UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA DAVČNI VIDIKI FINANCIRANJA START-UP PODJETIJ V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRUGIMI DRŽAVAMI Maribor, september 2016 Študentka: Polona Poznič Mentor: prof.dr. Aleš Kobal

2 II

3 Kazalo 1. Uvod in predstavitev teme Opredelitev področja in opis problema Cilji magistrske naloge Uporabljene metode dela Vrednost magistrske naloge za teorijo in prakso Oblike financiranja podjetij in davčni učinki Opredelitev financiranja Oblike financiranja Lastniško financiranje Dolžniško financiranje Kriteriji, ki vplivajo na izbiro vrste financiranja Likvidnost Stroški kapitala Tveganje Davki Oblike financiranja glede na finančni življenjski cikel podjetja Značilnosti financiranja start-up podjetij Problem dostopnosti do virov financiranja Informacijska asimetrija Tveganje Davčni vidik lastniškega in dolžniškega financiranja Teorije o kapitalski strukturi Stroški lastniškega in dolžniškega financiranja Primerjava lastniškega in dolžniškega financiranja z davčnega vidika Davčno pravni vidik lastniškega financiranja Davčno pravni vidik obdavčitve izplačila dividende Davčno pravni vidik obdavčitve prejetih dividend Davčno pravni vidik dolžniškega financiranja Davčno pravni vidik obdavčitve plačila obresti Davčno pravni vidik obdavčitve prejema obresti Mehanizmi za zmanjševanje davčne neenakosti III

4 Sistem CBIT Sistem ACE Množično financiranje Opredelitev in vrste množičnega financiranja Donacijsko množično financiranje Množično financiranje v zameno za nagrado Množično financiranje lastniškega kapitala Vzajemna ali množična posojila Prednosti množičnega financiranja Tveganja povezana z množičnim financiranjem Pravna in davčna ureditev množičnega financiranja v Sloveniji Pravni okvir kot ga določajo direktive Evropske unije Davčni vidik množičnega financiranja Davčni vidik donacijskega množičnega financiranja Davčni vidik množičnega financiranja v zameno za nagrado Davčni vidik množičnega financiranja lastniškega kapitala in množičnih posojil Primerjava pravne in davčne ureditve množičnega financiranja z nekaterimi državami EU Velika Britanija Nemčija Italija Španija Predlogi zakonskih in davčnih ukrepov za razvoj množičnega financiranja v Sloveniji Financiranje s tveganim kapitalom Opredelitev financiranja s tveganim kapitalom Pravna ureditev financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji Davčna ureditev financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji Obdavčitev naložb v sklade tveganega kapitala Obdavčitev dividend Obdavčitev kapitalskih dobičkov Obdavčitev naložb skladov tveganega kapitala v start-up podjetja Davčne olajšave in spodbude za investiranje v sklade tveganega kapitala.. 80 IV

5 4.4. Primerjava pravne in davčne ureditve financiranja s tveganim kapitalom z nekaterimi državami EU Velika Britanija Nemčija Italija Španija Ugotovitve primerjave pravne in davčne ureditve financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji z izbranimi državami Sklep Literatura Viri V

6 Povzetek Namen magistrske naloge je preučiti davčno neenakost lastniških in dolžniških virov financiranja in vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa, saj imajo start-up podjetja zaradi večje tveganosti otežen dostop do tradicionalnih virov financiranja. Davčni sistemi v večini držav spodbujajo dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvidevajo te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Zaradi dvoma v upravičenost takšne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj so nekatere države že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (sistem CBIT) ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (sistem ACE) oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. Ker so tradicionalni viri financiranj za inovativna start-up podjetja ponavadi težje dostopni, se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja preko t.im. platform za množično financiranje in skladov tveganega kapitala. Zaradi relativno novega načina financiranja se tako pravna kot davčna zakonodaja, ki urejata področje alternativnih virov financiranja dopolnjujeta skladno z razvojem teh oblik financiranja. Ključne besede: start-up podjetje, viri financiranj, obdavčitev dividend, obrestni davčni ščit, davčni odtegljaj, sistem ACE, sistem CBIT, množično financiranje, tvegani kapital. VI

7 Abstract The aim of this master's thesis is to examine the tax inequality of debt and equity sources of funding and the impact on start-up companies, from a tax perspective. Early-stage financing differs from financing in the later stages of company's life-cycle, thus companies having start-up problems in accessing traditional sources of funding, occur mainly due to a higher risk profile. Tax systems, in the majority of states, encourage debt financing via the deduction of interest expenses on granted loans, while a similar opportunity is not possible for capital gains, as that is the object of taxation. Justification in such a tax treatment of debt and equity sources of funding is being questioned, and some states, mechanisms have already been introduced, that work in the direction of ensuring tax equality. Mechanisms, that reduce tax inequality between debt and equity sources of funding go in the direction of limiting a deduction of interest expenses from the taxable amount (System CBIT), in the direction of introducing a deduction for equity sources of funding (System ACE), or in the direction of a combination of both types. Due to the fact that traditional source of financing for start-up companies are usually more difficult to access, of late a new possibility of nonbank funding through crowdfinding platforms and venture capital funds seems to provide options. Given this relatively new phenomenom, both legal and tax legislation are still in the early phase of their development. Key words: start-up company, source of funding, dividend tax, interest tax shield, withholding tax, system ACE, system CBIT, crowdfunding, venture capital. VII

8 1. Uvod in predstavitev teme 1.1. Opredelitev področja in opis problema Odločanje o obsegu in strukturi financiranja je ena od najpomembnejših odločitev vsake gospodarske družbe. Gospodarska družba potrebuje finančne vire skozi vse faze svojega razvoja. Faza razvoja v kateri se gospodarska družba nahaja pa ima velik vpliv na višino, vrsto in dostopnost finančnih virov. Ker so start-up podjetja pomembna za gospodarski razvoj države, dostopnost do posameznih vrst finančnih virov pa eden od ključnih faktorjev njihovega uspeha, ob čemer se odpirajo tudi zanimivi davčni vidiki, bom to tematiko raziskala v svoji magistrski nalogi. Financiranje zgodnjih faz razvoja podjetja se razlikuje od financiranja podjetij v zrelih fazah življenjskega ciklusa. Raziskava, 1 ki jo je Evropska komisija izvedla o dostopu do financiranja za podjetja v območju evra kaže, da več kot tretjina podjetij, ki so bila udeležena v raziskavi ni uspela pridobiti bančnega posojila v znesku, za katerega so zaprosila. Kot navajata Wilson in Silva 2 predstavlja zavarovanje za ustrezno financiranje problem predvsem pri inovativnih podjetjih, katerih tehnologija s katero se ukvarjajo in poslovni model nista podprta s strani tradicionalnih finančnih institucij. Po globalni finančni krizi so banke namreč bolj previdne pri odobravanju kreditov podjetjem, ki imajo malo ali pa sploh nič ustreznih zavarovanj, ponavadi pa imajo tudi slabši profil tveganosti. Rezultat raziskave Innobarometra evropske komisije potrjuje, da je dostop do financiranja ključna ovira pri raziskavah in razvoju ter komercializaciji inovativnih produktov in storitev. Analiza nadalje kaže, da ima Evropa v primerjavi z Združenimi državami Amerike manjši nabor nebančnih virov financiranj, ki bi bili na voljo podjetjem. 3 1 European Commission, Commission staff working document, Economic Analysis Accompanying the document, Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions, Action Plan on Building a Capital Markets Union, Brussels, 2015, str Wilson, Karen E., Silva Filipe, Policies for Seed and Early Stage Finance: Findings from the 2012 OECD Financing Questionnaire, OECD Science, Technology and Industry Policy Papers, No. 9, OECD, 2013, str European Commission, Flash Eurobarometer 415, Innobarometer The innovation trends at EU enterprises, TNS Political & Social, Brussels, 2015, str

