v državi (Dubrovski, 2013, str ). e) Logistično okolje Pomembno je poznavanje geografskega položaja, sistema komuniciranja, transportnega omrežja, prostotrgovinske in industrijske cone ter možnosti skladiščenja (Dubrovski, 2013, str. 193). f) Informacijsko okolje Zajema informacijske sisteme in informacijsko infrastrukturo, ki so od države do države različno razviti. Pomembna je dosegljivost interneta, ki je pomemben pri zniževanju stroškov in pospeši transakcijske procese (Dubrovski, 2013, str. 193) Druge dimenzije poslovnega okolja Interno okolje predstavlja zmožnost in značilnosti podjetja za vstop na mednarodni trg. Zmožnost podjetja predstavljajo potenciali za mednarodno poslovanje in uveljavljenost internega marketinga. Interno okolje je notranje poslovno okolje podjetja, ki zajema kulturo podjetja (vrednote, norme in prepričanja zaposlenih; vedenje, cilje ter način dela zaposlenih; način oblačenja zaposlenih), mednarodno naravnanost podjetja, odnos uprave do mednarodnega poslovanja, stopnjo internacionalizacije podjetja, organizacijo (strukturo) podjetja in možnosti razvoja posameznih področij v podjetju (Dubrovski, 2013, str. 193). 2.2 Poslovna tveganja Tveganje je možnost, da se zaradi različnih dejavnikov pričakovan izid ne zgodi. Je vsota dveh dejavnikov izpostavljenosti in negotovosti (Finančni slovar, 2015a). Tveganje je v mednarodnem poslovanju to, da zaradi nastopa nepričakovanih in pričakovanih dogodkov, kljub vloženemu kapitalu in ustreznim metodam, ne bo dosežen ekonomski optimalni rezultat delovanja. Rezultat tveganj je lahko izostal učinek, ki povzroči delno škodo ali pa tudi popolno izgubo. Tveganja moramo zmanjšati tako, da ugotovimo vse možne pričakovane in nepričakovane dogodke ter predvidimo, v kolikšnem obsegu lahko vplivajo in s kakšnimi posledicami na učinek poslovanja ter kakšna je njihova pogostost (Hrastelj, 1990, str. 318). Nevarnosti mednarodnega poslovanja izvirajo iz nepoznavanja mednarodnega okolja, podcenjevanja in zanemarjanja različnosti elementov okolja in neprilagajanja pristopov pri poslovanju z različnimi okolji (Dubrovski, 2013, str. 195). Izvozniki morajo v primerih tveganj le-ta odpraviti ali jih vsaj znižati. Izvozna podjetja se morajo izogibati trgom, kjer je visoko tveganje. Z razpršitvijo trgov si zagotovijo, da niso odvisni le od enega trga; če se je le mogoče zavarovati pred tveganji in vzpostaviti način izvoza, kjer kupec prevzame večji del tveganj (Dubrovski, 2000, str. 70). 10

19 Tveganje lahko prevzame tretja oseba, država ali pa ga izvoznik zavaruje pri zavarovalnicah ali specializiranih organizacijah. Zavarovati je mogoče politična tveganja, tveganja neplačila države, tveganja zaradi naravnih nesreč, trajno nesolventnost kupca, neplačilo kupca, neplačilo banke po pogodbi (Dubrovski, 2013, str ) Splošna tržna tveganja Splošna tržna tveganja zajemajo: tržno razdaljo; konkurenco, podjetja na tujem trgu; razlike v uporabi izdelka na tujem trgu; jezik in kulturne razlike; težavnost logistike in prenosa izdelka na tuji trg; razlike v lastnostih izdelka na tujem trgu (Dubrovski, 2000, str.69); finančno tveganje, verjetnost, da se vrednost finančnih sredstev in naložb zaradi sprememb tržnih razmer zmanjša. Finančno tveganje zajema valutno tveganje in obrestno tveganje. Valutno tveganje nastane zaradi spremembe vrednosti valute, v kateri je dogovorjena cena posla (Finančni slovar, 2015b). Finančno tveganje vključuje obrestno tveganje, spremembe tržnih obrestnih mer in devizno tveganje, spremembo vrednosti deviz (Dubrovski, 2006, str. 199) Politična tveganja Politično tveganje je povezano z ekonomskim, s socialnim in političnim okoljem tuje dežele. Različne bonitetne agencije ocenjujejo boniteto posameznih držav, ki pokaže tveganje poslovanja z državo (Vlagatelj ATVP, 2016). Politično oziroma deželno tveganje je povezano z investiranjem v tujo državo. Politična in ekonomska nestabilnost sta lahko vzrok izgube kapitala; je pa res, da je lahko zaradi višjega tveganja višji tudi donos kapitala (Finančni slovar, 2015c). Ocena političnega tveganja vpliva na ugled in s tem povezanimi stroški zavarovanja tveganja (SPIRIT, 2015). Politična tveganja zajemajo: omejitve tuje vlade, ki se kažejo v: korupciji, nestabilnosti vlade, vključevanju verskih in vojaških voditeljev v politiko, pogostih menjavah vlad, nestabilnem političnem sistemu, slabih odnosih med etničnimi skupinami in ostalimi narodi; izvozno politiko države; nadzorovanje vrednosti tujih valut zaradi vplivanja na možnost plačila; pomanjkljivo podpora vlade pri premagovanju izvoznih ovir; pomankanje davčnih spodbud za izvoznike; visoko vrednost domače valute v razmerju z valuto na izvoznem trgu; uvoženi izdelki so podvrženi visokim carinam; kolobocijo na področju uvoznih predpisov in postopkov; zapletenost trgovinske dokumentacije; prisilo uveljavitve domačega pravnega sistema v izvozu; razlastninjenje ali zaplembo premoženja; 11

20 vojne, revolucije, konflikte in naravne katastrofe na tujem trgu (Dubrovski, 2013, str ) Komercialna tveganja Izhajajo iz osebnih razlogov dolžnika, kot so: neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi nesolventnosti, nelikvidnosti, stečaja ali prisilne poravnave kupca (tveganje neplačila); podaljšana zamuda plačila; odpoved ali razdrtje pogodbe s strani kupca; kupec ne prevzame blaga ali dokumentov. Komercialna tveganja se kažejo v poslovnem ugledu kupca in v njegovi boniteti (Izvozno okno, 2015b). Zadevajo osnovno poslovanje podjetja, ki ima lahko za posledico ogroženo likvidnost posla. Nanje lahko vplivamo, se jim izognemo ali pa tveganja zavarujemo (Dubrovski, 2013, str ). Tveganje izbire poslovnega partnerja lahko zmanjšamo z informiranostjo o pravnem in poslovnem položaju poslovnega partnerja ter z razpršenostjo po več trgih. Plačilno tveganje ima velik vpliv na finančni učinek poslovanja, zato ga izvozniki poskušajo čim bolj zmanjšati ali izničiti. Tveganje, ki nastane zaradi neprevzema blaga, lahko izvoznik izniči z dogovorom o plačilnem instrumentu, ki je obligacija za kupca (Dubrovski, 2013, str. 199). 2.3 Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga je v lažjem oblikovanju odločitev, ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja (Šuštar, 2009, str. 11). Analiza poslovnega okolja nam omogoča oceno, kje se podjetje nahaja, pokaže nam potenciale, prednosti podjetja in priložnosti, prikaže nam slabosti in nevarnosti, na osnovi katerih lahko pripravimo strategijo za razvoj oziroma se podjetje lahko odzove na nastale spremembe v ožjem in širšem okolju (PNC, 2016). Predstavlja postopno odkrivanje značilnosti pomembnih elementov okolja (Makovec Brenčič, Hrastelj, 2003, str. 65). Analiza tveganj na tujem trgu omogoča, da na njeni osnovi prilagodimo delovanje podjetja, da tveganja zmanjšamo, ali pa izberemo drugi, primernejši trg, če so tveganja za podjetje previsoka (Dubrovski, 2013, str. 195). Podjetje, ki ima cilj mednarodno poslovati, ima pogosto že v poslovnem načrtu PEST (Political, Economic, Social, Technological) analizo. PEST analiza je analiza makroekonomskih razmer, ki jih podjetje želi spoznati zaradi ugotovitve splošne stabilnosti okolja. Ker so makroekonomski dejavniki zunaj vpliva podjetja, se jim podjetje lahko le prilagodi. PEST analiza zajema politično okolje, ekonomsko okolje, kulturno sociološko okolje in tehnološko okolje. Če omenjenim dejavnikom PEST analize dodamo še pravno okolje in okoljske elemente, kot so klima, vreme in odnos do okolja, dobimo PESTLE (Political, Economic, Social, Technological, Legal, Environmental) analizo. S SWOT analizo (Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats) podjetja analizirajo prednosti in slabosti, ki se nanašajo na notranje dejavnike podjetja, ter priložnosti in nevarnosti, ki se nanašajo na zunanje dejavnike. Njen namen je v usmerjanju strateških odločitev. Na notranje dejavnike podjetja imamo vpliv, saj jih lahko prilagodimo ali 12

