ODPRTI VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD BANKE KOPER d.d. LETNO POROČILO 2016

Transcription

1 ODPRTI VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD BANKE KOPER d.d. LETNO POROČILO 2016 Koper, 15. junij

2 POSLOVNI DEL PREDSTAVITEV ODPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA BANKE KOPER D.D. (OVPS) Splošne informacije o OVPS Splošne informacije o pokojninskem načrtu, ki ga izvaja OVPS Pomembnejši podatki in informacije o upravljavcu OVPS Nadzorni svet Uprava Podatki o delničarjih in lastnikih kvalificiranih deležev Kapitalska ustreznost in upravljanje s kapitalom upravljavca OVPS Izpolnjevanje regulatorne kapitalske zahteve upravljavca OVPS Pomembnejši podatki o poslovanju Banke v letu Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja upravljavca OVPS Podatki o pogodbenih partnerjih upravljavca, ki se nanašajo na poslovanje pokojninskega sklada OVPS POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU OVPS Pomembnejši podatki o OVPS Poslovno poročilo upravljavca Poročilo upravljavca Opis ekonomskega okolja v letu Dogodki po datumu bilance stanja OVPS Izjava o upravljanju OVPS Odbor pokojninskega sklada OVPS RAČUNOVODSKI DEL RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA POSLOVNO LETO Izkaz finančnega položaja na dan Izkaz poslovnega izida za leto Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto Izkaz gibanja vrednosti enot premoženja za leto Izkaz gibanja števila enot premoženja za leto Izkaz denarnih tokov za leto 2016 sestavljen po posredni metodi Potrditev računovodskih izkazov Izjava o odgovornosti upravljavca PRILOGA S POJASNILI K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Izjava o skladnosti Podlage za izdelavo računovodskih izkazov Pomembne računovodske ocene Pomembne upravljavske presoje Funkcijska in predstavitvena valuta Preračun tujih valut Pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj finančnih instrumentov Denar in denarni ustrezniki Finančne naložbe Terjatve Poslovne obveznosti Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Finančni prihodki Odhodki v zvezi z upravljanjem in poslovanjem vzajemnega pokojninskega sklada Finančni odhodki Novo sprejeti standardi in pojasnila Naložbena politika Upravljanje s sredstvi sklada Upravljanje s tveganji Pojasnila in razkritja stroškov poslovanja vzajemnega pokojninskega sklada POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Pojasnila k izkazu finančnega položaja Denar in denarni ustrezniki Finančne naložbe

3 Terjatve Obveznosti Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Pojasnila k izkazu poslovnega izida Finančni prihodki Drugi prihodki Odhodki v zvezi z upravljanjem in poslovanjem vzajemnega pokojninskega sklada Finančni odhodki Upravljanje s tveganji pri finančnih instrumentih Izkaz premoženja Pregled izpostavljenosti vzajemnega pokojninskega sklada po vrsti dovoljenih naložb na dan Izpostavljenost do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada in z njim povezanih oseb Izpostavljenost do skrbnika vzajemnega pokojninskega sklada in z njim povezanih oseb Izpostavljenost do delodajalca, ki financira načrt kolektivnega dodatnega zavarovanja in z njim povezanih oseb Pregled izdajateljev, do katerih je vzajemni pokojninski sklad izpostavljen z več kot 5% vrednosti sredstev REVIZORJEVO POROČILO O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

4 POSLOVNI DEL 1. PREDSTAVITEV ODPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA BANKE KOPER D.D. (OVPS) 1.1. Splošne informacije o OVPS Ustanovitelj OVPS: Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper; Upravljavec (premoženja) OVPS: Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, je bila v letu 2016 edini upravljavec premoženja OVPS. Dovoljenje za oblikovanje OVPS: Agencija za trg vrednostnih papirjev je izdala dovoljenje za oblikovanje OVPS z odločbo št. 41/4/9/01-D. Banka za Sklad opravlja naslednje posle: - zbira premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in vodi osebne račune zavarovancev oz. članov Sklada, - upravlja s premoženjem Sklada, - unovčuje oz. izplačuje odkupne vrednosti enot premoženja zavarovancev, - nastopa v pravnem prometu in opravlja vse administrativne posle za račun Sklada. Pravila upravljanja OVPS: Agencija za trg vrednostnih papirjev je z odločbo, s katero je dovolila oblikovanje OVPS, odobrila tudi pravila upravljanja. Agencija za trg vrednostnih papirjev je izdala soglasje k spremembi Pravil upravljanja OVPS z odločbo št /2014-8, z dne Splošne informacije o pokojninskem načrtu, ki ga izvaja OVPS Številka in datum izdaje odločbe o odobritvi pokojninskega načrta, ki ga je odobril minister, pristojen za delo: Minister, pristojen za delo, je odobril pokojninski načrt oznake OVPS 01 z odločbo št /00, ki je s spremembo z dne z odločbo št /00-023, s spremembo z dne z odločbo /00-030, s spremembo z dne z odločbo št / in s spremembo z dne z odločbo št /2014-7, namenjen izključno kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Minister, pristojen za delo, je odobril pokojninski načrt oznake OVPS 02 z odločbo št /02-006, ki je s spremembo z dne z odločbo št / in s spremembo z dne z odločbo št /2014-8, namenjen izključno individualnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Oba pokojninska načrta izvaja Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. Informacija o spremembi pokojninskega načrta med poslovnim letom, navedba, ali je spremembo odobril minister, pristojen za delo, in pojasnilo o učinkih sprememb pokojninskega načrta na pravice in obveznosti člana OVPS: 4

5 V letu 2016 ni prišlo do spremembe pokojninskega načrta za individualno in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga izvaja OVPS. Številka in datum vpisa pokojninskega načrta v posebni register pri davčnem organu: a) Posebni davčni urad RS je vpisal pokojninski načrt, ki je namenjen kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju in ga izvaja OVPS, v posebni register pokojninskih načrtov z odločbo št / DŠJ, ki je bila izdana b) Posebni davčni urad RS je vpisal pokojninski načrt, ki je namenjen individualnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju in ga izvaja OVPS, v posebni register pokojninskih načrtov z odločbo št / , ki je bila izdana Pomembnejši podatki in informacije o upravljavcu OVPS Nadzorni svet Nadzorni svet Banke Koper d.d. sestavlja pet članov, od katerih sta dva zunanja strokovnjaka in trije predstavniki bančne skupine Intesa Sanpaolo. V letu 2016 je prišlo do sprememb v sestavi Nadzornega sveta. Skupščina Banke Koper d.d. (v nadaljevanju; Skupščina) je bila na 35. seji seznanjena, da je članom Nadzornega sveta: Vojku Čoku, Robertu Civalleriju, dr. Borutu Bratini, Emanuelu Colliniju in Eleni Breno, dne potekel mandat. Tega dne so bili za člane Nadzornega sveta izvoljeni Vojko Čok, dr. Borut Bratina, Emanuele Collini, Elena Breno in Silvia Rinaldi. Nadzorni svet je izvolil Vojka Čoka za predsednika, dr. Boruta Bratino pa za namestnika predsednika Nadzornega sveta. Ker je Vojko Čok 19. decembra 2016 podal odstopno izjavo s funkcije člana Nadzornega sveta, je Skupščina na 36. seji dne izvolila novega člana Nadzornega sveta: Uroša Čuferja. Nadzorni svet je izvolil Uroša Čuferja za predsednika. Člani nadzornega sveta na dan so: Uroš Čufer Dr. Borut Bratina Elena Breno Emanuele Collini Silvia Rinaldi predsednik namestnik predsednika članica član članica Uprava Uprava Banke Koper d. d šteje sedem članov. V letu 2016 je g. Giancarlu Mirandi potekel mandat v funkciji predsednika Uprave. Nadzorni svet ga je ponovno imenoval za predsednika Uprave za obdobje petih let. Člani uprave na dan so: Giancarlo Miranda, mag. Igor Kragelj Irena Džaković predsednik podpredsednik članica 5

6 Rado Grdina Aleksander Lozej, mag. Maurizio Marson Aleksander Milostnik član član član član Podatki o delničarjih in lastnikih kvalificiranih deležev Delež v kapitalu banke Naziv Intesa Sanpaolo S. P. A. 98,9 % 98,4 % 2. Manjšinski delničarji 1,1 % 1,6 % Kapitalska ustreznost in upravljanje s kapitalom upravljavca OVPS Kapital vključuje navaden lastni kapital upravljavca OVPS ter druge oblike sprejemljivih kapitalskih instrumentov, ki imajo z vidika pokrivanja izgub iz poslovanja podobno vlogo kot navaden kapital. Vloga kapitala je pokrivanje potencialnih izgub upravljavca OVPS in s tem varovanje sredstev bančnih deponentov. Upravljavec OVPS zagotavlja minimalni obseg kapitala, ki je izračunan v skladu z Uredbo EU o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije (Uredba CRR). Uredba CRR predpisuje minimalno kapitalsko zahtevo, ki je izračunana skladno z obvezujočimi pravili določitve tveganju prilagojenih zneskov aktiv Banke. Poleg tega Uredba CRR določa osnovne usmeritve glede samostojnega internega ocenjevanja tveganj in kapitalskih potreb (proces ICAAP) Izpolnjevanje regulatorne kapitalske zahteve upravljavca OVPS Regulatorne kapitalske zahteve se računajo v skladu s CRR regulativo in so določene z razmerjem med lastnimi sredstvi in tvegano aktivo. Kapitalske zahteve se računajo za kreditno, tržno in operativno tveganje. Banke morajo dosegati minimalni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala CET1, ki znaša 4,5% ali več, ter minimalni količnik skupnega kapitala, ki znaša 8%. Upravljavec OVPS v celoti razpolaga z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, ki je na dan znašal 257,17 milijona evrov, medtem ko je količnik CET1 znašal 17,40%. Količnik je na ravni, ki presega tako minimalne kapitalske zahteve, kakor tudi zahteve v okviru II. stebra, to je ocene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP), ki sloni na razširjenem ocenjevanju kapitalskih potreb banke (ICAAP). Minimalno kapitalsko zahtevo oziroma ustrezen obseg razpoložljivega lastniškega kapitala se zagotavlja z rednim četrtletnim poročanjem kapitalske pozicije najvišjim organom upravljanja in načrtovanjem kapitala v letnih in strateških načrtih upravljavca OVPS. Povečanje kapitala skladno z rastjo tveganih bančnih aktivnosti je upravljavec OVPS zagotavljal z razporejanjem deležev dobička v kapitalske rezerve. 6

7 Pomembnejši podatki o poslovanju Banke v letu 2016 (v tisoč evrih) I. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA izv. 16 / izv. 15 izv. 15 / izv Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja pravnih in drugih oseb prebivalstva Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju pravnim in drugim osebam prebivalstvu Celotni kapital Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 7. Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Stroški dela, splošni in administrativni stroški Amortizacija Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (5.358) (2.193) Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (1.814) Število zaposlenih Število delničarjev Število delnic Pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR) 41,73 41,73 41, Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 546,91 538,62 528, III. KAZALCI 7

8 21. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 17,40 17,64 16,27 98, Količnik temeljnega kapitala 17,40 17,64 16,27 98, Količnik skupnega kapitala 17,40 17,64 16,27 98, Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 4,47 5,95 6, Obrestna marža 1,83 1,94 1, Marža finančnega posredništva 3,92 3,35 3, Donos na aktivo po obdavčitvi 0,89 0,52 0, Donos na kapital pred obdavčitvijo 8,02 5,03 2, Donos na kapital po obdavčitvi 7,07 4,20 2, Operativni stroški/povprečna aktiva 1,98 2,02 1, Likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 29,02 26,15 14, Likvidna sredstva/povprečna aktiva 18,60 15,64 8, Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja upravljavca OVPS Skladno z mednarodnimi strategijami skupine Intesa Sanpaolo, ki izhajajo iz poslovnega načrta za leta , je Upravni odbor Skupine sprejel odločitev, da okrepi prisotnost Skupine v Sloveniji. Skupina Intesa Sanpaolo bo tako na podlagi lastnih sposobnosti in najboljših praks, pridobljenih v 15-ih letih svoje prisotnosti v Sloveniji, izvedla celovit proces širitve in rasti poslovanja Banke Koper. Eden od stebrov širitvenega načrta predstavlja preimenovanje Banke Koper v Intesa Sanpaolo Bank, s čimer želi Skupina, s prenosom in uveljavljanjem najvišjih mednarodnih standardov za bančne storitve in produkte, okrepiti svojo prisotnost po vsej državi. Skupščina banke je tako potrdila predlog Nadzornega sveta o spremembi imena banke v Banka Intesa Sanpaolo d.d. (Intesa Sanpaolo Bank kot blagovna znamka za komercialne namene), kot tudi predlog, da se za novega člana nadzornega sveta izvoli Uroša Čuferja. Le-ta je prevzel predsedovanje Nadzornemu svetu, s čimer je prenehal mandat dolgoletnemu predsedniku Nadzornega sveta Vojku Čoku. Sprememba imena Banke je stopila v veljavo Podatki o pogodbenih partnerjih upravljavca, ki se nanašajo na poslovanje pokojninskega sklada OVPS Storitve borznega posredovanja za OVPS Banke Koper opravlja Alta Invest d.d., Storitve skrbniškega bančništva pa Abanka d.d. 8

9 2. POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU OVPS 2.1. Pomembnejši podatki o OVPS Število članov OVPS, stanje na dan : Z. št. POSTAVKA Skupno število članov 7.317**** Kolektivno zavarovanje (OVPS 01) Individualno zavarovanje (OVPS 02) Starostna struktura do 40 let starosti nad 40 let starosti Število novih članov 943*** 2.655** Redna prenehanja Izredna prenehanja Št. članov, ki je zadržalo pravice* Št. članov, ki jim zavarovanje miruje *V številu članov, ki je zadržalo pravice, so všteti tudi tisti člani, ki jim zavarovanje miruje. ** Število novih članov v letu 2015 iz naslova pripojitve pokojninskega sklada Delta znaša *** Število novih članov v letu 2016 iz naslova pripojitve pokojninskega sklada AIII znaša 817. ****Člani z več policami so upoštevani samo 1 krat. Konec leta 2016 je bilo v OVPS skupno včlanjenih članov, od katerih je bilo vključenih v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, 635 pa v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Konec decembra je bila struktura zavarovancev po spolu sledeča: 65,07% moških in 34,93% žensk. Število članov se je v OVPS na koncu posameznega meseca v letu 2016 gibalo po posameznem pokojninskem načrtu: OVPS 01 OVPS 02 Mesec (kolektivno DPZ) (individualno DPZ) januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober

