Klju ne besede ABSTRACT

Transcription

1 POVZETEK Osnovni cilj raziskovalne naloge je ugotoviti vpliv spremembe zavarovanja poslovodnih oseb v mikro in malih podjetjih v letu Glede na zakonske spremembe so lastniki v mikro in malih podjetjih doživeli spremembo zavarovalne podlage in z njo davčno in poslovno obravnavo plačila za delo poslovodji. Možnosti izplačil za delo poslovodni osebi so se spremenile glede na število lastnikov oziroma glede na položaj poslovodne osebe v podjetju. V nalogi sem raziskala teoretične podlage izplačila po pogodbi o zaposlitvi in poslovodni pogodbi ter izdelala izračune izplačil za delo poslovodnim osebam ter primerjala poslovne rezultate podjetij v katerih se je obravnava poslovodij spremenila. Nadalje me je zanimalo, če so lastniki poslovodne osebe zaznali nastalo razmejevanje poslovodnih oseb in so, da bi preprečili drugačno obravnava od obstoječe, spremenili svoje statuse v Sodnem registru ter sem iz tega razloga izdelala anketni vprašalnik. Pri tem sem ugotovila, da v kolikor so poslovodne osebe v eno-osebnih družbah želele obdržati plačo kot obliko izplačila za delo, so imenovale drugo osebo na delovno mesto poslovodje ali podelile poslovni delež podjetja, da je le-to postala večosebna družba. Mnogi pa se niso takoj odločili za spremembo in so ali bodo spremembe v Sodnem registru izvedli kasneje, ko so ali bodod dobili podatke o drugačni obravnavi in obdavčitvi tako poslovodne osebe kot podjetja v kateri je ta poslovodna oseba zaposlena. Ključne besede: mikro in mala podjetja, poslovodna oseba, prispevki, dohodnina, poslovna in davčna obremenitev, sprememba poslovnega deleža, imenovanje poslovodne osebe. ABSTRACT The main aim of this research paper is to establish the impact of changes made in 2012 to the insurance of managers in micro and small enterprises. Given the legislative changes, the owners in micro and small enterprises experienced the change of the insurance base together with tax and business treatment of the payment for management work. The possibilities for payment for work to managers changed with regard to the number of owners and the managerial position in the company. The Master's thesis researches the theoretical basis for payments on the basis of employment contract and managerial contract, carries out calculations of payments to managers and compares business results of the companies in which the treatment of managers had changed. The thesis further examines whether the owners who are also managers detected the new division of managerial persons and whether

2 they changed their statuses in the register of companies in order to avoid different treatment. A survey questionnaire made for this purpose establishes that in case managers in singlemember companies wished to retain a salary as a means of payment, they appointed another person to the manager s position or awarded a business share of the company in order to change it into a multi-person company. It also establishes that many have not immediately decided to carry out the changes in the register of companies or will wait to do so after they have received data on different treatment and taxation of both the managers and the companies employing them. Key words: micro and small enterprises, manager, contributions, yearly income tax, business and tax burden, change of business share, appointing a manager

3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev problema Opredelitev namena, cilja in hipoteze Namen naloge Predvideni cilji magistrske naloge Temeljne hipoteze Opis zamisli empiričnega raziskovanja Opredelitev metode dela Sestava poglavij TEORETIČNA PODLAGA IN IZHODIŠČA OBDAVČITVE POSLOVODNE NAGRADE IN OSEBNEGA DOHODKA POSLOVODJE Zakonska podlaga določitev dohodka poslovodne osebe Obdavčitev osebnega dohodka poslovodne osebe Obdavčitev poslovodne nagrade Sklep o teoretičnih podlagah poslovodne nagrade in osebnega dohodka poslovodje OBRAČUN DOHODKOV POSLOVODNIH OSEB Obračun osebnega dohodka Obračun poslovodne nagrade Sklepne ugotovitve o obračunu dohodkov pravnih oseb DAVČNE IN POSLOVNE OBREMENITVE PODJETJA OB IZPLAČILIH POSLOVODNIM OSEBAM IN VPLIV TEH IZPLAČIL NA POSLOVNI IZID PODJETJA DO IN PO Mikro in mala podjetja Obremenitve mikro in malih podjetij do Pogodba o poslovodenju za občasno delo... 30

4 Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki ni lastnik podjetja Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, ki je lastnik podjetja Obremenitve mikro in malih podjetij od Pogodba o poslovodenju za občasno delo od Pogodba o zaposlitvi z osebo, ki ni lastnik podjetja, od Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, ki je lastnik podjetja od Primerjava med obremenitvijo mikro in malih podjetij Enoosebne družbe Obremenitve enoosebnih družb do Poslovodja, ki ga je imenoval lastnik in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi Poslovodja, ki je lastnik in ima drugače rešen socialni status, Poslovodja, ki je lastnik in opravlja to funkcijo kot glavni poklic Obremenitve enoosebnih družb od Poslovodja, ki ga je imenoval lastnik in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi Poslovodja, ki je lastnik in ima drugače rešen socialni status Poslovodja, ki je lastnik in opravlja to funkcijo kot glavni poklic Primerjava med obremenitvijo enoosebnih družb Poslovna obremenitev enoosebne družbe Davčna obremenitev enoosebne družbe Primerjava med mikro in malim podjetjem ter enoosebno družbo Sklep o davčni in poslovni obremenitvi mikro in malih podjetij in enoosebnih družb POSLOVNE IN DAVČNE OBREMENITVE PREJETIH IZPLAČIL POSLOVODNI OSEBI DO IN PO Poslovne in davčne obremenitve izplačil poslovodni osebi do Poslovne in davčne obremenitve izplačil poslovodni osebi po Primerjava poslovne in davčne obremenitve poslovodne osebe do in po Sklep o višini dohodka poslovodne osebe v mikro in malih podjetjih ANALIZA PLAČILA DELA POSLOVODNIH OSEB V MIKRO IN MALIH PODJETJIH... 54

5 6.1 Pregled raziskav, ki zajemajo raziskovalno področje Zbiranje podatkov in vzorčenje Sklepne ugotovitve o raziskovalni populaciji Analiza podjetja z vidika lastnikov in vpliva spremembe podlage zavarovanja poslovodne osebe na davčno in poslovno obremenitev podjetja Sklepne ugotovitve z vidika lastnikov in vpliva spremembe podlage zavarovanja poslovodne osebe na davčno in poslovno obremenitev podjetja Analiza obdavčitve poslovodne osebe z vidika poslovodne nagrade Sklepne ugotovitve o mnenju poslovodnih oseb glede poslovne in davčne obremenitve po uvedbi spremembe podlage zavarovanja Analiza sprememb vpisa poslovodne osebe v sodni register Sklepne ugotovitve o spremembi vpisa poslovodnih oseb v Sodni register poslovodnih oseb Analiza spremembe vpisa novih kapitalskih deležev v sodni register Sklepne ugotovitve o spremembi poslovnih deležev v mikro in malih podjetjih SKLEPNE UGOTOVITVE Sklepne ugotovitve raziskave Omejitve in predpostavke Priporočila mikro in malim podjetjem, kjer so lastniki poslovodne osebe Priporočila za nadaljnjo raziskavo LITERATURA IN VIRI PRILOGE

