Letno poročilo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi

Transcription

1 Letno poročilo 2003

2

3 Letno poročilo 2003 v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi

4 PREDSTAVITEV SKB BANKE 5 VREDNOTE V SKUPINI SOCIETE GENERALE 8 SKUPINA SOCIETE GENERALE 9 POROČILA SKB BANKE 12 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU IN NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA BANKE 14 ORGANI BANKE V LETU PREDSTAVITEV UPRAVE SKB BANKE 17 POROČILO UPRAVE SKB BANKE 18 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA SKB BANKE IN PREVERITVI LETNEGA POROČILA ZA LETO POROČILO O POSLOVANJU BANKE ZA LETO Splošno gospodarsko okolje 22 Poslovne usmeritve banke 23 Poslovni cilji banke za leto Poslovanje banke 24 Distribucijske poti 26 Finančni rezultat 29 Finančni položaj banke 31 Obvladovanje tveganj 33 Delniški kapital 36 Notranji razvoj banke 37 Odvisne družbe banke 39 Pomembnejši dogodki po datumu bilanciranja 39 Povezanost in vpetost SKB banke v okolje 39 REVIDIRANI IZKAZI S POJASNILI PO SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH (SRS) 42 REVIZORJEVO POROČILO O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SKB BANKE IN O KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH 44 RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE 46 Bilanca stanja 46 Izkaz poslovnega izida 47 Izkaz gibanja kapitala banke v poslovnem letu 48 Izkaz finančnega izida 49 Priloga k izkazom v skladu s sklepom o poslovnih knjigah borzno posredniških družb 51 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI PO SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH (SRS) 53 Konsolidirana bilanca stanja 53 Konsolidirani izkaz poslovnega izida 54 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala 55 Konsolidirani izkaz finančnega izida 56 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM BANKE IN SKUPINE 58 Sedež, pravna oblika in dejavnosti banke 58 Računovodske usmeritve 58 Pojasnila k posameznim postavkam bilance stanja in izkaza poslovnega izida 64 Pojasnila k posameznim postavkam bilance stanja 64 Pojasnila k posameznim postavkam izkaza poslovnega izida 82 REVIZORJEVO POROČILO ZA POTREBE OBVEŠČANJA JAVNOSTI 89 POROČILO O NOTRANJEM REVIDIRANJU V LETU NASLOVI 92 ORGANIZACIJSKA SHEMA SKB BANKE 94 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANČNE SKUPINE SKB BANKE 95 Letna poročila za 2003, 2002, 2001, 2000 in 1999 so v PDF formatu objavljena na spletni strani SKB banke (

5 SKB Banka d.d. Letno poročilo PREDSTAVITEV SKB BANKE SKB banka, ki je v letu 2001 postala del francoske bančne skupine Société Générale, je ena izmed vodilnih slovenskih komercialnih bank v zasebni lasti s 7,8 % tržnim deležem. SKB banka je univerzalna banka in ponuja storitve komercialnega bančništva, poslovanja s prebivalstvom, investicijskega bančništva in mednarodne bančne storitve. Ima široko razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji in korespondenčne odnose s bankami po celem svetu. Banka ima v lasti odvisni podjetji, s katerima sega tudi na področje lizinga in procesiranja kreditnih kartic. Mednarodne bonitetne ocene - Moody s Dolgoročne vloge: A1 Kratkoročne vloge: PRIME-1 Finančna moč: D+ SKB banka: je del mednarodne mreže ene največjih finančnih skupin v evroobmočju, sodi med vodilne slovenske komercialne banke v zasebni lasti s široko paleto produktov in storitev, posluje z več kot podjetji in občani, ima 55 poslovalnic po vsej Sloveniji in zaposlenih.