21 razvijemo. Na zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko se jim le prilagodimo in jih izkoristimo v svoje dobro (Kos, 2010). Če želimo analizirati stopnjo privlačnosti trga, uporabimo Porterjev model petih silnic, s katerim analiziramo panožno konkurenco, pogajalsko moč kupcev, nevarnosti pojava substitutov, pogajalsko moč dobaviteljev in vstop novih konkurentov (Ješovnik, Tibljaš, 2016). 13

22 3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA 3.1 Negospodarsko okolje Politično okolje a) Politični sistem Italija je parlamentarna demokratična republika z večstrankarskim sistemom (Reference, 2016). b) Ekonomski sistem Italija ima mešan ekonomski sistem, ki se sestoji iz kombinacije svobodnega trga in vplivanja države. Ekonomska filozofija se bolj nagiba k kapitalizmu, saj je večji vpliv svobodnega trga, kjer se oblikujeta povpraševanje in ponudba (Hall, 2014). Vlada v določenih primerih poseže v gospodarstvo, z uredbami in s porabo denarja za javne storitve, predvsem socialne (EconomicsHelp.org., 2015). c) Vladni nadzor nad premoženjem V Italiji sta politika in gospodarstvo tesno povezana. Država je lastnica številnih podjetij, ki jih sestavljajo številna birokratska telesa, neodvisna javna telesa in odbori. Problem javnega sektorja predstavljajo neproduktivnost, neučinkovitost in zlorabe v javnem sektorju, kar vlada rešuje z reformiranjem javnega sektorja (z uvedbo novih pravil, s kaznovanjem zlorab s takojšnjo odpovedjo zaposlitve ter z zmanjševanjem nadzora lokalnih oblasti) (Reuters, 2016). Delovanje monopolov država ureja s številnimi zakoni (Deloitte, 2016). Država želi privatizirati številna državna podjetja, da bi tako zmanjšala javni dolg (The Economist, 2014). d) Sodelovanje med vlado in podjetji Vlada z različnimi agencijami, kot sta ICE, Italijanska trgovinska agencija (ICE, 2016), ter Invitalia, Nacionalna agencija za spodbujanje naložb in razvoj podjetij, spodbuja mednarodno poslovanje, uresničitev projektov in ustanavljanje podjetij (Invitalia, 2016). e) Ideologija Italijansko domoljubje, patriotizem, je v večji meri povezano z domačim mestom ali regijo kot pa z državo kot celoto. Vzrok je v veliki kulturni in gospodarski raznolikosti regij. Najmočnejše vezi ima italijanski narod s svojo družino. Zato politiki poudarjajo lojalnost do družine, saj le-ta predstavlja lojalnost državi (Advameg Inc., 2016c). f) Pravna določila za poslovanje s tujino Država spodbuja neposredne tuje investicije, saj je kot članica EU zavezana mednarodnim pogodbam in zakonom EU. Italija je dolžna zagotoviti nacionalno obravnavo vlagateljev s sedežem v Italiji ali v drugi članici EU. Italijanska vlada ima pravico, ki temelji na protimonopolnih zakonih in članstvu v EU, do pregleda združitev in prevzemov nad določenim finančnim pragom. Vlada lahko onemogoči nadaljevanje združitve v primeru, ko je eno izmed podjetij tuje, če se ugotovi, da je bistvenega pomena za gospodarstvo države ali v primeru, da država tujega podjetja uporablja diskriminatorne ukrepe proti italijanskim podjetjem. Italija omejuje naložbe v pomorskem sektorju in v 14

23 obrambni ter letalski sektor, saj deluje v teh sektorjih Finmeccanica, ki je pod nadzorom države (Deloitte, 2016). Davek na dodano vrednost (DDV) se po dogovoru med članicami EU ( ) obračuna pri dobavi (izvozu) blaga, znotraj EU, oziroma pri uvozu (pridobitvi) blaga od države članice. Plača se v državi članici, kjer ima prejemnik sedež in se mu prizna kot vstopni davek na dodano vrednost. Obveznosti iz davka na dobiček imajo poslovni subjekti (kapitalske družbe, komercialne ustanove) s sedežem v Italiji in tisti, ki nimajo sedeža v Italiji. Davčna osnova je seštevek vseh obdavčljivih prihodkov, od katerih so odšteti vsi davčno priznani odhodki. Stopnja obdavčitve dobička znaša 33 % davčne osnove. Davek na dohodek obdavčuje kapitalske dohodke, zemljiške dohodke ter dohodke iz delovnih razmerij, samostojne dejavnosti, podjetniške dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki so jih na ozemlju Republike Italije prejeli poslovni subjekti, ki nimajo stalnega prebivališča oz. sedeža v Italiji. Na storitve so predpisani posebni davki in takse, glede na vrsto storitev: katastrski in hipotekarni davki, koleki, taksa na državne koncesije, taksa na borzno-posredniške dejavnosti, davek od prometa dejavnosti zavarovalnic in davek na zabavne prireditve. V pripravi je sprememba davčnega sistema, ki bo poenostavila postopke in zmanjšala število taks ter direktnih davkov; prav tako bo uveljavila enotne davčne obremenitve za storitve (Izvozno okno, 2015c). Zaradi pomanjkanja domačega tveganega kapitala vlada spodbuja tuje naložbe z davčnimi olajšavami. Tuje lastništvo je zakonsko omejeno, pri bankah na manj kot 5 % tujega kapitala. Predvsem država spodbuja tuje naložbe na jugu Italije, na Siciliji, v Sardiniji in na polotoku južno od Rima, ki je manj gospodarsko razvit (Encyclopedia, 2016). g) Prenos dobička Davek na dohodek pravnih oseb (IRS) obdavči dohodek poslovnih subjektov (vključno s partnerstvi), nerezidentov, ki je bil pridobljen na območju Republike Italije. Poslovni subjekti in partnerstva so obvezana plačati tudi regionalni davek na proizvodne dejavnosti (IRAP), če najmanj 3 mesece vzdržujejo poslovno enoto v Italiji. Poslovni dobiček je obdavčen, če je pridobljen čez stalno poslovno enoto v državi, kot dohodek vseh rezidentskih podjetij. Če podjetje nima poslovne enote v Italiji, so vsi dohodki obdavčeni posebej (Vasapoli & Associati, 2015). h) Izvozne in uvozne omejitve EU tvori carinsko unijo. To pomeni velik enoten trg med državami članicami, kjer promet prenosa blaga z Italijo poteka brez carinskih omejitev (prosti pretok blaga med državami članicami). Zaradi davkov in statistike se vodi le evidenca trgovanja z državami članicami. Statistika menjave med članicami EU se vodi s pomočjo sistema Intrastat, kjer se mesečno zbirajo podatki, prejeti neposredno od podjetij. Trošarinsko blago mora spremljati trošarinski dokument, znotraj EU se gibljejo pod vodstvom odloga plačila trošarine, torej imajo dovoljenje nadzornega urada za poslovanje z odlogom plačila trošarine, ki se plača takrat, ko je trošarinski izdelek sproščen v uporabo (Izvozno okno, 2015d). Kot članica EU Italija prilagaja skupno trgovinsko politiko. Ker ima EU liberalen uvozni režim, uvozna dovoljenja niso pogosta. Uvozne licence so izdane ob ustreznem upoštevanju določb ustreznih trgovinskih sporazumov EU in glede na potrebe določene države uvoznice (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015). Uvozne dajatve na 15

