Vsebina. Uvodni del. Poslovno poročilo. Računovodsko poročilo. Priloge. Nagovor uprave Predstavitev družbe Poročilo nadzornega sveta

Transcription

1 Letno poročilo 2017

2 Vsebina Nagovor uprave Predstavitev družbe Poročilo nadzornega sveta Uvodni del Poslovno poročilo Okolje poslovanja Poslovanje v letu 2017 Trženje Upravljanje tveganj Informatika Organizacija in zaposleni Odgovornost do zavarovancev, širše družbene skupnosti in okolja Pomembnejši poslovni dogodki po zaključku poslovnega leta Pričakovani razvoj Modre zavarovalnice v letu 2018 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Izjava o upravljanju Politika raznolikosti Računovodsko poročilo Izjava o odgovornosti poslovodstva Revizorjevo poročilo Izkaz poslovnega izida Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Izkaz finančnega položaja Izkaz denarnih tokov Izkaz gibanja kapitala 2017 Izkaz gibanja kapitala 2016 Prikaz bilančnega dobička Razkritja in pojasnila Priloge Izbrani kazalniki poslovanja Računovodski izkazi po sklepu Agencije za zavarovalni nadzor

3 Kazalo tabel Tabela 1: Finančni rezultat Modre zavarovalnice 25 Tabela 2: Finančni položaj Modre zavarovalnice 26 Tabela 3: Podatki o vzajemnih pokojninskih skladih v upravljanju Modre zavarovalnice na dan Tabela 4: Finančna sredstva zavarovalnice na dan Tabela 5: Osnovni podatki o rentnih skladih Modre zavarovalnice 34 Tabela 6: Sestava sredstev KS MR na dan Tabela 7: Geografska razpršenost naložb KS MR na dan Tabela 8: Število članov in znesek vplačil v KS MR II v letu Tabela 9: Sestava sredstev KS MR II na dan Tabela 10: Geografska razpršenost naložb KS MR II na dan Tabela 11: Sestava sredstev KS PPS na dan Tabela 12: Geografska razpršenost naložb KS PPS na dan Tabela 13: Sestava lastnih finančnih sredstev Modre zavarovalnice na dan Tabela 14: Sestava portfeljskih lastniških finančnih naložb na dan Tabela 15: Sestava dolžniških finančnih naložb na dan Tabela 16: Kapitalska ustreznost skladno z zahtevami ZZavar-1 oziroma direktivo Solventnost II 47 Tabela 17: Skladi v upravljanju Modre zavarovalnice na dan Tabela 18: Število zaposlenih po ravni izobrazbe 87 Tabela 19: Razvrščanje lastniških finančnih naložb v primeru, da je glavni trg borzni trg 92 Tabela 20: Razvrščanje nekotirajočih lastniških finančnih naložb 92 Tabela 21: Razvrščanje enot investicijskih skladov 92 Tabela 22: Razvrščanje dolžniških finančnih naložb v primeru, da je glavni trg borzni trg 93 Tabela 23: Razvrščanje dolžniških finančnih naložb v primeru, da je glavni trg trg trgovcev (trg OTC) 93 Tabela 24: Sedanja bruto vrednost prihodnjih izplačil 126 Tabela 25: Sestava zavarovalno-tehničnih rezervacij na dan Tabela 26: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS PPS na dan Tabela 27: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS PPS na dan Tabela 28: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS MR na dan Tabela 29: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS MR na dan Tabela 30: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS MR II na dan Tabela 31: Sprememba obrestnih mer/donosnosti za KS MR II na dan Tabela 32: Sprememba smrtnosti na dan za KS PPS 128 Tabela 33: Sprememba smrtnosti na dan za KS PPS 128 Tabela 34: Sprememba smrtnosti na dan za KS MR 129 Tabela 35: Sprememba smrtnosti na dan za KS MR 129 Tabela 36: Sprememba smrtnosti na dan za KS MR II 129 Tabela 37: Sprememba smrtnosti na dan za KS MR II 129 Tabela 38: Kapitalska ustreznost skladno z direktivo Solventnost II 130 Tabela 39: Izpostavljenost finančnih sredstev kreditnemu tveganju brez upoštevanja morebitnih zavarovanj na dan Tabela 40: Izpostavljenost finančnih sredstev kreditnemu tveganju brez upoštevanja morebitnih zavarovanj na dan Tabela 41: Geografska koncentracija kreditne izpostavljenosti finančnih sredstev 132 Tabela 42: Valutna sestava finančnih sredstev 133 Tabela 43: Valutno tveganje finančnih sredstev na dan Tabela 44: Valutno tveganje finančnih sredstev na dan Tabela 45: Analiza občutljivosti naložb glede na gibanje tržnih obrestnih mer na dan sprememba obrestnih mer za 50 bazičnih točk Tabela 46: Analiza občutljivosti naložb glede na gibanje tržnih obrestnih mer na dan sprememba obrestnih mer za 50 bazičnih točk Tabela 47: Tržno tveganje portfelja lastniških vrednostnih papirjev na dan Tabela 48: Tržno tveganje portfelja lastniških vrednostnih papirjev na dan Tabela 49: Prikaz finančnih instrumentov glede na tržnost 135 Tabela 50: Prikaz finančnih sredstev po bilančni in pošteni vrednosti na dan Tabela 51: Prikaz finančnih sredstev po knjigovodski in pošteni vrednosti na dan Tabela 52: Hierarhija poštene vrednosti sredstev na dan Tabela 53: Gibanje naložb ravni Tabela 54: Pričakovani dejanski nediskontirani denarni tokovi na dan Tabela 55: Pričakovani dejanski nediskontirani denarni tokovi na dan Tabela 56: Efektivne obrestne mere po skupinah naložb 139 Tabela 57: Bruto prejemki v letu 2017 po kategoriji prejemnikov 140 Tabela 58: Prejemki članov uprave v letu Tabela 59: Prejemki članov nadzornega sveta in zunanjih članov komisij nadzornega sveta v letu

4 Kazalo slik Slika 1: Gibanje donosnosti do dospetja desetletne nemške državne obveznice, slovenske državne obveznice in 6-mesečni EURIBOR v letu 2017 (v %) Slika 2: Gibanje slovenskega borznega indeksa SBI TOP in nekaterih tujih borznih indeksov v letu 2017, merjeno v evrih (indeks: = 100) Slika 3: Primerjava 12-mesečnih donosnosti domačih pokojninskih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko zajamčene donosnosti Slika 4: Primerjava 12-mesečnih donosnosti domačih pokojninskih skladov z zmerno in agresivno naložbeno politiko Slika 5: Organizacijska shema Modre zavarovalnice 53 Slika 6: Sestava zaposlenih po starostnih skupinah na dan Slika 7: Sestava zaposlenih glede na doseženo raven izobrazbe na dan Seznam uporabljenih kratic Kratica BDP DPJU ECB EU EUR EURIBOR ETF iboxx KPSJU KS MR KS MR II KS PPS KVPS MKPS MDP Pojasnilo bruto domači proizvod Dinamični podsklad javnih uslužbencev Evropska centralna banka Evropska unija evro denarna valuta Evropske unije medbančna ponujena obrestna mera znotraj območja evra Skladi, s katerimi se trguje na borzi (angl. exchange-traded funds) referenčni indeks likvidnih obveznic z investicijskim ratingom Krovni podsklad javnih uslužbencev Kritni sklad Modra renta Kritni sklad Modra renta II Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Modri krovni pokojninski sklad Modri dinamični podsklad Kratica MPP MZP MSRP OECD OPMSRP PDPZ PN1 K PN1 P PNJU K PNMZ K PNMZ P PPJU PPS PR RS SBI TOP UCITS USD Modri preudarni podsklad Modri zajamčeni podsklad Mednarodni standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Pokojninski načrt za kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Pokojninski načrt za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (MKPS) Pokojninski načrt za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (MKPS) Preudarni podsklad javnih uslužbencev Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije public relations odnosi z javnostmi Republika Slovenija osrednji slovenski borzni indeks direktiva Evropske Komisije, ki na evropski ravni ureja upravljanje in prodajo vzajemnih skladov (angl. Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities) ameriški dolar ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št /2006) ZPIZ-1 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo, ZPIZ-1, UPB4, Uradni list RS, št. 109/2006, 27/2010 in 38/2010) ZPIZ-2 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012) ZPJU ZVPSJU Pojasnilo Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence ZZavar-1 Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/2015) Tabela se nadaljuje na naslednji strani. 8 9

5 Uvodni del Nagovor uprave Predstavitev družbe Splošni podatki Poslanstvo Vizija Lastniška sestava in podatki o kapitalu Dejavnost družbe Organi družbe Skupščina Poročilo nadzornega sveta 11

6 Nagovor uprave Borut Jamnik, predsednik uprave Leto 2017 je bilo za Modro zavarovalnico uspešno leto. Zavarovalnica je dosegla čisti poslovni izid v višini 7,8 milijona evrov in tako pomembno presegla načrtovanega. Pomembno se je zvišal tudi kapital zavarovalnice, ki predstavlja temelj varnosti sredstev zavarovancev. Povečali so se vrednost sredstev v upravljanju, število članov vzajemnih pokojninskih skladov in število prejemnikov rent. V letu 2017 je zavarovalnica dosegla pomemben mejnik, saj je vrednost sredstev vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju presegla 1 milijardo evrov. Zavarovalnica je v letu 2017 ustvarila 39 milijonov evrov čistih zavarovalnih prihodkov, ki so sestavljeni iz prihodkov od zavarovalnih premij in drugih zavarovalnih prihodkov. Prihodki od zavarovalnih premij predstavljajo vplačila v rentne pokojninske sklade in so občutno presegli načrtovane vrednosti, kar je na eni strani posledica aktivne prodaje in konkurenčne ponudbe rent, na drugi pa spremenjenih pogojev poslovanja, ki onemogočajo enkratni Matija Debelak, član uprave dvig sredstev članov v primeru, da je privarčevani znesek višji od evrov. Zavarovalni odhodki, ki vključujejo obračunane rente, obratovalne stroške in druge zavarovalne odhodke, so dosegli 25,4 milijona evrov, matematične rezervacije pa so se povečale za 18,9 milijona evrov. K ugodnemu poslovnemu rezultatu so pomembno prispevali finančni prihodki v višini 15,9 milijona evrov, medtem ko so odhodki od naložb dosegli 1,8 milijona evrov. Ugoden je bil tudi rezultat naložb, razpoložljivih za prodajo, saj je drugi vseobsegajoči donos dosegel 13,2 milijona evrov. Kapital Modre zavarovalnice, s katerim zagotavlja varnost sredstev svojih zavarovancev, je konec leta 2017 dosegel 244 milijonov evrov, kar je 102 milijona evrov več kot ob začetku njenega poslovanja pred šestimi leti. Varnost sredstev zavarovancev in visoka raven kakovosti storitev ostajata temeljni usmeritvi pri poslovanju Modre zavarovalnice. Tudi vrednost sredstev v upravljanju se je povečala in konec leta 2017 dosegla več kot 1,4 milijarde evrov; v vzajemnih pokojninskih skladih je bila zbrana več kot 1 milijarda evrov, v kritnih skladih 169 milijonov evrov, lastna sredstva pa so predstavljala 270 milijonov evrov. Leto 2017 je zaznamovalo ugodno makroekonomsko okolje, saj so se v tem obdobju zvišali tako obvezniški indeksi kot tudi delniški. Rast vrednosti evropskih državnih in podjetniških obveznic je bila sicer nizka, vrednosti delniških indeksov pa so se v povprečju zvišale za več kot 6,7 odstotka. Vrednost so pomembno pridobile nemške, ameriške in slovenske delnice, ki so v povprečju zrasle za 12,4 odstotka. To je pomembno vplivalo predvsem na poslovanje Prvega pokojninskega sklada, ki ima v svojem portfelju visok delež domačih lastniških naložb. Zavarovalnica je zaradi odprave rezervacij iz naslova nedoseganja zajamčene donosnosti omenjenega sklada v letu 2017 zabeležila prihodke v znesku 2,4 milijona evrov. Donosnosti Modrega zajamčenega podsklada, Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada in Zajamčenega pokojninskega podsklada za javne uslužbence so v letu 2017 presegle zajamčeno donosnost in so primerljive z donosnostjo konkurenčnih slovenskih pokojninskih skladov, podsklada življenjskega cikla Modri dinamični podsklad in Modri preudarni podsklad pa sta dosegla ugodno donosnost v višini 6,03 oziroma 3,70 odstotka. Leto 2017 je zaznamovala ustanovitev Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev in s tem povezane trženjske aktivnosti. Prenovljena oblika varčevanja je prilagojena posameznikovi starosti in naklonjenosti tveganju, od upravljavca pa zahteva učinkovito komunikacijo in osveščanje, ki predvsem mlajše spodbuja k varčevanju v bolj tveganih podskladih. Trženjske in komunikacijske aktivnosti so bile v letu 2017 usmerjene k doseganju postavljenih prodajnih ciljev in povečevanju prepoznavnosti Modre zavarovalnice kot največje ponudnice dodatnega pokojninskega zavarovanja. Modra zavarovalnica bo v letu 2018 nadaljevala uresničevanje strategije, osredotočene na varnost zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo bo zagotavljala z zadostnim obsegom kapitala, preudarnim poslovanjem in povečevanjem vrednosti prihrankov za dodatno pokojnino. Pomemben poslovni cilj v letu 2018 je ohranitev tržnega deleža tako na področju varčevanja za dodatno pokojnino kot tudi pri izplačevanju dodatnih pokojninskih rent. Z digitalno transformacijo poslovanja bo razvijala trženjske pristope z izboljšanjem uporabniške izkušnje pri vseh stikih s stranko ter z inovativno uporabo sodobnih informacijskih tehnologij prilagajala poslovne modele. Da bomo lahko uspešno sledili tem spremembam, vsi zaposleni potrebujemo ustrezne veščine, zato bomo pozornost namenjali zlasti področju izobraževanja in spoznavanju novih možnosti, ki jih bodo sodobne tehnologije omogočile v zavarovalništvu. Izkazalo se je, da spodbujanje inovativnosti, izkoriščanje ustvarjalnih zmožnosti zaposlenih ter sodelovanje in timsko delo pozitivno vplivajo na poslovanje zavarovalnice, zato bomo svojo medsebojno komunikacijo še naprej gradili na zaupanju in odprti izmenjavi mnenj. Finančni analitiki za leto 2018 napovedujejo zmerno rast tako delniških indeksov kot tudi obvezniških. Ob upoštevanju ugodnih gibanj na finančnih trgih načrtujemo preseganje zajamčene donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov z zajamčeno komponento in preseganje povprečne donosnosti konkurenčnih pokojninskih skladov. Matija Debelak, član uprave Borut Jamnik, predsednik uprave 12 13