9 Kot navaja evropska komisija imajo ovire s katerimi se srečujejo inovativna majhna in srednja podjetja pomembne ekonomske posledice. 4 Več kot 99% vseh evropskih podjetij v nefinančnem sektorju predstavljajo majhna in srednja podjetja. Poleg tega majhna in srednja podjetja zaposlujejo dve tretjini delovne sile privatnega sektorja in ustvarijo več kot polovico dodane vrednosti v EU. Ekonomske raziskave smatrajo inovacije kot ključen faktor za dolgoročno produktivnost in ekonomsko rast. Države, ki so sposobne generirati inovacije in ustvarjajo nove tehnologije rastejo hitreje. V svojem razvoju gre podjetje skozi različne faze in v vsaki fazi potrebuje določene tipe financiranja, ki mu omogočijo rast in širitev. V magistrski nalogi bom proučila vrste financ, ki so značilne za prve tri faze življenjskega cikla podjetja in najbolj opredeljujejo financiranje start-up podjetij. V zgodnjih fazah razvoja so podjetja odvisna v največji meri od lastniškega financiranja. Začetni kapital je pridobljen s strani lastnikov, družine ali pa prijateljev (3Fs - friends, family and fools). Ko se podjetnik pripravlja na ustanovitev podjetja potrebuje kapital, ki je povezan z razvojem in proučevanjem smiselnosti podjetniške ideje. Ta faza se zato imenuje semenska faza, kapital, ki ga podjetje potrebuje v tej fazi pa semenski kapital (ang. Seed capital). V drugi investicijski fazi, t.im. zagonski fazi, potrebuje podjetje zagonski kapital (ang. Start up capital) za dokončni razvoj izdelka, začetek trženja, za izdelavo poslovnega načrta in za naložbe v prostor in opremo. Viri zagonskega kapitala so v največji meri lastniški, s strani lastnikov podjetij, družine in prijateljev. Le v tistih primerih, ko je doba med prvo prodajo proizvodnje in začetkom investicij zelo kratka, je mogoče za zagonski kapital uporabiti kredite in druge oblike dolžniškega kapitala. V tretji fazi razvoja t.im zgodnji fazi se podjetje počasi širi na nove trge in širi paleto produktov in storitev. Kapital, ki ga podjetje potrebuje v tej fazi, omogoči, da podjetje preživi svoje začetno obdobje, čeprav proizvodnja mogoče še ne prinaša dobička. Financiranja podjetje zato ne potrebuje zgolj za dokončanje proizvoda ali za nakup proizvodne opreme, pač pa tudi zato, da financira tekočo proizvodnjo, ki še vedno prinaša izgubo in zahteva dodatna finančna sredstva, da jo ohrani in pogosto tudi poveča. 5 4 European Commission, Action Plan on Building a Capital Markets Union, Bruselj, 2015, str Povzeto po Tajnikar Maks, Tvegano poslovodenje, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož, 2000, str

10 Eden od virov lastniškega kapitala v zgodnji fazi življenjskega cikla podjetja so tudi vlagatelji, ki niso niti prijatelji niti družina, a so pripravljeni vložiti svoj kapital v razvoj podjetja. Ponavadi so to izkušeni poslovneži t.im. poslovni angeli. Podatki kažejo, da so investicije poslovnih angelov v Evropski Uniji majhne in zelo skoncentrirane. Statistika European Trade Association for Business Angels kaže da je bil skupen znesek financiranj s strani poslovnih angelov v letu ,5 bilijonov evrov. Za večino teh sredstev pa se ocenjuje, da so bila investirana v Veliki Britaniji, Španiji in Franciji. 6 Pomemben davčni vidik financiranja zagonske faze financiranja mladih inovativnih start-up podjetij, ki ga bom raziskala v svoji magistrski nalogi je asimetrija med obdavčitvijo lastniškega in dolžniškega financiranja. Davčni sistem v večini držav namreč spodbuja dolžniško financiranje preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko ne predvideva te možnosti tudi za donos na kapital, ki je predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Eno pomembnejših strateških finančnih odločitev podjetja tako predstavlja odločitev o razmerju med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja, ki ga imenujemo kapitalska struktura. Začetki teorije o kapitalski strukturi segajo v leto 1958, ko sta Modigliani in Miller objavila svoj znanstveni članek v katerem sta zagovarjala tezo, da je vrednost podjetja ob določenih predpostavkah (ni davkov, ni stroška posrednikov in stroška stečaja, ni informacijske asimetrije,..) neodvisna od načina financiranja. 7 Kasneje sta svoje prvotne predpostavke dopolnila z vključitvijo davkov v svoj teorem in prišla do pomembne ugotovitve, da si lahko podjetje z davki na račun obresti, ki jih plačuje za dolžniško financiranje, zniža davčno osnovo. Takšna davčna ureditev spodbuja podjetja k zadolževanju in v skrajnosti k financiranju zgolj z dolžniškim kapitalom, saj naj bi bila tržna vrednost podjetja največja pri 100% zadolženosti in pod določenimi predpostavkami. 8 6 EBAN The European Trade Association for Business Angels, Seed Funds and other Early Stage Market players, Statistics Compendium, EBAN, Brussels, 2014, str 1. 7 Modigliani Franco, Miller Merton H., The Cost of Capital, Corporation Finance and the Theory of Investment, American Economic Review, Vol. 48, 1958, str Modigliani Franco, Merton Miller H., Corporate Income Taxes and the Cost of Capital: A Correction, The American Economic Review, 53(3), 1963, str