6 6 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 je banki omogočilo povečanje kreditne aktivnosti in rezervacij v skladu s konservativnejšimi načeli, uveljavljenimi v skupini Société Générale; uvedba nove organizacijske strukture z novimi pravili in postopki odobravanja naložb, upravljanja s problematičnimi naložbami in postopki odločanja. SKB BANKA V SKUPINI SOCIETE GENERALE Bančna skupina Société Générale s sedežem v Parizu je ena največjih finančnih skupin v evroobmočju. Skupina Société Générale je že vzpostavila mrežo bank v srednji in vzhodni Evropi s prevzemi bank v tej regiji, SKB banki pa omogoča dostop do novih znanj, produktov in poslovnih priložnosti ter zagotavlja doseganje sinergij. SKB banka se je pridružila skupini po uspešno zaključeni javni ponudbi 20. aprila 2001, ko je skupina Société Générale postala 96,47 % lastnica SKB banke. V decembru 2002 je SKB banka skupaj z večinskim lastnikom ponudila manjšinskim delničarjem zadnjo možnost odprodaje delnic. Po zaključku te ponudbe se je lastniški delež skupine Société Générale povečal na 99,58 % kapitala SKB banke. ZGODOVINA BANKE 1978: SKB banka je bila ustanovljena kot Stanovanjsko-komunalna banka, podružnica Ljubljanske banke, ki je bila specializirana za ponudbo stanovanjskih posojil občanom in podjetjem ter za financiranje komunalne gradnje. 1990: banka postane samostojna delniška družba z imenom SKB banka in določi novo strategijo splošne komercialne banke : ob močni mednarodni usmerjenosti banka hitro širi poslovanje. 1997: banka uspešno zaključi prvo ponudbo globalnih potrd il o lastništvu (GDR); delnica SKB banke je bila tako prva slovenska delnica, s katero se je trgovalo na tujih borzah. 2000: zmanjšanje kreditne aktivnosti banke zaradi restrukturiranja portfelja. Prednostna naloga banke je bila povezava s tujim strateškim partnerjem, ki je bila uspešno zaključena s pridružitvijo SKB banke skupini Société Générale. 2001: pripojitev hčerinske banke Société Générale v Ljubljani, BANKE SOCIETE GENERALE LJUBLJANA, k SKB banki; dokapitalizacija SKB banke v višini 71,8 milijonov EUR, kar 2002: zaključek dveh pomembnih faz uvedbe novega informacijskega sistema Symbols, ki sta omogočili odpiranje novih transakcijskih računov za prebivalstvo ter uvedbo novih plačilnih inštrumentov; ukinitev indeksacije z obrestno mero TOM za kratkoročne kredite in depozite ter nadomestitev konformne metode obračunavanja obresti z linearno, ki je za stranke bolj pregledna in enostavnejša; razširitev in obogatitev ponudbe s projektnim financiranjem, svetovanjem pri pripojitvah in združitvah ter ponudba kartice VISA Gold Affinity, ki pomeni združitev SKB ZLATE VISA KARTICE in članske izkaznice Zdravniške zbornice Slovenije; po umiku delnice z Londonske borze v letu 2001, je bila delnica SKB banke umaknjena tudi z Ljubljanske borze; mednarodna agencija Moody s je konec leta 2002 SKB banki izboljšala dolgoročno oceno varnosti bančnih depozitov banke z dotedanje A2 na A1, kar je najvišja med ocenami, ki jih je ta mednarodna agencija podelila slovenskim bankam. POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2003 V letu 2003 je SKB banka prešla v zaključno fazo uvedbe informacijskega sistema Symbols, kar je banki omogočalo: uspešno preobrazbo osebnih računov in uvedbo novih plačilnih instrumentov; razširitev nabora produktov in storitev ter uvedbo svoje nove referenčne obrestne mere SIOM; povečanje produktivnosti, izboljšanje kakovosti storitev in krepitev globalnih odnosov s komitenti; nadaljevanje procesa racionalizacije in optimizacije stroškov. V letu 2003 je bila tudi zaključena konsolidacija bančnih odvisnih podjetij, ki ima cilj doseči večje sinergije v skupini SKB banke. Januar: SKB banka pridobi 100 % lastniški delež v družbi Creditanstalt-SKB Leasing, eni vodilnih družb s področja lizinga v Sloveniji, ki ponuja raznovrstne storitve lizinga premičnin in operativnega lizinga. Družba se preimenuje v SKB Leasing d. o. o.; z zaključkom zadnje ponudbe, podane za prodajo delnic manjšinskih delničarjev, postane bančna skupina Société Générale 99,58 % lastnica SKB banke; banka ponudi malim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom ugodno ponudbo kreditov za financiranje poslovanja in investicij. Februar: SKB banka uvede ponudbo dolgoročnih kreditov in depozitov po obrestni meri, vezani na novo referenco- SIOM, kar banki omogoča umik ponudbe bančnih produktov in storitev, katerih obrestna mera vključuje TOM. Osnova