10 november december V letu 2016 smo zabeležili 405 primerov izrednega prenehanja članstva v OVPS. 22 članov je v letu 2016 zaprosilo za redno prenehanje članstva. Izplačila odkupnih vrednosti zaradi rednega oziroma izrednega prenehanja članstva: V letu 2016 je OVPS izvršil izplačila odkupne vrednosti enot premoženja zaradi rednega prenehanja v višini EUR. V letu 2016 je OVPS izvršil izplačila odkupne vrednosti enot premoženja zaradi izrednega prenehanja članstva v višini EUR. Znesek izplačil iz naslova prenosa k drugemu izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja znaša EUR. Plačila premije za posamezne vrste pravic dodatnega pokojninskega zavarovanja: Oba pokojninska načrta, ki ju izvaja OVPS, predvidevata samo eno obliko plačevanja premij za dodatno pokojninsko zavarovanje. Čeprav imajo člani pravico tudi do predčasne dodatne starostne pokojnine, pa se o slednji lahko odločajo ob izpolnitvi pogojev in jim za to ni potrebno razmejevati plačanih premij po posamezni vrsti. Zato so bile v letu 2016 vse premije vplačane samo za pridobitev pravice do dodatne, redne ali predčasne, starostne pokojnine. Provizija upravljavca OVPS, vstopni in izstopni stroški ter ostali stroški OVPS: V tabeli je prikazano gibanje stroškov v breme OVPS in stroškov, ki jih je OVPS obračunal in nakazal upravljavcu v breme vplačanih premij oz. izplačanih odkupnih vrednosti enot premoženja: (v EUR) Zap.št VSTOPNI STROŠKI UPRAVLJALSKA PROVIZIJA IZSTOPNI STROŠKI OSTALI STROŠKI Stroški plačilnega prometa Stroški pri prometu z vrednostnimi 4.2. papirji SKRBNIŠKA PROVIZIJA Celotni stroški poslovanja OVPS v letu 2016 znašajo 1,10% od povprečne letne čiste vrednosti sredstev OVPS. Sredstva OVPS: Opredelitev v nadaljevanju posredovanih podatkov o vrednosti posamezne kategorije: - čista vrednost sredstev sklada (ČVS) je enaka sredstvom vzajemnega pokojninskega sklada, zmanjšanim za obveznosti. Med obveznosti ne štejejo čisti neiztrženi dobički pri naložbah; 10

11 - povprečna čista vrednost sredstev se izračuna kot povprečje mesečnih vrednosti. V tabeli so podana stanja na dan , povprečja pa za letna povprečja. Naziv ČVS (v EUR) ČVS-kolektivno zavar ČVS-individualno zavar Povprečna ČVS (v EUR) Število enot premoženja v obtoku Gibanje vrednosti enote premoženja in odkupna vrednost enote premoženja v poslovnem letu: Vrednost enote premoženja se izračunava na dan konverzije in sicer tako, da se čista vrednost sredstev deli s številom enot v obtoku. Kot dan konverzije je določen zadnji delovni dan v posameznem mesecu. Vrednost enote premoženja je najpomembnejša kategorija za člane, saj predstavlja osnovo tako za vsakokratno konverzijo vplačanih premij v enote premoženja kot za preračun vseh enot premoženja na osebnem računu posameznika v celotno vrednost. Ker se skladno z določili pokojninskega načrta obračunavajo izstopni stroški v razponu med 0,35% 1% (odvisno od dolžine članstva in načina prenehanja članstva) oz. se v nekaterih primerih ne obračunajo (prenos sredstev med pokojninskimi načrti, ki jih izvaja OVPS), v nadaljevanju ni podana odkupna vrednost enot premoženja. Mesečno gibanje vrednosti enote premoženja na zadnji obračunski dan posameznega meseca v navedenih poslovnih letih je bilo naslednje: Z. št. Datum januar 9,41 9,35 8,68 2. februar 9,41 9,41 8,82 3. marec 9,47 9,43 8,89 4. april 9,48 9,44 8,92 5. maj 9,49 9,39 9,01 6. junij 9,52 9,30 9,09 7. julij 9,58 9,38 9,10 8. avgust 9,59 9,36 9,18 9. september 9,62 9,37 9, oktober 9,57 9,43 9, november 9,57 9,46 9, december 9,63 9,43 9,22 Letno gibanje števila enot premoženja za zadnjih pet poslovnih let je bilo naslednje: Z. št. Naziv Začetno število enot

12 premoženja v obtoku Število vplačanih enot premoženja Število izplačanih enot premoženja Končno število enot premoženja v obtoku ** * *Število vplačanih enot premoženja iz naslova pripojitve pokojninskega sklada Delta znaša **Število vplačanih enot premoženja iz naslova pripojitve pokojninskega sklada AIII znaša Rezultat poslovanja s sredstvi članov OVPS, doseganja dejanskega in zajamčenega donosa ter obsega vplačil sredstev upravljavca OVPS zaradi nedoseganja zajamčenega donosa: V spodnji tabeli je prikazano gibanje donosnosti po posameznih letih za zadnjih pet poslovnih let. Dejanski donos je izračunan na podlagi primerjave vrednosti enote premoženja konec tekočega leta in konec predhodnega leta, zajamčeni donos pa na podlagi košarice državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izračuna in objavi Ministrstvo za finance. Z. št. Leto Dejanski donos 2,04% 2,29% 6,83% 0,72% 4,41% 2. Zajamčeni donos 1,08% 1,88% 1,88% 1,88% 1,92% Vplačil sredstev upravljavca OVPS zaradi nedoseganja skupnega zajamčenega donosa v letu 2016 ni bilo. V določenih primerih odkupov privarčevanih sredstev naših zavarovancev je bila njihova dejanska čista vrednost privarčevanih sredstev nižja od zajamčene vrednosti in v teh primerih je moral upravljavec doplačati to razliko. Znesek teh doplačil je pri odkupih znašal v letu ,99 EUR. Upravljavec je imel na dan oblikovanih za ,23 EUR rezervacij za potrebe upravljanja pokojninskega sklada. Sestava enot premoženja na dan : V spodnji tabeli je prikazana struktura enot premoženja, kar je kapital OVPS. Tako predstavljajo posamezne postavke naslednjo vsebino: - nominalna vrednost vplačanih enot premoženja: pove nam število enot v obtoku (vrednost moramo deliti s 4,1729); - vplačani presežek enot premoženja: predstavlja seštevek vsakokratnih razlik, nastalih pri konverziji vplačanih premij, med trenutno vrednostjo enote premoženja in izhodiščno vrednostjo t.j. 4,1729 EUR; - presežek iz prevrednotenja: predstavlja revalorizacijski popravek posameznih postavk enot premoženja, ki je nastal v minulih letih, ko je bila revalorizacija izvedena skladno z določili računovodskih standardov. Zajema pa tudi nerealizirane izgube in dobičke nastale pri prevrednotenju vrednostnih papirjev na tržno vrednost; - preneseni čisti dobiček ali izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij: pove nam vsoto dobičkov, ki jih je OVPS ustvaril v minulih letih. Ker OVPS ne izplačuje dividend, se ta postavka zmanjšuje ob izplačilih ter v primeru morebitne izgube OVPS, ki se bo krila v breme le-teh; - nerazdeljeni čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja: pove nam ustvarjeni dobiček v tekočem letu. Z otvoritvijo bilanc v novo poslovno leto se ta vrednost prišteje k postavki preneseni čisti dobiček ali izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij. 12

13 Postavka Vrednosti (v EUR) Struktura Vrednosti (v Struktura Vrednosti (v %) EUR) (v %) (v EUR) Struktura (v %) Obveznost do članov vzajemnega pokojninskega sklada Nominalna vrednost vplačanih enot premoženja , , ,25 Vplačani presežek enot premoženja , , ,40 Presežek iz prevrednotenja 0 0,00 0 0,00 0 0,00 Preneseni čisti dobiček /izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij , , ,21 Nerazdeljeni čisti dobiček/izguba obračunskega obdobja , , , Poslovno poročilo upravljavca Poročilo upravljavca Poslovanje OVPS v letu 2016 lahko ocenimo glede na stanje na finančnih trgih kot uspešno (primerjava stanj na dan v letih 2016 in 2015): Z.št Indeks rasti 16/15 1. št. zavarovancev , kolektivni pristop , individualni pristop ,83 2. bilančna vsota (v EUR) ,71 3. št. podjetij ,00 4. čista vrednost sredstev (v EUR) ,12 5. zajamčena vrednost sredstev (v EUR) ,27 6. presežek ČVS nad zajamčeno vrednostjo (v ,63 EUR) 7. število enot premoženja v obtoku ,89 8. vrednost enote premoženja (v EUR) 9,6261 9, ,04 Podatek o št. zavarovancev pod točko 1. na dan zajema zavarovance samo 1 krat, kljub temu, da ima lahko posamezen zavarovanec več polic. K navedenim kazalcem lahko dodamo še naslednja dejstva: - poslovno leto je bilo zaključeno s presežkom čiste vrednosti nad zajamčeno vrednostjo sredstev; - donos na vplačane čiste premije v OVPS (december 2016 in 2015) je znašal +2,04%. 13

14 Število vseh zavarovancev je ostalo na približno enakem nivoju, velja pa poudariti da se je z letom 2016 spremenil način štetja zavarovancev, saj ne glede na število polic po posameznem zavarovancu, je v skupno število zavarovancev vsak zavarovanec vštet samo 1 krat. Bilančna vsota se je povečala za 10,71% in je znašala 41,3 mio EUR, kar je tudi posledica pripojitve pokojninskega sklada AIII. Donos dosežen v letu 2016 je znašal 2,04%, medtem ko je v letu 2015 znašal 2,29%. OVPS je v skladu z naložbeno politiko nalagal v varne in konservativne naložbe. Letni zajamčeni donos je v letu 2016 znašal 1,08%. Z vidika dolgoročne stabilnosti poslovanja OVPS in s tem tudi ustrezne varnosti članov sklada je pomembna tudi struktura naložb, ki jo v nadaljevanju podajamo v primerjavi s predhodnimi leti v EUR v % V EUR v % v EUR v % 1. Denarna sredstva , , ,11 2. Obveznice , , , Državne obveznice , , , Tržne obveznice , , ,17 Obveznice drugih 2.2. izdaj , , , Tržne obveznice , , , Netržne obveznice Drugi tržni vrednostni papirji , , ,11 Drugi netržni 4. vrednostni papirji Delnice gosp. 5. družb , , , Tržne delnice , , ,63 6. Delnice ID , , ,62 7. Depoziti , , ,72 8. Kuponi VS , , ,94 9. Terjatve , , , AČR SKUPAJ Pri pregledu strukture naložb je opaziti naslednje premike: - V zadnjem letu se je skupni delež obveznic zmanjšal in je tako v letu 2016 znašal 61,47% Zmanjšal se je delež obveznic drugih izdajateljev za skoraj 5 odstotnih točk na 17,01%, medtem ko se delež državnih obveznic ni bistveno spremenil. - Delež naložb v depozite se je v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 povečal in tako znašal 14,79% portfelja pokojninskega sklada. - Delež naložb v lastniške vrednostne papirje se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno 14

15 spremenil in je znašal 3,6% portfelja pokojninskega sklada. - Delež naložb v vzajemne sklade se je v primerjavi z letom 2015 povečal in tako znašal 10,82% portfelja pokojninskega sklada. Struktura naložb je bila skozi celotno leto 2016 skladna z zakonskimi omejitvami in določili pravil upravljanja. Poslovanje v letu 2016 lahko povzamemo v naslednjih točkah: - OVPS ni prekršil določil pokojninskega načrta in naložbene politike; - poslovno leto je OVPS zaključil z višjo čisto vrednostjo sredstev v primerjavi z zajamčeno vrednostjo; - članom sklada in delodajalcem smo dostavili vsa potrebna obvestila o poslovanju v tem letu do konca januarja 2017; - OVPS izpolnjuje zakonske pogoje za nadaljnje poslovanje; - dosedanje poslovanje ne prenaša v leto 2017 nobenih nerazrešenih poslovnih ali drugih težav, ki bi lahko vplivale na poslovanje v letu Pomembni dogodki v letu 2016: Pripojitev pokojninskega sklada AIII k OVPS Banke Koper d.d. Banka Koper d.d. je s na podlagi Odločbe ATVP št /2016-4, z dne , prevzela v upravljanje in pripojila Odprti vzajemni pokojninski sklad AIII (v nadaljevanju: AIII), ki je bil do tedaj v upravljanju Abanke d.d. Tako je OVPS postal pravni naslednik AIII. Iz naslova pripojitve AIII se je število novih članov OVPS povečalo za 817. Vrednost premoženja zavarovancev AIII je bila preračunana po menjalnem razmerju 0, , kar pomeni, da je za 1 enoto premoženja AIII, zavarovanec prejel 0, enote premoženja OVPS. Vsem zavarovancem AIII, katerih dejanska vrednost privarčevanih sredstev ni dosegala zajamčene vrednosti, je dotedanja upravljavka Abanka d.d. doplačala to razliko v OVPS. Iz naslova pripojitve se je število enot premoženja OVPS povečalo za ,2572 enot premoženja. Dejanska vrednost sredstev OVPS se je iz naslova pripojitve AIII povečala za ,32 EUR, na ,61 EUR, medtem ko se je zajamčena vrednost sredstev OVPS povečala za ,70 EUR, na ,07 EUR. Vrednost enote premoženja OVPS se ob pripojitvi AIII k OVPS ni spremenila in je znašala 9, EUR. Iz navedenega sledi, da se premoženje obstoječim zavarovancem OVPS ob pripojitvi pokojninskega sklada AIII ni spremenilo, prav tako pa so na dan obračuna pripojitve k OVPS, tudi zavarovanci AIII ohranili dejansko oziroma vsaj zajamčeno vrednost sredstev, ki so jo imeli v AIII. Oba pokojninska sklada sta v pretežni meri vrednotila naložbe po metodi tržnih cen in prav tako sta imela primerljivo naložbeno politiko tako, da sama pripojitev ni bistveno vplivala na spremembo strukture naložb OVPS Opis ekonomskega okolja v letu 2016 Po dveh letih rasti se je rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji nadaljevala tudi v letu Uspešen ostaja izvozni sektor, predvsem na račun tujega povpraševanja ter konkurenčnosti slovenskih izvoznikov. V zadnjem letu je na rast BDP ugodno vplivala zasebna poraba, pri čemer sta se okrepili tako poraba trajnih kot tudi drugih dobrin. Prav tako je na rast pozitivno vplivala državna poraba. Medtem ko so se zasebne investicije povečale, je bil upad državnih investicij precej izrazit zaradi počasnejšega prehoda na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Skladno z ugodnimi gospodarskimi gibanji so se izboljšale tudi razmere na trgu dela. 15