24 proizvedeno blago se iz držav, ki niso članice EU, gibljejo od 5 % do 8 %, medtem ko je uvoz surovin brez carinskih dajatev. Ostale uvozne dajatve vključujejo davek na dodano vrednost, ki znaša od 0 % do 20 %, odvisno od davkov na proizvode in trošarine na alkoholne pijače, tobak, sladkor ter naftne proizvode. Proizvodi iz rastlin in živali morajo imeti posebne certifikate (Advameg, 2016b). Uvoz hrane, izdelkov iz tekstila in oblačila je omejen s kvotami in z višjimi carinami. Nekateri uvozni izdelki so zaščiteni z antidumpinškimi carinami. Blago v tranzitu mora imeti priloženo tranzitno dokumentacijo (Export Entreprises S.A., 2016). Ob izvozu ali uvozu veljajo posebne prepovedi in omejitve, ki so določene v predpisih ter veljajo predvsem za blago, ki je zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine; kulturno dediščino; ogrožene prosto živeče živali in rastline; sestavine za izdelavo droge; blago z dvojno rabo; orožje in vojaško opremo; snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča; nevarne odpadke; radioaktivne materiale; surove diamante; gensko spremenjene organizmi. Namen omejitev in prepovedi uvoza ter izvoza je zaščita javnega reda ter varnosti, človekovega zdravja, zaščita okolja, živalskega in rastlinskega sveta, gospodarstva ter kulturnih dobrin (Finančna uprava RS, 2014). Proizvodi, ki ustrezajo EU standardom, morajo imeti oznako CE, s katero proizvajalec ali uvoznik izkazuje skladnost s standardi. Etiketa mora za vsak izdelek vsebovati podatke o izvoru, istovetnosti, sestavi, kakovosti, ohranjanju izdelka, ki morajo biti zapisani v italijanščini ter angleščini (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015). i) Korupcija Korupcija je velik problem v Italiji, saj je uničila celo vrsto javnih uslužbencev, ki so imeli zvezo z organiziranim kriminalom ter s podjetji. Javna naročila, predvsem infrastruktura, predstavljajo veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev in podjetja izpostavljajo organiziranemu kriminalu (Business Anti-Corruption Portal, 2016). Italijo stane korupcija letno 60 milijard Evrov ali 4 % BDP vsako leto. V Letu 2016 se je Italija povzpela po lestvici najbolj koruptivnih držav sveta za osem mest in je na 61. mestu od 174 držav, s 44 točkami (od 100 točk). Italijani menijo, da mora država poskrbeti za izkoreninjenje podkupovanja, goljufij in drugih zlorab moči za zasebno korist, kar je v Italiji stalna praksa. S sprejetjem novih zakonov so želeli pospešiti počasen pravni sistem in preurediti zaposlovanje v javnem sektorju, da ne bi prihajalo do množičnih zlorab kot doslej. Po mnenju Italijanov so najbolj skorumpirane institucije v državi, politične stranke in parlament (The Local Italy, 2016) Pravno okolje Sodno oblast predstavlja Ustavno sodišče, ki presoja ustavnost državnih in regionalnih zakonov ter zakonskih aktov. Le-to rešuje spore glede pristojnosti med ministrstvi in upravnimi uradi vlade ter državo in regijami; presoja obtožnice, ki jih je sprožil parlament ter presoja dopustnost referendumov o posameznih temah (Di Palma, G., Knights, F. M., Clark, M., Nangeroni., G., Wickham, J. C., Marino, A. J., 2016). Parlament predstavlja zakonodajno telo. Zakon razglasi predsednik republike, ki v primeru neustavnosti ali neprimernosti zakona le-tega vrne parlamentu v ponovno 16

25 odločanje. Zakon začne veljati z objavo v Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, ki je Uradni list republike Italije. Italijanski pravosodni sistem je sestavljen iz niza sodišč in sodnikov, ki skupaj s tožilci pripadajo istemu civilnemu storitvenemu sektorju, in katerih položaji so zamenljivi. Najvišje sodišče je vrhovno sodišče za pritožbe, ki je pristojno za pritožbe in daje sodbe le na pravna vprašanja. Upravna sodišča imajo funkcijo zaščite individualnih interesov in izvajanja nadzora ter kontrole nad javnimi sredstvi. Računska sodišča imajo funkcijo presojanja v davčnih zadevah. Lokalna sodišča, sodniki in odvetniki sistem pogosto zlorabljajo za dosego svojih ciljev. Skoraj vsak lahko z denarjem ali s strokovnim znanjem zakon uporabi v svojo korist. Pravni sistem temelji na rimskem pravu, predvsem njegovem civilnem pravu, in na francoskem pravu (Napoleonovo pravo, ki temelji na rimskem pravu). Italijanski pravni sistem je zapleten. Konfliktnost med zakoni, izmed katerih so mnogi nastali pred mnogimi leti, begajo odvetnike in sodnike. EU direktive še bolj zapletajo situacijo zapletenosti pravnega sistema. Sodišča meljejo zelo počasi, kar traja leta in leta. Povprečni čas med obtožnico in sodbo sodišča je 10 let (Just Landed, 2016c) Kulturno-socialno okolje Italija je dežela visokokontekstne kulture, kjer je izražanje zelo pomembno. V središču sta človek in komunikacija, kjer so poudarjene govorica telesa, barva glasu in mimika. V ospredju so odnosi in zaupanje. Ker Italijani dojemajo čas nekoliko»ohlapno«in fleksibilno, spadajo med polihrone kulture, za katere je značilno opravljanje več nalog hkrati. Glede na dojemanje prostora spada med nizkoteritorialne kulture, saj ločenost prostorov ni pomembna (Ileršič, 2013, str ). a) Jezik Uradni jezik Italije je italijanščina, ki jo govori 93 % prebivalstva. Približno 50 % prebivalstva govori regionalno narečje kot materni jezik. Veliko narečij je nerazumljivih in po mnenju jezikoslovcev predstavljajo samostojne jezike, ki niso uradno priznani. 1 % populacije govori jezike manjšin, ladin (Dolomiti v Trentino, Južna Tirolska in Belluno), slovenščino (Friuli-Venezia Giulia), nemščino (Alto Adige), francoščino (Val d Aosta), 0,2% govori albanščino (južni deli Italije, Sicilije, Calabria, Molise, Abruzzo, Campania, Puglia, Basilicata), hrvaščino (Molise) in grščino. Katalanščino govorijo v Algheri, na Sardiniji (0,7 % prebivalstva) (BBC, 2016). b) Religija Italija je krščanska dežela, saj je 88,6 % populacije rimskokatoliške vere, od katerih je približno tretjina aktivnih vernikov. 0,6 % prebivalstva je jehovcev, 0,8 % populacije predstavljajo ostala krščanska verstva, kot so protestantje in pravoslavni verniki. 1,3 % prebivalstva predstavljajo budisti, muslimani in judje. Neverniki oz. ateisti predstavljajo 8,8 % prebivalstva. Katoliška cerkev ima velik vpliv na vlado in organizacijo javnega življenja. Cerkev je še vedno v središču italijanske družbe in politične moči, kljub zmanjšanju pomena cerkve in njenega vpliva na državo (Just Landed, 2016d). 17

26 c) Družinska in družbena struktura Obstajajo kulturne razlike v načinu življenja in vrednotah med severno Italijo, kjer ima družina v povprečju enega ali dva otroka, ter južno Italijo, kjer imajo več kot dva otroka. Zaradi zmanjšanja števila rojstev in povečanega števila parov brez otrok je prišlo do upada števila povprečnih članov na družino. Zmanjšalo se je število porok in narašča število enostarševskih družin. Razširjen tip današnje družine v Italiji je, da se član vsak dan vozi ali pa živi nekaj časa drugje zaradi dela, kar je vzrok za različne vloge posameznikov v sklopu družine v različnih življenjskih obdobjih, zunaj in znotraj družin. Spreminja se vloga ženske, saj je veliko žensk neodvisnih in uspešnih pri svojem delu. Vzrok upada porok oziroma kasnejšega poročanja parov je v izobraževanju in stroških, ki so povezani z njim, pomankanju ekonomske neodvisnosti in nezaposlenosti. Posledice tega se kažejo tudi v tem, da se ženske pri povprečno 30,8 letih odločijo za prvega otroka. V primerjavi s preteklostjo ostajajo moški dlje časa pri svojih starših, čemur vzrok je tudi ekonomska neodvisnost (Life in Italy, 2016a). Italijanski inštitut za statistiko prebivalstvo razvršča v sistem šestih razredov socialne strukture, ki zajemajo buržoazijo (10 % zaposlenih), srednji razred belih ovratnikov (17 % zaposlenih), urbano malo buržuazijo (10 % zaposlenih), podeželsko malo buržuazijo (10 % zaposlenih), urbani delavski razred (37 % zaposlenih) in podeželski delavski razred (9 % zaposlenih). Prehod iz enega socialnega razreda v drugega je zapleten in je odvisen od sprememb poklica v strukturi. Največja mobilnost med razredi je znotraj delovnega razreda podeželja (91,1 %) (Advameg, 2016c). d) Vrednote in prepričanja Italijani so neposredni, strastni ljubitelji življenja, ki ga je potrebno izkusiti in izkoristiti na vsakem koraku. Najpomembnejši vrednoti sta zavezanost in lojalnost družini. Širša družina preživlja skupaj vikende in praznike ter se velikokrat zbira na družinskih srečanjih. Eno najpomembnejših vrednot predstavlja zaupanje, vendar traja nekaj časa, da ga od Italijanov dobiš; ko le-tega enkrat imaš, traja celo življenje. Prav tako zelo močno spoštujejo starejše, ljudi s statusom in z avtoriteto. Spoštovanje se izraža s tonom glasu in z nazivom (Atma Global Inc., 2013). Pomembni so ugled, odobravanje ljudi, humor, všečnost, zanesljivost, poslovni uspeh in finančna varnost. Regionalne razlike med severno in južno Italijo se odražajo tudi pri prepričanjih in vrednotah. Severna Italija ceni časovno točnost, organizacijo, ekonomski uspeh, zanesljivost, medtem ko južni del ceni predvsem prijateljstvo, prijaznost, lahkotno življenje in uživanje; ohlapnejše dojemajo čas. Zelo pomembna sta prvi vtis in nastop, na osnovi katerih oblikujejo mnenje o posamezniku (Depauw University, 2016). e) Šege in običaji Italijani imajo veliko praznovanj, kjer častijo različne svetnike, praznikov in pomembnih dogodkov italijanske zgodovine, ki jih obeležujejo. Vsako mesto ima svoje običaje, praznike in zavetnike, ki izvirajo iz verske in zgodovinske tradicije. Tradicijo obedovanja, jemljejo zelo resno, saj imajo 1 2 uri odmora zanj, prav tako se večina trgovin ob 12. uri zapre in ponovno odpre ob 14. uri. Trg (piazza) predstavlja središče kulturnega in socialnega druženja (Compare Infobase Ltd., 2016). Italijani so pridni delavci, vendar se znajo tudi sprostiti. Tipični delovni čas traja od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, od ponedeljka do petka. Večina ljudi dela še v soboto, nedelja pa je čas za počitek. Druženje v gostiščih in glasbeni festivali jim omogočajo interakcijo z drugimi, ki jim je zelo pomembna (Depauw University, 2016). 18