7 Predstavitev družbe Splošni podatki Naziv: Modra zavarovalnica, d. d. Sedež: Dunajska cesta 119, Ljubljana Matična številka: ID številka za DDV: SI Število zaposlenih: 58 oseb Osnovni kapital: 152,2 milijona evrov Sredstva v upravljanju: 1,4 milijarde evrov Število zavarovancev v VPS: Število prejemnikov pokojninskih rent: Poslanstvo Poslanstvo zavarovalnice je ponuditi nabor produktov, ki omogočajo dvig socialne varnosti posameznika in njegove družine v vseh življenjskih obdobjih ter ohranitev življenjske ravni po upokojitvi. Gradimo dolgoročen partnerski odnos z vsemi, ki delijo poslanstvo zavarovalnice. Vizija Ugledna, zanesljiva in zaupanja vredna osebna življenjska zavarovalnica, ki je z odgovornimi, strokovno usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi prepoznavna po visoki varnosti in kakovosti svojih produktov ter zadovoljnih zavarovancih. Lastniška sestava in podatki o kapitalu Dejavnost družbe Modra zavarovalnica opravlja posle v skupini življenjskih zavarovanj v skladu z Zakonom o zavarovalništvu in izdano odločbo AZN, s katero se ji dovoli opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalnih vrstah: nezgodno zavarovanje 1. točka drugega odstavka 7. člena ZZavar-1, življenjsko zavarovanje 19. točka drugega odstavka 7. člena ZZavar-1. Dejavnosti Modre zavarovalnice so določene z zakonom in statutom družbe. Po statutu Modra zavarovalnica v skladu z namenom opravlja naslednje dejavnosti: dejavnost življenjskega zavarovanja, dejavnost zavarovanja, razen življenjskega (samo posle v zavarovalnih vrstah nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja), dejavnost pokojninskih skladov, vrednotenje tveganja in škode, dejavnost zavarovalniških agentov, druge pomožne dejavnosti za zavarovalništvo in pokojninske sklade, upravljanje finančnih skladov. Organi družbe Uprava Uprava ima skladno s statutom družbe dva člana. Modro zavarovalnico je v letu 2017 vodila uprava v sestavi: Uprava vodi družbo v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Modro zavarovalnico uprava zastopa in predstavlja brez omejitev. V pravnem prometu zastopata in predstavljata družbo vedno predsednik in član uprave skupaj. S statutom družbe so določeni posli in odločitve, za katere mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. Uprava družbe je v letu 2017 svoje pristojnosti izvrševala skladno s Poslovnikom o delu uprave, redno je poročala nadzornemu svetu in skladno s statutom izvrševala obveznosti do delničarja, kot jih opredeljuje ZGD-1. Nadzorni svet Poslovno politiko Modre zavarovalnice sooblikujejo tudi zavarovanci oziroma njihovi predstavniki. Nadzorni svet sestavlja šest članov. Dne 9. junija 2017 je, po odstopu predsednice nadzornega sveta Goranke Volf, skupščina imenovala dva člana nadzornega sveta zavarovalnice, predstavnika edinega delničarja, Kapitalske družbe, d. d., za obdobje štirih let. Polovico članov nadzornega sveta so predlagali zavarovanci na podlagi javnega poziva k posredovanju predlogov kandidatov. Dva člana je v imenu zavarovancev pokojninskega sklada javnih uslužbencev predlagal odbor sklada javnih uslužbencev, tretjega člana pa sta v imenu preostalih zavarovancev predlagala odbora KVPS in MKPS. Nadzorni svet so v letu 2017 sestavljali naslednji člani: Goranka Volf, predsednica nadzornega sveta od 9. decembra 2016 do 9. junija 2017, Natalija Stošicki, članica od 9. decembra 2016 in predsednica nadzornega sveta od 9. junija 2017 do 22. decembra 2017 ter od 23. decembra 2017 dalje namestnica predsednika nadzornega sveta, Branimir Štrukelj, član nadzornega sveta od 9. decembra 2016, namestnik predsednice nadzornega sveta od 23. decembra 2016 do 22. decembra 2017 ter od 23. decembra 2017 dalje predsednik nadzornega sveta, Goran Bizjak, član od 9. decembra 2016 dalje, Bojan Zupančič, član od 9. decembra 2016 dalje, dr. Janez Prašnikar, član od 9. junija 2017 dalje, dr. Boris Žnidarič, član od 9. junija 2017 dalje. Pristojnosti nadzornega sveta so določene v statutu družbe, način njegovega dela pa ureja Poslovnik nadzornega sveta. Podroben opis dejavnosti in načina delovanja nadzornega sveta v letu 2017 je naveden v Poročilu nadzornega sveta. V letu 2017 je delovala revizijska komisija nadzornega sveta; njena sestava in delo sta predstavljena v Poročilu nadzornega sveta. Skupščina Glasovalne pravice na skupščini v letu 2017 je kot edina delničarka uresničevala Kapitalska družba, d. d. Na dan 31. decembra 2017 je bila edina delničarka Modre zavarovalnice, d. d., Kapitalska družba, d. d. Osnovni kapital zavarovalnice je evrov in je razdeljen na navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določi glede na število izdanih kosovnih delnic. Borut Jamnik, predsednik uprave, petletno mandatno obdobje z začetkom 29. avgusta 2016, Matija Debelak, član uprave, petletno mandatno obdobje z začetkom 14. septembra

8 Poročilo nadzornega sveta

9

10 Poslovno poročilo Okolje poslovanja Gospodarsko okolje v Sloveniji Gibanja na finančnih trgih Poslovanje v letu 2017 Finančni rezultat in finančni položaj Upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov Finančna sredstva Modre zavarovalnice Upravljanje kritnih skladov za izplačevanja pokojninskih rent Upravljanje lastnih finančnih sredstev Informatika Organizacija in zaposleni Notranja organizacija Zaposleni Odgovornost do zavarovancev, širše družbene skupnosti in okolja Pomembnejši poslovni dogodki po zaključku poslovnega leta Trženje Upravljanje tveganj Solventnostni položaj zavarovalnice Kreditno tveganje Tveganje spremembe cen vrednostnih papirjev Tveganje spremembe deviznih tečajev Obrestno tveganje Likvidnostno tveganje Operativno tveganje Pričakovani razvoj Modre zavarovalnice v letu 2018 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Izjava o upravljanju Politika raznolikosti 21

11 Okolje poslovanja Gospodarsko okolje v Sloveniji Bruto domači proizvod se je v letu 2017 nominalno zvišal za 7,1 odstotka in je znašal milijonov evrov. Realno se je glede na leto 2016 povečal za 5 odstotkov. Tako kot v letu 2016 je bila glavni dejavnik rasti menjava s tujino. Izvoz se je povečal za 10,6 odstotka. Še naprej raste domače trošenje, ki se je v letu 2017 povečalo za 4 odstotke. Zasebno trošenje je bilo višje za 3,2 odstotka. V letu 2017 je rast cen življenjskih potrebščin znašala 1,7 odstotka, povprečna letna inflacija pa je bila negativna v višini 1,4 odstotka. V letu 2016 je letna inflacija znašala 0,5 odstotka, povprečna pa 0,1 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je decembra 2017 znašala 9 odstotkov in je bila za 1,8 odstotne točke nižja od stopnje brezposelnosti konec leta Povprečna mesečna neto plača za december 2017 je znašala evrov in je bila za 5,2 odstotka višja od povprečne mesečne neto plače v decembru Slika 1: 1.5% Gibanja na finančnih trgih Trg denarja Referenčna medbančna obrestna mera na območju evra, šestmesečni EURIBOR, je leto 2017 začela pri vrednosti 0,221 odstotka in do konca leta padla na 0,271 odstotka. Največji vpliv na gibanje medbančnih obrestnih mer je imela Evropska centralna banka, ki je tudi v letu 2017 odila izjemno ohlapno monetarno politiko in politiko kvantitativnega sproščanja. Gibanje donosnosti do dospetja desetletne nemške državne obveznice, slovenske državne obveznice in 6-mesečni EURIBOR v letu 2017 (v %) Donosnost nemške 10-letne državne obveznice se je v letu 2017 zvišala. V začetku leta je znašala 0,208 odstotka, konec leta pa 0,427 odstotka. Gibanje zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic je bilo povezano predvsem s pričakovanji glede nadaljnjega ravnanja ECB. Kot posledica ekspanzivne monetarne politike ECB se je v letu 2017 močno znižala tudi donosnost slovenske 10-letne državne obveznice, ki je padla z 0,833 na 0,507 odstotka. Devizni tečaj Vrednost ameriškega dolarja se je v primerjavi z evrom v letu 2017 znižala za 14,1 odstotka. Konec leta 2016 je tečaj znašal 1,0517, konec leta 2017 pa 1,2005 ameriškega dolarja za en evro. Tečaj ameriškega dolarja v primerjavi z evrom je bil v letu 2017 močno pod vplivom politike obeh centralnih bank. Rast evra so povzročila predvsem pričakovanja glede zaostrovanja denarne politike ECB in visoka gospodarska aktivnost v Evropi. Trg lastniškega kapitala V letu 2017 so se vrednosti delniških indeksov v povprečju zvišale za 6,7 odstotka, merjeno v evrih. Največ so v povprečju pridobile nemške in ameriške delnice. Nemške delnice so dosegle donosnost v višini 12,5 odstotka, ameriške 9,7 odstotka, japonske pa 8,2 odstotka. Slovenske delnice so v letu 2017 v povprečju zrasle za 12,4 odstotka. Slika 2: Gibanje slovenskega borznega indeksa SBI TOP in nekaterih tujih borznih indeksov v letu 2017, merjeno v evrih (indeks: = 100) Trg dolžniškega kapitala Indeks evropskih državnih obveznic IBOXX EUR Sovereigns TR index je v letu 2017 pridobil 0,07 odstotka. Iz skromne rasti indeksa je razvidno, da so se zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic povečale. Razlogi za višjo zahtevano donosnost so pričakovana normalizacija monetarne politike ECB, razmeroma močna gospodarska rast in pričakovana višja inflacija. Indeks evropskih podjetniških obveznic IBOXX EUR Corporates TR index je v letu 2017 pridobil 2,3 odstotka vrednosti. Rast indeksa podjetniških obveznic je posledica zniževanja kreditnih pribitkov, kar je skladno z vrhuncem gospodarskega cikla. Slovenske državne obveznice so se v letu 2017 dražile, kar je predvsem posledica znižanja pribitka glede na najmanj tvegane nemške državne obveznice. Podobno kot pri podjetniških obveznicah je tudi rast vrednosti slovenskih državnih obveznic povezana z zelo ugodnimi gospodarskimi razmerami % % % % 90 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 10-letna nemška obveznica 10-letna slovenska obveznica 6-mesečni EURIBOR Vir: Bloomberg SBI TOP DOW JONES INDUS. AVG DAX INDEX NIKKEI 225 Vir: Bloomberg 22 23

12 Poslovanje v letu 2017 Finančni rezultat in finančni položaj Modra zavarovalnica je v letu 2017 dosegla 39 milijonov evrov prihodkov od premij in drugih zavarovalnih prihodkov. Večino teh prihodkov predstavljajo prihodki od premij rentnih zavarovanj, preostanek pa prihodki od upravljanja vzajemnih pokojninskih in kritnih skladov. Vplačane premije v vzajemne pokojninske sklade v upravljanju Modre zavarovalnice so v obravnavanem obdobju dosegle 56,6 milijona evrov brez upoštevanja prenosov med skladi oziroma podskladi in so se v primerjavi z letom 2016 povečale za 41,5 odstotka. Odhodki za škode, ki zajemajo odhodke iz obračunanih rent, so leta 2017 dosegli 17 milijonov evrov, drugi zavarovalni odhodki pa 2,3 milijona evrov. Sprememba matematičnih rezervacij pomeni odhodek zaradi povečanja matematičnih rezervacij iz naslova sklenjenih rentnih pokojninskih zavarovanj v letu Obratovalni stroški zajemajo stroške dela, storitev, materiala, amortizacije in podobno. Izid iz naložb, pripoznan v izkazu poslovnega izida, je leta 2017 dosegel 14,1 milijona evrov. Izid od naložb, pripoznan v kapitalu, je v obravnavanem letu zaradi ugodnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev dosegel pozitivno vrednost. Tabela 1: Finančni rezultat Modre zavarovalnice Naše poslanstvo je skrb za finančno varnost posameznika po upokojitvi. Prejemnikom dodatnih pokojnin smo v letu 2017 nakazali 17 milijonov evrov. Postavka Prihodki iz premij in drugi zavarovalni prihodki Odhodki za škode in drugi zavarovalni odhodki Sprememba matematičnih rezervacij Obratovalni stroški Izid iz poslovanja Izid od naložb, pripoznan v izkazu poslovnega izida Neto drugi prihodki Izid pred obdavčitvijo Davek od dohodka Čisti poslovni izid Izid od naložb, pripoznan v kapitalu Celotni vseobsegajoči donos