6 KAZALO TABEL Tabela 1: lestvica za razvrščanje samozaposlenih in samostojnih podjetnikov v osnovo za plačilo prispevkov Tabela 2: Lestvica za obračun dohodnine Tabela 3: Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu Tabela 4: Obračun plače poslovodni osebi po treh bruto osnovah z upoštevanjem splošne olajšave Tabela 5: Obračun poslovodne nagrade za poslovodne osebe, ki jim je to delo glavni poklic Tabela 6: Obračun plače poslovodni osebi lastniku do Tabela 7: Obračun plače poslovodni osebi lastniku do na letni osnovi Tabela 8: Obračun poslovodne nagrade osebi, ki ni zaposlena v svojem podjetju Tabela 9: Obračun poslovodne nagrade poslovodni osebi lastniku na mesečni ravni Tabela 10: Obračun poslovodne nagrade poslovodni osebi lastniku na letni ravni Tabela 11: Primerjava obračuna plače in poslovodne nagrade po treh bruto osnovah za poslovodno osebo lastnika Tabela 12: Povečanje oziroma zmanjšanje izplačila oziroma stroška dela poslovodni osebi v odstotkih Tabela 13: Primerjava neto plače in izplačila dohodka po vseh treh obračunih in primerjava stroškov podjetja v povezavi s temi izplačili Tabela 14: Prikaz spremembe vpliva poslovodne nagrade na Izkaz poslovnega izida v procentih Tabela 15: Primerjava poslovne in davčne obremenitve mikro in malega podjetja v primerjavi z enoosebno družbo v letu Tabela 16: Obračun izplačila poslovodni osebi do , ki si obračuna plačo na mesečni ravni Tabela 17: Obračun plače poslovodni osebi lastniku do na letni osnovi Tabela 18: Obračun poslovodne nagrade po treh osnovah po Tabela 19: Obračun poslovodne nagrade po treh osnovah na letni ravni Tabela 20: Prikaz prejemka poslovodne osebe, obveznosti za prispevke in ostanek prejemka na mesečni ravni

7 Tabela 21: Prikaz prejemka poslovodne osebe, obveznosti za prispevke in ostanek prejemka na letni ravni Tabela 22: Prikaz izplačila dohodka poslovodni osebi z vidika izplačevalca Tabela 23: Primerjava izplačila poslovodni osebi oziroma ostanek po plačilu vseh poslovnih obveznosti delojemalca in primerjava višine izplačila Tabela 24: Prikaz demografskih statističnih podatkov za raziskovalno populacijo Tabela 25: Število zaposlenih v letu 2010 v anketiranih podjetjih Tabela 26: Višina prihodkov v 2010 v anketiranih podjetjih Tabela 27: Čas delovanja anketiranega podjetja Tabela 28: Tabela analize anketnih vprašalnikov s primerjavo treh vprašanj in obdelavo s Pearsonovim korelacijskim količnikom Tabela 29: Število lastnikov v anketiranih podjetjih Tabela 30: Prikaz demografskih statističnih podatkov za raziskovalno populacijo Tabela 31: Prikaz odgovorov na vprašanje, če so lastniki pravne osebe Tabela 32: Tabelaričen prikaz odgovorov o lastništvu pravne osebe Tabela 33: analiza odgovorov na vprašanje: Kdo so lastniki vašega podjetja? Tabela 34: Prikaz odgovorov na vprašanje: Ali je lastnik ob enem tudi poslovodna oseba?.. 66 Tabela 35: Tabela odgovorov na vprašanje o seznanjenosti s spremembo ZUTD Tabela 36: Analiza odgovorov na vprašanje: Ali menite, da bo zaradi spremembe izplačila za delo poslovodni osebi (direktorju) vaše podjetje bolj davčno in poslovno obremenjeno? Tabela 37: Analiza odgovorov na vprašanje: Ali menite, da boste kot poslovodja (direktor) po novi obravnavi s bolj obdavčeni kot prej? Tabela 38: Statistična analiza odgovorov na vprašanje o poslovni in davčni obremenjenosti podjetja in poslovodne osebe zaradi spremembe ZUTD ter seznanjenosti s spremembo zavarovalne podlage Tabela 39: Pearsonov koeficient korelacije med vprašanji o spremembi zavarovanja in obremenitvijo podjetja ter obremenitvijo poslovodne osebe Tabela 40: Analiza odgovorov na vprašanje: Ali ste/boste zaradi spremembe zavarovanja poslovodnih oseb uvedli kakšne spremembe? Tabela 41: Analiza odgovorov na vprašanje: Ali ste na mesto poslovodne osebe imenovali drugo osebo?... 76

8 Tabela 42: Prikaz aritmetičnih sredin in standardnega odklona pri raziskovalnem vprašanju ali je lastnik - poslovodna oseba imenoval drugo osebo za poslovodjo Tabela 43: Povezanost v odgovorih glede na raziskovalno vprašanje lastnika poslovne osebe in predaje imenovanja na drugo osebo Tabela 44: Analiza odgovorov na vprašanje: Ali bi podrobnejše informacije o obremenitvi poslovodne osebe vplivale na vašo odločitev Tabela 45: Prikaz aritmetičnih sredin in standardnega odklona pri raziskovalnem vprašanju lastnika poslovodne osebe o imenovanju druge osebe za poslovodjo, vplivu spremembe in informaciji vpliva Tabela 46: Povezanost odgovorov na raziskovalno vprašanje lastnik poslovodja, vpliv spremembe, imenovanje drugega direktorja in informiranje o vplivu na direktorja. 79 Tabela 47: Analiza odgovora na vprašanje o uvedbi spremembe v kapitalskem deležu Tabela 48: Analiza odgovora»drugo1«na vprašanje o uvedbi spremembe v kapitalskem deležu Tabela 49: Analiza odgovora»drugo2«na vprašanje o uvedbi spremembe v kapitalskem deležu Tabela 50: Prikaz aritmetičnih sredin pri vprašanju o vplivih spremembe ZUTD in darovanja kapitalskega deleža ter odgovor»drugo1« Tabela 51: korelacija med odgovori na vprašanje o vplivu spremembe ZUTD, odgovorom o predaji kapitalskega deleža in odgovora»drugo1« Tabela 52: Analiza odgovorov pri vprašanju o informiranosti s posledicami spremembe ZUTD na podjetje Tabela 53: Aritmetična sredina pri analizi odgovorov na vprašanje o uvedbi sprememb zaradi vpliva ter informiranosti o posledicah spremembe Tabela 54: Povezanost med raziskovalnim vprašanjem o uvedbi spremembe pri vplivu spremembe v ZUTD in informiranosti o posledicah spremembe ZUTD Tabela 55: Aritmetične sredine in standardni odkloni v raziskovalnih vprašanjih, povezanih s spremembami kapitalskih deležev Tabela 56: Prikaz korelacije med raziskovalnimi vprašanji uvedbe spremembe zaradi vpliva spremembe ZUTD, darovanje kapitalskega deleža, drugo in informacije o posledicah spremembe ZUTD