7 SKB Banka d.d. Letno poročilo nove obrestne mere SIOM sta 3-mesečni Euribor in cena tolarskih posojil Banke Slovenije na podlagi začasno prodanih deviz; zaradi racionalizacije poslovanja banka zapre poslovalnico Tolmin. Marec: odvisno podjetje Invest Rent se pripoji k SKB Leasingu; banka z Javnim skladom RS za razvoj malega gospodarstva in drugimi agencijami za pospeševanje razvoja podjetništva sklene pogodbe o medsebojnem sodelovanju pri kreditiranju malih in srednje velikih podjetij; Jean-Claude Boloux, izvršni direktor za področje poslovanja s prebivalstvom in komercialno bančništvo, je v začetku marca imenovan za generalnega direktorja banke Société Générale Ciper. Novi izvršni direktor za področje poslovanja s prebivalstvom in komercialno bančništvo postane Antoine Toussaint, ki je pred tem delal v poslovni mreži v Franciji. April: ponudba novega zavarovalnega produkta TRIS, ki vključuje tri vrste zavarovanj: nezgodno zavarovanje, življenjsko varčevanje in pokojninski dodatek iz življenjskega zavarovanja; v Kranju banka odpre novo sodobno, strankam prijazno poslovalnico. Maj: uvedba nove vrste potrošniškega kredita za nakup avtomobila; odprtje prenovljene poslovalnice WTC v Ljubljani. Junij: SKB banka mesec dni pred zakonskim rokom uspešno izvede množično preoblikovanje tekočih, deviznih in žiro računov občanov v osebne račune (transakcijske račune fizičnih oseb). Banka občanom ponudi različne vrste novih, več-valutnih računov: standardni osebni račun, pokojninski račun, gotovinski račun, osebni račun MEGA in PAPI ter posodobljen SKB NET za elektronsko poslovanje; SKB banka odkupi 15 % delež v odvisni družbi Plasis in postane njena 100-odstotna lastnica; reorganizacija področja poslovanja s prebivalstvom in komercialnega bančništva, katere namen je podpora krepitvi tržnih aktivnosti bančne mreže. Poslovna enota Ljubljana se razdeli na področje poslovanja s prebivalstvom in komercialno bančništvo. Julij: začetek akcije»zamenjaj banko«s ciljem, da banka na osnovi uspešno izvedene migracije osebnih računov nadaljuje ugoden trend pridobivanja novih strank; banka ponudi dva nova produkta - opciji, ki podjetjem omogočata zavarovanje tečajnega tveganja in obrestno zamenjavo (Interest rate swap) kot obliko zavarovanja obrestnega tveganja; Pokojninska družba SKB se pripoji Pokojninski družbi A. September: nadgraditev ponudbe posredovanja zavarovalniških storitev z zavarovanjem učencev, dijakov in študentov za novo šolsko leto; banka posreduje posebno ponudbo produktov in storitev za stranke s področja javnega sektorja; predstavitve novosti v ponudbi SKB banke za podjetja in samostojne podjetnike na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in na več regionalnih območnih obrtnih zbornicah. Oktober: posebna ponudba storitev elektronskega bančništva za podjetja, katere cilj je preusmeriti stranke, ki v plačilnem prometu uporabljajo papirne naloge, v uporabo sodobnejših, elektronskih rešitev; izdaja partnerske kartice IZZI, namenjene članom Študentskega servisa Maribor, ki imetniku nudi številne ugodnosti; banka razvije nov produkt avtomatičnega prenosa sredstev med računi pri banki-sweep, ki podjetjem, samostojnim podjetnikom in občanom omogoča lažje in optimalno upravljanje s finančnimi sredstvi. November: banka ponudi podjetjem, upravljavcem večstanovanjskih hiš in skupnostim stanovalcev poseben transakcijski račun za vodenje sredstev rezervnega sklada, namenjenih za financiranje bodočega vzdrževanja stanovanjskih zgradb; v skladu z usmeritvijo v racionalizacijo poslovanja in optimizacijo stroškov, banka poda»interno ponudbo«, namenjeno omejenemu številu zaposlenih predvsem na področjih zalednih služb. December: podjetje SKB Nepremičnine & Leasing se pripoji k podjetju SKB Leasing; banka podjetjem ponudi devizne kredite, ki jih (poleg za plačilo blaga in storitev v tujini) podjetja koristijo tudi za plačilo blaga in storitev v Sloveniji; v pritličju sedeža banke v Ljubljani je odprta nova, sodobno zasnovana poslovalnica Center. Poslovalnica ima tri ločene dele, namenjene različnim oblikam poslovanja strank:»samopostrežni«del, del za opravljanje običajnih bančnih storitev in ločeni del za individualno obravnavo strank. SKB banka podpiše z Olimpijskim komitejem Slovenije pogodbo o generalnem pokroviteljstvu slovenskih olimpijskih reprezentanc za obdobje naslednjih štirih let. GLAVNE USMERITVE BANKE V PRIHODNJE Ključna usmeritev banke v prihodnje ostaja univerzalno bančništvo, s krepitvijo poslovanja s prebivalstvom, predvsem z razširitvijo ponudbe produktov finančnega varčevanja, ter z ojačitvijo poslovanja s samostojnimi podjetniki, majhnimi, srednje velikimi in velikimi podjetji ter javnim sektorjem v Sloveniji. Eden glavnih ciljev banke v letu 2004 je z okrepitvijo ugodnega trenda pridobivanja novih strank povečati tržni delež banke, s čimer bi banka ustrezno ovrednotila zaključeno prenovo informacijskega sistema, kakor tudi oplemenitila uspešno migracijo osebnih računov. Optimizacija stroškov banke in znižanje razmerja med stroški in prihodki ostaja ena glavnih nalog banke tudi v letu 2004, s ciljem približati razmerje med stroški in prihodki ciljnemu razmerju v skupini Société Générale. Po v letu 2003 zaključeni konsolidaciji odvisnih podjetjih, si bo SKB banka prizadevala za doseganje večjih sinergij v skupini SKB banke.