11 Rajan in Zingales 9 v svoji analizi ugotavljata, da so tiste podjetniške dejavnosti in podjetja, ki imajo težave pri pridobivanju kreditov in so tako prisiljene imeti tudi nižji finančni vzvod s strani davčnega sistema v neenakopravnem položaju, saj ima dolžniško financiranje z davčnega vidika prednost v primerjavi z lastniškim financiranje. Henrekson in Sanandaji 10 to potrjujeta z ugotovitvijo, da imajo določene panoge nižji finančni vzvod kot druge, kar še posebej velja za visokotehnološka podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Kljub temu torej, da so visokotehnološka podjetja v primerjavi s podjetji iz drugih panog bolj inovativna, so z davčnega vidika v slabšem položaju, ker imajo manjši finančni vzvod. Davčni sistem, ki prerazporeja vire iz panog in podjetij z nizkim finančnim vzvodom k panogam in podjetjem z višjim finančnim vzvodom in ki ne zagotavlja nevtralne obravnave za različne vire financiranja, lahko povzroči spremembo v strukturi kapitala v podjetjih. S spodbujanjem dolžniških virov financiranja, ki podjetju zagotavljajo t.im obrestni davčni ščit, se povečuje finančni vzvod s tem pa se povečuje ne samo tveganje posameznega podjetja temveč tudi celotnega gospodarstva. Posledice ekonomske krize in prezadolženost podjetij so spodbudile razprave o upravičenosti različne davčne obravnave lastniških in dolžniških virov financiranj in nekatere države so že uvedle mehanizme, ki delujejo v smeri zagotovitve davčne enakosti. Mehanizmi, ki zmanjšujejo davčno neenakost med dolžniškimi in lastniškimi viri financiranja gredo ali v smeri omejitve odbitka obrestnih odhodkov od davčne osnove (CBIT) 11 ali v smeri uvedbe odbitka za lastniške vire financiranja (ACE) 12 oziroma v smeri kombinacije obeh vrst. 9 Rajan Raghuram G., Zingales Luigi, What Do We Know about Capital Structure Some Evidence from International Data, The Journal of Finance, 50(5), American Finance Association, 1995, str Henrekson Magnus, Sanandaji Tino, Owner-Level Taxes and Business Activity, IFN Working Paper No. 1086, Research institute of Industrial economics, Stockholm, 2015, str CBIT (Comprehensive Business Income Tax) sistem cilja na odpravo prednosti dolžniškega financiranja z omejitvijo ali pa celo s prepovedjo odbitka obresti od davčne osnove. 12 ACE (Allowance for Corporate Equity) sistem dovoljuje podjetjem, da od davčne osnove odbijejo tako obresti kot strošek dolžniškega financiranja, kot tudi dividende kot strošek lastniškega financiranja. Na ta način zagotovi ACE nevtralnost v obdavčitvi lastniških in dolžniških virov financiranja. 4

12 Poleg privatnih investitorjev se v zadnjem času pojavljajo različne možnosti nebančnega financiranja start-up podjetij preko t.im. platform za množično financiranje. Kljub velikemu zanimanju za tovrstno financiranje pa zaenkrat predstavlja še majhen delež financiranja mladih inovativnih podjetij. 13 Trenutno v Evropski uniji ni vzpostavljena enotna zakonska podlaga, ki bi urejala množično financiranje, kar predstavlja oviro za njegov nadaljni razvoj. Samo nekatere države v Evropski uniji, kot so Italija, Velika Britanija, Francija in Španija preučujejo ali pa so v svojo zakonodajo že vpeljale določbe, ki urejajo množično financiranje. 14 Prehodi med različnimi vrstami financiranja, ki jim zagotavljajo rast pomenijo za podjetja zelo pogosto velik izziv. Med različnimi fazami rasti se podjetja namreč soočajo s problemom dostopa do različnih tipov in vrst financiranja t.im. finančnimi luknjami. Ko se hitro rastoča in inovativna podjetja pomikajo v višje faze razvoja poiščejo financiranje pri skladih tveganega kapitala, ki zapolnjujejo finančno vrzel med fazo, ko se podjetja financirajo z lastnimi sredstvi in fazo, ki jim omogoča pridobitev bančnega kredita. Politika skladov tveganega kapitala pri odločanju o tem v katera podjetja vlagati gre v smeri investiranja v portfelj naložb ob dejstvu, da bodo nekatere uspešne, nekatere pa pač ne. Kot navaja Kelly 15 je evropski trg tveganega kapitala v primerjavi z ameriškim precej slabše razvit in dosega tudi slabše rezultate. Glavni razlog gre pripisati dejstvu, da panoga še ni dosegla kritične mase, ker je preveč razdrobljena zaradi poslovanja preko različnih držav z različnimi pravnimi in regulatornimi sistemi, ki prispevajo k zapletenosti čezmejnih investicij. Ugotovitvam pritrjuje Evropska komisija, ki ocenjuje, da velikost trga tveganega kapitala v Evropski uniji dosega le 12% obsega, ki bi ga lahko, če bi bil trg tako globok kot v Združenih državah Amerike. Če bi zaprli le polovico razkoraka, bi bilo mogoče zbrati 13 Po podatkih evropske komisije obstaja v Evropi približno 400 platform za množično financiranje. Sredstva zbrana preko tega načina financiranja pa so s 487 milijonov leta 2012 zrasla na 2,9 milijard leta 2014, s povprečno letno stopnjo rasti 146% in skoraj že dosegajo velikost trga tveganega kapitala. Število podjetij, ki so se v Evropi financirala preko crowdfundinga je s leta 2012 zrastlo na leta Več o tem: European Commission, že navedeno delo, str Evropska komisija, Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in odboru regij, Sprostitev potenciala množičnega financiranja v Evropski uniji, Bruselj, 2014, str Kelly Roger, The Performance and Prospects of European Venture Capital, EIF Research & Market Analysis Working Paper, EIF, 2011, str.5. 5