9 KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz obračuna dela poslovodni osebi lastniku do in po po neto plačilu in strošku za njegovo delo Graf 2: Prikaz izplačila za delo poslovodni osebi Graf 3: Prikaz vpliva spremembe poslovodne nagrade na poslovni rezultat podjetja Graf 4: Prikaz primerjave obremenitve mikro in malega podjetja z enoosebno družbo v letu Graf 5: Prikaz spremembe višine dohodka poslovodni osebi Graf 6: Prikaz čas delovanja anketiranih podjetij Graf 7: Prikaz odgovorov na vprašanje, če so lastniki pravne osebe... 65

10 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Problem, ki ga bom obravnavala v magistrski nalogi, temelji na odnosu stroška dela poslovodne osebe v podjetju ter odnosa med poslovodno osebo in lastnikom podjetja, kot tudi dohodkov poslovodne osebe. V raziskavi se bom osredotočila na poslovodne osebe v mikro in malih podjetjih, kjer imajo poslovodne osebe večji obseg del in nalog 1 oziroma so njihove naloge bistveno večje in širše kot v srednjih in velikih podjetjih. Za to raziskavo sem se odločila, ker je Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010, v nadaljevanju ZUTD) v 2011 na tem področju prinesel novost, s katero določa, da poslovodne osebe v enoosebni družbi niso zavarovane za primer brezposelnosti. Ta sprememba pa je med poslovodne osebe v mikro in mala podjetja prinesla negotovost, nelagodnost ter veliko vprašanj glede pravic iz delovnega razmerja. Poslovodna oseba ali menedžer je oseba, ki vodi gospodarske, organizacijske in druge posle, je oseba, ki usklajujejo človeške, materialne in finančne vire s cilji organizacije, ter vodi delo oddelka ali organizacije (Možina, 1994, str 15). Vlagatelji oziroma lastniki podjetja so vložili finančna sredstva v podjetje, zato da jim bodo vložena finančna sredstva prinesla dobiček (Ivanjko in Kocbek, 1996, str 75). Da bi lastniki lahko dosegli svoj interes, delegirajo poslovodni osebi cilje, ki jih mora družba doseči. Problem, ki ga bom obravnavala, vsebuje odnos, ki predstavlja nasprotje interesov v mikro in malih podjetjih in sicer odnos lastnik - poslovodna oseba. V Sloveniji poznamo podjetja z omejeno odgovornostjo, ki jih ustanovi ena oseba in jih imenujemo enoosebne družbe. Le-te so posamezniki ustanovili, ker so želeli opravljati dejavnost ter pri tem ne odgovarjati z vsem svojim premoženjem. V teh podjetjih so lastniki navadno tudi poslovodne osebe. Običajno je, da so poslovodne osebe zaposlene v podjetju, kar pomeni, da imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ter za svoje delo prejemajo plačo. Plača je odvisna od dveh sestavin, in sicer kaj je zaposleni v delovnem procesu in kako opravlja svoje delo. Plače so najpomembnejši vir kupne moči prebivalstva. Če poskušamo določiti vlogo plač v družbi in gospodarskih procesih, lahko ugotovimo, da je trojna, in sicer: stroškovna, motivacijska in socialna (Jurjančič, 1995, str. 8). Poslovodna oseba prejema plačilo po pogodbi o zaposlitvi, kjer je določen bruto znesek. To pomeni, da prejema poslovodna oseba v enem mesecu ali koledarskem letu točno določen znesek, ki ni odvisen 1 V mikro in malih podjetjih naloga poslovodne osebe niso vezane le na vodenje podjetja, temveč pogosto izvaja tudi druge naloge, ki so povsem vsebinskega značaja izvajanje konkretnih del in nalog, ki jih podjetje izvaja na trgu. 1

11 od poslovnega rezultata podjetja, pač pa od individualnega dogovora med podpisnikoma pogodbe. V bistvu glede na prej povedano niso motivirani, da bi stremeli k ciljem, ki jih določijo lastniki. Običajno lastniki poslovodnim osebam dodelijo nagrado za doseganje ali preseganje dogovorjeni ciljev. Tako lastniki dodatno motivirajo poslovodne osebe, da jim dodeljujejo spodbude. Le-te so različne, od deleža na dobičku do deleža v podjetju (delnica). Poslovodne osebe niso motivirane zato, da bi tvegale. Prav posli, kjer je večja prisotnost tveganj, navadno prinašajo višje donose, ali pa podjetje pokopljejo. Tako v tujini lastniki nagrajujejo poslovodstva, če so pripravljena tvegati in s takim poslovanjem povečujejo poslovne rezultate nad zastavljenimi cilji, z instrumentom opcijske delnice (Ferrarini, 2004, str. 25). V Evropi je navada, da so prejemki poslovodnih oseb javni podatki, skupaj z ostalimi podatki gradijo imidž podjetju (Jurančič, 1995 str. 57). V Sloveniji se zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov ti podatki ne objavljajo. Pri položaju lastnika - poslovodne osebe tako pride do nasprotja interesov, saj lastnikov interes predstavlja povečanje poslovnih rezultatov za pridobivanje čim večjih dobičkov, in interes poslovodne osebe prejemati čim večji neto dohodek. V večini primerov se interes obeh funkcij v podjetju spremeni v en skupen interes, in to je pridobiti čim višji dohodek s plačilom čim manjših davkov in obenem imeti čim boljše in čim cenejše socialno in zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji je mogoče ustanoviti večje število družb ali biti udeležen v kapitalu pri različnih družbah. Prav tako je mogoče, da ena družba ustanovi drugo družbo ali več družb. S tem se poveča število družb, ki obvladujejo druga drugo, se razprši kapital in se omogoča lastnikom deležev različne mahinacije, ki jim iz različnih virov prinašajo dobičke. Vsaka družba pa mora imeti poslovodno osebo, ki je pooblaščena s strani lastnika. Poslovodne osebe so po ZGD vpisane v sodni register in predstavljajo in zastopajo interese podjetja. Ker pa poslovodne osebe nosijo odgovornost za delo, ki ga opravljajo, želijo biti za to delo ustrezno nagrajene plačane. Zakonodaja ne predvideva, da mora biti poslovodna oseba v podjetju zaposlena, da opravlja poslovodno funkcijo. V večini aktivnih družb je to običajen pojav. Družbe, ki so ustanovljene»za vsak slučaj«, pa nimajo poslovodne osebe, ki je zaposlena v tem podjetju, ampak kje drugje, in v tem podjetju zaradi že prej omenjenega zakona opravlja le funkcijo poslovodje in z družbo sklene pogodbo o poslovodenju, iz katere izhaja poslovodna nagrada. Z novimi prepisi se plačilo prispevkov, ki sicer izhajajo iz plače poslovodne osebe, prenesejo iz obveznosti in stroškov podjetja na poslovodno osebo. Poslovodja je do sedaj prejemal 2