8 8 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 VREDNOTE V SKUPINI SOCIETE GENERALE NAŠE VREDNOTE VSAK DAN USTVARJAJO NOVO VREDNOST Strokovnost, skupinsko delo, ustvarjalnost, od tod izvira 140 let uspeha in delovanja skupine Société Générale. Tudi danes te vrednote še vedno predstavljajo temelj njenega bodočega razvoja. Da bi utrdili in promovirali vrednote, je bila marca 2002 izvedena interna kampanja za zaposlenih v skupini Société Générale. Obširna kampanja na temo»naše vrednote vsak dan ustvarjajo našo vrednost«je potekala v 19 jezikih preko različnih medijev (brošura, internet ipd.) in je promovirala vrednote, ki negujejo povezanost in identiteto skupine: strokovnost, skupinsko delo in ustvarjalnost. V letu 2003 je bila sprožena pobuda, imenovana Ustvarjalnost na vseh ravneh, katere cilj je spodbujati ustvarjalnost in naraščanje števila ustvarjalnih zamisli v prihajajočih letih. utrjujemo te vrednote: pri vodenju naših projektov, komercialnem pristopu, organizaciji s funkcijskimi povezavami in medsebojnimi odnosi. Vrednote: strokovnost, skupinsko delo in dopolnjevanje znanj slovenskih in francoskih sodelavcev v SKB banki ter uvajanje inovacij postajajo sestavni del kulture banke. Ustvarjalnost, skupinsko delo in strokovnost so temeljne vrednote, ki nas vse bolj povezujejo tudi v skupini SKB. Zato smo v letu 2003 prilagodili program ustvarjalnosti našim razmeram in okolju ter ga poimenovali Ustvarjalne pobude. S promocijo in utrjevanjem vrednot bo SKB banka tudi v prihodnje prispevala k ustvarjanju vrednosti za naše stranke, poslovne partnerje, delničarje in zaposlene. V kampanji je tudi v letu 2003 aktivno sodelovala tudi SKB banka kot del mednarodne mreže skupine Société Générale. Banka je sodelovala na natečaju za Nagrado vrednote 2003 z izvirnimi pobudami zaposlenih, ki so prispevale k prenosu vrednot v prakso. Pri vsakdanjem delu zaposleni v banki Strokovnost Zagotavlja boljšo kvaliteto naših storitev Ohranja naš strokovni in osebni razvoj Skupinsko delo Razlike nas medsebojno bogatijo Izmenjava izkušenj Ustvarjalnost Vzpodbuda za odkrivanje novih rešitev Predlogi za nove rešitve