27 f) Izobraževanje Izobraževanje, ki ga financira država, je dostopno vsem državljanom Italije. Javne izobraževalne institucije dopolnjujejo zasebne. Šolstvo v veliki meri temelji na teoretičnem znanju, premalo pa na praktičnem usposabljanju in delovanju (Understandingitaly, 2010). g) Estetika Pri Italijanih je zelo cenjena estetika oziroma lepota na vseh ravneh življenja, od umetnosti do poslovanja. Lepoto vidijo v vseh stvareh in veliko pozornosti namenjajo malenkostim. Estetika se kaže v oblačenju, v izbiri daril, arhitekturi, literaturi, umetnosti in načinu življenja (Atma Global Inc., 2013). h) Materialna kultura Italija ima učinkovito in sodobno infrastrukturo, saj je celoten polotok povezan s širšim sistemom železnic, avtocest, letališč in pristanišč, ki so ključni element prometnega sistema. Cestna transportna infrastruktura se redno izboljšuje in vzdržuje, saj se večino blaga prevaža v cestnem prometu. Le-ta zagotavlja visoko razvite in učinkovite med sabo povezane avtoceste in ostale ceste, predvsem na severu (6.460 kilometrov avtocest; kilometrov cestnega omrežja). Železniški sistem je zelo razvit ( kilometrov železniških prog), prav tako je promet točen, udoben in poceni. Infrastruktura južne Italije je slabše razvita, razen pristanišč. Električno energijo zagotavlja sistem 220-voltnega napajalnega sistema, ki pokriva celotno državo. Telefonski sistem je dobro razvit in avtomatiziran (Advameg, 2016d). Italija je 13. država z največ mobilnimi telefoni, saj je 136 mobilnih telefonov na 100 ljudi (Google.com, 2016). Zdravstveni sistem je sestavljen iz zasebnih in javnih zdravstvenih ustanov (EconomicsHelp.org, 2015). Šolski sistem zajema vzgojnoizobraževalne institucije, ki so v javni lasti in zasebni (Life in Italy, 2016b). Italijanska finančna infrastruktura je sestavljena iz centralne banke, poslovnih bank in plačilnih sistemov ter kreditno informacijskih pisarn in registrov zavarovanj (Bank of Italy, 2016). i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja Pri formalnem spoznavanju so zelo pomembni spoštljiv odnos, stisk roke, pozdrav in vikanje osebe. V poslovnem svetu je pomemben naziv zaposlenih, predvsem pri starejših. Prav tako je pomemben stisk rok ob odhodu. Zelo pomemben je»jezik gibov«, premiki rok, drža glave in ramen, izraz na obrazu ter očesni kontakt pri komuniciranju (Just Landed, 2016a). Vljudno je sedeti blizu ljudi. Kljub ohlapnosti s časom pričakujejo, da bo tujec točen, netočnost razumejo kot žalitev, čeprav sami zamudijo sestanek (Atma Global Inc., 2013). Poslovanje je zelo poosebljeno, poudarek je na komunikaciji (Hrastelj, 2008, str. 93). Italijanski pogajalski slog se sestoji iz naslednjih značilnostih: osnovo pogajanj predstavljata zaupanje in všečnost, čemur sledi dobra komunikacija, ki povezuje predloge in protipredloge; italijanski pogajalci obvladajo improvizacijo in dajejo prednost osebnim odnosom, prav tako so odprti, gostoljubni, niso vsiljivi, intenzivno uporabljajo govorico telesa in ne ločijo med poslovnim ter zasebnim delom pogajanj; radi zamujajo na sestanke in neradi informirajo nasprotno stran z neprijetnimi 19

28 informacijami; zaradi nižjih dajatev izrabljajo luknje v predpisih in zakonih ter o tem odprto razpravljajo s poslovnimi strankami; pomembno vlogo ima kupčevanje (Hrastelj, 2008, str ). Dajanje daril kot del poslovne kulture ni pogosto, razen majhnih daril kot znak prijateljstva in zahvale za gostoljubnost. Poslovni kodeks oblačenja določa formalna oblačila temnih barv za moške, za ženske so primerni elegantni in preprosti hlačni ali krilni kostimi, preprosta naličenost in nakit. Pogosto je tudi neformalno oblačenje, ki mora biti okusno usklajeno in modno (Passport to Trade, 2014) Geografsko okolje Italija je polotok južne Evrope, ki sega v Sredozemsko morje, obsega še otoka Sicilijo in Sardinijo ter 70 manjših otokov. Glavno mesto je Rim, ki se nahaja na zahodu osrednjega dela države. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severo-vzhodu na Slovenijo, na vzhodu meji na Jadransko in Jonsko morje, na zahodu na Tirensko in Ligursko morje, na severu-zahodu pa na Francijo. Razen rodovitne doline reke Pad (Padska nižina) na severu in ozkih obalnih pasov proti jugu je Italija večinoma gorata (Dolomiti, Apenini). Večina Italije ima sredozemsko podnebje, topla in suha poletja ter mile zime; v višinah Apeninskega gorovja in Alp so pogoste hude zime. Najpomembnejši viri so zemeljski plin, nafta, lignit, žveplo, pirit, svinec, mangan, cink, živo srebro, boksit, azbest in magnezij. Bogata je z gradbenimi kamni, kot so marmor. Obalne vode so bogate z ribami, predvsem s sardinami, tunami in sardoni; sladke vode pa z jeguljami in s postrvmi (Countriesquest.com, 2016). Zaradi skromnih virov je odvisna od uvoza kovin in mineralov (Encyclopedia Britannica Inc., 2016). Italija ima 59, prebivalcev. 70,5 % prebivalcev živi na urbanih področjih. Pričakovana skupna življenjska doba ob rojstvu znaša 81.8 let (Countrymeters, 2016). Razmerje med spoloma celotnega prebivalstva je 0,959, kar pomeni, da je 959 moških na 1000 žensk (Countrymeters, 2016). Koeficient skupne odvisnosti prebivalstva Italije znaša 51,7 % in pomeni razmerje med vzdrževanimi družinskimi člani ter produktivnim prebivalstvom; prav tako kaže pritisk vzdrževanega prebivalstva na produktivno prebivalstvo. Migracijski saldo 3,92 na 1000 prebivalcev pomeni, da se na 1000 prebivalcev priseli 3,92 ljudi. Priseljevanje (imigracije) je večje kot odseljevanje (emigracije). Naravni prilastek - 0,16 % pomeni, da je smrtnost večja kot rodnost. Na 1000 prebivalcev se rodi 8,65 otrok. Indeks rasti prebivalstva znaša 0,23 % (177. mesto na svetu po rasti prebivalstva). Italija je dežela velike regionalne razpršenosti v primerjavi z ostalimi državami. Ima sodobno in učinkovito infrastrukturo, ki omogoča učinkovitost sistema tovornega prometa. Prometne infrastrukture se stalno posodabljajo. Večina infrastrukture zavzema severni in osrednji del države (z izjemo pristanišč), kar je posledica industrije in gospodarskih aktivnosti, ki so skoncentrirane v ti dve območji (FreightFox Inc, 2015) Tehnološko-informacijsko okolje Italija ima zelo napredno tehnologijo, povezano z avtomobilsko industrijo, predvsem s podjetji luksuznih avtomobilov, kot so Ferrari, Lamborghini in Maserati. Stalne inovacije so ponesle avtomobilsko industrijo v sam svetovni vrh tehnološkega napredka (Wordpress.com, 2016a). 20