12 plačo. Od plače in na plačo je podjetje obračunalo prispevke in jih je podjetje plačalo v breme svojih prihodkov. Ob obračunu je podjetje obračunalo še dohodnino, ki je prav tako kot prispevki obremenila podjetje. Strošek davkov in prispevkov imenujemo davčna obremenitev. Pri nakazilih prispevkov in dohodnine na ustrezne račune je podjetje bilo obremenjeno z bančno provizijo. Strošek podjetju pa predstavlja tudi delo obračuna plače in oddaja podatkov za državne inštitucije, ki zbirajo in obdelujejo podatke o izplačilih (Agencija za javne prihodke v Republiki Sloveniji, Davčna uprava Republike Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Stroški bančnih provizij in obdelave podatkov predstavljajo podjetjem poslovno obremenitev. 1.2 Opredelitev namena, cilja in hipoteze Namen naloge Namen naloge je ugotoviti razliko med prejemki poslovodnih oseb, do in po , in obremenitvami družb, ki jih vodijo. Namen naloge je na osnovi preračuna ugotoviti, katera vrsta izplačila ima slabši vpliv na bilanco tako z vidika lastnika kot z vidika poslovodje, ter podati priporočila lastnikom poslovodjem. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je konec leta 2011 vsem družbam, v katerih so poslovodne osebe hkrati tudi lastniki družbe, poslal obvestilo, s katerim jih obvešča, da morajo do spremeniti podlago socialnih zavarovanj, sicer bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije to storil po uradni dolžnosti. Z zahtevano spremembo pa se spremeni status poslovodne osebe, in sicer ta namesto zaposlene osebe postane samozaposlena oseba. V nadaljevanju bom s statističnimi metodami presodila postavljene hipoteze, ki izkazujejo odziv podjetij in poslovodnih oseb v Sloveniji na spremembo ZUTD Predvideni cilji magistrske naloge Cilji magistrske naloge so: predstaviti zakonodajo, ki opredeljuje odnos med lastniki podjetja in poslovodnimi osebami; predstaviti zakonodajo, ki opredeljuje izplačila poslovodnim osebam; izvesti obračun plač v treh zneskih, pri čemer se zajame v obračun najnižji, srednji in najvišji možni znesek plače; izvesti obračun poslovodne nagrade v enakih zneskih, kot je bila prej obračunana plača; 3

13 na osnovi prejšnjih dveh obračunov podatke vnesti v poljubne bilančne podatke družbe in izvesti primerjavo odnosa stroška poslovne osebe na poslovni rezultat družbe; na osnovi obračuna ugotoviti, če je, in koliko je, poslovodna oseba zaradi spremembe bolj obdavčena; z raziskavo želim dokazati, da so mikro in mala podjetja zaradi spremembe podlage zavarovanja bolj davčno in poslovno obremenjena; z raziskavo želim dokazati, da so poslovodne osebe v mikro in malih podjetjih zaradi spremembe podlage zavarovanja bolj davčno obremenjene; z raziskavo želim ugotoviti, ali so poslovodne osebe in hkrati lastniki enoosebnih družb zaradi spremembe podlage zavarovanja v mesecu novembru in decembru 2011 predlagali spremembo vpisa poslovodne osebe v sodnem registru; z raziskavo želim ugotoviti, v kakšni meri so lastniki enoosebnih družb zaradi spremembe podlage zavarovanja v mesecu novembru in decembru 2011 prenesli poslovni delež na drugo osebo; na osnovi teoretičnega in empiričnega dela podati ugotovitve in priporočila Temeljne hipoteze Hipoteza 1: Mikro in mala podjetja, kjer so poslovodne osebe zaposlene, so zaradi spremembe podlage zavarovanja poslovodni osebi bolj davčno in poslovno obremenjene. S to hipotezo bom dokazala, da je sprememba podlage zavarovanja poslovodne osebe za podjetja, pri katerih so poslovodne osebe zaposlene, bolj vplivala na davčno in poslovno obremenitev podjetja kot tam, kjer ni bilo nikakršnih sprememb. Za namene te hipoteze bom podala tudi obrazložitev, kako in zakaj je prišlo do spremembe. Uporabila bom anketni vprašalnik, kjer bom anketirane vprašala: kdo so lastniki podjetja, če so fizične osebe ali so poslovodje, če so seznanjeni s spremembami, ki jih je prinesla nova obravnava zavarovalne podlage poslovodnih oseb, ali menijo, da bo njihovo podjetje zaradi te spremembe bolj, manj ali enako obremenjeno. Hipoteza 2: Poslovodne osebe, ki so zaposlene v mikro in malih podjetjih, so zaradi spremembe podlage zavarovanja bolj poslovno in davčno obremenjene. 4