9 SKB Banka d.d. Letno poročilo SKUPINA SOCIETE GENERALE SOCIETE GENERALE V SVETU SEVERNA AMERIKA Francoska Zahodna Indija Kanada ZDA Mehika Nassau Panama JUÆNA AMERIKA Argentina Brazilija Venezuela Francija Gibraltar GrËija Madæarska Irska Italija AFRIKA Alæirija Benin Burkina Faso Kamerun Ekvatorijalna Gvineja»ad Gana Gvineja SlonokoπËena obala Madagaskar Maroko Réunion Senegal Juæna Afrika Tunizija Luksemburg Monako Nizozemska Norveπka Poljska Portugalska Romunija Avstrija Belgija Bulgarija Ciper»eπka Danska Finska NemËija Rusija Srbija in»rna Gora Slovaπka Slovenija panija vedska vica Ukrajina Velika Britanija BLIÆNJI VZHOD Bahrajn Egipt Iran Jordanija Kazahstan Libanon TurËija Zdruæeni Arabski Emirati Uzbekistan AZIJA Azerbajdæan Kitajska Hong-Kong Indija Indonezija Japonska Filipini Singapour Tajvan Juæna Koreja Tajska Vietnam Bančna skupina Société Générale s sedežem v Parizu je po velikosti ena največjih finančnih skupin v evroobmočju. Poslovanje bančne skupine obsega finančne storitve, povezane s tremi ključnimi poslovnimi področji banke: poslovanje domače in mednarodne poslovne mreže (Retail Banking and Financial Services), upravljanje s premoženjem (Global Investment Management), podjetniške finance in investicijsko bančništvo (Corporate and Investment Banking). Politika rasti skupine Société Générale, ki izhaja iz usmeritve v organsko rast in prevzeme, temelji na selektivnem razvoju finančnih produktov in storitev; poudarek je na inovativnosti pri zadovoljevanju potreb strank in razvoju posameznih trgov. Temeljne vrednote skupine so strokovnost, skupinsko delo in ustvarjalnost. RAST SKUPINE SOCIETE GENERALE V OBDOBJU V letu 1997 Domača in mednarodna poslovna mreža Prevzem banke Crédit du Nord - Francija Osebno bančništvo Prevzem banke Hambros - Velika Britanija V letu 1998 Investicijsko bančništvo Prevzem Cowen and Co. - ZDA Upravljanje s premoženjem Prevzem Yamaďchi ICM - Japonska Ustanovitev SGAM UK - Velika Britanija V letu 1999 Domača in mednarodna poslovna mreža Prevzem banke Romanian Development Bank - Romunija Prevzem Express Bank - Bolgarija Prevzem BFV - Madagaskar Prevzem BTCD - Čad V letu 2001 Domača in mednarodna poslovna mreža Prevzem SKB banke - Slovenija Prevzem Komerčni bank - Češka (s podružnico na Slovaškem) Specializirane finančne storitve Prevzem GEFA in ALD Nemčija Prevzem Fiditalia Italija Osebno bančništvo Prevzem Banque de Maertelaere - Belgija Upravljanje s premoženjem Prevzem TWC - ZDA

10 10 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 V letu 2002 Domača in mednarodna poslovna mreža Prevzem International Union of Banks -Tunizija Specializirane finančne storitve Prevzem Hertz Lease Prevzem Eqdom - Maroko V letu 2003 Domača in mednarodna poslovna mreža Prevzem Banque Française Commerciale - Indijski ocean (Réunion) Prevzem SSB Bank Gana Vzpostavitev bančne mreže v Rusiji Najava prevzema General Bank of Greece - Grčija Specializirane finančne storitve Naložbe v bančno-zavarovalniško dejavnost v Maroku, na Češkem in v Egiptu Upravljanje s premoženjem Skupna naložba z Boastel Group: prvi vzajemni sklad na Kitajskem Osebno bančništvo Prevzem Compagnie Bancaire Genève - Švica Investicijsko bančništvo Prevzem Constellation Financial Management PREDSTAVITEV SKUPINE SOCIETE GENERALE ena največjih finančnih skupin v evroobmočju več kot zaposlenih široka domača in mednarodna poslovna mreža v več kot 80 državah več kot 15 milijonov individualnih strank v domači in mednarodni poslovni mreži okoli poslovalnic v Franciji in več kot po svetu (zunaj Francije) 3. največja banka v evroobmočju na področju podjetniških financ in investicijskega bančništva 4. največja banka v evroobmočju po obsegu upravljanja s premoženjem strank (v vrednosti 284 milijard EUR) 8. največja družba na Pariški borzi po tržni kapitalizaciji (konec leta 2003) MEDNARODNE BONITETNE OCENE SKUPINE SOCIETE GENERALE AA- (Standard & Poor s) Aa3 (Moody s)* AA- (Fitch) * Novembra 2003 je Moody s pri ratingu Aa3 izboljšal oceno za Skupino iz»stabilne«v»dolgoročno pozitivno«. POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU V LETU 2003 Skupina je v letu 2003 ustvarila dobiček v višini milijonov EUR, kar je za 78,4 % več kot v letu Doseženi rezultat je odraz izjemne rasti na ključnih področjih poslovanja, občutno znižanega razmerja med stroški in prihodki ter učinkovitega obvladovanja stroškov tveganj. Donos na kapital po obdavčitvi v skupini se je povečal na 16,2 %, v letu 2002 pa je znašal 9,4 %. Donos na kapital po obdavčitvi po področjih poslovanja je znašal 23,8 % (v primerjavi z 18,7 % v letu 2002), kar odraža trdnost poslovnih rezultatov v skupini. Skupina Société Générale je v letu 2003 nadaljevala trend dinamične rasti, povečala produktivnost in izboljšala varnost poslovanja. Dobri poslovni rezultati so predvsem posledica organske rasti osnovnih področij poslovanja in rezultatov uspešnih prevzemov. Ob znižanju posebnih rezervacij za znana tveganja je skupina nadalje okrepila splošne rezerve za kreditna tveganja. Konsolidirani podatki za skupino, revidirani Finančni rezultat (v milijonih EUR) Čisti bančni prihodki Operativni stroški (10.568) (10.526) Bruto operativni dobiček Neto rezervacije (1.226) (1.301) Operativni dobiček Čisti prihodki iz naslova dolgoročnih investicij 397 (299) Neto finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini (kapitalska metoda) Izredni prihodki / (odhodki) (150) (11) Amortizacija goodwill-a (dobro ime) (217) (184) Čisti dobiček Donos na kapital v skupini (po obdavčitvi) 16,2 % 9,4 %