16 Konec decembra 2016 je bilo brezposelnih oseb, kar je za 11,9 % manj kot ob koncu leta Kljub nižanju brezposelnosti pa se povečujejo strukturna neskladja na trgu dela, kar pomeni, da se podjetja srečujejo s težavami pri iskanju ustreznih kadrov. Po poldrugem letu upadanja cen je inflacija v letu 2016 na letni ravni dosegla 0,5 % (v letu 2015 je bila negativna, in sicer je znašala -0,5 %). Z okrevanjem zasebne porabe so narasle cene storitev, ki so največ prispevale k rasti cen, medtem ko je bila rast cen nafte na svetovnih trgih razmeroma šibka. V letu 2016 je opazno izboljšanje fiskalnega položaja države v primerjavi z letom prej. Prihodki so se povečali predvsem na račun ugodnejših razmer na trgu dela. Hkrati so se znižali tudi izdatki, in sicer zaradi krčenja investicij države. So se pa nasprotno povišali drugi odhodki, kar je posledica postopnega sproščanja varčevalnih ukrepov ter višjih izdatkov za blago in storitve. Bančni trg V letu 2016 so se nadaljevali postopki konsolidacije in privatizacije slovenskega bančnega sistema, medtem ko se pozitivni učinki ugodnih gospodarskih gibanj za zdaj še ne odražajo v povečanju kreditne aktivnosti. Negativni učinek zniževanja posojil podjetjem je le deloma nevtraliziran z rastjo kreditiranja gospodinjstev. Banke so še naprej nekoliko zadržane pri kreditiranju podjetij, obenem pa na pomenu pridobivajo lastni notranji viri financiranja podjetij in postopoma tudi financiranje prek izdaje obveznic. Banke ostajajo bolj naklonjene financiranju gospodinjstev, saj so slovenska gospodinjstva med relativno najmanj zadolženimi v evroobmočju, poleg tega se njihov položaj izboljšuje skladno s krepitvijo trga dela. V letu 2016 so se povečale vse oblike posojil gospodinjstvom. Postopno okrevanje trga nepremičnin in nizke obrestne mere so ugodno vplivali na rast stanovanjskih posojil. Povečanju le-teh je nato sledila rast potrošniških, kasneje pa še drugih kreditov. Kakovost terjatev bank se je v 2016 še naprej izboljševala; banke so zniževale slabe kredite z restrukturiranji, odpisi ter s prodajo nedonosnih terjatev. Na pasivni strani bilance se je tudi v letu 2016 nadaljevala rast vlog nebančnega sektorja, in sicer na segmentu gospodinjstev in podjetij, medtem ko so se znižale vloge na segmentu države. V okolju nizkih depozitnih obrestnih mer se še naprej izrazito krajša ročnost vlog, povečujejo se predvsem vpogledne vloge. Krčenje obsega kreditov in nizke aktivne obrestne mere neugodno vplivajo na rezultate poslovanja bank. Obrestni prihodki so bili decembra 2016 za skoraj 20 % nižji kot v letu pred tem, negativni učinek pa je le deloma nevtraliziran z nižjimi obrestnimi odhodki bank. Stroški poslovanja ostajajo razmeroma stabilni, k pozitivnemu rezultatu pa so ponovno največ prispevali nižji stroški oslabitev in rezervacij, ki so v letu 2016 izrazito upadli glede na leta pred tem. Portfelj OVPS OVPS je imel v letu 2016 še vedno pretežni delež zbranih sredstev naloženih v domačih in tujih obveznicah, državnih in drugih izdajateljev, s pretežno fiksno obrestno mero, vendar se je njihov delež v portfelju OVPS vseeno nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom Delež depozitov se ni bistveno spremenil, kar je predvsem posledica zelo nizkih, v določenih primerih tudi negativnih obrestnih mer, ki so jih banke v letu 2016 ponujale. Prav tako se ni bistveno spremenil delež naložb v lastniške vrednostne papirje, v vzajemne sklade in komercialne zapise. Zaradi pomanjkanja primernih naložb z zmernim tveganjem in hkrati ugodnim donosom, je bil delež prostih denarnih sredstev nekoliko večji. Donosnost OVPS je bila v letu 2016 pozitivna in je znašala 2,04%. 16

17 Gibanje borznih tečajev v letu 2016 Slovenski borzni indeks (SBI TOP - Slovenski blue chip indeks) je v letu 2016 pridobil 3,08%. Borzni promet je znašal 333,7 mio EUR. Kapitalske in finančne trge je v letu 2016 zaznamovalo zaostrovanje negativnih obrestnih mer, kriza z italijanskimi in največjo nemško Deutsche bank, padec in kasnejši ponovni dvig cen surovin in veliko nihanje delniških trgov. Na podlagi navedenega in vpliva Brexita so se od razvitih trgov najslabše odrezale evropske delnice. Od razvitih delniških trgov je največjo rast zabeležil najpomembnejši ameriški indeks S&P 500, ki je pridobil dobrih 12 odstotkov (merjeno v evrih). Japonski indeks Nikkei je pridobil 7 odstotkov (merjeno v evrih). Indeksi razvijajočih trgov so v povprečju pridobili 12 odstotkov. Gibanje obrestnih mer v letu 2016 ECB je konec leta 2016 ohranila obrestne mere nespremenjene in z namenom zagotavljanja cenovne stabilnosti podaljšala izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev. Program, ki se je iztekel marca, bo z zmanjšanim mesečnim obsegom odkupov (z 80 mrd EUR na 60 mrd EUR) potekal do konca leta 2017 oz. dokler se inflacija ne bo približala srednjeročnemu inflacijskemu cilju. Konec leta 2016 je inflacija v evrskem območju znašala 1,1 %. FED je po daljšem obdobju decembra 2016 zvišal ključno obrestno mero (za 0,25 o. t.). Pričakovani razvoj OVPS OVPS bo tudi v prihodnje ponujal možnost vstopa v kolektivno in individualno shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato pričakujemo nadaljnje povečevanje števila tako kolektivnih kot tudi individualnih zavarovancev. Glede donosnosti sklada in s tem posledično povečevanja premoženja zavarovancev pa pričakujemo v prihodnje, skladno z naložbeno strategijo, doseganje stabilnih pozitivnih donosov premoženja. Banka Intesa Sanpaolo d.d. kot upravljavka OVPS vodi aktivnosti v smeri preoblikovanja OVPS z zajamčenim donosom v Krovni sklad s tremi podskladi prilagojenimi starostni strukturi zavarovancev. Eden od podskladov ohranja naložbeno politiko zajamčenega donosa, medtem ko upravljavec za ostala dva podsklada ne garantira zajamčenega donosa. Zato bosta oba podsklada namenjena mlajšim zavarovancem, ki so pripravljeni prevzeti višje naložbeno tveganje s potencialno možnostjo višjih donosov Dogodki po datumu bilance stanja OVPS Skladno z mednarodnimi strategijami skupine Intesa Sanpaolo, ki izhajajo iz poslovnega načrta za leta , je Upravni odbor Skupine sprejel odločitev, da okrepi prisotnost Skupine v Sloveniji. Skupina Intesa Sanpaolo bo tako na podlagi lastnih sposobnosti in najboljših praks, pridobljenih v 15-ih letih svoje prisotnosti v Sloveniji, izvedla celovit proces širitve in rasti poslovanja upravljavke OVPS t.j. Banke Koper. Eden od stebrov širitvenega načrta predstavlja preimenovanje Banke Koper v Intesa Sanpaolo Bank, s čimer želi Skupina, s prenosom in uveljavljanjem najvišjih mednarodnih standardov za bančne storitve in produkte, okrepiti svojo prisotnost po vsej državi. Skupščina banke je tako potrdila predlog Nadzornega sveta o spremembi imena banke v Banka Intesa Sanpaolo d.d. (Intesa Sanpaolo Bank kot blagovna znamka za komercialne namene), kot tudi predlog, da se za novega člana nadzornega sveta izvoli Uroša Čuferja. Le-ta je prevzel predsedovanje Nadzornemu svetu, s čimer je prenehal mandat dolgoletnemu predsedniku Nadzornega sveta Vojku Čoku. Sprememba imena Banke je stopila v veljavo

18 Izjava o upravljanju OVPS Za OVPS veljajo določbe o upravljanju kot veljajo za upravljavko OVPS, torej Banko Koper d.d., navedene v nadaljevanju: V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 55/2015) Banka Koper d.d. podaja naslednjo Izjavo o upravljanju Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila za leto 2016 in je dostopna na spletni strani družbe 1. Uporaba pravil pri upravljanju Banke Koper d.d. Banka Koper d.d., izjavlja, da pri upravljanju upošteva veljavno zakonodajo, predpise, druge zakonske in podzakonske akte ter interne pravilnike in navodila. Družba ima dvotirni sistem upravljanja, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje Nadzorni svet. Organi družbe so: Skupščina delničarjev, Nadzorni svet in Uprava. 2. Odstopanja od pravil upravljanja Banka Koper d.d. pri upravljanju ne odstopa od predpisov, navedenih v prvi točki te izjave. Banka Koper d.d. ne uporablja posebnih kodeksov o upravljanju, ker je v tem segmentu zavezana s pravili nadrejene banke. Zelo pomembna za njeno poslovanje, tudi glede upravljanja družbe, pa sta naslednja interna akta: Etični Kodeks Banke Intesa Sanpaolo d.d. Kodeks ravnanja v Banki Intesa Sanpaolo d.d. 3. Opisi glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj, v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Za zagotovitev ustreznih postopkov računovodskega poročanja Banka Koper d.d. sledi veljavnemu Pravilniku o računovodstvu in računovodskim politikam skupine. Računovodsko kontroliranje se zagotavlja v širšem smislu prek sistema notranjih kontrol. Le-ta zajema ustrezne in učinkovite notranje kontrole, njihovo izvajanje ter spremljanje. Sistem notranjih kontrol pokriva vsa pomembna tveganja pri poslovanju banke in vključuje tudi preverjanje administrativnih in računovodskih postopkov, preverjanje skladnosti delovanja banke z veljavno zakonodajo, s standardi, kodeksi in z notranjimi akti ter preverjanje informacijske varnosti. Za pomembnejša področja poslovanja Banke, in sicer za kreditiranje, zbiranje sredstev, transakcijske račune in za posle trgovanja, so bili v Banki izvedeni opisi poslovnih procesov, ki vključujejo tudi kontrolne aktivnosti. Opisani so tudi procesi na področju finančnega poročanja oziroma sestave računovodskih izkazov (dnevni in mesečni zaključki glavne knjige ter računovodski izkazi in pojasnila). Najpomembnejša identificirana tveganja na tem področju se obvladujejo z ustreznim sistemom pooblastil, razmejitvijo dolžnosti, upoštevanjem računovodskih pravil, dokumentiranjem vseh poslovnih dogodkov, s sistemom skrbništva, knjiženjem na dan poslovnega dogodka, z vgrajenimi kontrolnimi mehanizmi v izvirnih aplikacijah ter arhiviranjem, skladno z zakonodajo in internimi pravilniki. Z učinkovitim kontrolnim mehanizmom na področju računovodskega poročanja Banka Koper zagotavlja: zanesljiv sistem za podporo poslovanju in odločanju, pravilne, popolne in pravočasne računovodske podatke ter posledično računovodska in druga poročila Banke, skladnost z zakonskimi in drugimi zahtevami. Banka Koper d.d. ima, skladno z Zakonom o bančništvu, organizirano službo notranje revizije, ki v Banki opravlja naloge notranjega revidiranja. Služba o opravljenem delu poroča korporativnim organom Banke. 18