13 Tabela 2: Finančni položaj Modre zavarovalnice Postavka Finančna sredstva Druga sredstva Skupaj sredstva Zavarovalno-tehnične rezervacije Druge rezervacije Druge obveznosti Kapital Skupaj kapital in obveznosti Zunajbilančne postavke Največji delež sredstev Modre zavarovalnice pomenijo finančna sredstva, ki so konec leta 2017 dosegla 434,1 milijona evrov, med obveznostmi pa so po velikosti najpomembnejše zavarovalnotehnične rezervacije za rentna zavarovanja. Največji del zunajbilančnih postavk predstavlja vsota sredstev vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju Modre zavarovalnice. Solventnostni položaj zavarovalnice je podrobneje predstavljen v poglavju o upravljanju tveganj. Upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov Trg in konkurenca Model slovenske socialne države temelji pretežno na sistemu obveznih socialnih zavarovanj, prek katerih s plačilom prispevkov delovno aktivno prebivalstvo v veliki meri omogoča relativno stabilno financiranje ključnih socialnih blagajn oziroma kritje socialnih tveganj. Vendar pa obstoječa ureditev že zdaj ne pokriva vseh potreb, saj je za financiranje pokojninske blagajne potreben transfer iz proračuna. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom bo tako zahtevalo spremembe v delitvi bremen za blaginjo vseh generacij. Ker se s staranjem prebivalstva povečuje delež skupin prebivalstva, ki so pogosteje izpostavljene tveganju revščine, je treba sisteme socialne zaščite preoblikovati tako, da bodo zagotavljali dostojne pokojnine oziroma dohodke za življenje v vseh življenjskih obdobjih. Trenutno so pokojnine glede na višino prejemkov pred upokojitvijo bistveno nižje kot v povprečju EU. Slovenija tudi spada med države, kjer je varčevanje za starost skromno, hkrati pa je skupno varčevanje prebivalcev relativno visoko v primerjavi z drugimi državami EU. Po podatkih OECD v povprečju držav članic te organizacije javna pokojnina za zaposlenega s povprečnimi prihodki predstavlja 49 odstotkov plače pred upokojitvijo, preostalih 30 odstotkov pa predstavlja dodatna pokojnina. Slovenija je od tega cilja zelo oddaljena, saj je II. steber uvedla pozno, po 10 letih varčevanja je dopustila izredne dvige vplačanih sredstev delodajalca, povprečne vplačane premije so prenizke, zaupanje v pokojninski sistem pa še vedno skromno. V zadnjih 17 letih Slovenci varčujemo tudi v pokojninskih skladih. Dobra polovica vseh zaposlenih je do konca lanskega leta privarčevala nekaj več kot dve milijardi evrov. Z rastjo prihrankov na pokojninskem računu raste tudi višina dodatne pokojnine, ki jo upokojeni varčevalci že prejemajo. Od prvih prejemnikov iz leta 2011, ki so sicer varčevali zgolj 10 let in je zato njihova dodatna pokojnina še skromna, se tako število prejemnikov kot višina dodatne pokojnine povečujeta. Pri najbolj varčnih dodatna pokojnina v obliki mesečne rente do konca življenja dosega tudi 10 odstotkov pokojnine iz obveznega zavarovanja. V povprečju pa so vplačila v pokojninski sklad prenizka in ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Poleg tega več kot tristo tisoč zaposlenih za dodatno pokojnino (še) ne varčuje. Zgolj tisti, ki že dovolj varčujejo za svojo dodatno pokojnino, bodo upokojitev pričakali zavarovani pred nenadnim padcem življenjskega standarda. Dodatno pokojninsko zavarovanje na slovenskem trgu ponuja devet izvajalcev. Trije izvajalci (Banka Intesa Sanpaolo, Zavarovalnica Generali in Modra zavarovalnica) upravljajo pet vzajemnih pokojninskih skladov, tri pokojninske družbe (Pokojninska družba A, Skupna pokojninska družba in Sava pokojninska družba) in tri zavarovalnice (Prva osebna zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenica) pa pokojninsko zavarovanje ponujajo v obliki skupine kritnih skladov. Vsi pokojninski skladi, razen pokojninskega sklada v upravljanju Banke Intesa Sanpaolo in KVPS Modre zavarovalnice, izvajajo politiko življenjskega cikla, ki omogoča večjo možnost izbire naložbene politike ter potencialno višje donose in več privarčevanih sredstev za dodatno pokojnino. Največja prednost varčevanja v skladu življenjskega cikla je prilagajanje naložbene politike starosti posameznika od tvegane k bolj konservativni. Mlajšim, ki imajo najdaljše obdobje do upokojitve, upravljavec pokojninskega sklada (zavarovalnica ali pokojninska družba) prihranke za pokojnino investira večinoma v delnice. Ko se začenjajo bližati upokojitvi, se začne delež delnic zniževati, povečevati pa se začne delež bolj varnih naložb, kot so obveznice. Nekaj zadnjih let pred upokojitvijo se prihranki zaščitijo z vlaganjem v najbolj varne naložbe, hkrati pa ima varčevalec na vsa privarčevana sredstva zagotovljen zajamčen donos. V dinamičnih in uravnoteženih podskladih naj bi konec leta 2017 varčevala zgolj desetina vseh varčevalcev. Skladi življenjskega cikla so na voljo zadnji dve leti oziroma tri leta pri Modri zavarovalnici, ki je novo obliko varčevanja za dodatno pokojnino ponudila prva, in sicer že v letu Zato je pričakovati, da se bo postopoma vse več varčevalcev odločalo za starosti prilagojeno naložbeno politiko, predvsem pa tistih, ki v dodatno pokojninsko zavarovanje vstopajo na novo. Donosnosti pokojninskih skladov v upravljanju Modre zavarovalnice, ki izvajajo naložbeno politiko zajamčene donosnosti, so bile v letu 2017 primerljive z donosnostjo konkurenčnih skladov, medtem ko sta sklada MDP in MPP za povprečno donosnostjo konkurenčnih skladov nekoliko zaostajala

14 Slika 3: Primerjava 12-mesečnih donosnosti domačih pokojninskih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko zajamčene donosnosti Vzajemni pokojninski skladi v upravljanju 4.5% 4.0% 3.5% 3.0% 2.5% 2.0% 1.5% 1.0% 0.5% 2.09% 2.55% 1.59% 0.96% 1.84% 1.12% 2.49% 2.64% 2.28% 3.87% 4.14% Modra zavarovalnica je največja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji in glavna ponudnica varčevanja za starost v okviru drugega pokojninskega stebra. V njenih vzajemnih pokojninskih skladih je decembra 2017 varčevalo več kot 279 tisoč posameznikov, zbrana sredstva pa so presegla 1 milijardo evrov. Skupna vplačana premija dodatnega pokojninskega zavarovanja je brez upoštevanja prenosov sredstev med skladoma KVPS in MKPS leta 2017 dosegla 56,6 milijona evrov. Modra zavarovalnica upravlja štiri vzajemne pokojninske sklade, vodene in izkazane kot ločeno premoženje v lasti članov posameznega sklada: Krovni pokojninski sklad za javne uslužbence, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, Modri krovni pokojninski sklad in Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije. 0.0% KVPS ZPJU MZP Banka Leon SODPZ Koper zajamčeni A zajamčeni Sava Moj zajamčeni Skupna zajamčeni Prva+ zajamčeni Prva zajamčeni Tabela 3: Podatki o vzajemnih pokojninskih skladih v upravljanju Modre zavarovalnice na dan Sklad Število članov/ zavarovancev Število delodajalcev/ zavezancev Znesek sredstev v upravljanju v mio EUR Slika 4: Primerjava 12-mesečnih donosnosti domačih pokojninskih skladov z zmerno in agresivno naložbeno politiko KVPS Kapitalski vzajemni pokojninski sklad KPSJU Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev MKPS Modri krovni pokojninski sklad , , , % 9.00% 9.28% PPS Prvi pokojninski sklad ,1 Skupaj ,2 8.00% 7.78% 7.40% 7.00% 6.00% 5.00% 4.00% 3.00% 2.00% 1.00% 0.00% 6.72% 6.03% 6.14% 5.37% 4.44% MDP Triglav drzni Leon dinamični A delniški Prva+ dinamični Sava Moj dinamični Skupna delniški 3.70% 2.86% MDP Triglav zmerni Leon preudarni A uravnoteženi Prva+ uravnoteženi Sava Moj uravnoteženi 5.83% 5.53% 4.84% 3.32% Skupna mešani V skladu s 313. členom ZPIZ-2 mora Modra zavarovalnica v primeru, da je dejanska čista vrednost sredstev pokojninskega sklada v obračunskem obdobju nižja od zajamčene vrednosti sredstev sklada, v breme kapitala oblikovati rezervacije za nedoseganje zajamčene donosnosti v znesku, ki je enak vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev člana do zajamčene vrednosti sredstev člana. Konec leta 2017 je imela Modra zavarovalnica oblikovane rezervacije zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v znesku evrov, pri čemer se rezervacije v znesku evrov nanašajo na sklad PPS

15 Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence se je 1. januarja 2017 preoblikoval v zajamčeni podsklad novoustanovljenega Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev. Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla in je sestavljen iz treh različnih podskladov: Dinamični podsklad javnih uslužbencev namenjen najmlajšim, in sicer varčevalcem v starosti do 50 let; Preudarni podsklad javnih uslužbencev namenjen generaciji srednjih let, in sicer varčevalcem med 50 in 60 let; Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev (preoblikovani obstoječi sklad) namenjen najstarejšim, in sicer varčevalcem v starosti nad 60 let. Zaupa nam več kot 280 tisoč varčevalcev. Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev (KPSJU) je zaprt vzajemni pokojninski sklad, namenjen izključno javnim uslužbencem. Ustanovljen je z namenom zbiranja sredstev iz dohodkov javnih uslužbencev na njihovih osebnih računih in skozi njihovo upravljanje do zagotavljanja pravice do dodatne starostne pokojnine ali drugih pravic, določenih s pokojninskim načrtom. Poleg premij, ki jih v sklad plačujejo delodajalci, lahko premije plačujejo tudi javni uslužbenci sami in tako poskrbijo za še višjo dodatno pokojnino ter izkoristijo davčno olajšavo. Modra zavarovalnica je kot upravljavka KPSJU na podlagi Pokojninskega načrta PNJU K in Pravil KPSJU upravičena do vstopnih stroškov in provizije za upravljanje KPSJU. Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem vplačilu in se odvedejo na račun upravljavca; v letu 2017 so znašali 0,5 odstotka. Letna provizija za upravljanje KPSJU je 0,5 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev KPSJU. Vsi drugi stroški poslovanja sklada bremenijo Modro zavarovalnico. KPSJU je največji slovenski pokojninski sklad tako po številu zavarovancev kot po obsegu zbranih sredstev. Vanj je bilo konec leta 2017 vključenih članov, njihova sredstva pa so dosegla 745 milijonov evrov. Dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence lahko preneha redno ali izredno. Redno prenehanje kolektivnega zavarovanja po pokojninskem načrtu PNJU K nastopi, ko član KPSJU uveljavi pravico do dodatne starostne pokojnine ali pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine oziroma uveljavi izplačilo skladno s PNJU K. Izredno prenehanje lahko uveljavi javni uslužbenec v primeru prenehanja delovnega razmerja v okviru javne uprave do 31. decembra 2016 in poteka 120 mesecev od vključitve in v primeru izplačila upravičencem/dedičem v primeru smrti. V letu 2017 je zavarovanje prenehalo članom, odkupna vrednost pa je znašala 18 milijonov evrov. Kapitalski vzajemni pokojninski sklad KVPS je odprt vzajemni pokojninski sklad, namenjen izvajanju pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja. V skladu KVPS lahko varčujejo vse zaposlene osebe, vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje. Od leta 2002 sta v okviru KVPS oblikovana ločena pokojninska načrta za individualno in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje z oznakama PN1 P in PN1 K. Modra zavarovalnica kot upravljavka sklada zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost privarčevanih sredstev. V skladu s Pokojninskima načrtoma PN1 P in PN1 K ter Pravili KVPS je upravljavka sklada upravičena do vstopnih in izstopnih stroškov in provizije za upravljanje sklada. Leta 2017 je bila provizija za upravljanje sklada 1 odstotek povprečne letne čiste vrednosti sredstev KVPS. Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem vplačilu in so leta 2017 znašali do 3 odstotke. Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od izplačane odkupne vrednosti sredstev in so v letu 2017 znašali do 1 odstotek. Dodatno pokojninsko zavarovanje lahko preneha redno oziroma izredno. Zavarovanje redno preneha, ko član, vključen v to zavarovanje, pridobi pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma uveljavi pravico do izplačila skladno z 221. členom ZPIZ-2. Izredno prenehanje nastopi, ko član sklada izstopi iz zavarovanja na podlagi pisne izjave o izstopu ali ob smrti člana. Poseben način prenehanja zavarovanja je prenos sredstev k drugemu izvajalcu. Član lahko uveljavi pravico do izplačila sredstev, zbranih s plačili delodajalca do 31. decembra 2012, ko od vključitve v zavarovanje poteče deset let. Leta 2017 je zavarovanje prenehalo članom, odkupna vrednost pa je znašala 13 milijonov evrov. Za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec do 31. decembra 2012, se je odločilo 538 članov v skupnem znesku 2,5 milijona evrov