11 SKB Banka d.d. Letno poročilo Dejavnost (v milijonih EUR) Bilančna vsota Krediti strankam Depoziti strank Sredstva v upravljanju (v milijardah EUR) 284,1 268,8 Konsolidirani delniški kapital Kapitalska ustreznost - temeljni kapital (Tier-1) 8,7 % 8,1 % Delnica Société Générale 31. dec dec dec Redne delnice (število izdanih delnic) Tržna kapitalizacija (v milijardih EUR) , , ,1 Dobiček na delnico (EUR) 6,07 3,41 5,35 Knjigovodska vrednost delnice - konec leta (EUR) 41,0 38,4 38,6 Cena delnice (EUR) Najvišja Najnižja Zaključna (zadnja tržna cena na dan) 70,0 42,9 70,0 80,5 38,1 55,5 74,6 45,9 62,9

12 Poročila SKB banke

13

14 14 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU IN NEKATERI KAZALCI POSLOVANJA BANKE znesek () 2003/2002 znesek () 2002/2001 I. BILANCA STANJA 1. Bilančna vsota , ,55 2. Skupni znesek depozitov nebančnega sektorja , ,16 a) pravnih in drugih oseb , ,42 b) prebivalstva , ,01 3. Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju , ,48 a) pravnim in drugim osebam , ,47 b) prebivalstvu , ,84 4. Celotni kapital , ,21 5. Rezervacije , ,64 6. Obseg zunajbilančnega poslovanja , ,39 II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 1. Čiste obresti , Čisti neobrestni prihodki , ,24 3. Stroški dela, materiala in storitev , Amortizacija , Neto rezervacije , Poslovni izid pred obdavčitvijo , Davek na dobiček Drugi davki iz dobička III. ŠTEVILO ZAPOSLENIH IV. DELNICE 1. Število delničarjev Število delnic Nominalna vrednost delnice Knjigovodska vrednost delnice 2.269, ,43 - V. IZBOR KAZALCEV (, v %) (, v %) a) Kapital 1. Kapitalska ustreznost 12,3-11,1-2. Kapital Tehtana tvegana aktiva b) Kvaliteta aktive 1. Dvomljive in nedonosne bilančne terjatve / aktiva 16,33 18,10 2. Posebne rezervacije za bilančne terjatve / aktiva 14,15 14,99 - c) Profitabilnost 1. Obrestna marža 3,44 3,13-2. Donos na aktivo 0,05 0,03-3. Donos na kapital pred obdavčitvijo 0,60 0,36-4. Donos na kapital po obdavčitvi 0,30 0,18 - d) Stroški poslovanja 1. Operativni stroški / aktiva 3,64 3,09 - e) Likvidnost 1. Likvidna sredstva / vpogledni viri sredstev 16,82 17,63-2. Sekundarna likvidnost / vpogledne vloge 149,83 114,80 -