13 dodatnih 25 bilijonov evrov vsako leto za financiranje investicij. Glavna ovira za razvoj trga tveganega kapitala je razdrobljenost trga in ovire na ponudbeni strani trga. 16 Evropski investitorji tveganega kapitala imajo probleme z doseganjem kritične mase in potrebne diverzifikacije njihovega portfelja. Aktivnost je skoncentrirana v le nekaj državah članicah. Visoka stopnja razpršenosti in državne meje omejujejo rast trga tveganega kapitala v Evropi in preprečujejo da bi se realizirala potrebna ekonomija obsega. Vse to pa seveda povzroča visoke transakcijske stroške. Z vidika zakonske ureditve trga tveganega kapitala sta pomembni Uredba o evropskih skladih tveganega kapitala (EuVECA) in Uredba o evropskih skladih za socialno podjetništvo (EuSEF), ki določata pogoje, pod katerimi se lahko ti skladi tržijo institucionalnim posameznikom in posameznikom z visoko neto vrednostjo v Evropski Uniji. Evropska komisija je sprejela akcijski načrt o uniji kapitalskih trgov, ki naj bi prispeval k oblikovanju pravega enotnega kapitalskega trga v vseh 28 državah članicah Evropske Unije. Alternativni viri financiranja, ki dopolnjujejo bančna posojila in so bolj razširjeni v drugih delih sveta, kot so tvegani kapital, množično financiranje in upravljanje sredstev, bi po mnenju Komisije morali imeti večjo vlogo pri zagotavljanju financiranja za podjetja, ki imajo težave pri pridobivanju sredstev to pa so predvsem majhna in srednja (MSP) ter start-up podjetja. Komisija želi odpraviti tudi ovire, ki preprečujejo čezmejne naložbe v Evropski uniji, da bi podjetjem in infrastrukturnim projektom olajšala pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ne glede na to, kje se nahajajo Cilji magistrske naloge V magistrski nalogi bom raziskala različne načine financiranja podjetij in njihovo dostopnost in primernost za start-up podjetja. Pri tem bom sledila življenjskemu ciklu podjetja, saj faza razvoja v kateri se podjetje nahaja, vpliva na vrsto financ, ki jih podjetje potrebuje in na njihovo dostopnost. 16 European Commission, že navedeno delo, str European Commission, že navedeno delo, str

14 Ker so dolžniški viri financiranj start-up podjetjem težje dosegljivi, se le-ti v glavnem financirajo z lastniškimi viri. V magistrski nalogi bom tako obravnavala tezo o davčni neenakosti lastniških in dolžniških virov financiranja ter vpliv takšne davčne ureditve na razvoj start-up podjetij. Podrobno bom proučila množično financiranje in njegov pomen za razvoj start-up podjetij v Sloveniji. Poiskala bom teoretične razprave in prispevke o davčni ureditvi množičnega financiranja v Evropski uniji in jih primerjala s stanjem v Sloveniji. Obravnavala bom tezo, da lex specialis v Sloveniji za tovrstno financiranje še ne obstaja, da pa bi bilo potrebno, za uspešen nadaljnji razvoj množičnega financiranja, vzpostaviti ustrezno specifično pravno in davčno regulativo. Proučila bom tudi financiranje s tveganim kapitalom ter pravno in davčno ureditev takšnega načina financiranja v Sloveniji. Na osnovi raziskav in razprav o razvoju trga tveganega kapitala v Sloveniji bom skušala ugotoviti ustreznost trenutnega zakonskega in davčnega okolja za tovrstno financiranje. Obravnavala bom tezo, da v Sloveniji pravna in davčna zakonodaja, ki urejata financiranje s tveganim kapitalom obstajata, in torej neobstoj ustreznega zakonodajnega okvirja ne more biti vzrok za majhen delež financiranja s tveganim kapitalom v Sloveniji. Ugotovitve primerjav med davčno ureditvijo financiranja start-up podjetij v državah Evropske unije in Slovenije bom strnila v sklepne misli in izpeljala možnosti in rešitve za izboljšavo trenutnega sistema v Sloveniji Uporabljene metode dela Pri izdelavi magistrske naloge bom uporabila naslednje raziskovalne metode: Metodo deskripcije bom uporabila v delu, kjer bom opredelila osnovne značilnosti različnih vrst financiranj start-up podjetij in značilnosti obstoječe pravne in davčne ureditve obravnavanega področja magistrske naloge. Metodo kompilacije bom uporabila za navajanje izsledkov znanstvenih in analitičnih raziskav domačih in tujih avtorjev. 7

15 S komparativno metodo bom primerjala pravne in davčne ureditve financiranja start-up podjetij v državah članicah Evropske Unije in Slovenije in na podlagi metode analize in sinteze izpeljala svoje ugotovitve Vrednost magistrske naloge za teorijo in prakso Magistrska naloga bo poglobljeno in celostno predstavila davčni vidik financiranja mladih inovativnih start-up podjetij. Inovacije so ključ do napredka družbe in kot take bi morale biti deležne pozornosti vseh institucij in posameznikov, ki so odgovorni za pravno in davčno ureditev države. Ker so mlada inovativna podjetja pomembno gibalo razvoja gospodarstva države je pomembno, da država preko različnih mehanizmov ustvari takšno okolje, ki bo zmanjševalo omejitve in spodbujalo razvoj inovativnih podjetij. V magistrski nalogi bom predstavila ugotovitve, da so z davčnega vidika podjetja, ki se nahajajo v začetnih fazah razvoja v neenakopravnem položaju. Zanje velja, da se v največji meri financirajo z lastniškimi viri financiranj, saj so dolžniški viri financiranj zanje težje dosegljivi in imajo tako manjši finančni vzvod in s tem posledično manjši obrestni davčni ščit. V magistrski nalogi bom zato pokazala možne rešitve za omejitev neenakopravnosti v obdavčitvi dolžniških in lastniških virov financiranj. Poleg tega bo magistrska naloga podrobneje predstavila množično financiranje, ki ga naša zakonodaja specifično ne ureja, prav tako zakonske določbe ne obstajajo na ravni Evropske Unije. Ker so nekatere države v svojo zakonodajo nekatere določbe, ki zadevajo množično financiranje že vpeljale, bom v magistrski nalogi te rešitve obravnavala in proučila. S tem bo prispevek magistrske naloge k pravni in davčni ureditvi tega načina financiranja v Sloveniji. Menim, da je tematika magistrske naloge pred pragom četrte industrijske revolucije aktualna in s tem tudi prispevek naloge pri razjasnitvi v nalogi obravnavanih davčnih vprašanj. 8