16 Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije PPS je pokojninski sklad, ki je svoja sredstva pridobil z zamenjavo za pokojninske bone. Od 1. januarja 2003 je PPS zaprt vzajemni pokojninski sklad in dodatna vplačila ali vključitve niso mogoči. Od avgusta 2004 se zbrana sredstva vseh članov, starih najmanj 60 let, prenašajo v KS PPS, ki je namenjen izplačilu dodatnih pokojninskih rent. Če član PPS umre, preden pridobi pravico do pokojninske rente, imajo njegovi dediči pravico do izplačila odkupne vrednosti police. Modra zavarovalnica je za upravljanje PPS upravičena do letne provizije za upravljanje, ki je leta 2017 znašala 1 odstotek povprečne letne čiste vrednosti sredstev, in do izstopnih stroškov, ki se obračunajo v odstotku od izplačane odkupne vrednosti sredstev dedičem. V letu 2017 je pravico do pokojninske rente pridobilo članov, na KS PPS pa je bil prenesen sorazmerni del premoženja sklada PPS v višini 3,1 milijona evrov. Ob tem je bilo zaradi smrti članov zabeleženih še 16 izplačil odkupne vrednosti v skupni višini 60 tisoč evrov. Modri krovni pokojninski sklad MKPS je odprt sklad, namenjen izvajanju pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja. V skladu MKPS lahko varčujejo vse zaposlene osebe, vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje. Od leta 2015 sta oblikovana pokojninski načrt za kolektivno dodatno zavarovanje PNMZ K, v katerega se vključujejo zavarovanci prek svojega delodajalca, in individualni pokojninski načrt PNMZ P, namenjen posameznikom. MKPS je sestavljen iz treh podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje, pri čemer vsak podsklad opredeljujeta lastni naložbeni cilj in naložbena politika, namenjen pa je ciljni starostni skupini članov. Modri dinamični podsklad je namenjen mlajšim članom do 50 let in zasleduje bolj tvegano naložbeno politiko; Modri preudarni podsklad je namenjen članom v starosti od 50 do 60 let; Modri zajamčeni podsklad je namenjen članom v starosti nad 60 let; Modra zavarovalnica kot upravljavka Modrega zajamčenega podsklada zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost privarčevanih sredstev. Modra zavarovalnica je kot upravljavka MKPS na podlagi podrobnejših Pravil Modrega krovnega pokojninskega sklada upravičena do vstopnih stroškov in provizije za upravljanje MKPS, ki se plačuje iz sredstev sklada. Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od vplačane premije ob njenem vplačilu in se odvedejo na račun upravljavke; v letu 2017 znašajo do 3 odstotke. Letna provizija za upravljanje MKPS znaša 1 odstotek povprečne letne čiste vrednosti sredstev posameznega podsklada. Dodatno pokojninsko zavarovanje lahko preneha redno oziroma izredno. Zavarovanje redno preneha, ko član, vključen v to zavarovanje, pridobi pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma uveljavi pravico do izplačila skladno z 221. členom ZPIZ-2. Izredno prenehanje nastopi, ko član sklada izstopi iz zavarovanja na podlagi pisne izjave o izstopu ali ob smrti člana. Poseben način prenehanja zavarovanja je prenos sredstev k drugemu izvajalcu. Član lahko uveljavi pravico do izplačila sredstev, zbranih s plačili delodajalca do 31. decembra 2012, ko od vključitve v zavarovanje poteče deset let. Leta 2017 je zavarovanje prenehalo 183 članom, odkupna vrednost je skupaj znašala 800 tisoč evrov. Za izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec do 31. decembra 2012, se je odločilo 32 članov v skupnem znesku 205 tisoč evrov. Finančna sredstva Modre zavarovalnice Med finančna sredstva Modre zavarovalnice sodijo sredstva kritnih skladov in lastna sredstva zavarovalnice. Tabela 4: Finančna sredstva zavarovalnice na dan Finančno sredstvo Znesek Lastna finančna sredstva Finančna sredstva KS PPS Finančna sredstva KS MR Finančna sredstva KS MR II Skupaj Upravljanje kritnih skladov za izplačevanja pokojninskih rent Modra zavarovalnica je največja izplačevalka dodatnih pokojnin/ pokojninskih rent v Republiki Sloveniji in je v letu 2017 upravljala tri kritne sklade za izplačevanja pokojninskih rent, ki se vodijo ločeno: Kritni sklad Modra renta, ki je zavarovalne premije zbiral od decembra 2011 do decembra 2015; Kritni sklad Modra renta II, ki je bil ustanovljen 1. januarja 2016 na podlagi ZPIZ-2; od januarja 2016 naprej se sredstva vplačujejo samo v ta sklad in ne več v Kritni sklad Modra renta, medtem ko se rente izplačujejo iz obeh skladov; Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada, iz katerega se od avgusta 2004 izplačujejo dodatne pokojninske rente iz zamenjanih pokojninskih bonov vsem, ki so dopolnili starost 60 let. Skladno z določili ZZavar-1 sta sklada KS MR II in KS PPS evidentirana kot omejena sklada. Leta 2017 je Modra zavarovalnica izplačala 17 milijonov evrov dodatnih pokojnin zavarovancem zavarovancev je prejemalo pokojninsko rento iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (Modra renta in Modra renta II), zavarovancev pa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvem pokojninskem skladu (zamenjava za pokojninske bone)

17 Tabela 5: Kritni sklad Osnovni podatki o rentnih skladih Modre zavarovalnice KS MR Kritni sklad Modra renta KS MR II Kritni sklad Modra renta II KS PPS Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada Št. prejemnikov rent konec leta 2017 Sredstva v upravljanju (v mio EUR) Odhodki za rente (v mio EUR) ,5 6, ,0 3, ,5 6,6 Skupaj ,0 17,0 V naložbe v Republiki Sloveniji je bilo na dan 31. decembra 2017 naloženih 42 odstotkov sredstev KS MR, v naložbe tujih izdajateljev pa 58 odstotkov vseh sredstev. Tabela 7: Geografska razpršenost naložb KS MR na dan Področje Znesek Domače naložbe Tuje naložbe Skupaj Kritni sklad Modra renta KS MR predstavlja ločeno premoženje, namenjeno izplačilu pokojninskih rent iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Namenjeno je izplačilu pokojninskih rent članom pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so uveljavili pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vplačila v KS MR so se zbirala do konca leta 2015, od leta 2016 pa KS MR izvaja zgolj izplačevanje doživljenjske pokojninske rente. Vsak zavarovanec je lahko ob sklenitvi rentnega pokojninskega zavarovanja izbral eno od oblik doživljenjskih rent in s tem uveljavil pravico do dodatne starostne pokojnine. Zavarovanci KS MR so lahko ob sklenitvi zavarovanja izbirali med 24 različnimi oblikami dodatnih pokojnin, med katerimi velja izpostaviti doživljenjske rente brez zajamčenega obdobja izplačevanja oziroma z njim in pospešene rente s polnim oziroma omejenim jamstvom. Tabela 6: Sestava sredstev KS MR na dan Sredstvo Znesek Obveznice Depoziti Naložbene terjatve Komercialni zapis Investicijski kuponi Denarna sredstva Ostale terjatve Skupaj Kritni sklad Modra renta II KS MR II predstavlja ločeno premoženje, namenjeno izplačilu pokojninskih rent iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Namenjen je izplačilu pokojninskih rent članom pokojninskih načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so uveljavili pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vsak zavarovanec lahko ob sklenitvi rentnega pokojninskega zavarovanja izbere eno od oblik doživljenjskih pokojninskih rent in s tem uveljavi pravico do dodatne starostne pokojnine. Modra zavarovalnica upokojenim varčevalcem nudi pester izbor različnih oblik pokojninskih rent: doživljenjsko Modro rento: to je dodatna pokojnina brez zajamčenega obdobja izplačevanja, ki se izplačuje do konca življenja. Izplačuje se lahko mesečno, četrtletno, polletno ali letno, pri čemer je obdobje izplačevanja odvisno od višine zbranih sredstev. Posamezno izplačilo ne sme biti nižje od 30 evrov. doživljenjsko Modro rento z zajamčeno dobo izplačevanja: to je dodatna pokojnina z zajamčenim obdobjem izplačevanja od 1 do 20 let. Izplačuje se do zavarovančeve smrti oziroma najmanj do izteka izbranega zajamčenega obdobja izplačevanja. Izplačuje se lahko mesečno, četrtletno, polletno ali letno, pri čemer je perioda izplačevanja odvisna od višine zbranih sredstev. Posamezno izplačilo namreč ne sme biti nižje od 30 evrov. doživljenjsko Modro rento s pospešenim izplačevanjem: to je dodatna pokojnina z zajamčenim obdobjem izplačevanja od 1 do 20 let, pri čemer se v izbranem zajamčenem obdobju izplačevanja izčrpa večji del privarčevanih sredstev, nato pa do konca življenja mesečno (četrtletno, polletno ali letno) izplačuje znesek, ki ni nižji od 30 evrov. doživljenjsko Modro rento s pospešenim izplačevanjem 2/1: to je dodatna pokojnina s pospešenim izplačevanjem z zajamčenim obdobjem od 1 do 20 let, pri čemer visoka mesečna pokojninska renta v pospešenem obdobju ne presega dvakratnika zneska doživljenjske pokojninske rente po izteku pospešenega obdobja. Od začetka poslovanja KS MR II, 1. januarja 2016, do 31. decembra 2017 je pravico do dodatne starostne pokojnine uveljavilo članov z zbranimi sredstvi v višini evrov, ki so se odločili za prejemanje izbrane mesečne pokojninske rente. Večina zavarovancev je izbrala pospešeno izplačevanje rent

18 Tabela 8: Število članov in znesek vplačil v KS MR II v letu 2017 Pokojninski sklad Tabela 9: Sestava sredstev KS MR II na dan Število članov/ zavarovancev Odkupna vrednost sredstev (v tisoč EUR) Pokojninski sklad KVPS Pokojninski sklad KPSJU Pokojninski sklad MKPS Pokojninski skladi drugih upravljavcev Skupaj Višina posameznikove pokojninske rente je odvisna od zbranih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja, tehnične obrestne mere, tablic smrtnosti, enotnih glede na spol, od datuma rojstva zavarovanca, starosti zavarovanca ob začetku veljavnosti rentnega zavarovanja in stroškov izplačila rente. Povprečna starost prejemnikov rente je 60 let, 55 odstotkov vseh prejemnikov rente je moškega spola. Na dan 31. decembra 2017 je bilo v KS MR II zavarovalnih polic; povprečno zbrana sredstva na zavarovanca so znašala evrov. Skladno s pokojninskim načrtom za izplačevanje pokojninskih rent so zavarovanja za izplačilo doživljenjske rente v času izplačevanja rente udeležena pri vsakoletnem pozitivnem rezultatu, ki je ustvarjen z upravljanjem portfelja teh zavarovanj. Sredstvo Zavarovalnica nameni najmanj 90 odstotkov pozitivnega tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja pripisu dobička. Najmanj 50 odstotkov od omenjenih 90 odstotkov pozitivnega tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja se vsako leto pripiše zavarovancu v obliki povečanja pokojninske rente. V letu 2017 se je zavarovancem, ki so imeli na dan 31. decembra 2016 veljavno polico s stanjem matematičnih rezervacij, pripisal dobiček v višini evrov kot trajno povečanje pokojninske rente. Izplačilo povišanih pokojninskih rent se je izvedlo v mesecu avgustu 2017 skupaj s poračunom za vse že izplačane pokojninske rente v letu Znesek Obveznice Depoziti Naložbene terjatve Komercialni zapis Investicijski kuponi Denarna sredstva Ostale terjatve Skupaj V naložbe v Republiki Sloveniji je bilo na dan 31. decembra 2017 naloženih 34 odstotkov sredstev KS MR II, v naložbe tujih izdajateljev pa 66 odstotkov vseh sredstev. Tabela 10: Geografska razpršenost naložb KS MR II na dan Področje Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada KS PPS je ločeno premoženje, oblikovano 13. julija 2004 za vse zavarovance, ki so dopolnili najmanj 60 let in s tem pridobili pravico do rente. Vsak zavarovanec ob pridobitvi pravice do rente na podlagi informativnega izračuna izbere pripadajočo obliko pokojninske rente. Zavarovancem z točkami ali manj se pokojninska renta lahko izplača v enkratnem znesku. Zavarovanec z več kot točkami na zavarovalni polici lahko izbira med doživljenjsko pokojninsko rento in doživljenjsko pokojninsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja. Zavarovancem med in točkami se pokojninska renta lahko izplačuje tudi enkrat letno. Zajamčena doba izplačevanja je določena na 5, 10 ali 15 let. Če zavarovanec umre med zajamčeno dobo izplačevanja, se pokojninska renta do izteka zajamčene dobe izplačuje njegovim upravičencem oziroma dedičem. Zavarovanci, ki prejemajo pokojninsko rento KS PPS, so skladno s splošnimi pogoji dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije zamenjava za pokojninske bone upravičeni do presežnega donosa rentnega sklada nad zajamčenim. Delež presežka, ki se nameni trajnemu povečanju rent, enkrat letno ugotovi uprava upravljavca. V letu 2017 se je presežni donos v višini evrov razporedil za trajno povečanje rent. V povprečju za 2,3 odstotka višje rente so v mesecu maju prejeli vsi zavarovanci oziroma prejemniki pokojninskih rent KS PPS, ki so sklenili zavarovanje do meseca decembra 2016 v obliki mesečne ali letne rente. Ob majskem izplačilu povišanih rent je bil izplačan tudi poračun za obdobje od januarja do aprila V letu 2017 je pravico do pokojninske rente pridobilo zavarovancev, ki so dopolnili 60 let in so skupaj v KS PPS vplačali evrov sredstev za dodatno pokojnino. Znesek Domače naložbe Tuje naložbe Skupaj

19 Tabela 11: Sestava sredstev KS PPS na dan Sredstvo Znesek Delnice Obveznice Komercialni zapisi Zakladne menice Depoziti Investicijski kuponi Denarna sredstva Ostale terjatve Skupaj V naložbe v Republiki Sloveniji je bilo na dan 31. decembra 2017 vloženih 56 odstotkov sredstev KS PPS, v naložbe tujih izdajateljev pa 44 odstotkov vseh sredstev. Tabela 12: Geografska razpršenost naložb KS PPS na dan Področje Znesek Domače naložbe Tuje naložbe Skupaj Domače naložbe v letu 2017: Tuje naložbe v letu 2017: Upravljanje lastnih finančnih sredstev Lastna finančna sredstva Modre zavarovalnice so konec leta 2017 dosegla evrov. Modra zavarovalnica jih razčlenjuje skladno s postavkami v spodnji tabeli. Največji delež predstavljajo portfeljske lastniške finančne naložbe, sledi pa mu portfelj dolžniških finančnih naložb. Tabela 13: Sestava lastnih finančnih sredstev Modre zavarovalnice na dan Finančno sredstvo Tabela 14: Sestava portfeljskih lastniških finančnih naložb na dan Znesek Portfeljske lastniške finančne naložbe Neportfeljske lastniške finančne naložbe Portfelj dolžniških finančnih naložb Denarna sredstva Skupaj Portfeljske lastniške finančne naložbe Portfeljske lastniške finančne naložbe zajemajo tuje delnice in investicijske kupone investicijskih skladov domačih in tujih izdajateljev. Vrednost omenjenih naložb je na dan 31. decembra 2017 dosegla evrov. Največjih pet naložb v portfelju portfeljsko upravljanih lastniških finančnih naložb na dan 31. decembra 2017 predstavljajo: indeksni sklad, ki predstavlja MSCI svetovni indeks (XMWO GY), indeksni sklad, ki predstavlja MSCI svetovni indeks (SMSWLD GY), ETF na državne obveznice (XGLE GY), investicijski sklad, ki vlaga v kmetijsko panogo (MOO US), in indeksni sklad, ki vlaga v delnice trgov v razvoju (MXFS LN). Naložba Znesek Delnice Tuje delnice Investicijski skladi Domači investicijski skladi Tuji investicijski skladi Skupaj