15 SKB Banka d.d. Letno poročilo ORGANI BANKE V LETU 2003 Organi banke so: skupščina, nadzorni svet, uprava. SKUPŠČINA Skupščina se mora skladno s statutom banke in zakonom o gospodarskih družbah sestati najmanj enkrat v koledarskem letu. V letu 2003 se je skupščina banke sestala enkrat. 15. skupščina banke maj 2003 Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Skupščina banke se je seznanila s poročilom nadzornega sveta banke o sprejetem letnem poročilu SKB BANKE, D. D., za leto 2002, z revidiranim letnim poročilom SKB BANKE, D. D., za leto 2002 in z mnenjem revizorske hiše Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana ter potrdila poročilo o notranjem revidiranju službe notranjega revidiranja. 2.Skupščina banke je imenovala revizorsko hišo Ernst & Young, d. o. o., Ljubljana za revizijo poslovanja SKB BANKE, D. D., za leto Skupščina banke je sprejela Poslovnik o delu skupščine SKB BANKE, D. D. NADZORNI SVET Skladno z določili statuta SKB banke, sprejetega leta 2002, ima nadzorni svet najmanj tri člane. Konkretno število članov nadzornega sveta določi skupščina banke. Nadzorni svet SKB banke (imenovan na skupščini banke ) predstavljajo: Jean-Louis Mattei predsednik (izvršni direktor za mednarodno komercialno poslovanje in poslovanje s prebivalstvom, Société Générale S.A., Pariz, Francija) Jacques Tournebize namestnik predsednika (namestnik izvršnega direktorja za mednarodno komercialno poslovanje in poslovanje s prebivalstvom, Société Générale S.A., Pariz, Francija) Člani: Bernard Coursat (častni predsednik, Revoz, Novo mesto) Milan Jelenc (podpredsednik uprave, Intereuropa, d. d., Koper) Andrej Lasič (direktor, Velana, d. d., Ljubljana) Jean-Jacques Ogier (izvršni direktor za domače komercialno poslovanje in poslovanje s prebivalstvom, Société Générale S.A., Pariz, Francija) UPRAVA Skladno s statutom, sprejetim na 14. skupščini banke, ima uprava banke najmanj dva člana. Število članov uprave določi nadzorni svet s sklepom o imenovanju. Uprava banke ima tako predsednika, podpredsednika in druge člane. Uprava banke: Cvetka Selšek predsednica uprave banke Bernard Koenig podpredsednik uprave banke VODSTVENA STRUKTURA BANKE Izvršni direktorji področij in njihovi namestniki na dan so bili: Področje financ: Jean-Michel Piffert izvršni direktor za področje financ Igor Stebernak namestnik izvršnega direktorja za področje financ Področje tveganj: Patrice Grisey izvršni direktor za področje tveganj Anton Pengov namestnik izvršnega direktorja za področje tveganj Področje kapitalskih trgov in investicijskega bančništva: Marko Jazbec izvršni direktor za področje kapitalskih trgov in investicijskega bančništva Področje poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami: Antoine Toussaint izvršni direktor za področje poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami Laurent Tiercelin namestnik izvršnega direktorja za področje poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami Barbara Smolnikar namestnica izvršnega direktorja za področje poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami Področje bančne operative in podpore: Vojka Ravbar izvršna direktorica področja bančne operative in podpore Bojana Glavina namestnica izvršne direktorice za področje bančne operative in podpore