16 2. Oblike financiranja podjetij in davčni učinki V tem poglavju bom proučila različne načine in oblike financiranja podjetij in njihov vpliv na obdavčitev podjetja. Posebno pozornost bom namenila opredelitvi katera oblika financiranja je najpogostejša in najprimernejša v posameznem življenjskem ciklu podjetja ter kakšne so posledično davčne implikacije za start-up podjetja Opredelitev financiranja Kot navaja ekonomska teorija je za zgodnji srednji vek značilno naturalno gospodarstvo, kar pomeni, da je bila razvita t.im. tramp menjava (blago za blago). Z razvojem proizvajalnih sil pa so se pričeli pojavljati tudi blagovno-denarni odnosi. Z namenom razlikovanja med plačili z denarjem in plačili v naturi, so denarna plačila imenovali v latinščini finationes ali financie. Beseda finance tako izvira iz latinske besede finire (končati), ki je dobila v srednjem veku obliko finare; iz nje izvira beseda finatio sodna odločba, kmalu pa plačilo v denarju s katerim se je spor končal. 18 Avtorja Brigham in Houston delita finance v širšem smislu na tri medsebojno povezana področja, ki obsegajo denarni in kapitalski trg, investicije ter finančni menedžment. Finančni menedžment kot najobsežnejše področje financ pa povezujeta neposredno s podjetniškimi financami, ki zasledujejo cilj pridobivati sredstva, povečati kapital in maksimirati vrednost podjetja. 19 V Finančnem kodeksu poslovno finančnih načel je finančna funkcija opredeljena kot ena temeljnih poslovnih funkcij. Najpomembnejša značilnost finančne funkcije pa je tesna povezanost z drugimi temeljnimi poslovnimi funkcijami, saj ima vsaka poslovna odločitev finančne posledice Več o tem, Pernek Franc, Finančno pravo in javne finance splošni del, Pravna fakulteta v Mariboru, Maribor, 1997, str Brigham Eugene F., Houston Joel F., Fundamentals of Financial Management, The Dryden Press Harcourt Brace College Publishers, Philadelphia, 1998, str Slovenski inštitut za revizijo, Finančni kodeks poslovno finančnih načel, URL: ( ). 9

17 Jovanović poudari, da je eden od najpomembnejših vidikov podjetništva zagotovitev virov financiranja za ustanovitev, zagon, rast in ekspanzijo podjetja. Pri tem imajo lastniki na voljo več virov financiranja, ki jih morajo uspešno kombinirati, predvsem pa zagotoviti zadostno višino teh, tako da se podjetje ne znajde v finančnih težavah. Bolj kapitalsko intenziven kot je posel, ter hitrejša kot je rast, več sredstev običajno potrebuje podjetje. Podjetje potrebuje za opravljanje dejavnosti sredstva, ki se financirajo z viri, o katerih lahko govorimo z vidika ročnosti, lastništva, cene in namena preskrbe Oblike financiranja Obstajajo številni načini in oblike financiranja podjetja, ki jih avtorji v strokovni literaturi delijo na podlagi različnih kriterijev. Nekateri avtorji jih delijo na notranje in zunanje financiranje. 22 Pri tem z notranjim financiranjem razumemo vse oblike financiranja, ki izhajajo iz uredb gospodarske in davčne zakonodaje o izračunu in uporabi dobička. Notranje financiranje podjetja je torej mogoče z doseganjem pozitivnega (čistega) denarnega toka podjetja, ki ga le-ta v svojem poslovanju doseže z dobičkom, obračunano in neporabljeno amortizacijo, vkalkuliranimi rezervacijami, drugimi kratkoročnimi denarnimi tokovi in s prodajo (dezinvestiranjem) sredstev. Z zunanjim financiranjem pa razumemo plačilni tok v smislu vplačila oziroma pritoka denarja ter preprečeno izplačilo v smislu preprečenega odtoka denarja. Zunanje financiranje torej pomeni, ali priskrbo novega (lastniškega) kapitala ali priskrbo dolgov (dolgoročnih in kratkoročnih). Drugi avtorji pa zagovarjajo delitev finančnih virov najprej po ročnosti in nato glede na lastništvo. Po ročnosti se oblike financiranja delijo na dolgoročne in kratkoročne, glede na lastništvo pa na lastniške in dolžniške Jovanović Tatjana, Učinki davčne zakonodaje na primeru instituta tanke kapitalizacije v Sloveniji, Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2014, str Več o tem, Glogovšek Jože, Osnove financiranja gospodarskih družb, Založba Pivec, Maribor 2008, str.37 in Repovž Leon, Peterlin Jožko, Financiranje, Visoka šola za management Koper, Koper, 2000, str Peterlin Jožko, Glavina Petra, Finance za poslovneže: Rasti, biti finančno uspešen in hkrati zniževati dolgove, Časnik Finance, Ljubljana, 2007, str

18 Slika 1: Oblike financiranja NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE SAMOFINANCIRANJE OSTALO NOTRANJE FINANCIRANJE FINANCIRANJE Z UDELEŽBO SUBVENCIJE KREDITIRANJE POSEBNE OBLIKE - Tezavriranje dobička - Odpisi - Kapitalski vložki - Vplačila brez - Bančni kredit - Blagovni - Amortizacija nepripisani zneski lastnika obveznosti - Družabniški kredit - posebne - Preoblikovanje protiusluge krediti - Lizing postavke z upnikove terjatve v - Obveznica - Faktoring deležem rezerv imetje - Forfeting - Dovajanje kapitala s strani tihega upnika ali s strani kreditorja z nekonvertibilnimi obveznicami LASTNIŠKO FINANCIRANJE DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE Vir: lastni in povzeto po Glogovšek Jože, že navedeno delo, str.37. V magistrski nalogi se bom podrobneje posvetila delitvi oblik financiranja glede na lastništvo in davčnim učinkom na podlagi te delitve Lastniško financiranje Lastniško financiranje je ključno pri ustanovitvi in zagonu podjetja. Pomeni pridobitev deleža premoženja v zameno za vložena sredstva v podjetje. Sredstva so v podjetje vložena v obliki kapitalskih deležev ali v obliki delnic. 24 Lastniški delež omogoča investitorju, da pridobi delež dobička podjetja, kar pomeni, da je v interesu investitorja, da podjetje posluje čim bolj uspešno in dobičkonosno. Lastniško financiranje lahko poteka kot notranje ali zunanje financiranje. 24 V pravnem pogledu delničarji niso lastniki delniške družbe, saj je premoženje delniške družbe osamosvojena lastnina te družbe kot pravne osebe, temveč iz naslova plačanega deleža (delnice) uresničujejo nekatere premoženjeske ter članske pravice. Delničarji tako niso niti solastniki, še manj pa upniki delniške družbe, seveda zgolj iz naslova statusa delničarja. Sicer pa so delničarji lahko bodisi upniki bodisi dolžniki v svobodnih obligacijsko pravnih razmerjih. Več o tem, Ivanjko Šime, Kocbek Marijan, Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba, Ljubljana, 2003, str