20 Delniški indeksi so se v letu 2017 v povprečju zvišali za 6,7 odstotka, merjeno v evrih. Panožno je bil portfelj na dan 31. decembra 2017 najbolj izpostavljen do panoge informacijske tehnologije, sledita panogi finance in zdravstvo. Glede na valutno izpostavljenost je bil portfelj konec leta 2017 najbolj izpostavljen do ameriškega dolarja in evra. Dobra polovica omenjenega portfelja je investiranega v lastniške naložbe izdajateljev iz Severne Amerike, približno tretjina pa v naložbe evropskih izdajateljev. Preostanek predstavljajo naložbe v izdajatelje bolj razvitih azijskih držav in izdajatelje razvijajočih se gospodarstev. Vrednost portfelja državnih obveznic Modre zavarovalnice je 31. decembra 2017 znašala evrov. Portfelj sestavljajo pretežno državne obveznice držav evroobmočja. Delež domačih izdajateljev je konec leta 2017 znašal 55 odstotkov, tujih pa 45 odstotkov. Večina obveznic je nominirana v evrih, manjši delež pa v ameriških dolarjih. Največjo naložbo predstavljajo obveznice Republike Slovenije. Skoraj polovica obveznic ima zapadlost med 5 in 10 let. Prevladujejo obveznice s fiksno kuponsko obrestno mero. Neportfeljske lastniške finančne naložbe Modra zavarovalnica je imela na dan 31. decembra 2017 v lasti dve lastniški finančni naložbi domačih izdajateljev, ki predvsem zaradi velikosti lastniškega deleža zahtevata drugačen način upravljanja od portfeljskega, to sta Cinkarna Celje, d. d., in Pozavarovalnica Sava, d. d. Skupaj je vrednost teh naložb na dan 31. decembra 2017 znašala evrov. Vrednost portfelja podjetniških obveznic je konec leta 2017 znašala evrov. Domači izdajatelji so na dan 31. decembra 2017 predstavljali 15 odstotkov, tuji pa 85. Vse obveznice so nominirane v evrih. Prevladujejo obveznice s fiksno kuponsko obrestno mero. Povprečno modificirano trajanje podjetniških obveznic je bilo konec leta ,25 leta. Največ izdajateljev podjetniških obveznic je bilo konec leta 2017 iz panog finance, energija in javne storitve. Dolžniške finančne naložbe Konec leta 2017 je stanje dolžniških finančnih naložb doseglo evrov. Največji delež med dolžniškimi finančnimi naložbami so pomenile podjetniške obveznice, sledijo jim državne obveznice in depoziti. Naložbe v denarna sredstva Modra zavarovalnica je imela konec decembra 2017 med finančnimi sredstvi tudi evrov lastnih denarnih sredstev. Tabela 15: Sestava dolžniških finančnih naložb na dan Naložba Znesek Obveznice Državne obveznice Domače državne obveznice Tuje državne obveznice Podjetniške obveznice Domače podjetniške obveznice Tuje podjetniške obveznice Depoziti Komercialni zapisi Zakladne menice Skupaj Vrednost vseh sredstev v upravljanju Modre zavarovalnice presega 1,4 milijarde evrov

21 Trženje Odlikujejo nas prilagojena ponudba posameznikom in podjetjem, osebna obravnava in odprta komunikacija. Trženjske in komunikacijske aktivnosti (prodajne aktivnosti, upravljanje spletne podobe, odnosi z javnostmi, oglaševanje, ozaveščanje in informiranje) so vsebinsko in časovno prepletene ter usmerjene k doseganju prodajnih ciljev in povečevanju prepoznavnosti Modre zavarovalnice kot največje ponudnice dodatnega pokojninskega zavarovanja ter največje strokovnjakinje na tem področju. Rezultati merjenja prepoznavnosti kažejo na to, da je delež posameznikov, ki ne poznajo dejavnosti Modre zavarovalnice, še vedno precejšen. Povezujejo jo z zavarovanji, ne pa tudi z varčevanjem za dodatno pokojnino (oz. dodatnim pokojninskim zavarovanjem). Zato komunikacijske aktivnosti še vedno usmerjamo v grajenje prepoznavnosti Modre zavarovalnice kot največje ponudnice dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri izbiri ponudnika dodatnega pokojninskega zavarovanja so ključni dejavniki za odločitev varnost, zanesljivost in zaupanje, ekonomska stabilnost in dolgoletne izkušnje. Zaradi splošno nizkega zaupanja v finančne institucije je zaznavanje varnosti med varčevalci eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na dogajanje na trgu. Ohranjanje tržnega deleža Modre zavarovalnice in rast zbranih sredstev sta v veliki meri odvisna od uspešnosti upravljanja sredstev, učinkovitega prilagajanja ponudbe potrebam posameznika in podjetij, osebne obravnave in odprte komunikacije. Precejšen obseg trženjskih oziroma prodajnih aktivnosti smo v letu 2017 namenili ozaveščanju varčevalcev o pokojninskem skladu življenjskega cikla in možnostih doseganja višjih donosov ob prehodu v podsklad brez zajamčene donosnosti. Prvo trimesečje leta 2017 je namreč zaznamovalo preoblikovanje pokojninskega sklada javnih uslužbencev v krovni pokojninski sklad z naložbeno politiko življenjskega cikla. Komunikacijski splet je obsegal celoten nabor komunikacijskih orodij, s katerimi smo izvedli vsa zakonsko zahtevana obvestila (obvestilo o preoblikovanju sklada, spremembe Pokojninskega načrta in Pravil sklada), obenem pa smo obveščanje izkoristili za spodbujanje javnih uslužbencev k vplačevanju individualnih premij in spodbujanje k uporabi spletne storitve Modri e-račun. Pošiljanje obvestil po navadni pošti in Modrem e-računu smo dopolnili s sporočili za javnost, številnimi objavami na spletni strani Modre zavarovalnice in spletnih straneh sindikatov ter z obveščanjem delodajalcev, ki so vsebine objavljali na svojih internih portalih in internih časopisih. Obveščanje smo nadgradili tudi s komuniciranjem na spletnem forumu Med.Over.Net, ko smo s pomočjo t. i. javne tribune sproti odgovarjali na vprašanja obiskovalcev foruma, kar se je izkazalo za uspešen način komuniciranja. V decembru 2017 smo izpeljali že tradicionalno akcijo»brez vstopnih stroškov«, ki je bila v primerjavi s preteklimi leti še uspešnejša, kar priča znatna rast dodatnih individualnih vplačil, ki je bila kar 18-odstotna v primerjavi z letom 2016 in za kar 42 odstotkov višja kot v letu Rezultati kažejo, da imajo usmerjeno trženjsko komuniciranje in osebni stik z varčevalci pomemben vpliv pri ozaveščanju članov o pričakovani pokojninski vrzeli ter razumevanju prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in davčne olajšave. Kot učinkovito podporo pri doseganju trženjskih ciljev nenehno nadgrajujemo in prilagajamo spletno mesto, usmerjeno v prodajo in e-sklepanje. V letu 2017 se je v primerjavi z letom 2016 število obiskovalcev povišalo za 26 odstotkov. Prav tako se je stopnja obiska ene strani znižala za 17 odstotkov, pri čemer več kot 74 odstotkov obiskovalcev nadaljuje raziskovanje med vsebinami spletnega mesta. Med najbolj obiskanimi stranmi spletnega mesta ostajajo informativni izračuni, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za posodobitev in čim boljšo uporabniško izkušnjo pri njihovi uporabi. V letu 2017 se je sklenitev zavarovanj prek spleta povečalo za 5,8 odstotka. Da bi spletni nastop dobro služil svojemu namenu, se morajo vsebina, uporabniška izkušnja in funkcionalnosti neprestano izboljševati, razvijati in prilagajati. Zato smo začrtali cilje prenove 43

22 obstoječega spletnega mesta Modre zavarovalnice, katerih ključni del so mobilnim napravam prilagojene strani, izboljšanje uporabniške izkušnje, izboljšanje prodajne funkcije spletnega mesta in učinkovita predstavitev ponudbe glede na ciljne skupine. Hkrati je bila sprejeta odločitev, da pristopimo k pripravi dolgoročnejše strategije trženja, katere sestavni del bo tudi prenova spletnega nastopa. Začeli smo z uresničevanjem strategije zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje in uvedli merjenje zadovoljstva na telefonskih komunikacijskih kanalih. Poznavanje zadovoljstva z uporabniško izkušnjo bo v prihodnje pomembno vodilo pri razvoju storitev za naše stranke in glavno vodilo uporabe digitalnih priložnosti. Za kontinuirano prisotnost v tiskanih medijih smo poskrbeli z odgovori na vprašanja novinarjev in komentiranjem, z objavo PR-člankov na temo varčevanja za dodatno pokojnino in spodbujenimi novinarskimi prispevki ter rednim obveščanjem o novostih in aktualnih dogodkih. Aktivnosti oglaševanja so bile usmerjene v kontinuirano spletno oglaševanje in reden zakup ključnih besed, oglaševanje v specializiranih mesečnikih, moderiranje tematskega foruma na temo pokojninskega zavarovanja na Med.Over.Net, pokroviteljstvo dveh dogodkov Slovenskega kadrovskega kongresa in Dnevov računovodij 2017 ter pripravo posodobljenih vsebin napotitvenih spletnih mest sindikatov javnega sektorja. Kot učinkovito podporo pri doseganju trženjskih ciljev nenehno nadgrajujemo spletno mesto, usmerjeno v prodajo in 44 e-sklepanje.

23 Upravljanje tveganj Hitro prilagajanje tržnim razmeram prinaša potrebo po čim učinkovitejšem obvladovanju tveganj, kar je pogoj za uspešno poslovanje zavarovalnice. Uporaba standardnih metodologij upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj, pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem. Modra zavarovalnica pri upravljanju tveganj upošteva predvsem zakonske predpise, področje upravljanja tveganj pa ima podrobno urejeno z internimi akti. Modra zavarovalnica posluje tako, da: vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste zavarovalnih poslov, ki jih opravlja, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost); tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah zavarovalnih poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev, določenih z Zakonom o zavarovalništvu in na njegovi podlagi izdanimi predpisi; je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) in je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost). Kot najpomembnejše vrste tveganj pri svojem poslovanju je Modra zavarovalnica opredelila kreditno tveganje, tržna tveganja, likvidnostno in operativno tveganje. Podrobnejši parametri tveganosti poslovanja Modre zavarovalnice so predstavljeni v računovodskem delu poročila. Solventnostni položaj zavarovalnice Modra zavarovalnica razpolaga z zadostnim obsegom lastnih virov sredstev glede na njeno celotno potrebo po kapitalu (za pokrivanje vseh tveganj, ki jih prevzema pri svojem poslovanju). V tabeli 16 so predstavljeni podatki za leto Tabela 16: Kapitalska ustreznost skladno z zahtevami ZZavar-1 oziroma direktivo Solventnost II Postavka Celotna potreba po kapitalu Razpoložljivi primerni lastni viri sredstev Sistem upravljanja tveganj je Presežek (+)/primanjkljaj ( ) razpoložljivih lastnih virov sredstev Razmerje med primernimi lastnimi viri sredstev in celotno potrebo po kapitalu % 189 % 47