14 Sprememba zavarovalne podlage vpliva tudi na poslovodne osebe same. Po novi obravnavi morajo poslovodne osebe same plačevati prispevke. Četudi je bruto znesek ostal enak kot pred spremembo zakona ZUTD, sedaj dobijo manjše plačilo za delo. Do sedaj so podjetja plačevala prispevke iz osebnega dohodka in na osebni dohodek. Sedaj jim plačajo bruto znesek in ob izplačilu obračunajo dohodnino. Poslovodni osebi nakažejo bruto znesek, zmanjšan za dohodnino, ki jo še vedno plača podjetje za poslovodno osebo. Poslovodna oseba sedaj plačuje prispevke iz osebnega dohodka in na osebni dohodek sama. Prispevke mora plačevati mesečno, četudi ni dobila izplačanega nikakršnega dohodka. Ker je oseba zaposlena v podjetju in nima drugega vira dohodka, se lahko odloči, da zanjo še vedno plačujejo prispevke iz podjetja. V kolikor se poslovodna oseba dogovori s podjetjem, da zanjo plačajo prispevke iz poslovnega računa podjetja, podjetje te prispevke ne sme vštevati kot odhodek podjetja, ampak se izplačilo šteje kot izplačilo poslovodne nagrade. Ob izplačilu mora podjetje»obrutiti«zneske prispevkov in obračunati dohodnino ter poročati o izplačilu. Uporabila bom anketni vprašalnik, kjer bom poslovodne osebe vprašala: Ali menijo, da so po novi obravnavi bolj, manj ali enako davčno in poslovno obremenjeni? Ali bi podrobnejše informacije o obremenitvi poslovodne osebe vplivale na njihovo odločitev? Odgovori: da, če bil bila bolj obremenjena, da, če bi bila manj obremenjena, ne, ne glede na obremenitev. Hipoteza 3: Lastniki - poslovodne osebe so zaradi spremembe podlage zavarovanja v mesecu novembru in decembru 2011 predlagali spremembo vpisa poslovodne osebe v sodnem registru. Ko so lastniki - poslovodne osebe zaznale, da jim nova obravnava poslovodnih oseb ne ustreza, so se odločili, da bodo uvedli spremembe v sodnem registru, ki bo omogočala enako davčno in poslovno obremenitev kot do sedaj. Tako jih bom v anketnem vprašalniku vprašala: 5

15 ali so zaradi spremembe zavarovanja poslovodnih oseb uvedli kakšne spremembe. Odgovorov je več, in sicer da, verjetno da, ne vem, verjetno ne in ne. V kolikor bo odgovor da in verjetno da, se bo nadaljeval anketni vprašalnik v naslednje vprašanje: Ali bi podrobnejše informacije o obremenitvi poslovodne osebe vplivale na njihovo odločitev? Odgovori: da, če bi bila bolj obremenjena, da, če bi bila manj obremenjena, ne, ne glede na obremenitev. Za tako vprašanje sem se odločila, ker menim, da se večina lastnikov - poslovodnih oseb ni predhodno pozanimala, kaj jim sprememba dejansko prinaša. Hipoteza 4: Lastniki - poslovodne osebe so zaradi spremembe podlage zavarovanja v mesecu novembru in decembru 2011 prenesli poslovni delež na drugo osebo. Lastniki poslovodne osebe so zaznali, da je sprememba zavarovalne podlage prinesla večjo obdavčitev, in so poskušali najti način, da bi ohranili prejšnje stanje. Tako sem v nadaljevanju ankete postavila vprašanje: Kakšno spremembo so uvedli ali bodo uvedli? Odgovori so: na mesto poslovodne osebe smo postavili novo osebo, kapitalske deleže smo prodali/podarili drugi osebi, drugo. Po prejetih vprašalnikih bom lahko ugotovila, koliko podjetij se je odločilo prodati ali razdeliti kapitalske deleže za ohranitev obstoječega stanja. Nekatera podjetja oziroma lastniki podjetij, ki so prizadeti zaradi spremembe, niso predlagali nikakršnih sprememb. Tukaj sem končala raziskavo. Morda bi lahko v nadaljevanju raziskavo še razširila v smer ugotavljanja vzroka za neaktivnost, a menim, da je takih podjetij malo, kar bo razvidno iz raziskave. 6

16 1.2.4 Opis zamisli empiričnega raziskovanja Za empirično kvantitativno analizo sem izbrala anketo, ki jo bom poslala po spletu na naslove, ki jih podjetja uradno objavljajo na http// Populacija, ki jo bom nagovarjala z anketnim vprašalnikom, so podjetja v Sloveniji, kjer je podjetij, ki imajo status družbe z omejeno odgovornostjo in spadajo po 55. členu ZGD po velikosti v mikro in mala podjetja. Vzorec za statistično raziskovanje bo obsegal podjetij, ki jih bom določila z metodo»rendome number«s pomočjo programa Metlab. Vzorec bom določila tako, da bom populacijo, ki predstavlja bazo, razvrstila po matičnih številkah naraščajoče ter nato določila podjetja, ki jih bom nagovarjala z anketo. Zaradi varovanja zasebnosti se sme naenkrat poslati sporočilo na elektronskih naslovov. Tako bomo pošiljanje sporočil razmejili na več regij in pošiljali sporočila v več dneh. V anketnem vprašalniku bom anketirane vprašala o velikosti podjetja, o lastnikih in poslovodnih osebah. Nato jih bom vprašala, ali so seznanjeni s spremembami tako s stališča lastnikov kot s stališča poslovodne osebe. Če so podjetja ugotovila, da jim sprememba predstavlja večjo obdavčitev, so se odločila za spremembo, ki so jo zavedli v sodnem registru. Nekateri kljub večji obdavčitvi niso storili ničesar. Zanimalo me je, koliko je podjetij, kjer so lastniki poslovodne osebe. S podatki, ki jih bom pridobila, bom s pomočjo programa SPSS izvedla statistično obdelavo ter na osnovi statističnih metod potrdila ali ovrgla hipoteze (H1, H2, H3, H4). 1.3 Opredelitev metode dela Pred izdelavo magistrskega dela bom pregledala, ali obstaja kakšna raziskava, ki obravnava problematiko plačila poslovodne osebe z vidika plačila za delo poslovodij. V našem primeru gre za izplačilo rednega dela in ne za stimulacijo poslovodij. Za namen naloge bom pregledala dela, ki so prijavljena na COBISS, in pri tujih ponudnikih baz, ki so EBSCO. JSTOR za e-revije, SAGE JOURNALS ONLINE in EMERALD JOURNALS. V primeru, da bom našla raziskavo, ki se vsebinsko navezuje na mojo, bom že potrjene hipoteze ponovno testirala in raziskavo nadgradila, sicer pa bo moja raziskava ostala takšna, kot je zastavljena. Magistrsko delo je aplikativne narave. Za izdelavo bom uporabila analizno metodo za opredelitev in primerjavo uporabnosti posameznih institutov, opisno oziroma deskriptivno metodo za študij magistrskih stališč, davčno prakso in zakonodajo. Z izkustveno metodo bom izvedla vertikalno kakor tudi horizontalno analizo raziskovalnega problema. Pri analitičnem pristopu sem raziskala pravno podlago za proučitev in določitev problema ter nato ugotovila 7