19 Notranje financiranje izvaja podjetje zgolj iz lastnih virov, kar pomeni iz nerazdeljenih dobičkov, amortizacije oziroma iz drugih notranjih virov. 25 Z odločitvijo za pridržanje dobičkov se prepreči izplačilo dobičkov v obliki dividend lastnikom podjetja oz. drugim upravičencem do dela dobička. V tem primeru govorimo o financiranju iz dobička lastnega podjetja, ker je denar, ki ustreza presežkom donosa ustvarjen v podjetju in v podjetju ostane. Z davčnega vidika, pa obremenitev z davki zato ne bo manjša, ker se obdavčijo tako zadržani kot izplačani dobički. Če za tezavrirane dobičke velja nižja davčna stopnja kot za izplačane dobičke, predstavlja razlika med davki dodaten pozitiven efekt financiranja. Slovenski računovodski standardi opredeljujejo amortiziranje kot razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, v katerih ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapušča in ki pomenijo stroške. Z amortizacijo torej oblikujemo vir za financiranje v nova sredstva v zameno za sredstva, ki so fizično ali ekonomsko dotrajala. V določenih primerih se lahko amortizacija uporabi tudi za odplačilo najetih kreditov s katerimi so se sredstva financirala. 26 Najpogostejše oblike zunanjega lastniškega financiranja so financiranje z udeležbo, subvencije in odpust dolga. V nadaljevanju magistrske naloge se bom podrobneje posvetila zunanjemu lastniškemu financiranju v obliki financiranja z udeležbo, ki je najbolj relevantno z vidika predmeta raziskovanja te magistrske naloge Financiranje z udeležbo 27 v ožjem smislu pomeni dovajanje kapitala v podjetje s strani lastnika podjetja, kot izpolnitev njegove z zakonom o gospodarskih družbah predpisane obveznosti vložka. O financiranju z udeležbo v širšem smislu pa govorimo, kadar gre za dovajanje kapitala s strani tihega družbenika, udeleženega pri dobičku in izgubi, in kreditorja z nekonvertibilnimi obveznicami, ki je udeležen pri dobičku ali izgubi. Oba sta sicer upnika vendar sta njuna pravna položaja ob sporazumu o udeležbi pri izgubi v finančnem pogledu tako blizu položaju lastnika podjetja, da lahko njun kapital uvrstimo kot delniški kapital. 25 Podrobneje o tem, Glogovšek Jože, že navedeno delo, str Slovenski računovodski standardi, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2016, str Podrobneje o tem, Glogovšek Jože, že navedeno delo, str

20 Lastniki podjetja torej vlagajo svoja sredstva v podjetje, vrednost njihovih vložkov oz. sredstev, ki so jih vložili v podjetje pa imenujemo celotni kapital podjetja. 28 Celotni kapital podjetja pomeni z vidika podjetja njegovo obveznost do lastnikov, če ne prej, pa ob prenehanju delovanja. Glede na fazo razvoja v kateri se podjetje nahaja ali glede na namen zaradi katerega potrebuje financiranje so zanj dosegljivi le določeni viri zunanjega lastniškega financiranja. Lastniško financiranje se za start-up podjetja ponavadi začne s sredstvi lastnika in njegovih sorodnikov in prijateljev (3F ang. Friends, Family, Fools). To je neformalni vir financiranja, ki pa je v začetni fazi ustanovitve podjetja izjemno pomemben. Podjetniki morajo s svojo podjetniško idejo navdušiti družino in prijatelje ter naivneže, 29 da vložijo sredstva v njihov projekt ter da se zagotovijo osnovni temelji delovanja podjetja. Ko govorimo o 3F financiranju, govorimo o krvnem oziroma rdečem denarju. 30 Naslednji potencialni vir financiranja so poslovni angeli. To so uspešni poslovneži, ki so zgradili že eno ali več uspešnih podjetij, finančno stanje pa jim omogoča, da investirajo tudi v zelo tvegane projekte. Običajno so poslovni angeli iz panoge, prepoznajo priložnost, verjamejo v podjetnika in mu aktivno pomagajo pri rasti. Pri financiranju ob pomoči poslovnih angelov, govorimo o pametnem, modrem denarju, saj poslovni angeli poleg lastnega denarja, v podjetje vložijo tudi svoje znanje, izkušnje in kar je izjemno bistveno socialni kapital. Skladi tveganega kapitala vstopijo v podjetja v kasnejših fazah razvoja. Financiranje preko skladov tveganega kapitala je še posebej primerno za inovativna in visokotehnološka start-up podjetja. Značilnosti visoko tehnoloških podjetjij so visoki stroški za raziskave in razvoj, velik obseg neopredmetenih sredstev ter negotovost v povezavi z razvojem 28 Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila). Kot navedeno v: Slovenski računovodski standardi, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2016, str Naivneži (ang. Fools), zato, ker vsi podatki o poslovanju start up podjetij kažejo, da glavnina propade že v prvih treh letih svojega poslovanja. 30 Povzeto po Kos Blaž, Viri financiranja podjetij, URL: ( ). 13

21 poslovne ideje. Skladi tveganega kapitala z lastniško naložbo zapolnijo vrzel med fazo, ki pomeni financiranje z lastnimi sredstvi podjetnika in fazo, ko podjetje lahko pridobi bančno posojilo. Pri financiranju skladov tveganega kapitala govorimo o zelenem denarju, ki ponazarja zrelost, s tem pa tudi nadaljnji razvoj, rast in ekspanzijo Dolžniško financiranje Financiranje z dolžniškim kapitalom 32 ima v primerjavi s financiranjem z lastniškim kapitalom nekatere prednosti pa tudi nekatere slabosti. Prednosti dolžniškega kapitala so v tem, da so obresti na dolžniški kapital odbitna postavka pred ugotovitvijo davčne osnove, da imajo upniki stalno določen donos in v primeru večjega donosa podjetja lastnikom ostane celoten presežek, da podjetje ni izpostavljeno tveganju zmanjšanja vrednosti delnice, ki se pojavi ob novi izdaji delnic in da so stroški financiranja manjši. Slabosti dolžniškega kapitala pa so, da se z večjo zadolženostjo podjetja običajno povečuje tudi obrestna mera, da če podjetje nima dovolj prihodkov za kritje obresti, lahko pride do stečaja (če lastniki ne pokrijejo primanjkljaja), če upniki nimajo dovolj potrpljenja ali zaupanja, da se bo položaj izboljšal in da je politika podjetja bolj odvisna od upnikov. 33 Tudi dolžniško financiranje lahko poteka kot notranje ali pa kot zunanje financiranje. 34 Notranje dolžniško financiranje pomeni preprečitev odtoka denarja z oblikovanjem rezervacij, ki so pasivne postavke v bilanci, in ki jih podjetje oblikuje glede na prihodnja izplačila ali primanjkljaj pri vplačilih. 31 Žugelj Damjan, Penca Primož, Slavnič Niko, Žunec Branko, Vadnjal Jaka, Tvegani kapital:si upate tvegati?, Lisac&Lisac, Ljubljana, 2001, str Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kot posebna vrsta dolgov se obravnavajo odložene obveznosti za davek. Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi se pojavljajo, ker posojilodajalci vnašajo v organizacijo denarna sredstva ali ker z denarjem poplačujejo njegove poslovne dolgove, poslovni dolgovi pa se pojavljajo, ker dobavitelji vnašajo v organizacijo prvine, potrebne pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev. Obstajajo tudi dolgovi, prevzeti od drugih oseb. Kot navedeno v: Slovenski računovodski standardi, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2016, str Slovenski inštitut za revizijo, Finančni kodeks poslovno finančnih načel, URL: ( ). 34 Podrobneje o tem, Glogovšek Jože, že navedeno delo, str