24 Letni podatki o solventnostnem položaju na dan 31. decembra 2017 so predstavljeni v Poročilu o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice, ki je objavljeno na njeni spletni strani. Kreditno tveganje Kreditno tveganje pomeni verjetnost, da naložbe v dolžniške vrednostne papirje ne bodo poplačane oziroma bodo poplačane samo delno. Pomemben del finančnih sredstev Modre zavarovalnice pomenijo naložbe v vrednostne papirje Republike Slovenije, dolžniške vrednostne papirje držav EU in tujih finančnih institucij, lastniške in dolžniške vrednostne papirje tujih nefinančnih družb, v domače lastniške in dolžniške vrednostne papirje in domače banke. V okviru internih predpisov zavarovalnice se boniteta poslovnega partnerja določa z lastnim modelom in upoštevanjem bonitetnih ocen agencij Standard & Poor s, Fitch in Moody s, kjer se upošteva druga najboljša ocena. Odločanje o odobritvi naložb je v pristojnosti uprave na podlagi predlogov internih odborov. Modra zavarovalnica obvladuje kreditno tveganje s skrbnim izborom partnerjev (analize nasprotnih strank pred prevzemom kreditnega tveganja), preverjanjem njihove bonitete in z razpršitvijo naložb glede na izdajatelje, panoge in geografska področja. Kreditno tveganje tujih dolžniških vrednostnih papirjev se upravlja z investiranjem v tiste tuje dolžniške vrednostne papirje, katerih bonitetna ocena priznanih bonitetnih agencij je višja od BBB, kot tudi s prilagajanjem bonitetne strukture portfelja sprejetim internim omejitvam. Zavarovalnica ima v svojem portfelju dolžniških vrednostnih papirjev tudi obveznice z bonitetno oceno, nižjo od BBB, vendar ima določeno največjo dovoljeno izpostavljenost do teh obveznic. Kreditno tveganje iz izpostavljenosti do posamezne banke (depoziti, potrdila o vlogi) zavarovalnica upravlja v skladu z internimi pravili, to je z mesečnim določanjem naložbenih limitov, ki predstavljajo dovoljeno izpostavljenost pri posamezni banki v določenem obdobju. Skupna izpostavljenost do posameznega izdajatelja se ugotavlja sprotno in je usklajena z zakonskimi predpisi. Izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred kreditnim tveganjem v letu 2017 nismo uporabljali. Tveganje spremembe cen vrednostnih papirjev Razpršitev dela naložb Modre zavarovalnice v tujino je zmanjšala odvisnost portfelja dolgoročnih naložb od gibanja tečajev na slovenskem kapitalskem trgu. Tudi v letu 2018 bo Modra zavarovalnica v skladu z naložbeno politiko nadaljevala razpršitev dela naložb v tujino. Spremljanje in merjenje tveganj se izvajata tedensko z izračunom tvegane vrednosti (angl. value at risk), kjer se uporablja metoda izračuna Monte Carlo, in sicer tako na ravni celotnega portfelja kot tudi ločeno za lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Prav tako se za lastniške vrednostne papirje kot mera sistematičnega tveganja tedensko izračunava kazalnik beta. Tveganje spremembe deviznih tečajev Pri upravljanju tistega dela finančnih sredstev, ki je naloženo v tujih valutah, je Modra zavarovalnica izpostavljena tudi tveganju spremembe deviznih tečajev. Modra zavarovalnica obvladuje valutno tveganje z valutno usklajenostjo finančnih sredstev z obveznostmi v skladu z ZZavar-1. Znesek terjatev, izpostavljenih valutnemu tveganju, je nizek. Izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred valutnim tveganjem Modra zavarovalnica v letu 2017 ni uporabljala. Obrestno tveganje Modra zavarovalnica se z nalaganjem sredstev v dolžniške vrednostne papirje in depozite izpostavlja tveganju, ki je povezano s spremembo vrednosti naložb zaradi spremembe obrestne mere. Zaradi nizkih obrestnih mer je bilo premoženje izpostavljeno predvsem tveganju reinvestiranja. Pri tujih dolžniških vrednostnih papirjih se sredstva nalagajo glede na izbrani referenčni portfelj oziroma indeks. Poleg tega interni odbori zavarovalnice tedensko spremljajo gibanje obrestnih mer ter analize in napovedi tržnih udeležencev, na podlagi katerih pripravljajo naložbene predloge. Modra zavarovalnica upravlja obrestno tveganje s spremembami sestave naložb, in sicer s prilagajanjem trajanja portfelja, prestrukturiranjem naložb z nespremenljivo obrestno mero v naložbe s spremenljivo obrestno mero ali obrnjeno in z razporeditvijo naložb v razred finančnih naložb v posesti do zapadlosti. Izvedenih finančnih instrumentov za varovanje pred obrestnim tveganjem v letu 2017 Modra zavarovalnica ni uporabljala. Likvidnostno tveganje Modra zavarovalnica z viri in naložbami gospodari na način, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti. Oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti v skladu z zakonom, in sicer ločeno za Modro zavarovalnico in kritne sklade. Pri večini naložb Modre zavarovalnice v domače lastniške in dolžniške vrednostne papirje obstaja likvidnostno tveganje zaradi nizke likvidnosti slovenskega trga kapitala. Pri razpršitvi dela naložb v tujino Modra zavarovalnica zmanjšuje likvidnostno tveganje tako, da premoženje vlaga le v likvidne vrednostne papirje. Poleg tega likvidnostno tveganje omejuje tudi z načrtovanjem in dnevnim spremljanjem denarnih tokov portfelja ter z naložbami omejenega dela premoženja v visoko likvidne instrumente denarnega trga. Operativno tveganje Glavni dejavniki operativnega tveganja v Modri zavarovalnici so zaposleni, poslovni procesi, informacijska tehnologija, neprekinjeno poslovanje, organizacijska shema in zunanji dogodki. Modra zavarovalnica obvladuje operativno tveganje s sistemom pooblastil, opredelitvijo poslovnih procesov in ustrezno usposobljenostjo zaposlenih. Za dodatno zmanjšanje operativnih tveganj ima vzpostavljen sistem evidentiranja škodnih dogodkov s ciljem zmanjšanja operativnega tveganja družbe. Služba notranje revizije vsako leto posebno pozornost namenja preverjanju notranjega kontrolnega sistema in dajanju predlogov za njegovo izboljšanje

25 Informatika S stabilnim informacijskim sistemom zagotavljamo visoko raven varnosti podatkov in učinkovito podporo vsem poslovnim procesom. 50 Informacijska funkcija je bila v letu 2017 usmerjena v izboljšanje stabilnosti ključnih komponent informacijskega sistema, v zmanjševanje operativnih tveganj pri uporabi informacijskih rešitev in zagotavljanje skladnosti. Pomemben korak smo storili na področju izmenjave podatkov z delodajalci. V letu 2017 smo uspešno migrirali vse uporabnike Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev na spletno storitev Modrinet. Nekaj večjih delodajalcev je izvedlo naprednejši način migracije z uporabo spletnega servisa, ki omogoča avtomatiziran zajem podatkov na strani uporabnika. Storitev za člane skladov Modri e-račun smo uskladili z zakonskimi zahtevami s področja obdelave osebnih podatkov. Poenostavili smo letno poročanje o stanju na osebnem računu tako za delodajalce kot člane. Informacijska podpora, namenjena računovodskemu poročanju, je bila usklajena z zahtevami mednarodnega standarda MSRP 9. Implementiran je bil model za izračun slabitev naložb. Na področju informacijske podpore režimu Solventnost II smo nadaljevali z vzpostavitvijo procesov zagotavljanja kakovosti podatkov predvsem z implementacijo kontrolnih mehanizmov in razvojem avtomatiziranih postopkov prenosa podatkov iz zalednega sistema v sistem za podporo režimu Solventnost II in odpravi operativnih tveganj v procesih poročanja regulatorju. Opravljen je bil zunanji nadzor informacijske opreme in postopkov upravljanja le-te v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Poseben poudarek je bil namenjen postopkom in ukrepom za zavarovanje osebnih podatkov. Pregled je bil podrobneje opravljen na področjih upravljanja gesel, nivojskega dostopa in dodeljevanja pooblastil, sledljivosti, varnostnih območij, dostopov, zaščite proti zlonamerni kodi, ravnanju z nosilci podatkov ipd. V postopku nadzora pomembnejša tveganja, ki bi ogrozila pravice posameznika v zvezi z njegovimi osebnimi podatki, niso bila ugotovljena. Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov so ustrezni in našim članom zagotavljajo visoko raven varstva. S ciljem zagotoviti skladnost z uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o pretoku takih podatkov, ki začne veljati v maju 2018, smo izvedli analizo razkoraka. Na podlagi analize je bil pripravljen načrt ukrepov za zagotovitev skladnosti. Uspešno smo obvladovali operativna tveganja v zvezi z informacijsko podporo poslovnim procesom. Pomembnih varnostnih incidentov ni bilo, delovanje sistema je bilo stabilno, zahteve glede razpoložljivosti in zanesljivosti informacijskih storitev poslovnim procesom pa so bile izpolnjene v skladu s pogodbeno dogovorjenimi ravnmi kakovosti storitev oziroma so bile skladne s pričakovanji uporabnikov poslovnoinformacijskih storitev. Pri upravljanju informacijske tehnologije smo v vseh bistvenih podrobnostih sledili zahtevam mednarodnega standarda ISO/IEC 27001:2013 in kodeksu varovanja informacij ISO/IEC 27002:

26 Organizacija in zaposleni Notranja organizacija Modra zavarovalnica je organizirana v skladu s potrebami delovnega procesa in zahtevami po učinkovitosti in konkurenčnosti poslovanja; spodbujajo se sposobnosti notranjih organizacijskih enot in njihovih zaposlenih. Osnovne organizacijske enote zavarovalnice so sektor, služba in ključna funkcija, če ni organizirana v okviru samostojne organizacijske enote. Izvajanje ključnih funkcij notranje revizije in upravljanja tveganj je oblikovano v okviru samostojnih organizacijskih enot, podrejenih neposredno upravi. Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja je organizirana prek nosilca ključne funkcije, ki je pri njenem izvajanju podrejen neposredno upravi zavarovalnice. Nosilec aktuarske funkcije je po pooblastilu uprave zunanji sodelavec. Pri njenem izvajanju je samostojen, deluje neodvisno in je podrejen neposredno upravi zavarovalnice. Vse štiri ključne funkcije med seboj sodelujejo in si medsebojno redno izmenjujejo informacije, potrebne za njihovo delovanje. Vsaka ključna funkcija ima v politiki delovanja ključne funkcije podrobneje urejene najmanj svoje naloge, odgovornosti, procese in obveznosti poročanja. Delo sektorja vodi izvršni direktor sektorja, delo službe vodja službe, nosilci ključnih funkcij pa so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije Modre zavarovalnice. Izvršni direktor sektorja, vodja službe in nosilci ključnih funkcij odgovarjajo upravi zavarovalnice za izvajanje poslovne politike zavarovalnice in za zakonito, pravočasno in kakovostno delo sektorja, službe in zavarovalnice ter informiranost delavcev v sektorju, službi oziroma zavarovalnici. Glavna področja dela se izvajajo v štirih krovnih organizacijskih enotah, podporni poslovni procesi pa se izvajajo znotraj služb, umeščenih neposredno pod upravo zavarovalnice. Slika 5: Organizacijska shema Modre zavarovalnice Trudimo se vzpostaviti sistem vrednot in obnašanje, kjer imajo posebno mesto medsebojno spoštovanje, komuniciranje in sodelovanje. Član uprave Sektor za informatiko in upravljanje procesov Sektor za računovodstvo in podporo poslovanju Služba za splošne zadeve Služba za upravljanje s tveganji (funkcija upravljanja s tveganji) Služba za notranjo revizijo (funkcija notranje revizije) Predsednik uprave Sektor za prodajo zavarovanj Sektor za upravljanje premoženja Služba za planiranje in kontroling Služba za pravne in kadrovske zadeve Služba za strateško komuniciranje in razvoj zavarovanj Funkcija spremljanja skladnosti poslovanja Aktuarska funkcija 53

27 Zaposleni Zavedamo se, da so zaposleni vir prizadevanj in znanja, ki prispevajo k doseganju dolgoročnih ciljev zavarovalnice in zadovoljstvu njenih strank. Zato si prizadevamo za oblikovanje delovnega okolja, v katerem se spoštujeta dostojanstvo in integriteta vsakega zaposlenega. Z organizacijo dela in prilagodljivim delovnim časom zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje delovnih in osebnih obveznosti. Poleg navedenega se trudimo vzpostaviti ustrezen sistem vrednot in obnašanja, kjer imajo posebno mesto tudi medsebojno spoštovanje, ustrezno komuniciranje in sodelovanje. Zaposleni Modre zavarovalnice posvečamo veliko pozornost znanju in izobrazbi, saj se zavedamo, da se lahko le z intenzivnim vlaganjem v razvoj hitro in učinkovito odzivamo na zahteve konkurenčnega trga. V zavarovalnici imamo 11 odstotkov zaposlenih z magisterijem, 59 odstotkov z visoko strokovno oziroma univerzitetno izobrazbo, 2 odstotka zaposlenih ima višjo izobrazbo in 28 odstotkov srednjo izobrazbo. Slika 7: Sestava zaposlenih glede na doseženo raven izobrazbe na dan decembra 2017 je imela zavarovalnica 58 zaposlenih, kar hkrati predstavlja tudi povprečno število zaposlenih v letu. Povprečna starost zaposlenih je 43 let. Strukturo zaposlenih po spolu sestavlja 78 odstotkov žensk in 22 odstotkov moških, pri čemer razmerje glede na leto 2016 ostaja nespremenjeno. V letu 2017 sta se nam pridružili dve sodelavki v sektorju za prodajo zavarovanj. Na dan 31. decembra 2017 je imela Modra zavarovalnica tri zaposlene za določen čas. Raven 8/1 11 % Raven 4 2 % Raven 5 26 % Slika 6: Sestava zaposlenih po starostnih skupinah na dan Raven 6/1 2 % Raven 7 44 % Raven 6/2 15 % Do 20 let Med 20 in 25 let 3 Med 25 in 30 let 3 Med 30 in 35 let Med 35 in 40 let Med 40 in 45 let Med 45 in 50 let Med 50 in 55 let 3 Med 55 in 60 let 0 Nad 60 let Pričakovano raven znanja zaposlenih lahko dosegamo z organiziranim in načrtnim izobraževanjem. Nenehne spremembe na trgu, prilagajanje ponudbe strankam in razvoj produktov zahtevajo neprestano izobraževanje. V letu 2017 je zavarovalnica za izobraževanje namenila skoraj 108 tisoč evrov. Poleg udeležbe na izobraževanjih zunanjih ponudnikov izobraževanj se izvaja tudi prenos znanj v okviru internih izobraževanj. Redno izvajamo tudi izobraževanja s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Skupaj je bilo v letu 2017 izvedenih ur izobraževanja. V povprečju se je vsak zaposleni izobraževal 18,7 pedagoške ure, pri čemer je bil povprečni strošek za izobraževanje na zaposlenega 895 evrov. Za vse zaposlene je bila v letu 2017 organizirana tematska ekipna delavnica, namenjena krepitvi medsebojnega sodelovanja, dela v skupinah in projektnega vodenja. Zaposleni so spoznali in preizkusili nekaj preprostih metod za izboljšanje medosebnih odnosov z odprto in spoštljivo komunikacijo, obvladovanja konfliktov in timskega dela