19 Upravljanje tveganj v Banki Koper d.d. se izvaja skladno s sprejetimi notranjimi politikami in postopki, v katerih so opredeljena načela in usmeritve pri upravljanju s tveganji. Pri upravljanju s tveganji so upoštevani: bančna zakonodaja in predpisi ter smernice nadrejene banke. Krovna strategija poslovanja, sprejeta načela nagnjenosti k prevzemanju tveganj, ki vključujejo nadzor nad skupnim profilom tveganosti in specifičnimi tveganji Banke ter notranje politike upravljanja tveganj, ki jih potrjujeta Uprava in Nadzorni svet Banke Koper d.d., opredeljujejo cilje in usmeritve glede prevzemanja tveganj ter metode in merila upravljanja tveganj. 4. Podatki o pomembnih delničarjih so podatki o pomembnem neposrednem in posrednem lastništvu vrednostnih papirjev Banke Koper d.d., v smislu doseganja kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih. Lastniška struktura Banke Koper d.d. Na dan ima Intesa Sanpaolo S.p.A. 98,9 % delež v kapitalu Banke. 5. Podatki o imetnikih delnic, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Nobena izdana delnica, po stanju na , Banke Koper d.d. ne zagotavlja posebnih kontrolnih pravic. 6. Podatki o omejitvah glasovalnih pravic V zvezi z izdanimi delnicami, po stanju na , Banke Koper d.d. ni omejitev glasovalnih pravic. 7. Informacije o pravilih za imenovanje ter zamenjavo članov organov vodenja ali nadzora in o spremembah statuta Po pravilih Statuta Banke Koper d.d., v besedilu, veljavnem na dan , člane Nadzornega sveta izvoli Skupščina z navadno večino in jih odpokliče z dvotretjinsko večino zastopanega osnovnega kapitala. Upravo imenuje in razreši Nadzorni svet z navadno večino. O spremembah Statuta odloča Skupščina z dvotretjinsko večino zastopanega osnovnega kapitala. 8. Informacija o pooblastilih članov poslovodstva Člani poslovodstva nimajo posebnih pooblastil. 9. Informacije o skupščini Banke Koper d.d. V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je Skupščina delničarjev najvišji organ družbe. Svoje upravljavske pravice v zadevah družbe izvršujejo delničarji na Skupščini delničarjev družbe, kjer sprejemajo temeljne in statutarne odločitve. Sklicevanje Skupščine delničarjev je urejeno s Statutom družbe v skladu z veljavno zakonodajo. Skupščino delničarjev skliče Uprava na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega sveta ali na zahtevo delničarjev družbe, ki predstavljajo vsaj 5 % osnovnega kapitala družbe. Uprava skliče zasedanje Skupščine delničarjev družbe vsaj mesec dni pred zasedanjem. Pravico do udeležbe na Skupščini delničarjev družbe imajo vsi delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v delniški knjigi družbe konec četrtega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev, ter njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki svojo udeležbo prijavijo družbi najpozneje konec četrtega dne pred zasedanjem Skupščine delničarjev. Na Skupščini delničarjev Banke Koper d.d., ki je bila , so bili delničarji seznanjeni z letnim poročilom družbe za leto 2015, mnenjem revizorja k letnemu poročilu, poročilom Nadzornega sveta k letnemu poročilu ter s prejemki članov Uprave in Nadzornega sveta v letu Delničarji so sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička ter o podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu. Na Skupščini delničarjev Banke Koper d.d., ki je bila je bila sprejeta sprememba firme in sprememba Statuta. 19

20 10. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Nadzorni svet Nadzorni svet Banke Koper d.d. sestavlja pet članov, od katerih sta dva zunanja strokovnjaka in trije predstavniki bančne skupine Intesa Sanpaolo. V letu 2016 je prišlo do sprememb v sestavi Nadzornega sveta. Skupščina Banke Koper d.d. (v nadaljevanju: Skupščina) je bila na 35. seji seznanjena, da je članom Nadzornega sveta, Vojku Čoku, Robertu Civalleriju, dr. Borutu Bratini, Emanuelu Colliniju in Eleni Breno, dne potekel mandat. Tega dne so bili za člane Nadzornega sveta izvoljeni Vojko Čok, dr. Borut Bratina, Emanuele Collini, Elena Breno in Silvia Rinaldi. Nadzorni svet je imenoval Vojka Čoka za predsednika, dr. Boruta Bratino pa za namestnika predsednika Nadzornega sveta. Ker je Vojko Čok 19.decembra 2016 podal odstopno izjavo s funkcije člana Nadzornega sveta, je skupščina na 36. seji dne izvolila novega člana Nadzornega sveta Uroša Čuferja. Nadzorni svet je imenoval Uroša Čuferja za predsednika Nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta na dan so: Uroš Čufer predsednik dr. Borut Bratina namestnik predsednika Elena Breno članica Emanuele Collini član Silvia Rinaldi članica V Banki so ob koncu leta 2016 delovale tri komisije Nadzornega sveta, in sicer revizijska komisija, komisija za tveganja in komisija za imenovanja. Revizijska komisija Člani revizijske komisije na dan so: dr. Borut Bratina predsednik Elena Breno članica Silvia Rinaldi članica Komisija za tveganja Člani komisije za tveganje na dan so: Emanuele Collini predsednik Uroš Čufer član Elena Breno članica Komisija za imenovanja Člani komisije za imenovanja na dan so: Uroš Čufer predsednik Emanuele Collini član Silvia Rinaldi članica Uprava Uprava Banke Koper d. d šteje sedem članov. V letu 2016 je g. Giancarlu Mirandi potekel mandat v funkciji predsednika Uprave. Nadzorni svet ga je ponovno imenoval za predsednika Uprave za obdobje petih let. Člani uprave na dan so: Giancarlo Miranda, mag. predsednik Igor Kragelj, podpredsednik Irena Džaković, članica Rado Grdina, član Aleksander Lozej, mag. član Maurizio Marson, član Aleksander Milostnik, član 20

21 Koper, Nadzorni svet Banke Intesa Sanpolo d. d. Uprava Banke Intese Sanpoalo d. d Odbor pokojninskega sklada OVPS Banka Koper d.d. je na podlagi 293. člena ZPIZ-2 določila način konstituiranja Odbora pokojninskega sklada OVPS (v nadaljevanju: Odbor). K članstvu v Odbor je pozvala tako predstavnike delodajalcev, ki sofinancirajo premije svojim zaposlenim v OVPS kot tudi predstavnike zavarovancev OVPS. Prva seja Odbora je bila sklicana dne 23. junija Pristojnosti Odbora so definirane, skladno z 294. členom ZPIZ-2, v Poslovniku o delu Odbora. Na podlagi 14. člena Poslovnika o delu Odbora, Odbor spremlja poslovanje OVPS ter nadzoruje delo Banke kot upravljavke. V ta namen ima naslednje pristojnosti: Daje mnenje k letnemu poročilu OVPS, Daje mnenje k spremembam Pravil upravljanja OVPS, razen v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi spremembami, Daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki se nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti OVPS, Predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca OVPS, Preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci, Daje mnenje k poročilom o tveganjih, katerim je OVPS izpostavljen, Obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov OVPS, Obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem OVPS, Drugo. Odbor je s strani Banke pravočasno seznanjen v primeru posebnih in pomembnih dogodkov, ki vplivajo na poslovanje OVPS kot so npr. prejete odredbe, kazni itd. s strani nadzornih institucij. 21

22 RAČUNOVODSKI DEL 3. RAČUNOVODSKI IZKAZI ZA POSLOVNO LETO Izkaz finančnega položaja na dan v EUR Z. št. Naziv Pojasnilo Delež v % Delež v % I. Sredstva 1. Denar in denarni ustrezniki , ,63 2. Finančne naložbe , , Depoziti in posojila , , depoziti , ,42 Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida , ,72 - instrumenti denarnega trga , ,07 - dolžniški vrednostni papirji , ,45 - delnice in drugi kapitalski instrumenti , ,96 - enote ali delnice odprtih investicijskih skladov , , Finančne naložbe, razpoložljive za prodajo 0 0,00 0 0, Finančne naložbe, v posesti do zapadlosti 0 0,00 0 0,00 3. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju pred tveganji 0 0,00 0 0,00 4. Terjatve , , Terjatve do upravljavca zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti 56 0, , Druge terjatve , ,22 5. Naložbene nepremičnine 0 0,00 0 0,00 6. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0,00 0 0,00 7. Druga sredstva 0 0,00 0 0,00 8. Skupaj sredstva , ,00 II. Obveznosti do virov sredstev 1. Poslovne obveznosti , , Obveznosti do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada , , Druge obveznosti iz upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti za izplačila odkupnih vrednosti premoženja in druge obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada , , , , Obveznosti za plačilo davkov , , Druge poslovne obveznosti 50 0, ,00 22

23 2. Finančne obveznosti 0 0,00 0 0,00 3. Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada , , Nominalna vrednost vplačanih enot premoženja , , Vplačani presežek enot premoženja , , Preneseni čisti poslovni izid , , Čisti poslovni izd poslovnega leta , ,96 4. Skupaj obveznosti do virov sredstev , ,00 Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov. 23

24 3.2. Izkaz poslovnega izida za leto 2016 v EUR Z.št. Naziv Pojasnilo Finančni prihodki Prihodki od obresti Prihodki od dividend in deležev Čisti prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Drugi finančni prihodki Prihodki od naložbenih nepremičnin Prihodki iz vplačil upravljavca zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti Drugi prihodki SKUPAJ PRIHODKI (od 1 do 4) Odhodki v zvezi z upravljanjem in poslovanjem vzajemnega pokojninskega sklada Odhodki za upravljavsko provizijo Odhodki v zvezi s skrbnikom Odhodki iz posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev Finančni odhodki Realizirane čiste izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Drugi finančni odhodki Odhodki od naložbenih nepremičnin Drugi odhodki 0 0 SKUPAJ ODHODKI (od 5 do 8) Čisti poslovni izid poslovnega leta Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto 2016 v EUR Naziv Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta Drugi vseobsegajoči donos Celotni vseobsegajoči donos Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov. 24

25 Z. št Izkaz gibanja vrednosti enot premoženja za leto 2016 v EUR Naziv Začetno stanje vrednosti enot premoženja Vplačane enote premoženja Izplačane enote premoženja Neto izplačila/vplačila Povečanje/zmanjšanje v neto sredstvih zaradi spremembe vrednosti Povečanje/zmanjšanje v neto sredstvih zaradi spremembe vrednosti Povečanje/zmanjšanje v neto sredstvih zaradi pripojitve AIII Vzajemnega pokojninskega sklada Abanke v 2016 in Vzajemnega pokojninskega sklada Delta v Končno stanje vrednosti enot premoženja Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov. Z. št Izkaz gibanja števila enot premoženja za leto 2016 v EUR Naziv Začetno število enot premoženja v obtoku Število vplačanih enot premoženja Število vplačanih enot premoženja Število enot premoženja iz naslova pripojitve AIII Vzajemnega pokojninskega sklada Abanke v 2016 in Vzajemnega pokojninskega sklada Delta v Število izplačanih enot premoženja Končno število enot premoženja v obtoku Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov. 25

26 3.6. Izkaz denarnih tokov za leto 2016 sestavljen po posredni metodi v EUR Z.št. Naziv Denarni tokovi pri poslovanju 1.1. Prejemki pri prodaji naložb Izdatki pri nakupu naložb Prejemki iz naslova prejetih dividend Prejemki iz naslova prejetih obresti Drugi prejemki pri poslovanju Drugi izdatki pri poslovanju Neto denarni tokovi pri poslovanju ,00 2. Denarni tokovi pri financiranju 2.1. Prejemki od vplačil v vzajemni pokojninski sklad Izdatki za izplačila odkupnih vrednosti premoženja Neto denarni tokovi pri financiranju ,00 3. Čisto povečanje denarnih sredstev ,00 4. Denarna sredstva na začetku obdobja Učinki sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva Denarna sredstva na koncu obdobja Pojasnila na straneh od 37 do 52 so sestavni del računovodskih izkazov Potrditev računovodskih izkazov Za Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. se v okviru letnega poročila prikazuje izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja vrednosti enot premoženja, izkaz gibanja števila enot premoženja, izkaz premoženja ter računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom. Uprava upravljavca Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. potrjuje računovodske izkaze za leto končano na dan 31. decembra 2016 na straneh od 19 do 23 in uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 37 do Izjava o odgovornosti upravljavca Upravljavec je odgovoren za pripravo letnega poročila tako, da je to resnična in poštena slika premoženjskega stanja vzajemnega pokojninskega sklada in izidov njegovega poslovanja za leto

27 Upravljavec potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Upravljavec tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju vzajemnega pokojninskega sklada ter skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Upravljavec je tudi odgovoren za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejemanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Koper, BANKA INTESA SANPAOLO D.D. 27

28 4. PRILOGA S POJASNILI K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Za sestavo računovodskih izkazov vzajemnega pokojninskega sklada je odgovorna uprava Banke. Računovodski izkazi vzajemnega pokojninskega sklada za leto 2016 so pripravljeni v skladu z: Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL št. 243 z dne , str. 609; v nadaljnjem besedilu: MSRP); Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1 s spremembami in dopolnitvami) in Sklepom o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 79/2013) in Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 87/2014) Izjava o skladnosti Priloženi računovodski izkazi Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB) ter pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), in kot jih je sprejela Evropska unija in v skladu s podzakonskimi predpisi, ki jih je sprejela Agencija za trg vrednostnih papirjev, in sicer Sklep o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 79/13) in Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 87/2014) Podlage za izdelavo računovodskih izkazov Prehod na Mednarodne standarde računovodskega poročanja MSRP se za VPS uporabljajo od naprej. VPS pri sestavljanju računovodskih izkazov uporablja sheme računovodskih izkazov VPS, ki jih je predpisala Agencija za trg vrednostnih papirjev Pomembne računovodske ocene Priprava računovodskih izkazov zahteva od upravljavca določene ocene in predpostavke, ki vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih obveznosti na izkaz finančnega položaja ter zneskov prihodkov in odhodkov družbe v obdobju, ki se konča na zadnji dan poslovnega leta. Upravljavske ocene zajemajo: - oslabitev finančnih naložb, - druge postavke, ki vplivajo na finančni položaj Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. Bodočih dogodkov in njihovega vpliva ni možno določiti z gotovostjo, zato se dejanske posledice razlikujejo od ocenjenih. 28

29 Glavne ocene in predpostavke na dan bilance stanja, ki se nanašajo na prihodnje poslovanje in lahko povzročijo pomembne popravke knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v naslednjem poslovnem letu, so navedene v nadaljevanju, če se ugotovijo v času priprave letnega poročila Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d Pomembne upravljavske presoje Najpomembnejša presoja se nanaša na razvrstitev finančnih inštrumentov, to je ločevanje med finančnimi inštrumenti, ki jih namerava upravljavec obdržati do zapadlosti in tistimi, ki so namenjeni za trgovanje oziroma za prodajo. Upravljavec se je tako odločil, da finančne instrumente ne bo razvrstil v skupino držanja do zapadlosti Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so prikazani v evrih. Vse vrednosti so zaokrožene na evre brez centov, razen v primerih, ko je to posebej navedeno Preračun tujih valut Izkazi Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. so predstavljeni v EUR, ki je referenčna valuta Evropske unije in ki jo vzajemni pokojninski sklad uporablja. Transakcije v tuji valuti so v začetku pripoznane v EUR in so preračunane po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan transakcije. Denarna sredstva in obveznosti v tuji valuti so preračunana v EUR po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan izkaza finančnega položaja. Vse razlike, ki izhajajo iz preračuna tujih valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Nedenarna sredstva in obveznosti, pripoznana na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju na dan izdelave izkaza. Nedenarna sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, so preračunane po tečaju, ko je bila poštena vrednost ugotovljena Pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj finančnih instrumentov Denar in denarni ustrezniki Postavka denar in denarni ustrezniki zajema denarna sredstva na računu vzajemnega pokojninskega sklada Finančne naložbe Finančne naložbe so vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. V bilanci stanja se postavke izkazujejo po nakupni vrednosti. Vrednotijo se po zadnjem dnevnem tečaju oziroma udenarljivi vrednosti, razen v primerih skupnega ovrednotenja. 29