17 medsebojno odvisnost opazovanega raziskovalnega problema z več vidikov ter nato izvedla analizo in na osnovi pridobljenih raziskovalnih rezultatov podala ugotovitve in priporočila. Za potrditev postavljenih hipotez bom izvedla kvantitativno analizo. Izdelala bom anketni vprašalnik in hipoteze testirala s pomočjo SPSS programa ter podala ugotovitve, ki bodo podlaga za potrditev mojih hipotez. Anketne vprašalnike bom pošiljala po spletu. Pri tem si bom pomagala z brezplačnim programskim orodjem 1KA. Anketirala bom družbe in poslovodne osebe v družbah, ki imajo statusno obliko družb z omejeno odgovornostjo in so po velikosti deklarirane kot mikro ali malo podjetje. Bazo družb bom poiskala s pomočjo spletne strani katerih naročnik je moje podjetje. Ker je število celotne populacije podjetij, bom s pomočjo programa Metlab poiskala naključnih števil, ki bodo določala izbor anketiranih podjetij. Anketni vprašalnik obsega 15 vprašanj in je časovno opredeljen na 5 minut. Za hipotezo 1 in 2 bom izvedla kvalitativno in kvantitativno analizo. Hipoteze bom testirala s frekvenčno in deskriptivno statistično metodo. Za hipotezo 3 in 4 bom izvedla kvantitativno analizo in ju preverila s statistično metodo Pearsonovim koeficientom korelacije. 1.4 Sestava poglavij Prvo poglavje zajema uvod, kjer bom pojasnila, zakaj sem se odločila za to temo magistrske naloge. Opredelila bom problem in predstavila osnove raziskave. V drugem poglavju bom za osnovno opredelitev problema podala vse pravne podlage. Določila bom zakonsko podlago raziskovalnega problema, kje so stičišča v različnih zakonih, ki so osnova za obravnavo raziskovalne naloge. Te podlage so osnova za vse, kar se bo raziskovalo v nadaljnjih poglavjih, in so nujno potrebne za določitev in opredelitev raziskovanega problema. V tretjem poglavju bom na osnovi zakonskih podlag izvedla obračun plač poslovodne osebe, ki ima sklenjeno delovno razmerje z delodajalcem. Ustanovitelji družbe so delodajalci poslovodni osebi. Le-ta mora slediti ciljem, ki jih ustanovitelji družbe določijo za družbo. Glede na novo obravnavo pa bom izvedla tudi obračun poslovodne nagrade. Ta obračun se izvaja, kadar poslovodna oseba ni v delovnem razmerju pri delodajalcu, ampak samo opravlja poslovodno funkcijo. Na osnovi predstavljenih obračunov bom podala sklepne ugotovitve. V četrtem poglavju bom raziskala vpliv spremembe zakona na odhodke družbe. Izvedla bom obračun izplačila poslovodni osebi glede na zakonodajo, ki je v veljavi do , in obračun izplačila poslovodne nagrade po Po izvedbi obračuna bom dobljene 8

18 rezultate izkazala v izkazu poslovnega izida poljubnega podjetja, da bom ugotovila vpliv spremembe na poslovni rezultat podjetja. Pri obravnavi bom upoštevala različna podjetja glede na kapitalske vložke, ker omenjena sprememba ZUTD različno vpliva na izplačila poslovodnih oseb. V petem poglavju bom analizirala vpliv spremembe ZUTD na neto dohodek poslovodne osebe ter vpliv na obveznosti in pravice poslovodne osebe iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja. V šestem poglavju bom s pomočjo ankete dokazala, da so lastniki poslovodje osebe podjetij v večji meri uvedli spremembe v statusnih osnovah, da so obdržali enake davčne obravnave kot do uvedbe sprememb ZUTD. Obstoječe stanje so enoosebne družbe lahko ohranile le, če so lastniki poslovodne osebe, predale poslovodno funkcijo drugi osebi. Če pa so poslovodne osebe v enoosebnih družbah zaznale, da je njihov položaj z novim zakonom bistveno slabši, in pri tem niso želele predati poslovodne funkcije, so v podjetja privabile nove vlagatelje ali pa so del svojih vložkov podarile v zameno za to, da so v obstoječem podjetju še vedno zaposleni in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V anketnem vprašalniku bom poslovodne osebe vprašala o tem, ali so uvedli kakšne spremembe, in katere, ter ali bi, če bi ugotovili, da jim te spremembe ne ustrezajo, reagirali drugače. V sedmem poglavju bom podala sklepne ugotovitve, ki bodo izhajale iz rezultatov raziskave, ter priporočila za morebitno nadaljnje raziskovanje. 9

19 2 TEORETIČNA PODLAGA IN IZHODIŠČA OBDAVČITVE POSLOVODNE NAGRADE IN OSEBNEGA DOHODKA POSLOVODJE 2.1 Zakonska podlaga določitev dohodka poslovodne osebe Ker govorimo o poslovodni osebi, osebi, ki vodi podjetje, sem besedo preverila v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). V slovarju je to nova beseda, ki opredeljuje vodjo poslovnega subjekta. Včasih smo jih imenovali»direktor«. Direktor je zastopnik, imenovan s strani višjega vodilnega telesa. Direktor je lahko tudi ravnatelj. V SSKJ je poslovodja tisti, ki vodi trgovino ali trgovsko podjetje. Zastopniki pa so osebe, ki zastopajo po imenovanju pravni subjekt ali drugo skupino oseb. V našem sistemu je Zakon o gospodarskih družbah te pojme določil in sicer tako, da so direktorji postali poslovodje v družbah z omejeno odgovornostjo, v delniški družbi pa je izvršni poslovodja ali direktor tisti, ki je odgovoren za tekoče posle. Za siceršnje poslovanje pa je zadolžena uprava ali nadzorni svet. V družbi z neomejeno odgovornostjo so za poslovanje družbe odgovorni družbeniki, enako tudi v komanditni družbi ali tihi družbi. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) v 32. členu opredeljuje, da so zastopniki družbe ali direktorji imenovani z akti o ustanovitvi. Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. V 515. členu ZGD pa za družbo z omejeno odgovornostjo podaja določilo, da ima družba enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V družbeni pogodbi je lahko določeno, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let. Ista oseba je lahko za poslovodjo ponovno imenovana. Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. V družbeni pogodbi se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo. Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja. Če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet. Družba ima lahko tudi več poslovodij. Družbena pogodba določa, ali delujejo skupno ali kot posamični poslovodje. Kljub določilu v ZGD-ju, da se pri opravljanju poslovodne funkcije uporabljajo pravila za obligacijska razmerja, se s poslovodno osebo sklepajo tudi pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovni razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je v 72. členu posebej obravnava pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, ki določa, da če poslovodna oseba ali prokurist sklepa 10