28 Za razvoj zaposlenih sistematično skrbimo tudi z letnimi osebnimi razgovori, v sklopu katerih vodja in zaposleni enkrat letno postavljata cilje in definirata razvojno pot zaposlenega, ter z ocenjevalnimi razgovori, ki potekajo dvakrat letno in so namenjeni oceni kvantitativnih in kvalitativnih ciljev in vedenj ter hkrati posredovanju povratne informacije o delovni uspešnosti za preteklo polletje. Vzpostavili smo tudi poseben sistem nagrajevanja sodelavcev v prodaji in upravljanju premoženja. Z vnaprej opredeljenimi posebnimi kazalniki preverjamo in merimo uspešnost ter izplačujemo timsko uspešnost. Z jasnimi usmeritvami, ciljnim vodenjem in motiviranjem ter vključevanjem zaposlenih v različne projekte skrbimo za stimulativno delovno okolje. Vsako leto izvajamo raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih in tako leto za letom merimo napredek pri svojih prizadevanjih za ohranitev in povečanje uspešnosti poslovanja ter za ustvarjanje delovnega okolja, v katerem zaposleni lahko izražajo svoje potenciale. Povratne informacije nam tako pomagajo izboljšati tudi kakovost odnosov in zadovoljstvo svojih sodelavcev ter posledično tudi strank. Zaposlene seznanjamo z aktualnim dogajanjem v zavarovalnici in novimi vsebinami ter negujemo odnose in dvosmerno komunikacijo z rednimi zbori delavcev, nabiralnikom idej, intranetom, internim medijem, elektronskim obveščanjem, kolegiji, osebnimi pogovori, internimi izobraževanji, neformalnimi srečanji z zaposlenimi in letnimi razgovori z zaposlenimi. 56 Načrtovano skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih pri delu in izvajamo vse potrebne aktivnosti v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Sestavni del strokovnega usposabljanja vseh zaposlenih sta izobraževanji v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter varstvom pred požarom. Usposabljanja se morajo udeležiti vsi zaposleni, znanje pa morajo tudi periodično obnavljati. Skladno z zakonodajo smo izvedli predhodne in obdobne zdravniške preglede, poskrbeli smo tudi za možnost cepljenja proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Vsem zaposlenim pod enakimi pogoji zagotavljamo socialno varnost po upokojitvi z vplačevanjem najvišje davčno priznane premije v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje pri pokojninskem skladu MKPS, ki ga upravlja Modra zavarovalnica. Nudimo jim tudi kolektivno nezgodno zavarovanje in zavarovanje specialističnega ambulantnega zdravljenja. Z izvajanjem načrta ukrepov promocije zdravja zaposlene spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu in tako skušamo zmanjšati tveganja za obolenja na delovnem mestu in v zasebnem življenju. Na intranetnem portalu so na voljo številne informacije o aktualnih zdravstvenih vsebinah in koristni članki o gibanju ter zdravi prehrani. Dvakrat na teden je vsem zaposlenim na voljo sveže sezonsko sadje za zdrav začetek dneva. Redno izvajamo tudi organizirano polurno jutranjo telovadbo, ki poteka enkrat tedensko, s poudarkom na raztezanju vratnega, ramenskega in hrbtnega dela, ki so tudi najbolj obremenjeni deli pri pisarniškem delu. Modra zavarovalnica je od leta 2013 imetnica polnega certifikata družini prijazno podjetje. Skrb za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je postala del naše organizacijske kulture. Sledimo prepričanju, da so zadovoljni zaposleni uspešnejši in čutijo večjo pripadnost podjetju in da manjša obremenjenost s stresom pripomore k boljšim delovnim rezultatom. Skrbimo tudi za dober pretok informacij, zadovoljstvo zaposlenih in dobro delovno klimo. Z organizacijo strokovnih izobraževanj dvigujemo zavest o pomenu varčevanja za čas po upokojitvi.

29 Odgovornost do zavarovancev, širše družbene skupnosti in okolja okolij. Skozi vse leto smo se odzivali tudi na prošnje posameznih društev in organizacij, ki smo jim s pomočjo promocijskega materiala pomagali pri izvedbi srečelovov in obdarovanj (športna društva in klubi, društva upokojencev, gasilska društva). Modra zavarovalnica je aktivna članica Evropskega združenja pokojninskih ustanov javnega sektorja (EAPSPI), v katerega je vključenih 26 javnih pokojninskih institucij iz kar 16 evropskih držav. Glavna namena združenja sta vzajemna pomoč članic in prenos znanja, izkušenj in informacij o izvajanju pokojninskih načrtov za javne uslužbence ter izkušenj s področja pokojninskih sistemov posameznih držav, iz katerih prihajajo članice. V letu 2017 so bila izvedena tri srečanja in redna letna skupščina združenja. V Sloveniji v pokojninskih skladih za dodatno pokojnino varčuje skoraj pol milijona zaposlenih, pri čemer za kar 95 odstotkov vključenih premije plačuje njihov delodajalec. Spodbudno je, da so se delodajalci skupaj s predstavniki zaposlenih v takem obsegu odločili, da zaposlenim plačajo vsaj del premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vendar gre po drugi strani tudi za lažno utvaro zaposlenim, da bo to dovolj, in sami ne varčujejo niti v višini razlike do davčne olajšave, ko je delodajalec ne izkoristi v celoti. V povprečju so plačila v pokojninski sklad prenizka in večini ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Poleg tega več kot tristo tisoč zaposlenih za dodatno pokojnino (še) ne varčuje. Ravno z odlašanjem predvsem mladi izgubijo največ. Zamujeni čas morajo namreč v kasnejših letih nadomestiti z bistveno višjimi mesečnimi vplačili, da lahko privarčujejo dovolj. Zato je treba načrtno spreminjati svoje varčevalne navade in ozavestiti potrebo, pa čeprav je ta še zelo oddaljena. V Modri zavarovalnici zato pomemben del komunikacijskih aktivnosti usmerjamo v povečevanje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu in potrebi varčevanja za čas po upokojitvi. Z namenom boljšega poznavanja dodatnega pokojninskega zavarovanja in promocije nove naložbene politike življenjskega cikla tako obstoječim zavarovancem kot širši javnosti smo organizirali številne posvete ali se le-teh udeležili, pripravili smo informacije za objavo na spletnih straneh in v internih časopisih podjetij ter zagotavljali strokovno pomoč pri pripravi odgovorov, ki jih v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem zastavljajo zaposleni. Kadrovske in računovodske službe svojih strank smo izobraževali o možnostih in prednostih izplačila v obliki dodatne pokojnine, zagotovili pa smo tudi izvedbo informativnih pisarn na sedežih podjetij. Zavedamo se, da so dobri odnosi z mediji pomemben del ugleda in prepoznavnosti zavarovalnice v javnosti. Pri komunikaciji z njimi si prizadevamo za strokovnost in odzivnost, hkrati pa smo jim v strokovno pomoč pri pripravi prispevkov na temo varčevanja za dodatno pokojnino in poslovanja zavarovalnice. Kot partner projekta Moja pokojnina, ki se je izvajal v okviru Mojih financ, smo se pridružili s svetovanjem posameznikom o najprimernejši obliki varčevanja za dodatno pokojnino. Kot družbeno odgovorno podjetje podpiramo okoljsko naravnane dejavnosti. Ločujemo odpadke, skrbimo za manjšo porabo papirja in zbiramo odpadne, izrabljene kartuše za tiskalnike ter se odzivamo na dobrodelne akcije. S tem namenom razvijamo tudi različne spletne aplikacije, ki zmanjšujejo potrebo po tiskanju ter omogočajo hitrejše in bolj zanesljive postopke obveščanja in informiranja. Skozi vse leto pridno zbiramo plastične zamaške. Tudi v letu 2017 smo podprli projekt»jaz, ti, mi za Slovenijo«, katerega cilj je ozaveščanje mladih o pomenu zdravega okolja in odnosa do narave in recikliranja odpadnih materialov, ki lahko predstavljajo tudi surovine za nadaljnjo predelavo. Kot vsako leto smo se tudi v letu 2017 zaposleni odzvali na dobrodelne projekte Božiček za en dan in se pridružili številnim dobrim ljudem, ki so uresničili želje otrokom iz socialno nespodbudnih družinskih Pomembnejši poslovni dogodki po zaključku poslovnega leta Z januarjem 2018 so odpravljeni varčevalni ukrepi v javnem sektorju, ki se nanašajo na višino kolektivne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, in kolektivna premija se tako spet vrne na prvotno raven iz leta 2013, skupaj z uskladitvijo s koeficientom rasti povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar oktober za vsa leta od 2014 do Minimalna premija, veljavna na dan v višini 26,78 evra, se s zviša na 28,31 evra. Zneski usklajene premije za posamezen premijski razred se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2018 (plačilo premij v mesecu februarju 2018)

30 Pričakovani razvoj Modre zavarovalnice v letu 2018 Poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo Modra zavarovalnica bo še naprej krepila osredotočenost na stranko, spremljala njene potrebe, zagotavljala čim bolj osebno obravnavo in ustrezno svetovanje. Pri osredotočenosti na stranko je ključno prilagajanje novim tehnološkim rešitvam, saj opiranje zgolj na obstoječa komunikacijska orodja in prodajne poti ni več najbolj učinkovito. Zavarovalnica bo skozi digitalno transformacijo poslovanja razvijala trženjski pristop z izboljšanjem uporabniške izkušnje pri vseh stikih s stranko. Izboljšanje uporabniške izkušnje bo tudi pomembno vodilo pri celoviti prenovi spletnega nastopa. Hkrati bo prenova spletne strani sledila cilju, da postane pomembno prodajno orodje in ne več le informacijska točka, saj bosta to vlogo prevzeli spletni storitvi Modri e-račun in Modrinet, ki bosta prilagojeni potrebam posamezne ciljne skupine. Digitalizacija trženjskih procesov bo namenjena zagotavljanju sodobne digitalne komunikacije s stranko v vseh fazah odločanja (vzbujanje potrebe, iskanje informacij, sklenitev zavarovanja, nega obstoječih zavarovancev, ostale poprodajne aktivnosti in dodatna ponudba produktov). Na področju upravljanja premoženja v letu 2018 pričakujemo zahtevno leto, kar je posledica nadaljevanja rekordno nizkih obrestnih mer in relativno visoko ovrednotenih bolj tveganih naložbenih razredov. Zajamčena donosnost bo v letu 2018 znašala 0,61 odstotka, vendar navkljub temu ocenjujemo, da njeno doseganje ne bo enostavno. Priložnosti bo treba iskati v novih alternativnih naložbenih razredih, na primer skladih tveganega kapitala, nepremičninskih skladih, skladih slabih terjatev in infrastrukturnih skladih. V preteklih dveh letih smo preučevali različne možnosti vstopa v nove naložbene razrede prek alternativnih investicijskih skladov, ki vlagajo vanje. Pridobili smo številne izkušnje za presojo in investiranje v različne sklade tako tiste, ki so usklajeni z direktivo UCITS, kot v tiste, ki z njo niso usklajeni, zlasti pa v investicijske kupone. Prednost investiranja v sklade namesto v neposredne naložbe je v večji razpršenosti naložb, specializiranosti upravljavca sklada in večji likvidnosti naložbe, saj je sklad lažje unovčiti kot posamezno naložbo, zlasti če gre za odprt investicijski sklad. V letu 2018 načrtujemo postopno povečevanje deleža investiranega kapitala v alternativne naložbe. Pri upravljanju Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije bomo zasledovali cilj zmanjšanja negativne razlike med zajamčeno in dejansko vrednostjo sredstev in tako zniževali obseg potrebnih rezervacij zaradi nedoseganja zajamčene donosnosti, kar bo pozitivno vplivalo na dosežen poslovni rezultat v letu Strateški cilji zavarovalnice so zaščita zavarovancev oziroma sredstev zavarovancev in izpolnjevanje kapitalskih zahtev, izboljšanje upravljanja tveganj, zagotavljanje pogojev za boljšo alokacijo kapitala in povečanje preglednosti poslovanja. Tudi v letu 2018 bo za dolgoročno izboljšanje upravljanja premoženja še naprej razvijala in nadgrajevala celoten sistem upravljanja tveganj. Ključnega pomena je izpolnjevanje zahtev po regulativi Solventnost II (ZZavar-I), kjer se naložbe in obveznosti presojajo z vidika porabe kapitala, torej z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju. Modra zavarovalnica v poslovnem letu 2017 v razmerju z obvladujočo družbo iz pogodbenih in poslovnih odnosov ni opravila dejanj na pobudo in v interesu obvladujoče družbe in z njo povezanih družb, ki bi imela za posledico njeno prikrajšanje oziroma oškodovanje. Izjava o upravljanju Modra zavarovalnica na podlagi določila petega odstavka 70. člena ZGD-1 in določila 3.4. Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države podaja izjavo o upravljanju družbe za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra Sklicevanje na veljavni kodeks upravljanja Uprava in nadzorni svet Modre zavarovalnice, ki je v 100-odstotni lasti Kapitalske družbe, d. d., izjavljata, da pri svojem delu in poslovanju prostovoljno spoštujeta Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je Slovenski državni holding, d. d., sprejel dne 19. decembra 2014 in dopolnil dne 2. marca 2016 ter 17. maja Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države priporoča načela, postopke in merila za ravnanje članov organov vodenja in nadzora družb s kapitalsko naložbo države ter vseh podrejenih družb v skupini, v kateri ima položaj nadrejene družbe družba s kapitalsko naložbo države. Kodeks je javno objavljen na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, d. d., Uprava Modre zavarovalnice je na svoji seji dne 29. decembra 2015 sprejela Politiko o sistemu upravljanja Modre zavarovalnice, d. d., in spremembe in dopolnitve dne 11. novembra 2016 ter dne 14. decembra 2017, veljati pa so začele dne 21. decembra 2017 s pridobitvijo soglasja nadzornega sveta družbe