30 Depoziti zajemajo naložbe v depozite pri bankah. Postavka poleg glavnice vsebuje tudi pripadajoče obresti, ki se dnevno obračunavajo skladno s pogodbenimi določili. Instrumenti denarnega trga vključujejo kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajatelj izda z ročnostjo (zapadlostjo) enega leta ali manj. Diskontirani kratkoročni vrednostni papirji se obravnavajo enako kot tisti, ki prinašajo obresti. Izkazujejo se po diskontirani nominalni vrednosti z obrestmi vred in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj vrednostnega papirja. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji zajemajo obveznice ter druge dolžniške vrednostne papirje z originalno zapadlostjo daljšo od enega leta. Obrestovani dolžniški vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji vrednostnega papirja. Obveznice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo v neodplačani nominalni vrednosti, pomnoženi z zadnjim dnevnim tečajem tega trga, in v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Tako dobljeni vrednosti se prištejejo tudi obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Obveznice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se vrednotijo po nominalni vrednosti oziroma po nakupni ceni, če je ta nižja. Hkrati se prištejejo še obresti, izračunane v skladu s pogoji, ki jih določi izdajatelj pri izdaji obveznic. Zaradi omejene likvidnosti vrednostnih papirjev na domačem organiziranem trgu ter s tem težav z vrednotenjem naložb po čim bolj pošteni vrednosti, je upravljavec sprejel načela vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev. Dolžniški vrednostni papirji izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili pridobljeni na domačem trgu in se z njimi trguje tako na domačem kot tudi na tujem organiziranem trgu, se vrednotijo po zaključnem tečaju iz tečajnice Bloomberg. Dolžniški vrednostni papirji izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili pridobljeni na domačem trgu in se z njimi trguje le na domačem organiziranem trgu, se vrednotijo po zadnjem dnevnem tečaju tega trga. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in dolgoročni dolžniški vrednostni papirji izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije, ki so bili pridobljeni v tujini in se z njimi trguje na organiziranim trgu v tujini, se vrednotijo po zaključnem tečaju iz tečajnice Bloomberg. Delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju. Postavka Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov obsega naložbe v investicijske kupone vzajemnih skladov (domačih in tujih) ter delnice investicijskih družb (domačih in tujih). Naložbe v investicijske kupone vzajemnih skladov se izkazujejo po zadnjem dnevnem tečaju, v kolikor se z investicijskim kuponom trguje na organiziranem trgu oziroma po zadnji objavljeni vrednosti enote premoženja v primeru, da se z investicijskim kuponom na organiziranem trgu ne trguje Terjatve Postavka sredstev Terjatve zajema terjatve do upravljavca zaradi nedoseganja zajamčenega donosa in druge terjatve. Terjatve do upravljavca zaradi nedoseganja zajamčenega donosa se oblikujejo v primeru nedoseganja zajamčenega donosa na vplačano čisto premijo člana ob izstopu iz vzajemnega pokojninskega sklada. Druge terjatve se nanašajo na terjatve za prodane oziroma zapadle vrednostne papirje in 30

31 druge finančne instrumente, terjatve za obresti in dividende ter druge terjatve Poslovne obveznosti Postavka Poslovne obveznosti zajema obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev, obveznosti do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, druge obveznosti iz upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada, obveznosti za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja in s tem povezanih obveznosti za plačilo davkov ter druge poslovne obveznosti Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Postavka Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada zajema: vplačane enote premoženja, ki zajemajo vplačane enote premoženja po nominalni vrednosti, pomnožene z njihovim številom v obtoku, vplačani presežek enot premoženja, presežek iz prevrednotenja, zadržane dobičke ali izgube in nerazporejene čiste dobičke ali čiste izgube obračunskega obdobja Finančni prihodki Prihodki od obresti zajemajo obračunane obresti obrestovanih finančnih naložb. Prihodki od dividend zajemajo obračunane dividende delnice. Obračunajo se na dan prenehanja pravice do njenega izplačila. Realizirane čiste dobičke iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, sestavljajo realizirani dobički iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zmanjšani za realizirane izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Realizirani dobički iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida zajemajo vse pozitivne razlike med prodajno ceno prodanih naložb in njihovo nakupno ceno oziroma vrednostjo na zadnji dan preteklega poslovnega leta. Čisti prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, sestavljajo prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zmanjšani za odhodke iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se nanašajo na povečanje tržne vrednosti naložb. Drugi finančni prihodki zajemajo prihodke od obračunanih pozitivnih tečajnih razlik in druge finančne prihodke Odhodki v zvezi z upravljanjem in poslovanjem vzajemnega pokojninskega sklada Postavka Odhodki za upravljavsko provizijo zajema provizijo, ki jo obračuna upravljavec za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada. 31

32 Odhodki v zvezi s skrbnikom zajemajo provizijo, ki jo obračuna skrbnik za opravljanje skrbniških storitev. Postavka Odhodki iz posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev vključuje stroške posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev ter ležarino in vodenje računa vrednostnih papirjev pri tujem skrbniku Finančni odhodki Postavko Realizirane čiste izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, sestavljajo realizirane izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zmanjšane za realizirane prihodke iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Realizirane izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zajemajo vse negativne razlike med prodajno ceno prodanih naložb in njihovo nakupno ceno oziroma vrednostjo na zadnji dan preteklega poslovnega leta. Čisti odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zajemajo odhodke iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, zmanjšane za prihodke iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Odhodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se nanašajo na zmanjšanje tržne vrednosti naložb. Drugi finančni odhodki zajemajo obračunane negativne tečajne razlike in druge finančne odhodke Novo sprejeti standardi in pojasnila Novi standardi in pojasnila, navedeni v nadaljevanju, še niso veljavni in se med pripravo letnih računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo na dan , niso upoštevali. Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] MSRP 9 Finančni instrumenti (2014) (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo ; uporablja se za nazaj, razen izjemoma. Preračun prejšnjih obdobij ni potreben in je dovoljen če so podatki na voljo in brez uporabe spoznanj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Spremembe EU še ni potrdila. Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] Ta standard nadomešča MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, izjemoma MRS 39 ostaja v veljavi v primeru ščitenja poštene vrednosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti pred tveganjem spremembe obrestne mere; družbe se lahko odločajo med uporabo računovodskega ščitenja, skladno z MSRP 9, ali obstoječim obračunavanjem varovanja pred tveganjem po MRS 39 v vseh primerih obračunavanja. Čeprav sta temelja dovoljenega merjenja finančnih sredstev odplačna vrednost, poštena vrednost skozi drugi vseobsegajoči donos (PVDVD) in poštena vrednost skozi poslovni izid 32 Vzorčno besedilo in vpliv na računovodske izkaze [IAS 8.30 (b); 31 (e)] Na podlagi prehodne ocene Banka pričakuje, da bodo praktično vsa finančna sredstva, ki so skladno z MRS 39 razvrščena kot obveznosti in terjatve, še naprej merjena po odplačni vrednosti, kot to določa MSRP 9. Na tej stopnji je že razmeroma jasno, kolikšen delež dolžniških vrednostnih papirjev Banke bo izmerjen po PVDVD, saj je slednje odvisno od rezultata testa poslovnega modela. Pričakovati je, da bodo vsi RZP dolžniški vrednostni papirji po MSRP 9 razvrščeni v PVDVD. Obstaja tudi možnost, da bodo

33 Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] (PVPI) podobna MRS 39, se kriteriji za določitev ustreznega merjenja pomembno razlikujejo. Finančno sredstvo se izmeri po odplačni vrednosti, ko sta izpolnjena naslednja pogoja: - sredstva se vodijo v okviru poslovnega modela, ki je namenjen zbiranju pogodbenih denarnih tokov; - pogodbena določila vsebujejo natančne datume denarnih tokov, ki so zgolj plačila glavnice in obresti od neplačane glavnice. Nadalje lahko družba naknadne spremembe poštene vrednosti (vključno pozitivne in negativne tečajne razlike) kapitalskega instrumenta, ki ni namenjen trgovanju, nepreklicno predstavi v okviru drugega vseobegajočega donosa. Omenjene naknadne spremembe se v nobenem primeru ne morejo več prerazvrstiti v poslovni izid. Dolžniški instrumenti, ki so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi ostali drugi vseobsegajoči donos, prihodki od obresti, pričakovane kreditne izgube ter pozitivne in negativne tečajne razlike, se pripoznajo v poslovnem izidu na enak način kot sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti. Drugi dobički in izgube so pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu in so po odpravi pripoznanja prerazvrščeni med poslovni izid. Model izračuna oslabitve, skladno z MSRP 9, nadomešča model nastalih izgub, kot ga pozna MRS 39, ki zajema tudi model pričakovanih kreditnih izgub; slednje pomeni, da se bo oslabitev lahko pripoznala, še preden bo sploh do izgube prišlo. MSRP 9 vsebuje nov splošni model obračunavanja varovanja pred tveganjem, ki zadevno obračunavanje bolje prilagaja obvladovanju tveganj. Različne vrste razmerij varovanja pred tveganjem poštena vrednost, denarni tok in neto naložbe v tuje družbe ostanejo nespremenjene, vendar je potrebna dodatna ocena. Standard vsebuje nove zahteve, ki jih je potrebno izpolniti (nadaljevanje in ustavitev obračunavanja varovanja pred tveganjem), in omogoča dodatnim vrstam izpostavljenosti, da se 33 Vzorčno besedilo in vpliv na računovodske izkaze [IAS 8.30 (b); 31 (e)] številni kapitalski instrumenti, ki so trenutno razvrščeni kot razpoložljivi za prodajo, izmerjeni po PVDVD, skladno z MSRP 9, kar pa je odvisno od odločitve družbe/skupine glede datuma prve uporabe Banka se še ni odločila glede razvrstitve omenjenih instrumentov. Pričakovati je, da bodo depoziti strank še naprej merjeni po odplačni vrednosti, skladno z MSRP 9. Pričakovati je, da bo pričakovani model kreditne izgube po MSRP 9 pospešil pripoznanje izgub iz oslabitve ter na datum prve uporabe povzročil višje popravke vrednosti v zvezi z oslabitvami. Banka ne more zanesljivo oceniti vpliva, ki ga bo prva uporaba MSRP 9 imela na njene računovodske izkaze, pripravljene skladno z MSRP.

34 Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci * (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo Uporaba pred datumom je dovoljena.) Pojasnil k MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci EU še ni potrdila; je pa slednja potrdila MSRP 15 Prihodki iz pogodb s tujci, vključno datumom začetka veljavnosti MSRP 15. MSRP 16 Najemi (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če družba uporablja tudi MSRP 15.) Dopolnila EU še ni sprejela. Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] obravnavajo kot varovane postavke. Potrebna so dodatna obsežna razkritja v zvezi z obvladovanjem tveganj in z dejavnostmi varovanja pred tveganji. Novi standard zagotavlja okvir, ki nadomešča obstoječa navodila za pripoznanje prihodkov po MSRP. Družbe uporabljajo petstopenjski model za določitev točnega datuma in višine pripoznanja prihodkov. Novi model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo takrat, ko družba prenese nadzor blaga in storitev na stranko, in sicer v višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Z ozirom na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo: čez čas in na način, ki prikazuje poslovanje družbe; ali v trenutku, ko je nadzor blaga in storitev prenesen na kupca. Prav tako MSRP 15 uvaja načela, ki družbo zavezujejo k zagotavljanju kakovostnih in obsežnih razkritij, ki uporabnikom računovodskih izkazov dajejo uporabne informacije v zvezi z vrsto, višino, časovnim vidikom in negotovostjo prihodkov in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci. MSRP 16 nadomešča MRS 17 Najemi in povezana pojasnila. Standard in odpravlja obstoječi model dvojnega obračunavanja najemov in namesto tega od Banke zahteva, da večina najemov iz bilance stanja obračunava z enotnim modelom, brez razlikovanja med poslovnim in finančnim najemom. Skladno z MSRP 16 se za pogodbo o najemu šteje pogodba, ki za določeno obdobje daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo. Nov model za take pogodbe določa, da najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznost iz najema. Pravica do uporabe sredstva se amortizira, obresti pa se pripišejo k obveznosti. Slednje povzroča skoncentriran vzorec stroškov za večji del najemov, četudi najemnik plačuje stalne letne najemnine. Nov standard za najemnike uvaja številne omejene izjeme, ki vključujejo: najeme za obdobje 12 mesecev ali manj, brez nakupne opcije, in najeme, pri katerih ima zadevno sredstvo nizko vrednost (poceni/cenovno nizki najemi/ small- Vzorčno besedilo in vpliv na računovodske izkaze [IAS 8.30 (b); 31 (e)] Banka ne more zanesljivo oceniti vpliva, ki ga bo prva uporaba MSRP 15 imela na njene računovodske izkaze, pripravljene skladno z MSRP.] Čeprav prvotna ocena možnega vpliva MSRP 15 na računovodske izkaze Banke še ni v celoti zaključena, uprava predvideva, da standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze. Banka ne predvideva, da se bo izbira časa in merjenja njenih prihodkov po MSRP 15 spremenila zaradi narave njenega poslovanja in vrste prihodkov. Banka predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj Banka ni stranka najemne pogodbe, ki bi bila predmet določil MSRP