29 Tehnološki napredek je viden v proizvodnji težkih strojev in ostalih transportnih sredstev, kot so motorji, mopedi, tirna vozila in letalska industrija. Kar se tiče informacijske tehnologije, je zelo slabo razvita (Wordpress.com, 2016b). Uporaba interneta je pod evropskim povprečjem, saj ga uporablja le 65,6 % (leta 2016) populacije (Internet Live Stats, 2016). Vzrok je v slabi infrastrukturi za visoko hitrostne širokopasovne Internetne povezave, predvsem na podeželju. Prav tako je nad evropskim povprečjem (20 %) v številu populacije, ki še nikoli niso uporabljali interneta. Slaba uporaba interneta je največja predvsem na jugu Italije (The Local Italy, 2014). Italija izstopa po številu patentov v strojni industriji (več kot 20 %) in metalurgiji, daleč nad drugimi državami (Aiello, F., Bellone, M., Carra, L., Cima, S., 2013). Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih Energetsko okolje Vir: (Statista, 2015). Proizvodnja električne energije s pomočjo hidroenergije je najbolj razvita v alpskih in apeninskih dolinah (Encyclopedia Britannica Inc., 2016). Največ električne energije proizvede s pomočjo termoelektrarn, z zgorevanjem premoga ali zemeljskega plina (52,9 %, 2014). Povečuje se proizvodnja zelenih energij, energij iz obnovljivih virov, geotermalna, vetrna in fotovoltaična (sončne celice) proizvodnja električne energije. Električno energijo uvaža iz Švice in Francije, pa tudi Avstrije ter Slovenije (ISPI, 2015). Terna je državni upravljavec, ki razvija in vzdržuje več kot 90 % vsega električnega omrežja. Skrbi za storitve v zvezi s prenosom, z razpečevanjem električne energije in za nadgradnjo prenosnega omrežja (Carielo, 2008). Leta 1973 je domača oskrba z zemeljskim plinom pokrila skoraj 90 % potreb v Italiji, leta 2012 pa še le 11 %. Največja poraba plina je v zagotavljanju ogrevanja v stanovanjskih objektih. Uvoz zemeljskega plina naj bi v letu 2018 narasel na 90 %. Največ uvozijo iz Alžirije, Rusije, Libije, Kvartarja in Nizozemske. Plinska infrastruktura zajema štiri cevovode (TRANSMED, Greenstream, TAG, TENP / Transitgas), tri terminale za uvoz in deset skladišč plina (IEA.org., 2014). 21

30 3.1.7 Naravno okolje Italija se trenutno sooča z okoljskimi vprašanji, ki vključujejo onesnaževanje zraka zaradi prometnih in industrijskih virov; onesnaževanje celinskih voda, kisli dež in neustrezno ravnanje z industrijskimi odpadki. S svojo okoljsko politiko in finančnimi spodbudami je Italija naredila velik premik v ekologiji z uporabo tehnologije za sončno energijo. V letih 2008 do 2013 so se stroški fotovoltaičnih sistemov zmanjšali za 72 % (AZoNetwork Ltd., 2016). Okoljska politika spodbuja recikliranje odpadkov. Posledica le-tega je razvoj ravnanja z odpadki v industriji in ustvarjanje novih delovnih mest pri ravnanju z odpadki.»zeleno«politiko namerava vpeljati v gospodarstvo z okolju prijaznejšim davčnim sistemom; izdatki in naložbami, povezanimi z okoljem; ustanavljanjem novih delovnih mest in širjenje trga, povezanega z varovanjem okolja; ter spodbujanje okoljskih tehnologij in ekoloških inovacij (EEA, 2015). Zaščita okolja z Direktivo o embalaži in odpadni embalaži določa skupne standarde za predelavo odpadkov in recikliranje, katera določa, da morajo proizvajalci in izvozniki zmanjšati embalažo svojih izdelkov, ki jih izvozijo v EU. Italija je prepovedala prodajo kozmetike, ki je preizkušena na živalih (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015) Gospodarsko okolje Italija je deveta svetovna gospodarska velesila, merjeno z velikostjo BDP. Problem predstavljajo politična nestabilnost, ekonomska stagnacija in pomankanje strukturnih reform. Manjša gospodarska rast je posledica krize, ki je prizadela že tako krhko italijansko gospodarstvo. Gospodarstvo se sooča s številnimi izzivi, kot so nezaposlenost, ki je posledica pomanjkljivosti trga dela in vedno večje svetovne konkurence, ter velik javni dolg (drugi največji v EU in 50. na svetovni ravni). Osnovna dejanja gospodarske politike so usmerjena na zmanjšanje posledic finančne krize. Uvedli so varčevalne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati naraščanje javnega dolga in vladnega primanjkljaja. Javni dolg je leta 2015 znašal 132,8 % BDP-ja (FocusEconomics, 2016). Uvedene so bile številne strukturne reforme za javno upravo in javno šolstvo, da bi povečali konkurenčnost človeškega kapitala. Naložbeno ozračje ostaja togo zaradi delovne zakonodaje, katere vzrok so visoki stroški delovne sile, neučinkovitost javnih služb in sodnega sistema (FocusEconomics, 2016). Največji problem gospodarstva predstavljajo nizka gospodarska rast, slaba kreditna aktivnost bank, brezposelnost in socialna napetost (Izvozno okno, 2016a). Po svobodi poslovanja Italija zavzema 65. mesto na svetovni lestvici. Zapletenost birokracije povzroča zamude in večje stroške podjetniških aktivnosti, saj so izdaje dovoljenj zamudne ter drage (Das, 2016). Najvišja stopnja osebne obdavčitve znaša 43 %, najvišja stopnja obdavčitve poslovanja pa 27,5 %. Potem so še drugi regionalni in občinski davki na dohodek, davek na dodano vrednost ter davek na dediščino, tako da celotna davčna obremenitev znaša 42,6 % BDP. Trošenje države znaša približno 51 % BDP (The Heritage Fundation, 2016). Indeks konkurenčnosti je ocena konkurenčnosti narodnega gospodarstva, ki nam omogoči vpogled v produktivnost in blaginjo določenega gospodarstva. Za Italijo v letih

31 2015 znaša 4,46 (43. mesto od 140. držav) od 7 možnih točk (World Economic Forum, 2016). Italija spada med napredna gospodarstva Evrope, ki ima zaradi krize, ki se je začela leta 2007, omejen dostop do financ, kar je glavna ovira za hitrejšo rast gospodarstva. Prav tako je upadlo zaupanje v javne institucije, kar je posledica gospodarske nestabilnosti in krize (Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2015). Povečan razpoložljiv dohodek in nizke obrestne mere so povečale kupno moč gospodinjstev (Banca D Italia, 2016b). a) Zunanjetrgovinska politika Italija je članica Evropske unije, ki je carinska unija in vodi enotno carinsko politiko proti tretjim državam, nečlanicam. Prav tako EU s tarifnimi opustitvami za izdelke, ki se ne proizvajajo na določenem območju; s splošnim sistemom preferencialov, z ugodnostmi, ki jih dobijo države v razvoju z ukinitvijo ali znižanjem uvoznih proizvodov; s protidumpinškimi ukrepi ter s posebnimi ureditvami pri uvozu izdelkov določenih sektorjev omogoča svobodnejše trgovanje ter zmanjšuje prepreke pri trgovanju z državami nečlanicami (Izvozno okno, 2016h). Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo urejajo številni bilateralni, dvostranski sporazumi (Izvozno okno, 2016i). Italija je ena izmed najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric (Ministrstvo za zunanje zadeve, 2015). Italija je gostiteljica množice mednarodnih razstav in sejmov, od keramike, nanotehnologije ter vse do medicinske tehnologije, navtike, turizma itd., ki povezujejo kupce in dobavitelje na mednarodni ravni (Sima Media GmbH, 2016). Z različnimi uradi in agencijami, kot sta Generalni direktorat za kulturo in gospodarsko promocijo ter inovacije (ESTERI, 2016) in ICE spodbuja izvoz ter mednarodno sodelovanje (ICE, 2016). b) Zunanjetrgovinska struktura Glavni izvoz leta 2015 predstavljajo mehanski stroji in oprema (20,1 %), motorna ter luksuzna vozila (8,3 %), oblačila in obutev (2,6), elektronska oprema (5,9 %) ter farmacevtski izdelki (4,8 %). Italija ima pomembno vlogo na svetovnem trgu luksuznega blaga (Worlds Top Exports, 2016a). Ker je Italija skromna s svojimi naravnimi viri, je energijski in proizvodni sektor v veliki meri odvisen od uvoza. Zaradi velikega uvoza je trgovinska bilanca komaj pozitivna. Največji del uvoza v letu 2015 predstavljajo goriva 17 %, medtem ko strojna oprema znaša 14,2 %, surovine 10 % ter hrana 7 %. V zadnjih šestih letih se je uvoz letno povečeval za 0,4 % (FocusEconomics, 2016). Uvoz v letu 2015 se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 26,8 %. V primerjavi z letom 2014 se je zmanjšal za 13,7 %. Italijanski uvoz predstavlja 2,2 % svetovnega uvoza (Intracen org., 2016). Od goriv, ki predstavljajo 12,8 % vsega uvoza v letu 2015, uvozijo največ surove nafte, naftnih plinov, predelanih naftnih olj, električne energije, premoga, mineralnih voskov, šote ter koksa (Worlds Top Exports, 2016b). Drugi največji uvoz predstavlja strojna oprema, kateri sledijo uvoz vozil, elektronska oprema, plastika, železo in jeklo. Največji del uvoženih izdelkov je iz evropskih držav, predvsem Nemčije (15,4 %), Francije (8,7 %), Nizozemske (5,6 %), Španije (5 %), Belgije (4,6 %) in Rusije (3,9 %). Sledijo uvoženi izdelki iz azijskih držav (20,3 %), predvsem Kitajske (7,6 %) ter afriških držav in držav severne Amerike, predvsem ZDA (3,8 %) (Intracen org., 2016). 23