22 Pri zunanjem dolžniškem financiranju prejme podjetje denar od tretjih in če gre za družbo, od lastnikov podjetja (t.i.posojila družabnikov) ob zagotovilu, da bo znesek dan kot posojilo vrnilo po dogovoru in za uporabo kapitala plačalo obresti ali deleže od dobička. Podjetje se lahko zadolži z najemom posojila (pri banki, drugem podjetju) in z izdajo obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev. Najpogostejše oblike zunanjega dolžniškega financiranja so: bančna posojila, družabniška posojila, obveznica, lizing, faktoring, forfeting in obveznosti do dobaviteljev. Glede na dospetje obveznosti pa ločimo: dolgoročno financiranje (obveznosti dospejo kasneje kot v enem letu) in kratkoročno financiranje (obveznosti dospejo v manj kot enem letu). Bančna posojila so primerna zlasti za srednje faze v življenjskem ciklu podjetja. Posojila start-up podjetjem ima večina bank v svoji posojilni politiki označena kot visoko tvegana in jih odobrijo le izjemoma. Bančna posojila se uporabljajo tako za kratkoročna kot dolgoročna financiranja. Potrebno je poznati tip posla, ki ga želimo financirati in s tem povezano potrebo po financiranju. Obstajajo številne finančne zakonitosti, ki jih mora podjetnik poznati, ko se odloča o financiranju. Nesmiselno je financirati s kratkoročnimi posojili osnovna sredstva, kot so stroji in zgradbe, ki jih bomo v prihodnosti uporabljali skozi večletno obdobje. Po drugi strani pa so posli za katere so smiselna zgolj kratkoročna posojila. Tako s kratkoročnimi posojili kupujemo material, polizdelke, premostimo sezonskost proizvodnje. Bančna posojila se razlikujejo po vsebini (načinu obrestovanja, pogojih odobritve in obnovitve, določenem namenu in podobnem) zavarovanju (menično, hipotekarno in podobna) ali tehniki izvedbe (neposredno nakazilo, limit na računu in podobne). Različne vrste bank običajno ponujajo storitve z različnimi kombinacijami teh in tudi drugih določb. 35 Lizing 36 ločimo po merilu porazdelitve tveganja med lizingojemalcem in lizingodajalcem na operativni (poslovni) in finančni lizing. Kot je navedeno v kodeksu poslovno finančnih 35 Več o tem, Tajnikar Maks, že navedeno delo, str Lizing pomeni dajanje v najem/zakup. Najstarejši zapisi o najemu, ki so jih arheologi našli pri Sumercih segajo 2000 let pr.n.št. Strokovnjaki predvidevajo, da so bili prvi lizingodajalci sumerski duhovniki. Nastanek prve banke in lizinške hiše, ki je bila specializirana za posojanje zemljišč, izhaja iz Perzijskega imperija in sega v leto 450 do 400 pr.n.št. Sodobne oblike najema so se začele razvijati šele v 19. Stoletju, ko je družba Birmingham Wagon Company pričela z najemom železniških vagonov v letu Več o tem, Filipič Drago, Mlinarič Franjo, Temelji podjetniških financ: zapiski predavanj, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 1999, str

23 načel, ima vsaka od navedenih oblik lizinga svoje prednosti in je smotrna pod določenimi pogoji. 37 Finančni lizing je smotrn zlasti, kadar lizingojemalec pričakuje, da bo predmet lizinga uporabljal v njegovi celotni življenjski dobi, je predmet oblikovan in izdelan posebej za potrebe uporabnika (na primer merilna ali kontrolna oprema), se pričakuje, da tehnološki napredek ne bo bistveno vplival na ceno ali učinkovitost opreme v prihodnjih dveh letih, je natančnejša predvidljivost denarnih tokov pomembnejša od špekulacijskih pričakovanj pri prihodnjih gibanjih obrestne mere ali najemnin in predmet najema ni odvisen od rednega zunanjega servisa v povezavi z jamstvom proizvajalca. Poslovni najem je smotrn zlasti, kadar se predmet najema potrebuje za poseben posel in je čas najema krajši od življenjske dobe predmeta, je predmet najema splošno dosegljiv (v prodaji) in lahko hitro tehnološko zastari, se pričakuje padanje tržne cene predmeta najema, se zaradi naštetega lahko pričakuje zmanjševanje najemnine in najemojemalec ni prepričan o ustreznosti predmeta najema. Faktoring je primeren način za financiranje predvsem za manjša in srednja podjetja in sicer pri prodaji kratkoročnih terjatev. Namen faktoringa je, da podjetje pospeši proces vnovčevanja terajtev in s tem izboljša svojo plačilno sposobnost. Tudi pri forfetingu gre za odkup terjatev z namenom pospeševanja prodaje, zlasti investicijske opreme. Podjetja financirajo svoje poslovanje tudi preko obveznosti do dobaviteljev, ki nastanejo kot posledica nakupa na odprt račun z opredeljenim rokom zapadlosti plačila. Dogovor o plačilnih pogojih je praviloma odvisen od pogajalske moči partnerjev oziroma od poslovnih običajev za posamezno dejavnost ali državo Kriteriji, ki vplivajo na izbiro vrste financiranja Na odločitev o tem, katero vrsto financiranja izbere podjetje za svojo rast, doseganje dobička in povečevanja premoženja lastnikov podjetja vplivajo številni kriteriji. Vsakega od njih lahko ovrednotimo z vidika likvidnosti, stroškov kapitala, tveganj in davkov. 37 Slovenski inštitut za revizijo, Finančni kodeks poslovno finančnih načel, URL: ( ). 16