35 Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] Dopolnilo k MRS 7 (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Dopolnila EU še ni sprejela. Dopolnilo k MRS 12: Pripoznanje terjatev za odložene davke v zvezi z nerealiziranimi izgubami (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Dopolnila EU še ni sprejela. Dopolnilo k MSRP 2: Razvrščanje in merjenje plačil z delnicami (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo Uporablja se za nazaj. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.) Dopolnila EU še ni sprejela. Dopolnilo k MSRP 4: Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti v povezavi z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo Uporablja se za nazaj.). Dopolnila EU še ni sprejela. Dopolnilo k MSRP 10 in MRS 28 Prodaja ali vložek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] ticket leases). Z uvedbo novega standarda pa se obračunavanje najema za najemodajalca ne bo pomembno spremenilo in razlikovanje med poslovnim in finančnim najemom zanj ostaja v veljavi. Dopolnilo zahteva dodatna razkritja, ki bodo uporabnikom pomagala vrednotiti spremembe v obveznostih iz financiranja, vključno spremembe denarnih tokov in nedenarne spremembe (npr. vpliv pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, spremembe pri prevzemu ali izgubi nadzora nad podružnicami, spremembe poštene vrednosti). Dopolnilo natančneje pojasnjuje, na kakšen način in kdaj v določenih primerih obračunati odložene terjatve za davek ter kako določiti višino prihodnjih obdavčljivih prihodkov za namen presoje pripoznavanja odloženih terjatev za davek. Dopolnilo natančneje opredeljuje plačila z delnicami za naslednja področja: učinki obveznih in neobveznih pogojev glede merjenja plačil z delnicami, ki se poravnajo v gotovini; plačila z delnicami z možnostjo poravnave v primeru obveznosti pri viru odtegnjenega davka; spremembe pogojev plačil z delnicami, ki zadevajo razvrstitev plačil, poravnanih v gotovini, v plačila, poravnana s kapitalom. Dopolnilo obravnava vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja MSRP 9 pred načrtovanim nadomestnim standardom, ki ga UOMRS pripravlja za MSRP 4. Dopolnilo uvaja dve možni rešitvi. Prva je začasna izjema uporabe MSRP 9, na podlagi katere se prijava nekaterih zavarovateljev odloži. Druga rešitev navaja drugačen pristop k predstavitvi, s pomočjo katerega bi se ublažila nestanovitnost, ki bi lahko izhajala iz uporabe MSRP 9 pred načrtovanim standardom o zavarovalnih pogodbah. Dopolnilo pojasnjuje, da je pri poslih s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom višina pripoznanih dobičkov 35 Vzorčno besedilo in vpliv na računovodske izkaze [IAS 8.30 (b); 31 (e)] Banka predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze. Banka predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze, saj Banka že meri prihodnje obdavčljive dobičke na način, kot ga zahteva dopolnilo. Banka predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene računovodske izkaze, saj Banka ne sklepa poslov, kjer se plačuje z delnicami. Banka ni ponudnik zavarovanj, zato to ne bo imelo vpliva na njene računovodske izkaze. Banka predvideva, da nov standard na dan prve uporabe ne bo pomembno vplival na njene

36 Standard/Pojasnilo [MRS 8.31 (a), 8.31(c)] podjetjem ali skupnim podvigom (UOMRS še ni določil dneva; uporaba pred datumom je dovoljena.) Spremembe MRS 40 Naložbene nepremičnine (Veljajo za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje; uporabljajo se za naprej.) Teh določil EU še ni potrdila. OPMSRP 22 Transakcije v tujih valutah in predujmi (Velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.) Teh določil EU še ni potrdila. Narava prihajajočih sprememb računovodske usmeritve [MRS 8.31 (b)] ali izgub odvisna od tega, ali je prodano ali vloženo sredstvo del posla, pri katerem: sta ali celotni dobiček ali izguba pripoznana, ko je posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom zajema prenos sredstva, ki je predstavlja del poslovanja družbe (ne glede na to, ali je sredstvo v podružnici ali ne), medtem ko je delni dobiček ali izguba pripoznana, ko je posel sklenjen med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom in zajema sredstvo, ki ni del poslovanja družbe, četudi se to sredstvo nahaja v odvisni družbi. Spremembe utrjujejo načelo iz MRS 40 Naložbene nepremičnine glede prenosov v naložbene nepremičnine ali iz njih, tako da zdaj velja, da se takšen prenos opravi samo v primeru, če pride do spremembe pri uporabi nepremičnine. V skladu s spremembami se prenos opravi le takrat, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi tj. ko sredstvo začne ali preneha ustrezati opredelitvi pojma naložbena nepremičnina, o spremembi uporabe pa obstajajo dokazila. Zgolj sprememba namena poslovodstva ni razlog za prenos. V pojasnilu je razjasnjeno, kako določiti datum transakcije za namen določitve menjalnega tečaja, ki se uporabi ob začetnem pripoznanju s tem povezanega sredstva, odhodka ali prihodka (ali njegovega dela) ob odpravi pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti v zvezi z danim ali prejetim predujmom v tuji valuti. V takšnem primeru je datum transakcije enak datumu, na katerega podjetje najprej pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost v zvezi z danim ali prejetim predujmom. * Vključuje spremembe k MSRP 15, ki so bile omenjene v pojasnilih k MSRP 15, izdane v aprilu Vzorčno besedilo in vpliv na računovodske izkaze [IAS 8.30 (b); 31 (e)] računovodske izkaze, saj Banka nima podružnic, pridruženih družb ali skupnih podvigov. Banka predvideva, da spremembe na dan prve uporabe ne bodo pomembno vplivale na njene računovodske izkaze, saj banka prenese nepremičnino med naložbene nepremičnine ali iz njih samo, kadar pride do dejanske spremembe v uporabi nepremičnine. Banka predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ne bo pomembno vplivalo na njene računovodske izkaze, saj banka ob začetnem pripoznanju nedenarnih sredstev ali nedenarnih obveznosti v zvezi z danimi ali prejetimi predujmi uporablja menjalni tečaj, ki je v veljavi na dan transakcije. 36

37 4.9. Naložbena politika Osnovno vodilo pri upravljanju sredstev pokojninskega sklada OVPS je varnost sredstev zavarovancev. Cilj naložbene politike je doseči povečanje vrednosti naložb ob sprejetem srednjem do nizkem tveganju in ob upoštevanju obveznosti pri zagotavljanju letnega zajamčenega donosa. Struktura naložb in razpršenost sredstev sklada je bila skozi celotno leto 2014 v skladu z zakonskimi določili in znotraj omejitev strukture naložbene politike. Upravljanje sredstev je bilo pasivno, ob upoštevanju danih tržnih razmer. Temeljilo je predvsem na makroekonomskih napovedih in internih analizah z nalaganjem sredstev v podcenjene naložbe ter izstopom iz precenjenih. Pri nalaganju sredstev se bodo tveganja morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj uravnavala z uporabo ustreznih orodij, ki omogočajo, da bo struktura sklada čim bolj usklajena z ročnostjo prihodnjih obveznosti sklada. Tako bo zagotovljen dodaten nadzor in spremljanje naložbene politike. Pri ovrednotenju uspešnosti upravljanja sklada se izvaja primerjava s sestavljenim notranjim indeksom (benchmark), z uspešnostjo drugih izvajalcev, ki upravljajo pokojninske sklade ter nazadnje z zajamčeno donosnostjo sklada Upravljanje s sredstvi sklada Osnovno vodilo pri upravljanju sredstev sklada je konzervativnost in varnost. Naložbena politika je in bo usmerjena v oblikovanje portfelja naložb, ki minimizira prevzeto tveganje in zagotavlja doseganje čim višje donosnosti zbranih sredstev. Pri oblikovanju naložbene politike sklada se bo v čim večji meri upoštevalo tveganje spremenljivosti obrestne mere, inflacijsko tveganje, tveganje spremenljivosti tečajev, tržno tveganje naložb in tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti. Naloga upravljavca je, da zagotavlja varnost, donosnost in likvidnost naložb, ob tem pa mora spoštovati vse zakonske omejitve in zahteve ter dosegati najmanj zajamčeni donos. Preko objavljanja vrednosti enote premoženja in mesečne donosnosti sklada se podatki o uspešnosti naložbene politike mesečno posredujejo širši javnosti Upravljanje s tveganji Tveganja, katerim je izpostavljen Odprti vzajemni pokojninski sklad Banke Koper d.d. in jih mora upravljavec v največji možni meri omejevati, so: Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Tržno tveganje, ki obsega: o Obrestno tveganje o Valutno tveganje o Cenovno tveganje Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti Operativno tveganje Osnovne definicije tveganj katerim je izpostavljen OVPS Banke Koper d.d. Kreditno tveganje 37

38 Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube pokojninskega sklada zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Nasprotne stranke so izdajatelji vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga ali banke s katerimi sklad sklene denarne depozite. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ko premoženja (pozicij) pokojninskega sklada ni mogoče prodati, unovčiti ali zapreti v ustrezno kratkem času znotraj omejenih stroškov, tako da pokojninski sklad ne more izpolnjevati svojih obveznosti skladno z 310. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 96/12 in 39/13) ter obveznosti iz določil o izplačilih, navedenih v pravilih upravljanja. Tržno tveganje Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube pokojninskega sklada zaradi spremembe tržnih vrednosti pozicij v premoženju pokojninskega sklada, ki so posledica spremembe tržnih spremenljivk, kot so obrestne mere, devizni tečaji, cene lastniških finančnih instrumentov ali spremembe kreditne sposobnosti izdajatelja. Obrestno tveganje se pojavlja zaradi sprememb v donosih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so posledica spreminjanja tržnih obrestnih mer ali pa posledica splošne ravni obrestnih mer. Spreminjanje obrestne mere neposredno vpliva na tržno vrednost obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev, vpliva pa tudi na višino obveznosti pokojninskega sklada. Valutno tveganje je tveganje spremembe deviznega tečaja posamezne valute, v kateri ima pokojninski sklad izpostavljenost. Valutnemu tveganju so izpostavljene vse naložbe, katerih vrednosti so določene v drugi valuti, kot je valuta, v kateri se obračunava čista vrednost sredstev pokojninskega sklada. Cenovno tveganje je tveganje spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev. Cenovnemu tveganju naložb so izpostavljene vse naložbe v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti Tveganje nedoseganja zajamčene donosnosti je tveganje, da je dejanska vrednost sredstev člana pokojninskega sklada nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube pokojninskega sklada zaradi neustreznih notranjih procesov in nepravilnega ravnanja ljudi oziroma delovanja sistemov v upravljavcu pokojninskega sklada ali zaradi zunanjih dogodkov in dejanj. Vključuje tudi pravno in dokumentarno tveganje ter tveganja, ki izhajajo iz postopkov trgovanja, poravnave in vrednotenja sredstev ter obveznosti, ki jih izvaja upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega sklada Obvladovanje tveganj s strani upravljavca OVPS Banke koper d.d. Obvladovanje tveganj vključuje ukrepe, pravila, tehnike in orodja, s katerimi se obvladuje tveganja. Obvladovanje kreditnega tveganja Na mesečnem nivoju se spremljajo spremembe bonitetnih ocen izdajateljev vseh naložb v portfelju pokojninskega sklada. Če se ugotovi, da posamezni izdajatelj ne izpolnjuje kriterija dovolj visoke bonitetne ocene ali je presežena dovoljena izpostavljenost do posameznega 38

39 izdajatelja, se izdela predlog izhodne strategije iz naložb tega izdajatelja. Predlog izhodne strategije potrdi ALCO odbor banke. Naložbe v vrednostne papirje tega izdajatelja se ne smejo povečevati vse dokler se bonitetna ocena izdajatelja ne zviša nad spodnjo bonitetno mejo. Obvladovanje likvidnostnega tveganja Osnovni cilj obvladovanja likvidnostnega tveganja je, da so prilivi in odlivi sklada usklajeni. Ročnost naložb se za to prilagaja znanim obveznostim (na primer zaradi izrednih izplačil). V primeru, da v mesečnem načrtu pride do likvidnostnega primanjkljaja, morajo Upravljavci pokojninskega sklada pripraviti načrt zagotovitve denarnih sredstev za razrešitev likvidnostnega primanjkljaja (na primer načrt prodaje določenih naložb). Načrt zagotovitve denarnih sredstev za razrešitev likvidnostnega primanjkljaja je del mesečnega načrta denarnih tokov. Načrt zagotovitve denarnih sredstev za razrešitev likvidnostnega primanjkljaja odobri Direktor Sektorja zakladništva in upravljanja z bilanco banke, upravljavci pokojninskega sklada ga izvajajo. Obvladovanje valutnega tveganja Delež naložb v tujih valutah ne sme presegati 5% čiste vrednosti sredstev. V primeru, da se na podlagi mesečnega poročila o strukturi naložb po valutah ugotovi, da je delež naložb v tujih valutah večji od 5% čiste vrednosti sredstev, morajo upravljavci pokojninskega sklada pripraviti načrt razrešitve nastale situacije (na primer načrt prodaje določenih naložb v tuji valuti). Načrt razrešitve odobri Direktor Sektorja zakladništva in upravljanja z bilanco banke, upravljavci pokojninskega sklada ga izvajajo. Obvladovanje cenovnega tveganja V primeru, da se na podlagi mesečnega poročila o tvegani vrednosti ugotovi, da je kazalec presegel limitno vrednost, morajo upravljavci pokojninskega sklada pripraviti načrt razrešitve nastale situacije (na primer načrt prodaje določenih naložb). Načrt razrešitve odobri Direktor Sektorja zakladništva in upravljanja z bilanco banke, upravljavci pokojninskega sklada ga izvajajo. Obvladovanje tveganja nedoseganja zajamčene donosnosti V primeru, da se na podlagi mesečnega poročila o dejanski vrednosti sredstev in zajamčeni vrednosti sredstev člana ugotovi, da je dejanska vrednost sredstev posameznega člana nižja od njegove zajamčene vrednosti sredstev, banka oblikuje rezervacije v višini te razlike. Za obvladovanje tveganja nedoseganja zajamčene donosnosti banka pri naložbah pokojninskega sklada stremi k nalaganju v veliki meri v varne naložbe in v naložbe z vnaprej znanim donosom, ki je v trenutku nakupa višji ali enak zajamčeni donosnosti. Obvladovanje operativnega tveganja Banka operativno tveganje obvladuje z ustrezno organizacijsko strukturo in strukturo zaposlenih, razmejitvami med upravljavci pokojninskega sklada, zaledno službo in ostalimi strokovnimi službami ter z ustreznimi pravilniki in postopki Tehnike upravljanja naložb s strani upravljavca OVPS Banke koper d.d. Banka Koper d.d. kot upravljavka OVPS Banke Koper d.d. z zastavljeno naložbeno politiko sledi politiki upravljanja naložb, ki je usmerjena k zagotovitvi nižjega tveganja. Sredstva OVPS Banke Koper d.d. so naložena predvsem v državne dolžniške vrednostne papirje ter ostale dolžniške vrednostne papirje, depozite, vzajemne sklada, lastniške vrednostne papirje 39