32 Posledica številnega uvoza blaga je nizek saldo trgovinske bilance, predvsem zaradi velikega uvoza fosilnih goriv. Visok uvoz fosilnih goriv predstavlja priložnost za Italijo, da si izboljša položaj ter se osredotoči na inovacije alternativnih virov energije, ki so bolj prijazni naravi, posledično pa bi zmanjšala uvoz energentov (Worlds Top Exports, 2016b). V letu 2015 je presežek v blagovni menjavi znašal 2,1 % BDP-ja (Izvozno okno, 2016f). Italija je ena ključnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Več kot 90 % blagovne menjave se izvede predvsem s severnim delom Italije (Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2015). Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta 2016 Vir: (Izvozno okno, 2016i). Slovenija izvozi v Italijo največ mineralnih goriv in olj (12 %); sledi izvoz vozil, delov za vozila in pribor (10 %); železo in jeklo (8 %); les in njegovi proizvodi (7 %); električni stroji, deli in oprema (7 %); plastične mase in proizvodi iz plastike, gume ter ostalih nekovin (7 %) (Izvozno okno, 2016i). c) Monetarna politika Banka Italije lahko poseže v zvezi z mehanizmom določanja deviznih tečajev II (ERM II), ki določa osnovne smernice sodelovanja v politiki menjalnega tečaje Evropske centralne banke z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic EU, ki še niso sprejele Evra kot nacionalne valute. Prav tako lahko kupuje ali prodaja devize na trgu v zvezi s servisiranjem deviznega dolga in z uravnoteženostjo pritokov ter odtokov brez sprememb višine ali sestave deviznih rezerv. Centralna banka za spremembo sestave deviznih rezerv uporablja devizno poslovanje, da bi dosegla maksimalno ravnovesje med tveganjem in donosom (Banca D Italia, 2016b). Težave bančnega sistema so posledica slabih ali dvomljivih kreditov, odobrenih v preteklosti. Vlaganja zasebnih vlagateljev so povečala kapital v bankah, ki počasi okrevajo. Vlada poskuša rešiti Banco Monte dei Paschi di Siena (tretja največja banka), ki je v krizi zaradi slabih kreditov, da bi se izognila izgubi bančnih vlagateljev ter junior imetnikov obveznic (podrejenih obveznic z visokim tveganjem). EU prepoveduje reševanje bank z uporabo javnih sredstev, razen, če imetniki obveznic in vlagatelji prevzamejo svoj del bremena. Ker je Italija odvisna od uvoza, je zelo občutljiva na spremembe uvoznih cen (FocusEconomics, 2016). 24

33 Večina držav članic EU, tudi Slovenija, je prevzela enotno evropsko valuto evro, kar izniči valutno tveganje pri poslovanju z državami, ki so članice monetarne unije (Dubrovski, 2006, str. 142). Slika 3: Devizne rezerve (v mio ) Vir: (Trading Economics, 2016d). Devizne rezerve nadzira centralna banka, Banca D Italia, predstavlja jih zlato ali posebna valuta. Lahko so tudi posebne pravice črpanja ali vrednostni papirji, izraženi v tuji valuti (zakladne menice, državne ali podjetniške obveznice, delnice). Devizne rezerve so se od leta 1999, ko so bile najnižje, v povprečju povečale za 81548,73 mio. Najvišje so bile septembra 2012 (Trading Economics, 2016d). Obrestna mera na območju EU znaša v povprečju 2,20 % od leta 1998 do leta Najvišja je bila oktobra 2000, ko je znašala 4,75 %, rekordno nizka pa marca 2016, ko je padla na 0 % (Trading Economics, 2016j). Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih) Vir: (Trading Economics, 2016j). Od junija 2015 do junija 2016 je Italija v plačilni bilanci zabeležila presežek, ki znaša 48,5 milijarde EUR, kar je 2,9 % BDP-ja. To je posledica povečanja presežka bilance blaga v preteklem letu. Stanje bilance storitev je nekoliko upadlo (Banca D Italia, 2016b). 25

34 Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v milijardah EUR) Vir: (Banca D Italia, 2016b). d) Gospodarska struktura Gospodarska struktura večinoma sloni na storitvah in proizvodnji. Sektor storitev znaša skoraj tri četrtine bruto domačega proizvoda (BDP) 1 in zaposluje približno 65 % vseh zaposlenih. Najpomembnejše storitve so trgovina na debelo, maloprodaja in transportne storitve ter turizem. Industrija šteje četrtino BDP-ja in zaposluje približno 30 % vse delovne sile. Proizvodnja je najpomembnejši podsektor industrije, specializiran za visoko kvalitetne izdelke strojne in tekstilne industrije, industrijskih konstrukcij ter izdelkov prehrambne in pohištvene industrije, ki obsega predvsem majhna in srednja družinska podjetja. Ti izdelki prispevajo pomemben del k izvozu. Kmetijstvo zajema približno 5 % BDP-ja in zaposluje 4 % delovne sile. Italija je razdeljena na visoko industrializiran, bogat in razvit severni del, kjer se proizvede približno 75 % BDP-ja, ter na kmetijski južni del, ki je manj razvit. Posledice različnega razvoja gospodarstva se kažejo v večji nezaposlenosti južnega dela in v manjšem BDP-ju na prebivalca, na jugu države (FocusEconomics, 2016). Italijanski BDP na prebivalca znaša $ in je 4,9-krat višji kot je svetovno povprečje. Vzroka sta visoka gospodarska aktivnost in visok življenjski standard. BDP znaša 1,81 bilijona $ in je 131-krat večji od svetovnega. Rast BDP-ja Italije je nižja od ostalih (za 0,76 % leta 2015) držav južne Evrope (v povprečju za 2,56 % leta 2015). 1 Bruto domač proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države (določen na osnovi lokacije proizvodnih faktorjev) (Lah, 2000, str. 144). 26

35 Slika 6: Stopnja rasti BDP Vir: (Trading Economics, 2016c). Bruto nacionalni proizvod (BNP) 2 na prebivalca predstavlja čisti prihodek od naložb v tujini in znaša $; torej je 5,5-krat večji od svetovnega povprečja. Skupni BNP pa je 70-krat višji od svetovnega povprečja in znaša 1.81 bilijona $. BNP je manjši od BDP-ja, kar pomeni, da ima Italija več tujih naložb doma kot svojih v tujini (Graphiq Inc., 2016). Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016) Vir: (Tradeing Economics, 2016). Italija s številom neposrednih tujih investicij (NTI) spada na 10. mesto svetovne lestvice. Tokovi neposrednih tujih investicij so spremenljivi, odzivajo se na okoliščine, ki jih je ustvarila gospodarska kriza. Leta 2014 so znašale le 0,6 % BDP-ja, kar je v primerjavi z letom 2007, pred kriznim časom, ko so znašale 1,8 % BDP-ja, velik upad (UNCTAD, 2 Bruto nacionalni proizvod (BNP) je določen na osnovi lastništva produkcijskih faktorjev, torej zajema tudi dohodke, ustvarjene v tujini (Lah, 2000, str. 144). 27