31 Izjava o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države je dostopna na spletni strani zavarovalnice Odstopanja od priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države so navedena in pojasnjena v nadaljevanju. Okvir upravljanja družb s kapitalsko naložbo države Točka 3.1. Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države: Temeljni cilj družbe s kapitalsko naložbo države je maksimiranje vrednosti družbe in ustvarjanje tem višjega donosa za lastnike, če iz zakona oziroma akta o ustanovitvi ne izhaja kaj drugega. Družbe poleg temeljnega cilja zasledujejo tudi druge cilje, ki jih za posamezno družbo opredeljuje zakon oziroma akt o ustanovitvi družbe. Družbe so dolžne poskrbeti, da so z namenom zagotovitve večje preglednosti ciljev družbe vsi cilji jasno opredeljeni v aktu o ustanovitvi družbe. Če ima družba nasprotujoče si cilje, naj akt o ustanovitvi ali drug ustrezen akt (npr. politika upravljanja družbe) opredeli odnose med cilji in razreševanje nasprotij med njimi. Pojasnilo: Modra zavarovalnica se skladno z 80. členom ZSDH-1 šteje za strateško naložbo, dokler upravlja pokojninski sklad javnih uslužbencev. Republika Slovenija s strateško naložbo v Modro zavarovalnico poleg gospodarskih ciljev zasleduje tudi pomemben strateški cilj zagotavljanja vzdržnosti pokojninskega sistema s krepitvijo dodatnega pokojninskega zavarovanja in ozaveščanje državljanov o pomenu varčevanja za dodatno pokojnino. Svoje poslanstvo in cilje ima zavarovalnica opredeljene in razmejene v svojem strateško-poslovnem načrtu. Zavarovalnica razpolaga z ustreznimi analitičnimi podlagami, na podlagi katerih zanesljivo ocenjuje, da je varnost prihrankov najpomembnejši element zaupanja v dodatno pokojninsko zavarovanje, zato jo v omenjenem strateško-poslovnem načrtu opredeljuje kot svoj osrednji strateški cilj. Omenjenemu strateškemu cilju je prilagojen tudi poslovni model zavarovalnice, kar ob dejstvu, da je dejavnost upravljanja pokojninskih skladov kapitalsko in regulatorno izjemno zahtevna, pomeni tudi zmernejša pričakovanja glede dobičkonosnosti družbe. Pričakovanja bi bilo mogoče dvigniti le z nadproporcionalnim povečanjem tveganosti poslovanja zavarovalnice, kar pa bi znižalo stopnjo varnosti prihrankov zavarovancev in s tem ogrozilo doseganje strateških ciljev zavarovalnice in ciljev, ki jih prek svojega posrednega lastništva v Modri zavarovalnici zasleduje tudi Republika Slovenija. Točka 3.6. Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države: Poslovodstvo družbe, ki je po ZGD-1 zavezana izdelati poslovno poročilo, v sodelovanju z nadzornim svetom v obliki posebnega akta oblikuje in sprejme Politiko raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe glede vidikov, kot so spol, starost in strokovni profil. Politika raznolikosti se objavi na javni spletni strani družbe ali pa se dostopnost le-te na drugačen način zagotovi vsem delničarjem družbe. Pojasnilo: V Modri zavarovalnici še ni oblikovane in sprejete Politike raznolikosti. Predvidoma naj bi se oblikovala in sprejela v drugi polovici leta Točka Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države: Nadzorni svet družbe s kapitalsko naložbo države naj vsako leto opravi postopek vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta. Nadzorni svet v okviru postopka vrednotenja učinkovitosti dela oceni svojo trenutno sestavo, delovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje s poslovodstvom družbe. Med ocenjevanjem svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo morebitnih komisij nadzornega sveta. Organi nadzora družb s kapitalsko naložbo države vrednotijo učinkovitost organa nadzora v skladu s Priročnikom za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov, ki ga je sprejelo Združenje nadzornikov Slovenije. Pojasnilo: V letu 2017 sta bili dve menjavi članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice, pri čemer v prvi polovici leta nadzorni svet ni bil popoln. Zaradi navedenega v letu 2017 ni bilo izvedenega samoocenjevanja učinkovitosti članov nadzornega sveta. V postopku imenovanja članov nadzornega sveta je bila podana ocena nadzornega sveta kot kolektivnega organa, prav tako je bila opravljena samoocena učinkovitosti dela revizijske komisije nadzornega sveta Modre zavarovalnice. Samoocenjevanje učinkovitosti dela nadzornega sveta bo opravljeno v prvi polovici leta Revizija in sistem notranjih kontrol Točka Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države: Izvajajo naj se letne notranje presoje kakovosti notranjerevizijske dejavnosti. Najmanj na pet let naj se izvede zunanja presoja kakovosti notranjerevizijske dejavnosti. Pojasnilo: V Modri zavarovalnici se še ni izvedla zunanja presoja kakovosti notranjerevizijske dejavnosti. Zunanja presoja kakovosti notranjerevizijske dejavnosti bo opravljena v prvi polovici leta Modra zavarovalnica ostaja še naprej največja upravljavka pokojninskih skladov in izplačevalka dodatnih pokojnin v Republiki Sloveniji ter pomemben vir sredstev za prvi pokojninski steber, saj je v minulih šestih letih svojega obstoja povečala vrednost za svojega lastnika za več kot 112 milijonov evrov, od tega več kot 19 milijonov evrov v obliki izplačila dividend, 93 milijonov evrov pa v obliki rasti kapitala

32 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Pojasnilo: Modra zavarovalnica upravlja tveganja in izvaja postopke notranjih kontrol na vseh ravneh. Namen notranjih kontrol je zagotavljanje točnosti, zanesljivosti, transparentnosti in preglednosti vseh procesov ter obvladovanje tveganj, ki so povezana z računovodskim poročanjem. Kontrole, ki se izvajajo v sektorju za računovodstvo in podporo poslovanju, ki je odgovoren za vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih izkazov v skladu z veljavnimi računovodskimi, davčnimi in drugimi predpisi, vključujejo postopke, ki zagotavljajo, da: so poslovni dogodki evidentirani na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, na podlagi katerih so poslovni dogodki evidentirani točno in pošteno ter dajejo jamstvo, da družba pošteno razpolaga s svojim premoženjem, so poslovni dogodki evidentirani in računovodski izkazi izdelani v skladu z veljavno zakonodajo. Računovodske izkaze Modre zavarovalnice za vsako poslovno leto preveri in revidira tudi zunanja revizija. Na podlagi sklepa skupščine z dne 31. avgusta 2016 računovodske izkaze družbe za leto 2017 revidira revizijska družba Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana. Pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme Pojasnilo: Edini delničar Modre zavarovalnice je Kapitalska družba, d. d., ki je imetnica vseh navadnih imenskih kosovnih delnic (100-odstotni delež v osnovnem kapitalu). Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice Pojasnilo: Družba nima vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice. Omejitve glasovalnih pravic Pojasnilo: Edini delničar Modre zavarovalnice, Kapitalska družba, d. d., ki je imetnica vseh navadnih imenskih kosovnih delnic, nima omejitev glasovalnih pravic. Služba notranje revizije je v organizacijski strukturi družbe umeščena kot samostojna organizacijska enota, neposredno podrejena upravi. S tem sta zagotovljeni neodvisnost njenega delovanja in ločenost od izvedbenih funkcij, ki so predmet revidiranja. Preverjanje in dajanje zagotovil o delovanju notranjih kontrolnih sistemov družbe je temeljno področje notranjerevizijskega dela. Notranji revizor učinkovitost delovanja notranjih kontrol presoja z vidika obvladovanja tveganj, ki jim je družba izpostavljena. Skladno z letnim programom dela notranje revizije, ki ga sprejmeta uprava in nadzorni svet družbe, notranji revizor izvaja revizijske preglede za posamezna področja delovanja družbe. Notranja revizija s predlogi izboljšav poslovnih procesov in postopkov v družbi prispeva k povečanju uspešnosti poslovanja družbe. Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora in spremembah statuta Pojasnilo: Pravila o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora so opredeljena v statutu družbe. Nadzorni svet Modre zavarovalnice imenuje skupščina družbe. Skladno z drugim odstavkom 2. člena Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe in z 10. členom statuta Modre zavarovalnice je nadzorni svet družbe šestčlanski. Trije člani nadzornega sveta so imenovani na predlog Kapitalske družbe, d. d., in trije člani na predlog zavarovancev družbe: dva člana v imenu zavarovancev pokojninskega sklada javnih uslužbencev predlaga njegov odbor, enega člana pa skupaj predlagajo ostali zavarovanci zavarovalnice. Predlog kandidata za člana nadzornega sveta, ki ga predlagajo zavarovanci sklada javnih uslužbencev, se oblikuje na podlagi javnega poziva zavarovancem sklada javnih uslužbencev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani družbe. Na podlagi prispelih predlogov odbor sklada javnih uslužbencev predlaga dva člana nadzornega sveta tako, da predlog oblikujejo 64 65

33 in potrdijo člani odbora, ki predstavljajo zavarovance in so zavarovanci zavarovalnice. Predlog kandidata za člana nadzornega sveta, ki ga predlagajo ostali zavarovanci zavarovalnice, se oblikuje na podlagi javnega poziva vsem zavarovancem zavarovalnice, ki niso zavarovanci sklada javnih uslužbencev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani družbe. Na podlagi prispelih predlogov odbora KVPS in MKPS oblikujeta predlog za člana nadzornega sveta, ki ga potrdijo člani odbora, ki so zavarovanci zavarovalnice. Pri imenovanju članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ki so imenovani na predlog edinega delničarja, mora o njihovi ustreznosti presojati Akreditacijska komisija nadzornega sveta Kapitalske družbe, d. d. Mandat članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice traja štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Uprava Kapitalske družbe, d. d., mora skladno s sklepom nadzornega sveta Kapitalske družbe, d. d., z dne 26. maja 2015 za glasovanje na skupščini Modre zavarovalnice pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta. Modra zavarovalnica je v lasti Kapitalske družbe, d. d., oziroma v posredni lasti Republike Slovenije in je opredeljena kot strateška naložba. Obe družbi sta pomemben del slovenskega pokojninskega sistema in skladno s svojim poslanstvom prispevata k dolgoročni finančni vzdržnosti pokojninskega sistema v Sloveniji. Pri imenovanju nadzornega organa obeh družb imajo zato poleg lastnika pomembno vlogo tudi ostali deležniki, ki skupaj z Republiko Slovenijo sooblikujejo pokojninski sistem, in socialni partnerji, ki zastopajo interese zaposlenih državljanov. Sestava in imenovanje nadzornega sveta obeh družb je predpisana z zakonom in vsem interesnim skupinam omogoča, da sooblikujejo politiko poslovanja družbe. Zakon opredeljuje tudi razpolaganje z delnicami Modre zavarovalnice v obliki javne ponudbe, pri čemer morata deleža Republike Slovenije in Kapitalske družbe, d. d., skupaj predstavljati večino vseh delnic Modre zavarovalnice. Prednostna pravica za pridobitev delnic v javni ponudbi je zagotovljena zavarovancem in delodajalcem, ki financirajo pokojninske načrte v skladih, ki jih upravlja Modra zavarovalnica, in sindikatom, ki predstavljajo javne uslužbence. Podatki o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načina njihovega uveljavljanja Pojasnilo: Edini delničar družbe, Kapitalska družba, d. d., svoje pravice, ki izhajajo iz imetništva delnic, uresničuje na skupščini družbe. Skupščina je najvišji organ družbe in deluje skladno z določili ZGD-1 in statuta družbe. Skupščino sklicuje uprava družbe, kot določata zakon in statut in ko je to v korist družbe. Skupščino lahko skliče tudi nadzorni svet. Skupščino je treba sklicati tudi v primeru, če delničar od uprave zahteva sklic skupščine. Delničar mora zahtevi za sklic skupščine v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o kateri naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa obrazložitev točke dnevnega reda. Sklic skupščine se objavi na spletni strani AJPES in Modre zavarovalnice. Objava sklica skupščine mora vsebovati tudi predloge sklepov in navedbo kraja, kjer mora biti hkrati z objavo sklica dostopno celotno gradivo, ki bo predloženo v odločanje na skupščini. Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice ima delničar, ki je kot imetnik delnic vpisan v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev konec četrtega dne pred zasedanjem skupščine. Skupščina sklepa o temeljnih zadevah Modre zavarovalnice, zlasti pa: sprejema statut Modre zavarovalnice in njegove spremembe; sprejema letno poročilo v primeru, če nadzorni svet letnega poročila ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o sprejemu letnega poročila skupščini; odloča o uporabi bilančnega dobička na predlog uprave in nadzornega sveta; odloča o podelitvi razrešnice članom uprave in nadzornega sveta; imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice; imenuje revizorja Modre zavarovalnice; odloča o ukrepih za povečanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala, če statut ali zakon ne določata drugače; odloča o prenehanju Modre zavarovalnice in statusnih spremembah ter o drugih zadevah v skladu z zakonom in statutom. Člana uprave Modre zavarovalnice imenuje nadzorni svet. Od članov uprave je en član imenovan za predsednika uprave. Mandat članov uprave traja pet let in sta lahko ponovno imenovana. Uprava ali njen posamezni član je lahko predčasno odpoklican le zaradi razlogov iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1. Najmanj en član uprave mora imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog upravljanja Prvega pokojninskega sklada in pokojninskih skladov. Statut in njegove spremembe in dopolnitve sprejema skupščina Modre zavarovalnice na predlog uprave in nadzornega sveta. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Pojasnilo: Vodenje in upravljanje Modre zavarovalnice temeljita na zakonskih določilih in določbah statuta. Družba ima dvotirni sistem upravljanja, po katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Sestava uprave in nadzornega sveta ter njegovih komisij je opisana v poglavju Organi družbe. Pooblastila članov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic Politika raznolikosti Modra zavarovalnica ne izvaja politike raznolikosti. Pojasnilo: Pooblastila članov poslovodstva so določena v statutu družbe. Uprava Modre zavarovalnice nima pooblastil za izdajo ali nakup lastnih delnic

34 Računovodsko poročilo Izjava o odgovornosti poslovodstva Revizorjevo poročilo Izkaz poslovnega izida Izkaz drugega vseobsegajočega donosa Izkaz finančnega položaja Izkaz denarnih tokov Izkaz gibanja kapitala 2017 Izkaz gibanja kapitala 2016 Prikaz bilančnega dobička Razkritja in pojasnila Splošna razkritja Računovodske usmeritve Razčlenitev in razkritja k računovodskim izkazom

35 Izjava o odgovornosti poslovodstva Uprava Modre zavarovalnice potrjuje računovodske izkaze Modre zavarovalnice za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 ter pripadajoča pojasnila in razkritja k računovodskim izkazom. Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja zavarovalnice in izidov njenega poslovanja za leto Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na predpostavki o nadaljnjem poslovanju zavarovalnice in v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela EU. Davčne oblasti lahko kadar koli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje zavarovalnice, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava zavarovalnice ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Ljubljana, 15. marec 2018 Matija Debelak, član uprave Borut Jamnik, predsednik uprave 71

36 Revizorjevo poročilo

37