40 in gotovino. Banka Koper d.d. kot upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada sledi tako imenovani»top down«naložbeni strategiji, kjer se gleda celotno svetovno geografsko, ekonomsko in politično okolje in se s postopnimi izločitvenimi koraki pride do želene investicije. Določi se tudi povprečno časovno obdobje naložb in na podlagi tega oblikuje specifična investicijska politika, ki določa tudi posamezne naložbene možnosti. Temu sledi dodelitev sredstev (asset allocation), s katero se določi, koliko premoženja se nalaga v depozite ter koliko v dolžniške in koliko v lastniške vrednostne papirje. V vsaki podvrsti naložb (npr. delnice ali obveznice...) se oblikuje strategija upravljanja premoženja, ki v določenem obdobju v naložbeni portfelj vzajemnega pokojninskega sklada vključuje določene vrednostne papirje, za katere se ugotovi, da so primerni po boniteti izdajatelja, ali da pripadajo gospodarskemu sektorju, ki ima dobre možnosti za razvoj. Doseganje ciljev se ocenjuje z rastjo vrednosti enote premoženja bodisi na mesečni, polletni, letni, triletni in petletni ravni, kakor tudi od začetka koledarskega leta Notranje kontrole s strani upravljavca OVPS Banke Koper d.d. Banka Koper d.d. kot upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada s svojimi strokovnjaki izvaja in nadzira naložbeno politiko, ki je sestavni del Pravil upravljanja OVPS Banke Koper d.d. Naročila za nakup in prodajo vrednostnih papirjev so odobrena vedno s strani vsaj dveh odgovornih oseb, kjer gre najprej za pripravo in nato za potrditev borznega naročila kar pripomore k večji transparentnosti in zmanjšanju možnosti napake pri finančnih operacijah. Vsi prilivi in odlivi sredstev so vodeni preko transakcijskega računa OVPS Banke Koper d.d., odprtega skladno z Zakonom o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, pri skrbniški banki Abanki d.d. Pri Abanki d.d. je odprt tudi posebni račun za vrednostne papirje pri KDDju za domače in pri Euroclear-u za tuje vrednostne papirje. Analitične evidence stanj in sprememb naložb vzajemnega pokojninskega sklada so vodene na dnevni osnovi. Iz evidenc je v vsakem trenutku razvidna struktura naložb po izdajatelju, valuti in ročnosti. Omogočena je primerjava posamezne naložbe v skupnem naložbenem portfelju. Enote premoženja se vodijo analitično po zavarovancih. Vzporedno se vodi tudi njihova zajamčena vrednost sredstev, tako da je v vsakem trenutku možna primerjava med zavarovančevo dejansko vrednostjo sredstev ter njegovo zajamčeno vrednostjo sredstev. Ta primerjava je možna tako na nivoju posameznika kot na nivoju celotnega vzajemnega pokojninskega sklada. Za obstoj in ustrezno delovanje sistema notranjih kontrol skrbi skrbnik OVPS Banke Koper d.d., prav tako pa je OVPS Banke Koper d.d. predmet pregleda notranje revizije upravljavca v okviru letnega programa notranje revizije Pojasnila in razkritja stroškov poslovanja vzajemnega pokojninskega sklada Upravljavec je iz sredstev pokojninskega sklada upravičen izvršiti samo plačila za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem, ki so določeni v pravilih upravljanja oz. pokojninskem načrtu sklada. Z. št. Stroški poslovanja 2016 Delež v povprečni letni ČVS (v %) 2015 (v EUR) Delež v povprečni letni ČVS (v %) 1. Provizija za upravljanje , ,11 40

41 2. Stroški za opravljanje skrbniških storitev , ,07 3. Stroški obračunani po vsakokratnih veljavnih tarifah KDD in tuje skrbniške banke, povezani z , ,03 razpolaganjem z vrednostnimi papirji 4. Stroški plačilnega prometa 854 0, ,00 5. Skupaj

42 5. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 5.1. Pojasnila k izkazu finančnega položaja Denar in denarni ustrezniki ( v EUR) Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva na transakcijskem računu SKUPAJ Na dan je OVPS izkazoval skupno EUR denarnih sredstev na bančnem računu odprtem pri skrbniški banki Abanki d.d Finančne naložbe (v EUR) Z.št. Finančne naložbe Depoziti in posojila Depoziti Kratkoročni depoziti pri bankah v Republiki Sloveniji Dolgoročni depoziti pri bankah v Republiki Sloveniji Posojila Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Instrumenti denarnega trga Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu Izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji Izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije Drugi kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu Izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji Izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije Dolžniški vrednostni papirji Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu Izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji Izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu Izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji Izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije Delnice in drugi kapitalski instrumenti Delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu Izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji

43 Izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije Drugi kapitalski instrumenti Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov Enote premoženja vzajemnih skladov Enote premoženja vzajemnih skladov iz Republike Slovenije Enote premoženja vzajemnih skladov izven Republike Slovenije Delnice odprtih investicijskih skladov Delnice odprtih investicijskih skladov iz Republike Slovenije Delnice odprtih investicijskih skladov izven Republike Slovenije SKUPAJ Terjatve ( v EUR) Terjatve Terjatve do upravljavca zaradi nedoseganja zajamčenega donosa Druge terjatve SKUPAJ Ker je bil v letu 2016 s pravnomočnim Sklepom o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom Sava d.d. zaključen postopek prisilne poravnave, so se terjatve iz glavnice SA03, ki so bile konec leta 2015 izkazane v neodplačni nominalni vrednosti, pomnoženi z zadnjim veljavnim tečajem Ljubljanske borze, ustrezno popravile. V poslovnih knjigah so sedaj izkazani dve terjatvi: zavarovana terjatev do izdajatelja v višini EUR ter navadna terjatev v višini EUR. Skladno z navedenim Sklepom iz prejšnjega stavka so bile obračunane tudi obresti na zavarovano terjatev, ki so konec leta znašale 378 EUR (znesek je bil poravnan januarja 2017) in so povečevale skupni znesek drugih terjatev Obveznosti ( v EUR) Obveznosti Poslovne obveznosti Obveznosti iz nakupa vrednostnih papirjev in drugih finančnih inštrumentov 0 Obveznosti iz nakupa naložbenih nepremičnin in drugih stvarnih pravic 0 Obveznosti do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti za vstopne stroške Obveznosti za izstopne stroške Obveznosti za provizijo za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada Druge obveznosti iz upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja in druge obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada - Obveznosti za izplačilo odkupne vrednosti zaradi rednega prenehanja članstva - Obveznosti za izplačilo odkupne vrednosti zaradi izrednega prenehanja članstva

44 - Obveznosti za izplačilo odkupne vrednosti zaradi prenosa sredstev v drug pokojninski načrt Obveznosti za plačilo davkov Druge poslovne obveznosti Obveznosti do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada se nanašajo na nezapadle obveznosti iz naslova v mesecu decembru obračunanih vstopnih stroškov, izstopnih stroškov in upravljavske provizije. Druge obveznosti iz upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada v večji meri zajemajo obveznost za plačilo skrbniške provizije za mesec december V mesecu decembru obračunane obveznosti za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja ter povezanih obveznosti za plačilo akontacije dohodnine in davka od prometa zavarovalnih poslov so bile poravnane v mesecu januarju Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada ( v EUR) Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Nominalna vrednost vplačanih enot premoženja Vplačani presežek enot premoženja Presežek iz prevrednotenja 0 0 Preneseni čisti dobički ali čista izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij Nerazdeljeni čisti dobiček ali čista izguba obračunskega obdobja Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada znašajo na dan skupno EUR. Nominalna vrednost vplačanih enot premoženja, ki zajemajo vplačane enote premoženja po nominalni vrednosti, pomnožene z njihovim številom v obtoku, znaša na dan skupno EUR. Vplačani presežek enot premoženja je izkazan v skupni višini EUR. Preneseni čisti dobički ali čista izguba iz prejšnjih obračunskih obdobij predstavlja preneseni čisti dobiček preteklih let v višini EUR. V letu 2016 je bila postavka zmanjšana za odkupno vrednost enot premoženja v višini EUR in povečana za EUR, ki se nanaša na pripojitev AIII Vzajemnega pokojninskega sklada Abanke. V letu 2016 izkazuje OVPS skupno EUR čistega dobička Pojasnila k izkazu poslovnega izida Finančni prihodki ( v EUR) Prihodki od obresti Prihodki od obresti iz vrednostnih papirjev Prihodki od obresti iz depozitov Prihodki od obresti iz terjatev SKUPAJ ( v EUR)

45 Prihodki od dividend in deležev Prihodki od dividend vrednostnih papirjev domačih izdajateljev Prihodki od dividend od vrednostnih papirjev tujih izdajateljev SKUPAJ Čisti prihodki iz naslova spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ( v EUR) Dolžniški vrednostni papirji Delnice Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov SKUPAJ ( v EUR) Drugi finančni prihodki Prihodki od obresti iz denarnih sredstev na računu Drugi finančni prihodki SKUPAJ Drugi prihodki Ker se je v letu 2016 zaključil postopek prisilne poravnave nad dolžnikom Sava d.d., so se uskladile postavke v poslovnih knjigah. Zaradi pripoznanja novih vrednosti terjatev (glej točko 5.1.3) se je razlika med prvotno izkazanimi terjatvami za zapadle obveznosti do družbe Sava d.d. iz naslova obveznice SA03 in novimi priznanimi terjatvami v skupni višini EUR izkazala med drugimi prihodki Odhodki v zvezi z upravljanjem in poslovanjem vzajemnega pokojninskega sklada ( v EUR) Odhodki za upravljavsko provizijo Upravljavska provizija SKUPAJ Odhodki za upravljavsko provizijo zajemajo provizijo obračunano za leto Upravljavska provizija se obračunava mesečno in znaša 1% letno od povprečne čiste vrednosti sredstev Sklada. ( v EUR) Odhodki v zvezi s skrbnikom Skrbniška provizija SKUPAJ Odhodki v zvezi z banko skrbnico v letu 2016 zajemajo skrbniško provizijo, obračunano s strani Abanke d.d.. ( v EUR) Odhodki iz posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev Posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev SKUPAJ

46 Odhodki v zvezi s trgovanjem zajemajo odhodke iz posredovanja pri nakupu in prodaji z vrednostnimi papirji ter ležarino in vodenje računa vrednostnih papirjev pri tujem skrbniku Finančni odhodki ( v EUR) Realizirane čiste izgube iz finančnih naložb, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Dolžniški vrednostni papirji SKUPAJ ( v EUR) Drugi finančni odhodki Odhodki za storitve plačilnega prometa SKUPAJ Upravljanje s tveganji pri finančnih instrumentih Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ko premoženja (pozicij) pokojninskega sklada ni mogoče prodati, unovčiti ali zapreti v ustrezno kratkem času znotraj omejenih stroškov tako, da pokojninski sklad ne more izpolnjevati svojih obveznosti skladno z 310. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 glede izplačila odkupnih vrednosti članov. Tipičen primer je slovenski trg kapitala, saj zaradi nizkega prometa, že manjša sprememba na trgu lahko vpliva na večje nihanje tržne cene. Tabela 1: Pričakovana zapadlost naložb za leta od 2014 do 2016: Naziv Skupaj na vpogled do 90 dni Od 90 do 180 dni Od 180 do 360 dni Od 1 leta do 5 let nad 5 let Skupaj finančne naložbe - Finančne naložbe Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti Naziv Skupaj na vpogled do 90 dni 46 Od 90 do 180 dni Od 180 do 360 dni Od 1 leta do 5 let nad 5 let Skupaj finančne naložbe - Finančne naložbe Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti

47 Naziv Skupaj na vpogled do 90 dni Od 90 do 180 dni Od 180 do 360 dni Od 1 leta do 5 let nad 5 let Skupaj finančne naložbe - Finančne naložbe Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti Delnice, investicijski skladi, denar in denarni ustrezniki niso prikazani v tabeli. Prikazane niso niti zapadlosti obveznosti do članov OVPS, saj nimajo pogodbenih dospelosti in jih zaradi strogih pogojev za izplačilo odkupnih vrednosti trenutno še ne napovedujemo z modeli. Tabela 2: Pogodbeni nediskontirani denarni tokovi za leta od 2014 do 2016: Naziv Skupaj na vpogled do 90 dni Od 90 do 180 dni Od 180 do 360 dni Od 1 leta do 5 let nad 5 let Skupaj finančne naložbe Finančne naložbe Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti Skupaj Naziv Skupaj finančne naložbe Finančne naložbe na vpogled do 90 dni Od 90 do 180 dni Od 180 do 360 dni Od 1 leta do 5 let nad 5 let Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti Naziv Skupaj na vpogled do 90 dni Od 90 do 180 dni 0d 180 do 360 dni 0d 1 leta do 5 let nad 5 let Skupaj finančne naložbe - Finančne naložbe Depoziti Terjatve Poslovne obveznosti