24 Likvidnost Likvidnost nam izraža, kako hitro se posamezna premoženjska oblika preoblikuje v denar, kot najbolj likvidno obliko premoženja. Povedano drugače, je likvidnost sposobnost podjetja, da svoje plačilne obveznosti izvršuje točno in v dogovorjenih zneskih. Za izbiro vrste financiranja je bistvenega pomena, kdaj in v kakšni višini podjetju priteka kapital. V trenutku pritoka kapitala se likvidnost podjetja izboljša, ker je na razpolago več denarja za izpolnitev sedanjih in prihodnjih terjatev upnikov in za plačila lastnikom podjetja. 38 Z vidika likvidnosti je pomembna tudi dolžina obdobja v katerem podjetje razpolaga s kapitalom. Kolikor daljše je to obdobje, toliko ugodnejše je to za likvidnost podjetja. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je za uporabo kapitala v obliki kredita potrebno plačali uporabo kapitala (obresti), s čimer se likvidnost poslabša. Negativni vpliv na likvidnost ugotavljamo tudi v okviru lastnega financiranja: lastnik kapitala pričakuje in zahteva plačilo za uporabo kapitala praviloma v obliki izplačila dobička. V nasprotju z upnikom, ki ima fiksen dogovor o izplačilu obresti, pa je izplačilo dobička odvisno prvič od tega, ali je dobiček ustvarjen, in drugič od sposobnosti podjetja, da deleže pri dobičku izplača lastnikom kapitala. Vsa izplačila iz tekočih dobičkov poslabšajo likvidnost podjetja Stroški kapitala Pomembno vprašanje v zvezi s stroški kapitala je, koliko odstotkov povprečno letno so stroški financiranja nove dolgoročne naložbe podjetja v času življenjske dobe te naložbe. Izračun stroškov kapitala, povezanih z novimi dolgoročnimi naložbami podjetja, je po svoji vsebini med najtežjimi v poslovnih financah. 39 Poleg vsebinskih problemov obstaja še 38 Povzeto po Glogovšek Jože, Osnove financiranja gospodarskih družb, Založba Pivec, Maribor 2008, str Podrobneje o izračunu stroškov kapitala in vsebinski razlagi v Mramor Dušan, Poglavja iz poslovnih financ, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2000 (str.1-14). 17

25 cela vrsta problemov z izračunom samim. Rezultat vsakega izračuna stroškov kapitala je tako bolj ali manj kakovostno opredeljena ocena in ne edini pravi rezultat. Pri izračunu stroškov kapitala mora podjetje najprej izračunati stroške kapitala za vsako obliko novega kapitala posebej. Stroške celotnega kapitala pa dobi tako, da izračuna tehtano povprečje stroškov posameznih oblik kapitala (WACC), 40 kjer so uteži deleži posameznih oblik kapitala v celotnem kapitalu. Podjetje uporablja izračun stroškov kapitala tudi pri odločitvi o optimalni strukturi kapitala Tveganje Finančno tveganje je opredeljeno kot tveganje neugodnega gibanja različnih tržnih kategorij, kot so obrestne mere, devizni tečaji, cene surovin in cene delnic. Neugodna gibanja teh kategorij v končni posledici vodijo do zmanjšanja vrednosti lastniškega kapitala. 41 Faktorje, ki vplivajo na finančno tveganje, lahko razvrstimo v dve glavni skupini in sicer na faktorje, na katere podjetje ne more vplivati in faktorje, na katere podjetje lahko vpliva skozi svojo dejavnost in poslovne odločitve. 42 Faktorji, na katere podjetje ne more vplivati, so vplivi trga in okolja v katerem podjetje deluje. Najpomembnejši faktorji, ki so izven vpliva podjetja, so gibanje obrestne mere in deviznega tečaja ter višina davčne stopnje. Pri obvladovanju te skupine tveganj je pomembno, da se podjetje zaveda svoje nezmožnosti vpliva na naštete dejavnike. Edini rešitvi v tem primeru sta prilagoditev tržnim razmeram in uporaba kratkoročnih zavarovanj. Faktorji, na katere podjetje lahko vpliva, so kapitalska struktura, dividendna politika in investicijska politika in so ponavadi posledica poslovnih odločitev podjetja. Za 40 V literaturi se uporablja izraz povprečni strošek kapitala (ang. WACC Weighted Average Cost of Capital), ki pomeni tehtano povprečje stroškov posameznih vrst kapitala. 41 Več o tem, Brigham Eugene F., Gapenski C. Louis., Daves R. Phillip., Intermediate Financial Management, The Dryden Press Harcourt Brace College Publishers, Philadelphia, 1996, str Berk Aleš, Peterlin Jožko, Ribarič Peter, Obvladovanje tveganja: skrivnosti celovitega pristopa, GV Založba, Ljubljana, 2005, str

26 obvladovanje teh tveganj mora podjetje zbrati dovolj informacij, da se v svakem trenutku zaveda, katerim tveganjem je izpostavljeno in temu ustrezno sprejme ukrepe za obvladovanje tveganj Davki Davki imajo pomemben vpliv na izbiro vrste financiranja, torej njihov vpliv na financiranje podjetij ni nevtralen. Z davčnega vidika ima dolžniško financiranje prednost pred lastniškim, preko odbitka obrestnih odhodkov na prejeto posojilo, medtem ko je donos na kapital predmet obdavčitve tako v primeru izplačila kapitalskih dobičkov kot izplačila dividend. Podrobnosti takšnega različnega načina obravnavanja virov financiranja bom proučila v nadaljevanju magistrske naloge, na tem mestu pa je potrebno izpostaviti še različno davčno obravnavo podjetij glede na pravno obliko, ki dodatno prida h kompleksnosti tematike Oblike financiranja glede na finančni življenjski cikel podjetja V tem delu magistrske naloge bom opredelila finančni življenjski cikel podjetja, saj ima faza razvoja v kateri se podjetje nahaja pomemben vpliv na vrsto in višino financiranja, ki je podjetju na razpolago. Pri tem se bom podrobneje posvetila prvim trem fazam življenjskega cikla, ki so značilne za start-up podjetja. Življenjski cikel podjetja lahko razdelimo v štiri faze in sicer uvajanje, rast, zrelost in upadanje. S temi štirimi fazami življenjskega cikla se vsaj delno sklada sedem investicijskih stopenj, ki kažejo optimalno izbiro financ, ki jo podjetje potrebuje, ko se nahaja v posamezni fazi svojega življenjskega cikla in kakšna je sploh ponudba financ v posamezni od življenjskih faz. 43 Prva investicijska stopnja je povezana s semenskim kapitalom (ang.seed capital). V tej fazi podjetnik razvija svojo podjetniško idejo. Denar potrebuje za pripravo vzorčnih 43 Opis značilnosti posameznih investicijskih stopenj v finančnem življenjskem ciklu podjetja je povzet po Tajnikar Maks, že navedeno delo, str