36 2015). Italijanske investicije v tujini se povečujejo (1,1 % BDP) in že presegajo tuje neposredne investicije v državi. Ključni razlogi za vlagatelje se kažejo v sposobnostih prilagajanja malih in srednje velikih podjetij; v kvalificirani delovni sili, ki ima tehnična znanja in izkušnje z visoko kakovostno proizvodnjo; izvajanju večjih sejmov (Milan Expo leta 2015), ki pritegnejo svetovne kupce; privatizacijo državnih podjetij in priložnosti v različnih sektorjih, ki jih ustvarja vlada z reformami. Problem investiranja še vedno predstavlja ovirajoča birokracija in davčni sistem ter posledično visoki stroški pristojbin in postopkov; organiziran kriminal in korupcija v zvezi s poslovanjem podjetij; slaba infrastruktura na jugu države ter težko uveljavljanje intelektualne lastnine (Banco Santander S.A., 2016). Glavne vlagateljice so predvsem ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Španija. Največ investirajo v komunikacije, transport, turizem in obnovljive vire energije (Izvozno okno, 2016g). Stopnja inflacije je zelo nizka. V letu 2015 je bila 0,1 %, v letu 2016 pa predvidevajo, da bi znašala 0,2 %. Deflacija je posledica upada cen, v primerjavi z letom 2015, predvsem prometnih storitev, stanovanjskih in komunalnih storitev. Znižale so se v povprečju za 2,1 %. Pri cenah hrane in brezalkoholnih pijač, gostinskih ter nastanitvenih storitvah, pri storitvah za rekreacijo in kulturo, zdravstvenih storitvah je bila zabeležena rast cen (Trading Economics, 2016b). Nezaposlenost je v letu 2015 narasla na 11,9 %; le-ta pa naj bi se v letu 2016 znižala na 11,1 % ter leta 2018 dosegla 10,8 % (Izvozno okno, 2016g). Brezposelnost je predvsem posledica dolge gospodarske krize, oslabljene rasti gospodarstva in strukturalnih problemov. Največja brezposelnost je med mladimi, starimi med 15 in 24 let, saj znaša 36,9 %. Problem zaposlovanja v večini predstavlja mlado nekvalificirano prebivalstvo (tisti, ki niso dokončali»višje srednje«šole), ki je težje zaposljivo. Le-ti predstavljajo 10 % brezposelnih, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 6 % (OECD, 2016a). Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v odstotkih) Vir: (FocusEconomics, 2016). Dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so eno leto ali več brez zaposlitve, in aktivno iščejo zaposlitev, je 7,8 % (evropsko povprečje je 2,6 %). 28

37 Posameznik zasluži povprečno USD na leto, kar je nižje od evropskega povprečja, ki znaša USD. 11,8 % delavcev se sooča z visokim tveganjem izgube zaposlitve (evropsko povprečje je 6,3 %) (OECD, 2016b). e) Članstvo v mednarodnih integracijah Obseg trgovine se je po pridružitvi Italije v Evropsko unijo, kateri se je pridružila , znatno povečal (FocusEconomics, 2016). Je članica Organizacije združenih narodov, NATA, OECD, OVSE, DAC, IMF, Svetovne trgovinske organizacije, G8, G10 in G20 (Izvozno okno, 2016a) Tržno okolje a) Kupna moč BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP), izračunamo tako, da BDP delimo s številom prebivalstva. Uskladitev BDP na prebivalca s pariteto kupne moči (PPP) Italije predstavlja 189 % svetovnega povprečja (Trading Economics, 2016k). Povprečje BDP na prebivalca, usklajeno s pariteto kupne moči, v povprečju od leta 1990 do leta 2015 znaša ,09 USD (The Global Economy, 2016). Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP) Vir: (The Global Economy, 2016). Minimum je dosegla Italija v letu 1990 s ,19 USD, maksimum pa v letu 2007 s ,75 USD (The Global Economy, 2016). Če primerjamo BDP na prebivalca, usklajenega s stopnjo kupne moči (PPP) Italije s Slovenijo, vidimo očitno razliko, katere vzrok sta večji BDP na prebivalca in kupna moč Italije v primerjavi s Slovenijo (Index Mundi, 2016). 29

38 Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne dolarje; primerjava Italije in Slovenije Vir: (Index Mundi, 2016). b) Struktura distribucije Distribucija oziroma razpečava so skupine aktivnosti, s katerimi premostimo časovne in prostorske razlike od proizvodnje do uporabe izdelkov. Distribucijski kanal je mreža povezovalnih organizacij, ki povezujejo proizvajalca z uporabnikom. V njem pride do pretoka izdelkov, plačil, lastništva, informacij in promocijskih sporočil (Dubrovski, 2006, str. 365). V Italiji je v zadnjem desetletju močno povečanje potrošnje informacij, tako preko spleta kot tradicionalnih kanalov, od radia, televizije do tiskanih medijev (Communication Director, 2016). Prav tako informacije nudijo številni sejmi in razstave iz različnih gospodarskih panog. Izvajanje plačil ponujajo različna podjetja, ki ponujajo različne plačilne pogoje in urejanje plačil podjetjem (The Paypers, 2016). Prav tako so na razpolago mnoga posredniška podjetja in trgovci na debelo, ki naprej prodajajo proizvode drugim podjetjem in trgovcem. Različni prodajni zastopniki, predstavniki proizvajalcev in druge oblike prodaje, kot je npr. kataloška, omogočajo prodajo proizvodov v Italiji (Wholesalers Network, 2016). Uveljavljajo se vmesni členi, agregatorji, med dobavitelji in podjetjem na drobno, s čimer je omogočena osredotočenost podjetja na proizvodni proces, medtem ko agregator pridobiva na ekonomiji obsega, saj imajo partnerstvo z večjim številom proizvajalcev in s tem tudi večjo pogajalsko moč. V Italiji delujejo mnoga združenja za pomoč pri mednarodnem povezovanju podjetij. AICE (Italian Association of Foreign Trade), neprofitno podjetniško združenje, pomaga vzpostavljati stike med tujimi in domačimi podjetji. Pomaga pri iskanju dobaviteljev, kupcev, posrednikov itd. Združenja, kot so FNAARC, USARCI, FEDERAGENTI in FIARC, pomagajo pri iskanju prodajnih posrednikov. Leta 2013 je bil sprejet nov vladni dekret (192/2012), ki določa nove plačilne pogoje in kaznuje plačilno nedisciplino z avtomatičnimi kazenskimi obresti, ki tečejo od preteka roka, brez opozorila, ter se zaračunavajo na podlagi ECB, ki predstavlja približno 10 % (Izvozno okno, 2016n). 30

39 c) Logistično okolje Lega v središču Sredozemlja daje Italiji strateško vlogo za trgovino med Evropo in ostalimi celinami. Potreba po mobilnosti blaga narašča, prav tako se povečuje distribucija blaga s cestnim transportom, zmanjšuje se železniški transport blaga (Sacca, G., 2012). Mnoga podjetja zagotavljajo logistične storitve in dobave po vsej državi, nudijo tudi storitve špedicije, embaliranja, skladiščenja in shranjevanja do razdeljevanja (Logistic Italy, 2016a). Logistično okolje Italije ponuja pomorski, letalski, tirni in cestni transport, ki z uporabo računalniške komunikacije omogoča takojšnje dobave, zmanjšanje stroškov in konkurenčne cene storitev (Logistic Italy, 2016b). Italija je močna pomorska sila z mnogimi pristanišči, predvsem v prevažanju kontejnerjev. Prostotrgovinska cona (izvozna cona) je območje, kjer blago iztovorijo, z njim ravnajo, ga proizvedejo ali preuredijo in ponovno izvozijo brez carinskih aktivnosti. Carine se zaračunavajo v primeru, če se blago prestavi iz prostocarinskega območja v druge dele države. Ta območja so zaradi strateških vzgibov privlačna za tuje naložbe. Trst, pristanišče, na severu države, je prostocarinska cona. Izvesti nameravajo še dve prostotrgovinski coni, in sicer v Genovi ter Neaplju (La Naia di Oronzo & Partners, 2016). Mreža različnih podjetij ponuja prilagojene rešitve shranjevanja in nabiranja tovora, ravnanje z materialom, če je potreba vključitve žerjava, programsko opremo in storitve (System Logistic S.pA., 2016). Glavne industrijske cone so v urbanih središčih: Benetke, Trst, Savona, Milano, Torinu, kjer prevladuje več vrst industrije od tekstilne, metalurške do papirne, strojne, letalske, električne in avtomobilske. Območje Sebina Bergamasca je specializirano za proizvodnjo gume. Jug Italije je precej manj razvit, edino večje industrijsko središče je Neapelj, kjer prevladujejo tekstilna, strojna in metalurška industrija (Chand, 2015). d) Informacijsko okolje Italija ima zelo dobro razvito telekomunikacijsko infrastrukturo. Množična uporaba mobilnih telefonov predstavlja prednost enostavnega iskanje po internetu, namesto da bi vlagali v računalnike in računalniško opremo. Vlada načrtuje številne IT pobude, katerih prepreke so v zmogljivostih za izvršbo in v pomanjkanju usposobljenega kadra za izvajanje programov usposabljanja. Izdatki na področju telekomunikacij so primerljivi z ostalimi državami, kot so Nemčija in Finska, medtem ko so izdatki za IT strojno opremo, storitve in programsko opremo eni izmed najnižjih v Evropi (De Leo, Gabriele, 2000). Italijanska podjetja v večini ne omogočajo izobraževanja e-poslovanja zaposlenih. To pomeni, da je upravljanje z e-pošto, skrbništvo nad bazo podatkov itd. predmet samoizobraževanja. Prav tako stremijo k dolgoročni uporabi IT strojne in programske opreme, česar posledica je zastarelost. Podjetja, ki vlagajo v IT, so izjema (Volpe, 2014). Kljub temu spletna prodaja v Italiji raste, kljub posledicam finančne krize. Verjeten vzrok je v razvoju dostavne kurirske službe in prilagoditvi bančnega sistema za plačevanje preko elektronskih povezav. V letu 2015 je bila spletna prodaja ocenjena na 11,2 milijardi EUR in naj bi še naraščala (Kulach, 2016). Elektronski trgi, ki omogočajo neposredni dostop kupcev do proizvajalcev in s tem povezane nižje cene, omogočajo zmanjšanje stroškov podjetjem, ki so oddaljena od končnih trgov. Različne panoge imajo svoje Vortale, kjer poleg borze podjetjem ponujajo tudi specializirana svetovanja (strojna industrija, borza modnih izdelkov). 31