48 Obrestno tveganje Obrestno tveganje se pojavlja zaradi sprememb v donosih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so posledica spreminjanja tržnih obrestnih mer ali pa posledica splošne ravni obrestnih mer. Spreminjanje obrestne mere neposredno vpliva na tržno vrednost obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev, vpliva pa tudi na višino obveznosti pokojninskega sklada. Tabela 3: Vpliv spremenjene tržne obrestne mere na ČVS za leta od 2013 do 2016 Sprememba tržne obrestne mere - učinek (v EUR) + / - 10 bps (0,1%) vpliv na ČVS vpliv na ČVS vpliv na ČVS ,11% ,11% ,22% Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje spremembe tečaja posamezne valute, v kateri ima pokojninski sklad izpostavljenost. OVPS ni izpostavljen valutnemu tveganju, saj na dan nima in tudi na dan ni imel naložb v portfelju, ki bi bile določene v drugi valuti kot je valuta, v kateri se obračunava čista vrednost sredstev OVPS, torej v EUR Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube pokojninskega sklada zaradi neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Nasprotne stranke so izdajatelji vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga ali banke, s katerimi sklad sklene denarne depozite. Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je predvsem tveganje zamude plačila ali celo neplačila nasprotne stranke oziroma tveganje, da izdajatelj na dan zapadlosti svojih obveznosti po izplačilu kuponov, obresti in glavnice ne bo sposoben poravnati. Tabela 4: Kreditna kvaliteta naložb: Bonitetna ocena - Fitch v EUR v % v EUR v % v EUR v % A ali višje % % 0 0% od A do BBB % % % nižje od BBB % 0 0% 0 0% brez bonitetne ocene % % % Skupaj % % % Tabela 5: Sektorska razdelitev: Sektor Bančništvo , , ,00 Državne obveznice , , ,00 Elektrotehnika , , ,00 Energetika , , ,00 Gradbeništvo 0, ,50 0,00 Industrija , , ,00 Telekomunikacije ,00 0,00 0,00 Trgovina , ,36 0,00 Zavarovalništvo , , ,00 Skupaj finančne naložbe * , , ,00 48

49 * Skupaj finančne naložbe predstavljajo finančne naložbe v depozite, obveznice in komercialne zapise. Tabela 6: Geografska sestava portfelja: Geografsko področje Slovenija , , ,08 Druge države EU , , ,03 Skupaj finančne naložbe * , , ,11 * Skupaj finančne naložbe predstavljajo finančne naložbe v depozite, obveznice in komercialne zapise. Tabela 7: Starostna struktura terjatev: Starost terjatev (v EUR) Ne-zapadle terjatve Zapadle terjatve do 90 dni Zapadle terjatve nad 90 dni Skupaj Cenovno tveganje Cenovno tveganje je tveganje spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev. Cenovnemu tveganju naložb so izpostavljene vse naložbe v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev. Tabela 8: Vpliv spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev: Sprememba delniškega portfelja učinek + / - 10 % vpliv na ČVS vpliv na ČVS vpliv na ČVS ,28% ,30% ,37% V primeru spremembe tržne cene lastniških vrednostnih papirjev za 10%, bi se čista vrednost OVPS Banke Koper d.d. spremenila za EUR. Tabela 9: Vpliv spremembe tržne cene vrednostnih papirjev, katerih vrednost je odvisna od tržnih obrestnih mer Sprememba tržne obrestne mere učinek (v EUR) + / bps (1,00%) vpliv na ČVS vpliv na ČVS vpliv na ČVS ,07% ,08% ,21% V primeru spremembe tržne obrestne mere dolžniških vrednostnih papirjev za 100 bazičnih točk (1%), bi se čista vrednost OVPS Banke Koper spremenila za EUR 49

50 Poštena vrednost Tabela 10: Prikaz finančnih instrumentov OVPS Banke Koper glede na pošteno in knjigovodsko vrednost Z. št. Naziv I. Sredstva 1. Denar in denarni ustrezniki Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Finančne naložbe Depoziti in posojila depoziti Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida instrumenti denarnega trga dolžniški vrednostni papirji delnice in drugi kapitalski instrumenti enote ali delnice odprtih investicijskih skladov Terjatve Terjatve do 3.1. upravljavca zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti 3.2. Druge terjatve II. Obveznosti do virov sredstev 1. Poslovne obveznosti Obveznosti do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada Druge obveznosti iz upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti za izplačila odkupnih vrednosti premoženja in druge obveznosti do članov vzajemnega pokojninskega sklada Obveznosti za plačilo davkov Druge obveznosti poslovne

51 Pojasnila v zvezi z merjenjem poštene vrednosti pri OVPS Banke Koper d.d. Usmeritev Odprtega vzajemnega pokojninskega sklada Banke Koper d.d. je, da finančna sredstva vrednoti po pošteni vrednosti, ki je enaka tržni vrednosti finančne naložbe. Pri depozitih je poštena vrednost enaka njihovi odplačni vrednosti. Hierarhija poštene vrednosti: V razporeditev naložb po pošteni vrednosti so v spodnji tabeli vključene naložbe, ki so vrednotene po pošteni vrednosti, in sicer: V Nivo 1 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena v celoti na podlagi objavljenih cen, doseženih na aktivnem trgu. V Nivo 2 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane spremenljivke, ki so pridobljene na podlagi javno dostopnih tržnih podatkov (na primer tržne obrestne mere). V Nivo 3 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane subjektivne spremenljivke, ki niso javno dostopne na trgih. Tabela 11: Prikaz strukture naložb glede na hierarhijo poštene vrednosti: Z. št. Naziv I. Sredstva Poštena vrednost Denar denarni ustrezniki Finančne naložbe Depoziti posojila in in NIVO 1 NIVO 2 NIVO 3 NIVO 1 NIVO 2 NIVO 3 NIVO 1 NIVO 2 NIVO depoziti Finančne naložbe, vrednotene po 2.2. pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida instrumenti denarnega trga dolžniški vrednostni papirji delnice in drugi kapitalski instrumenti enote ali delnice odprtih investicijskih skladov 3. Terjatve Terjatve do 3.1. upravljavca zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti 3.2. Druge terjatve II. Obveznosti do virov sredstev Poslovne obveznosti

52 5.3. Izkaz premoženja (v EUR) Vrsta naložbe Izdajatelj Država izdajatelja Vrednost v EUR Delež v ČVS 1. Denar in denarni ustrezniki ,95 2. Finančne naložbe , Depoziti in posojila ,91 Depoziti pri bankah ,91 Depozit Addiko bank d.d. Slovenija ,19 Depozit Addiko bank d.d. Slovenija ,22 Depozit Addiko bank d.d. Slovenija ,22 Depozit Banka Sparkasse d.d. Slovenija ,44 Depozit Banka Sparkasse d.d. Slovenija ,22 Depozit Sberbank banka d.d. Slovenija ,17 Depozit Sberbank banka d.d. Slovenija , Finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida , Instrumenti denarnega trga ,69 MEL10 Mercator d.d. Slovenija ,67 MEL11 Mercator d.d. Slovenija ,37 SIK03 SIJ d.d. Slovenija , Dolžniški vrednostni papirji , Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ,94 GV01 Gorenje d.d. Slovenija ,29 IM01 Impol 2000 d.d. Slovenija ,99 PET3 Petrol d.d. Slovenija ,70 RS49 Republika Slovenija Slovenija ,12 RS53 Republika Slovenija Slovenija ,49 RS62 Republika Slovenija Slovenija ,01 RS63 Republika Slovenija Slovenija ,05 RS66 Republika Slovenija Slovenija ,82 RS67 Republika Slovenija Slovenija ,27 RS69 Republika Slovenija Slovenija ,77 RS71 Republika Slovenija Slovenija ,40 RS72 Republika Slovenija Slovenija ,99 RS73 Republika Slovenija Slovenija ,11 RS75 Republika Slovenija Slovenija ,73 SEDABI2 04/24/17 SID banka d.d. Slovenija ,31 SIJ4 SIJ, d.d Slovenija ,57 SIJ5 SIJ, d.d Slovenija ,32 SLOREP4 3/8 02/19 Republika Slovenija Slovenija ,40 SLOREP 5 1/8 03/30/26 Republika Slovenija Slovenija ,25 SLOVEN4 03/22/18 Republika Slovenija Slovenija ,11 SOS3 SDH, d.d. Slovenija ,11 TLS1 Telekom Slovenije d.d. Slovenija ,46 ZT02 Zavarovalnica Triglav d.d. Slovenija ,14 52

53 BGB 4 03/28/18 Kingdom of Belgium Belgija ,27 BTPS 3 3/4 03/21 Republika Italija Italija ,94 BTPS 4 1/2 08/18 Republika Italija Italija ,67 CZECH 5 06/11/18 Czech Republic Češka ,27 EIB 0 02/17/17 European Investment Bank Luksemburg ,37 FRTR 1 11/25/18 French Republic Francija ,25 FRTR 4 1/4 10/18 French Republic Francija ,40 LANDER3 1/2 10/19 Gemeinsame Deutsche Bundeslaender Nemčija ,27 NETHER4 07/15/19 Kingdom of the Netherlands Nizozemska ,28 NRW1 1/4 03/13/20 Nordhein-Westfalen Land Nemčija ,13 POLAND 3 3/4 03/29/17 Republic of Poland Poljska ,18 RAGB /15/18 Republic of Austria Avstrija ,27 RFGB 3 7/8 09/15/17 Republic of Finland Finska , Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu 0 0, Delnice in drugi kapitalski instrumenti Delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu , ,07 CICG Cinkarna Celje d.d. Slovenija ,17 GRVG Gorenje d.d. Slovenija ,26 KRKG Krka d.d. Slovenija ,07 LKPG Luka d.d. Koper Slovenija ,34 PETG Petrol d.d. Slovenija ,47 POSR Pozavarovalnica Sava d.d. Slovenija ,26 TLSG Telekom Slovenije d.d. Slovenija ,21 ZVTG Zavarovalnica Triglav d.d. Slovenija ,29 Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov Enote premoženja vzajemnih skladov , ,90 ALSAB Alta Skladi, družba za upravljanje, d.d. Slovenija ,67 PDZBO Alta Skladi, družba za upravljanje, d.d. Slovenija ,29 PDZPM Alta Skladi, družba za upravljanje, d.d. Slovenija ,25 KDZBO KD Skladi d.o.o. Slovenija ,96 PSKML Primorski skladi d.o.o. Slovenija ,24 PSKPI Primorski skladi d.o.o. Slovenija ,14 PSKZI Primorski skladi d.o.o. Slovenija ,20 PBDAU Infond, d.o.o. Slovenija ,21 PBGS Infond, d.o.o. Slovenija ,12 TDUTS Triglav družba za upravljanje d.o.o. Slovenija ,36 EEBFREU LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,96 SANOEUR LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,75 SANOUSR LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,81 SAOBIRH LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,81 SPBIORH LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,66 SPEQAUR LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,76 SPIFEMT LX Eurizon Capital S.A Luksemburg ,60 TEMFMEE LX Franklin Templeton Investment Funds Luksemburg ,11 Delnice odprtih investicijskih skladov ,56 CAC FP Lyxor International Assets Management Francija ,30 53

54 DAXEX GR Blackrock Asset Management Nemčija ,04 ETFMIB IM Lyxor International Assets Management Francija ,22 4. Terjatve ,75 8. Skupaj sredstva Vrednost naložb je izražena v eurih. Izvirna valuta naložb je izražena v eurih Pregled izpostavljenosti vzajemnega pokojninskega sklada po vrsti dovoljenih naložb na dan Izpostavljenost do upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada in z njim povezanih oseb OVPS na dan ni izkazoval naložb v upravljavca Sklada. Z. št. ( v EUR) Vrsta naložbe Izdajatelj Vrednost Delež v ČVS (%) 1. Naložbe v upravljavca Naložbe v z upravljavcem povezane osebe , Enote investicijskih skladov ,35 3. EEBFREU LX Eurizon Capital S.A ,96 SANOEUR LX Eurizon Capital S.A ,75 SANOUSR LX Eurizon Capital S.A ,81 SAOBIRH LX Eurizon Capital S.A ,81 SPBIORH LX Eurizon Capital S.A ,66 SPEQAUR LX Eurizon Capital S.A ,76 SPIFEMT LX Eurizon Capital S.A ,60 Skupaj naložbe v upravljavca in z njim povezanih oseb , Izpostavljenost do skrbnika vzajemnega pokojninskega sklada in z njim povezanih oseb OVPS na dan ne izkazuje naložb v skrbnika Abanko d.d Izpostavljenost do delodajalca, ki financira načrt kolektivnega dodatnega zavarovanja in z njim povezanih oseb ( v EUR) Vrsta naložbe Delodajalec/izdajatelj Vrednost Delež v ČVS (%) Delnice in drugi lastniški vrednostni papirji ,34 LKPG Luka Koper d.d ,34 54

55 Pregled izdajateljev, do katerih je vzajemni pokojninski sklad izpostavljen z več kot 5% vrednosti sredstev Izdajatelj ( v EUR) Vrednost v EUR Delež v ČVS (%) Addiko Bank d.d. - Skupaj ,63 Depozit pri banki ,63 Depoziti pri banki ,19 Depozit pri banki ,22 Depoziti pri banki ,22 Banka Sberbank d.d. - Skupaj ,61 Depoziti pri banki ,61 Depoziti pri banki ,17 Depoziti pri banki ,44 Republika Italija- Skupaj ,61 Dolžniški vrednostni papirji ,61 BTPS 3 3/4 03/ ,94 BTPS 4 1/2 08/ ,67 Republika Slovenija - Skupaj ,51 Dolžniški vrednostni papirji ,51 RS ,12 RS ,49 RS ,01 RS ,05 RS ,82 RS ,27 RS ,77 RS ,40 RS ,99 RS ,11 RS ,73 SLOREP4 3/8 02/ ,40 SLOREP 5 1/8 03/30/ ,25 SLOVEN4 03/22/ ,11 Eurizon Capital S.A. - Skupaj ,35 Enote investicijskih skladov ,35 EEBFREU LX ,96 SANOEUR LX ,75 SANOUSR LX ,81 SAOBIRH LX ,81 SPBIORH LX ,66 SPEQAUR LX ,76 SPIFEMT LX ,60 55

56 6. REVIZORJEVO POROČILO O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 56

57 57

58 58

59 59