20 pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi ne glede na drugi odstavek 7. člena ZDR drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s: pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo, prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V znanstveni monografiji Pravni položaj managerjev je Darja Senčur Peček obravnavala pogodbeni položaj direktorja v Republiki Sloveniji. Avtorica ugotavlja, da so poslovodne osebe tako v statusno pravnem odnosu kakor tudi v pogodbenem odnosu do družbe. S pogodbo direktor prevzame obveznosti delovanja v korist gospodarske družbe in pridobi pravico odplačila, povračila stroškov in ostalih ugodnosti. Poslovodna oseba lahko z družbo sklene pogodbo civilnega prava ali pogodbo o zaposlitvi. Pogodba civilnega prava je pogodba o delu, delovršna pogodba ali poslovodna nagrada. Pogodba se sklepa med fizično osebo in delodajalcem. Gre za medsebojno enakovreden odnos. Pogodba o zaposlitvi je pogodba, ki se sklepa med delavcem in delodajalcem. V odnosu je delavec v odvisnem, podrejenem odnosu nasproti delodajalcu. Statusno pravni (korporacijski) in pogodbeni položaj direktorja sta pravno ločena, ker je v korporacijskem razmerju s podjetjem po imenovanju na položaj poslovodne osebe in v pogodbenem položaju s podpisom pogodbe o zaposlitvi. Podpis pogodbe o zaposlitvi ni nujen pogoj za opravljanje funkcije, ampak omogoča direktorju varstvo osebnega položaja direktorja. Brez imenovanja pa poslovodja nima pravne podlage za opravljanje funkcije. Poslovodja s pogodbo sprejme vse obveznosti, ki so povezane s funkcijo, ki jo opravlja. Pogodba mora vsebovati vsa določila po ZGD, ki napotujejo direktorja k ustreznim ravnanjem, ki so povezana z opravljanjem funkcije poslovodja. S pogodbo se direktor zaveže, da bo opravljal posle družbe, ki sodijo v funkcijo direktorja, družba pa se zaveže direktorju za to plačati (Senčur Peček, 2008, str. 41). Pogodba, ki se sklepa za poslovodno funkcijo, je pogodba med družbo in fizično osebo. Tako se pogodba imenuje pogodba o poslovodenju. Z imenom pogodbe ni natančno določena vsebina. Pogodba o poslovodenju ima lahko vsebino pogodbe o zaposlitvi ali pa civilno pravno vsebino. Direktor opravlja za podjetje storitve, medtem ko člani nadzornega sveta ali člani uprave opravljajo svetovalne storitve. Prav zato se pogodba direktorja razlikuje od pogodb drugih oseb, ki opravljajo funkcijo vodenja podjetja. 11

21 Ali gre za pogodbo o zaposlitvi ali za civilno pravno pogodbo, je odvisno, ali je direktor pri delu v odvisnem položaju glede na lastnike ali v neodvisnem položaju. V Republiki Sloveniji je veljalo za direktorje, da so na funkciji direktorja v odvisnem odnosu. Taka praksa se je nadaljevala iz časov samoupravljanja, kjer so bili tako člani nadzornih svetov kakor tudi direktorji imenovani iz vrst zaposlenih v podjetju. S samostojnostjo Republike Slovenije se ta praksa spreminja in se za direktorje in člane nadzornih svetov, kakor tudi članov uprav, imenujejo osebe, ki niso nujno tudi zaposleni v družbi. Z uvedbo novih določil v ZGD in ZDR v 72. členu se omogoča direktorjem, da ohranijo status zaposlene osebe, in se hkrati določi vse posebnosti, ki jih predvideva poslovodna funkcija. Poslovodne osebe so se do nedavnega leta 2010 glede dohodkov štele med delavce s posebnimi pooblastili. V tem letu je prišlo do razhajanj in so za poslovodne osebe pooblastila veljavna glede na to, v kakšni organizaciji opravljajo poslovodno funkcijo. Za nekatere direktorje so se spremenila pravila plačevanja za delo. Direktorje se sedaj deli na direktorje: v osebnih družbah, v kapitalskih družbah, v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih. Direktorji v kapitalskih družbah se ponovno delijo na: direktorje v enoosebni družbi in direktorje v večosebnih družbah ter generalne direktorje v delniških družbah. Kakor v naši zakonodaji so tudi v tuji posebej opredeljeni delo in pooblastila direktorja. V Nemčiji zastopniki (direktorji) sklepajo z lastniki storitvene pogodbe, ker je delo direktorja izvzeto iz delovne zakonodaje. Za svoje delo prejemajo provizijo, ki je Zakon o delovnih razmerjih ne zajema. Delovna zakonodaja se glede bistvenih sestavin pogodbe o delovnih razmerjih ne more posebej opredeliti za zastopnike. Glede na obveznosti, pooblastila in odpovedi se delo direktorja ne more določati v delovni zakonodaji. Delo direktorja ni niti malo podobno delu zaposlenih. Pogodba o storitvi ureja odnose med generalnim direktorjem in podjetjem, direktor je voden s strani delničarjev, če v ustanovitvenem sklepu ni določeno drugače. V praksi je storitvena pogodba sklenjena tudi med direktorjem in tretjo stranjo, kot na primer drugo podjetje, ki deluje v skupini. Čeprav po zakonu ni posebej določeno, so lastniki podjetja oziroma delničarji odgovorni za imenovanje oziroma odpoved direktorja. Prav tako lastniki odločajo o 12

22 vsebini pogodbe. Tako o začetku in prenehanju delovnega razmerja direktorja. Direktor lahko glasuje na skupščini o svoji storitveni pogodbi, če je obenem tudi lastnik oziroma delničar. Oblika storitvene pogodbe ni določena. Vendar pogodba vsebuje določila, ki so v večini podobna določilom delovne pogodbe. V pogodbi se dogovori plačilo za storitve. Če plačilo ni možno, se za delo direktorju lahko določi tudi brezplačno delo. Tudi sicer se direktorju ne sme določiti neprimerno visokega plačila. Direktorja se za dobro delo sme nagraditi. Nagrade so lahko tudi udeležba pri dobičku ali pa delnice podjetja, ki ga vodi. Edina obveznost, ki jo ima podjetje do direktorja, je, da mu plačuje pokojninsko zavarovanje in druge bonitete iz zaposlovanja. Storitvena pogodba se sklepa za obdobje od tri do pet let. Lastniki lahko direktorju večkrat podaljšajo pogodbo. Pri tem ni nujno, da je višina plačila v naslednji pogodbi enaka, lahko je tudi nižja. (str , Corporate Law in Germany, 2nd edition, 2010, Wirth, G., Arnold, M., Morshäuser, R., Greene, M., Verlag C. H. Beck München) Tudi v Principles of corporate finance (str. 7 12, Brealey, Richard A., Myers, Stewart C.: Principles of corporate finance, McGraw Education, cop. Boston (Mass.) Etc. 2000) ameriški avtorji obravnavajo delo direktorjev. Direktorje imenujejo lastniki in delničarji. Delničarjev je veliko in vodenje podjetja zahteva polni delovni čas. Želje delničarjev so, da bi prejeli čim več dobička in da bi bila vrednost podjetja čim višja, želje direktorjev pa so, da bi s čim manj truda opravili delo in bili zanj čim bolje plačani. V Združenih državah Amerike je sistem plačevanja prispevkov izključno osebna odločitev. Direktorji od lastnikov poleg plačila za svoje delo pričakujejo tudi dodatne stimulacije kot na primer dodatno zavarovanje in druge prestižne storitve. Kadar za direktorja postavijo nekoga, ki je tudi delničar, se v tej osebi združijo interesi, kar je za delničarje veliko bolje, kot če je direktor tretja oseba. V veliki podjetjih se odgovornost prenaša po vrstah delovnega mesta. Velika podjetja poznajo poleg generalnega direktorja tudi področne direktorje, ki so odgovorni za svoja področja. V manjših podjetjih se v osebi direktorja združujejo moči manipulacij. Direktorji lahko predstavijo delničarjem boljšo sliko podjetja, kot v resnici je. Tako so se so sesule nekatere multinacionalke kot na primer Elron Electronic Industries Ltd. V izogib podobnim težavam so nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z računovodstvom in revizijo po svetu (npr. Ernst & Young), uvedla pravila, ki veljajo v vseh sistemih in omogočajo revizijo, ki je primerljiva povsod po svetu, ne glede na državo in zakonodajo v teh državah. (str , Adam Jolly: Managing Business risk, Sterling, Kogan Page, cop., London, 2003) 13