40 Plačilna disciplina v Italiji predstavlja velik problem kljub temu, da lahko poslovni partner zaradi neplačila zahteva stečaj. Plačilni rok je odvisen od obsega prodaje, trajanja poslovanja in vrste panoge. Najpogostejši način plačevanja znotraj Italije so bančna nakazila. Faktoring, ki predstavlja odkup terjatev, nastalih s prodajo proizvodov ali storitev, se uporablja za skontiranje terjatev. S pomočjo pametnega telefona se uvaja tudi plačevanje na POS terminalih (Izvozno okno, 2016n) Poslovna tveganja Deželno tveganje je ocenjeno z B (max. = A1, A2, A3, A4; B, C, D = min), kar pomeni, da lahko politična in gospodarska negotovost ter občasno oteževanje poslovanja vplivajo na plačilno obnašanje tržnih subjektov. Tveganje za neplačila podjetij je veliko. Poslovna klima je ocenjena z A2 (maksimalna ocena je A1), kar pomeni relativno stabilno okolje. Finančni podatki podjetij so zanesljivi, prav tako podatki o dolgih. Inštitucije so na splošno učinkovite. Prednosti poslovnega okolja so v relativno pomembni vlogi industrije strojev, mode ter prehrambnih izdelkov; v zmerni stopnji zadolženosti zasebnega sektorja; v visoki zmogljivosti varčevanja in raznolikih turističnih sredstvih. Slabosti poslovnega okolja so v šibki dobičkonosnosti malih podjetij in bank, neustreznih zasebnih ter javnih naložbah, visoki stopnji strukturne brezposelnosti (predvsem med mladimi), neučinkovitosti javnega sektorja in nizki stopnji vključenosti žensk v poslovanje ter v sivi ekonomiji (20 %). Aktualen trend gospodarstva se kaže v okrevanju podjetij, v velikem javnem dolgu in pozni proračunski reformi, presežku na tekočem računu in reformah za reševanje nestabilnosti vlade ter zakonodajne počasnosti. Nizka gospodarska rast in politična nestabilnost sta vzrok nezaupanja ter nizki podpori vladi (Michigan State University, 2016). Italijanske banke so v krizi zaradi slabih posojil in kreditov, ki znašajo približno 200 milijard EUR oziroma 8 % vseh posojil. Vlada želi zaščititi svoje delničarje, medtem ko EU ne dovoli reševati finančne krize s pomočjo države (Watts, 2016). Vrednost bančnih delnic je padla za 50 % vrednosti. Ena izmed največjih bank Monte dei Paschi di Siena je v preteklem letu zabeležila izgubo vrednosti delnice za 80 %. Evropska centralna banka je odobrila reševanje bančnega sistema Italije s prodajo 9,2 milijarde EUR slabih posojil in povečanje kapitala v vrednosti 5 milijard (Coface, 2016). Prisotno je tveganje korupcije. Kljub protikorupcijski zakonodaji je le-ta v razcvetu, predvsem v javnem sektorju. Javna naročila, predvsem infrastruktura, predstavljajo veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev. Kljub kazenskim prepovedim izsiljevanja, podkupovanja, goljufij in pranja denarja so te kriminalne aktivnosti razširjene v veliki meri (Gan Intefrity Inc., 2015). Prav tako je prisotno visoko tveganje zaradi neplačil poslovnih računov. V Italiji približno 41 % vprašanih zamuja pri plačilih dobaviteljem, medtem ko povprečje v zahodni Evropi znaša 23,7 %. Vzrok neplačil ali zapoznelih plačil dobaviteljem je v plačilni nesposobnosti in omejeni likvidnosti podjetij, v prednostnih plačevanja drugih obveznosti, zapletenosti plačilnih postopkov in neučinkovitosti bančnega sistema. Delež neizterljivih terjatev predstavlja 2,4 %, kar je precej višje od povprečja v zahodni Evropi, ki znaša 1,3 %. Tveganje lahko zmanjšamo s preverjanjem bonitet in spremljanjem kreditne sposobnosti strank podjetja v Italiji (Atradius, 2016). 32

41 3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji Guma se od drugih materialov loči po svoji elastičnosti. Trak iz gume je z raztezanjem mogoče do 10-krat podaljšati, na kar se trak vrne v prvotno obliko. Guma ima lastnost majhne obrabe, neprepustnosti za zrak in vodo, odporna je na kisline ter baze, ima dobro tlačno deformacijo, pri nizkih temperaturah ostane prožna, pri visokih temperaturah pa obstojna (do 340 stopinj Celzija). Glede na recepturo je lahko odporna na bencin in mineralna olja ter na UV sevanje. Odlično se spaja z drugimi elementi, kot so plastika in kovina. Lastnosti izdelkov iz gume so odvisne od receptur, postopkov mešanja zmesi in proizvodnega procesa izdelkov (Klander d. o. o., 2016). Surova guma ni uporabna, saj je pri višjih temperaturah lepljiva, pri nižjih pa trda in toga. Vulkanizacija je postopek segrevanja gume z žveplom (eucbeniki.si., 2016). Najpomembnejši trg gumeno-tehničnih izdelkov je avtomobilska industrija, saj guma s svojimi lastnostmi opravlja funkcijo tesnjenja, dušenja zvoka in vibracij, izolacije, vodil in prenosa moči (Savatech, 2016a). Prav tako je pomemben segment kupcev iz letalske industrije, industrije gospodinjskih strojev in elektroindustrije. (Tehnos, 2016). Strojna tehnika zahteva številne tesnilne elemente, pogonska jermena, gumirane valje in zaščitne elemente (Savatech, 2016b). Tehnični izdelki iz gume so pomembni tudi v gradbeništvu, pri vodovodni tehniki in v sanitarni industriji (TA&RO d. o. o., 2016). Slovenija je v letu 2015 v Italijo izvozila 7 % izvoza, plastičnih mas in proizvodov, kavčuka ter proizvodov iz kavčuka in gume (Izvozno okno, 2016i). Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih) Plastične mase in proizvodi, kavčuk in proizvodi iz Električni stroji, oprema in deli Les, lesni proizvodi in oglje Železo in jeklo Vozila, deli za vozila in pribor Mineralna goriva in olja 0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14% Vir: (Izvozno okno, 2016i). a) Konkurenca Število proizvajalcev izdelkov iz gume se v Italiji močno zmanjšuje, predvsem zaradi težav na področju konkurenčnosti. Povečan uvoz je v veliki meri kriv za propad lokalnih podjetij (Euromonitor International, 2016a). V letu 2008 se je začela zmanjševati proizvodnja; v letu 2012 se je močno znižala, in sicer za 43,11 %. Po letu 2012 proizvodnja stagnira (ETRMA, 2015). 33

42 Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016 (v mio ) Vir: (TradingEconomics, 2016e). Sorazmerno s količino proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih proizvodov je proizvodnja tudi vrednostno upadla. V primerjavi z letom 2007 se je v letu 2012 vrednost proizvodnje zmanjšala za 27,98 % (Istat, 2012). Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah Italija Vir: (ETRMA, 2015). Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih proizvodov (v mio ) leto mio 812, , , 4 821, , , , , ,01 576,95 Vir: (Istat, 2012). Proizvajalci izdelkov iz gume so skoncentrirani predvsem na severu države, na območju Lombardije (59 podjetij), Emilie-Romagnie (17 podjetij), Piedmonta (21 podjetij) ter v Benečiji (18 podjetij). b) Povpraševanje Rast prebivalstva, povečevanje razpoložljivega dohodka, naraščanje urbanizacije ter posledično povečevanje proizvodnje prevoznih sredstev, strojev in strojne opreme, predstavljajo potrebe po gumeno tehničnih izdelkih (Future Market Insights, 2014). Prva skupina porabnikov predstavljajo proizvajalci transportnih sredstev, cestnih, tirnih, zračnih in vodnih vozil. V avtomobilski industriji prevladujejo blagovne znamke Fiat, sledi mu Alfa Romeo ter luksuzni Ferrari, Lamborgini in Maserati (Business e via Italy Ltd., 2016). Avtomobilska industrija, ki je zaradi neugodnih gospodarskih razmer 34