23 2.2 Obdavčitev osebnega dohodka poslovodne osebe Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo se sklepa v skladu s določili iz ZGD in ZDR 72 člen. Pri sklepanju te pogodbe se upoštevajo posebnosti, in sicer: Za delovno mesto ni treba objaviti potrebe po delavcih, kar je sicer pri pogodbi o zaposlitvi obvezno. Pogodba se sklepa izključno za določen čas, in sicer minimalno dve in največ pet let z možnostjo podaljšanja. Za poslovodno osebo ne velja določilo 157. člena ZDR, kjer je določeno, da se mora delovni čas razporediti in da je treba upoštevati siceršnja zakonska določila o maksimalnem delovnem času. Poslovodna oseba si sama odreja čas, v katerem bo delala, in vendar zanjo tudi velja, da morata biti zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Pri plačilu za delo je pri poslovodni osebi treba upoštevati dejstvo, da ima poslovodna oseba možnost vplivanja na poslovni rezultat podjetja. Iz tega razloga je primerno, da se poslovodni osebi v pogodbi določi nagrada v obliki udeležbe v dobičku. Glede ostalih pravic iz delovnega razmerja pripadajo poslovodni osebi tako regres kakor tudi dopust in povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo. Disciplinska odgovornost se s poslovodno osebo sklene posebej v skladu z 72. členom ZDR. Ta možnost mora obstajati, ker je poslovodna oseba odgovorna za poslovanje družbe. Disciplinska komisija je sestavljena iz članov nadzornega sveta ali uprave. Najhujši ukrep, ki izhaja iz ZGD, je odpoklic. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi se pri poslovodni osebi določa v skladu z mandatom. Ko se mandat zaključi, se zaključi delovno razmerje in ga ni mogoče podaljševati. Lahko pa se sklene nova pogodba. Nastane pa težava, kadar gre za odpoved s strani delodajalca pred zaključkom mandata. Pri odpovedi pogodbe delavcem iz poslovnih razlogov (80. člen ZDR) se pri poslovodni osebi odpoved ne more primeriti, ker delo poslovodje ne more biti nepotrebno, lahko je samo neprimerna oseba, ki opravlja to funkcijo, razen kadar gre za prenehanje obstoja delodajalca. V splošnem imajo delavci v takih primerih pravico do odpravnine že iz zakona samega, pri poslovodji pa je treba to posebej dogovoriti v pogodbi o poslovodenju. Pri obravnavi dohodkov iz delovnega razmerja je treba ločiti delovnopravni in davčni vidik. 14

24 Davčni vidik: Zakon o dohodnini ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 UPB7) v prvem odstavku 37. člena določa, da dohodek iz delovnega razmerja vključuje: 1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije, 2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč, 3. povračilo stroškov v zvezi z delom, 4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana, 5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki, 6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, 7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost, 8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja. V 109. členu ZDoh-2 je določena osnova, od katere se v republiki Sloveniji obračuna dohodnina. Dohodnina se obračuna po lestvici, ki je določena s 122. členom ZDoh-52 Lestvica se vsako leto nekoliko spremeni. Za spremembo lestvice je odgovoren minister za finance. Pri obračunu se upoštevajo tudi olajšave, in sicer splošna olajšava, olajšava za vzdrževanje družinskih članov in druge olajšave. Olajšave znižujejo osnovo za obdavčitev in so bistvenega pomena za delojemalce, predvsem za njihov socialni status. Z olajšavami država podpira družine in jih spodbuja k sodelovanju v delovnem procesu. Na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije pa najdemo pojasnilo glede dohodkov, ki sodijo v davčno osnovo: Navedeni dohodki iz delovnega razmerja so kot dohodki iz delovnega razmerja določeni z delovnopravno zakonodajo. Delovno razmerje je v Zakonu o delovnih razmerjih ZDR (Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami) opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. 15

25 ZDR v 126. členu določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače in morebitnih drugih vrst plačil. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov ter tudi plačila za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Objavljeno na spletni strani DURS-a, prebrano : ( asnila/prispevki_za_socialno_varnost_od_dohodkov_iz_delovnega_razmerja_splosno_pojasn ilo/) Delovnopravni vidik: Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje skladno z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določa Zakon o prispevkih za socialno varnost ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, s spremembami). Prijava delavca je obvezna za obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za morebitno brezposelnost, kar nalaga delodajalcu 9. člen ZDR. Prijavo se izvede pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje z obrazcem»prijava«m1, kjer se navede delodajalca, delavca, delovno mesto, čas opravljanja dela in čas sklenjene pogodbe. Pri tem se navede tudi zavarovalna podlaga, ki izhaja iz Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ), in kjer določa, da mora biti poleg ostalih podatkov prikazano tudi, za katero zavarovalno podlago je zavarovana oseba zavarovana. Določeno je, da so delavci, ki so zaposleni, prijavljeni v zavarovanje 01, poslovodne osebe v enoosebnih družbah pa z zavarovalno podlago 040. Delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije, so vključeni v obvezno socialno zavarovanje na podlagi naslednjih zakonov: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 UPB4), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 UPB3 s spremembami), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ZSDP (Uradni list RS, št. 110/06 UPB2 s spremembami), Zakon o urejanju trga dela ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10). 16