16 16 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Področje splošnih sredstev in storitev: Fernand Clop izvršni direktor področja splošnih sredstev in storitev Direktorji sektorjev na dan so bili: Nataša Mohorčič-Zobec direktorica službe za notranje revidiranje Božo Truden direktor službe človeških virov Alenka Markič direktorica službe za tržne raziskave in komunikacije Tatjana Klančnik direktorica sektorja kontrolinga Majda Lenardič direktorica sektorja sektorja za upravljanje z bilanco Polona Malalan direktorica sektorja računovodstva Anton Pengov direktor sektorja kreditnih tveganj Stanislava Bokal direktorica sektorja razreševanja slabih naložb in preventive Zdravko Kukovič direktor sektorja poslovanje s ključnimi strankami in velikimi podjetji Dušan Kosanović direktor sektorja zakladništva Bojana Novak direktorica sektorja podjetniških financ Milan Smiljanič direktor sektorja trgovanja z vrednostnimi papirji Lidija Tepina direktorica sektorja produktov in trgov za prebivalstvo in s. p. Jure Velikonja direktor sektorja podpore poslovanja s prebivalstvom in podjetji Manica Novak direktorica sektorja spremljava poslovanja s prebivalstvom in podjetji Anita Stojčevska direktorica sektorja produktov in trgov podjetja Alenka Kerin direktorica sektorja mednarodnega poslovanja Zlatko Jamnik direktor sektorja domačega plačilnega prometa Alenka Novak direktorica sektorja podpore trgovanja z vrednostnimi papirji in skrbništva Bojana Glavina direktorica sektorja poslovne podpore Željka Beg direktorica sektorja podpora kapitalskih trgov Gregor Strehovec direktor pravne pisarne Olivier Bourbon direktor sektorja organizacije Igor Bergant direktor sektorja informacijske tehnologije Vojka Loparnik-Klešnik direktorica splošnega sektorja Martin Mihelčič direktor sektorja podpora distribucijskih poti Direktorji poslovnih enot na dan so bili: Polona Šentjurc direktorica PE Celje Don Schoffmann direktor PE Gorenjska Dorjana Babič direktorica PE Koper Almira Mlakar Božovič direktorica PE Krško Luka Omrčen direktor PE Ljubljana - prebivalstvo Natalija Medven direktorica PE Ljubljana - gospodarske družbe Anamarija Šprah direktorica PE Maribor in PE Murska Sobota Tomaž Slokar direktor PE Nova Gorica Marija Škoda direktorica PE Novo mesto UPRAVI ODVISNIH PODJETIJ BANKE Plasis, d. o. o. Patrick Debaene predsednik uprave Samo Šavs član uprave SKB Leasing, d. o. o. Bruno Plazanet direktor

17 SKB Banka d.d. Letno poročilo PREDSTAVITEV UPRAVE SKB BANKE CVETKA SELŠEK Predsednica uprave banke Izobrazba: diploma iz ekonomije, Ekonomska fakulteta v Zagrebu Delovna mesta: Pripravništvo v podjetju Siemens Austria 1976 Republiški komite za mednarodno sodelovanje RS Članica slovenske vlade in predsedn ica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, odgovorna za zunanjo trgovino in devizni sistem 1991 SKB banka, odgovorna za področje mednarodnega poslovanja kot namestnica direktorja banke 1995 SKB banka, izvršna direktorica za mednarodno poslovanje 1997 SKB banka, članica uprave banke, odgovorna za mednarodno poslovanje, investicijsko bančništvo in kapitalske naložbe 1999 SKB banka, predsednica uprave banke Članstva: od leta 1989 Članica Svetovnega gospodarskega foruma od 1994 Članica BIAC-a (Business and Industry Advisory Committee to the OECD) Steering Committee for Central and Eastern Europe ter od leta 1995 predsednica Nacionalnega pododbora BIAC za Slovenijo Članica in od leta 1998 predsednica nadzornega sveta Ljubljanske borze vrednostnih papirjev Članica nadzornega sveta podjetja Merkur Predsednica nadzornega sveta zavarovalnice Generali od 2000 Članica mestnega sveta občine Ljubljana od 2001 Članica nadzornega sveta zavarovalnice Generali Predsednica nadzornega sveta Pokojninske družbe SKB od 2003 Članica nadzornega sveta Pokojninske družbe A BERNARD KOENIG Podpredsednik uprave banke Izobrazba: diploma iz ekonomije, Univerza v Strasbourgu, Francija; magisterij iz industrijske lastnine, Univerza v Strasbourgu; diploma MBA, HEC Montreal, Kanada Delovna mesta: 1972 Predavatelj za področje financ na HEC Montreal 1974 Société Générale Alsacienne de banque (SOGENAL), povezana družba Société Générale, oddelek za mednarodno komercialno bančništvo, Strasbourg 1976 SOGENAL v Frankfurtu, vodja oddelka za tveganja, vodja oddelka za komercialo, namestnik in direktor podružnice 1989 Direktor za kapitalske trge in upravljanje s sredstvi v SOGENAL, Strasbourg 1995 Izvršni direktor v SOGENAL, Strasbourg 2001 Član uprave SKB banke 2002 Podpredsednik uprave SKB banke Ostale funkcije: od leta 2003 Predsednik nadzornega sveta v družbi SKB Leasing od leta 2003 Predsednik svetovalcev francoske vlade za mednarodno trgovino za slovensko področje od leta 2002 Podpredsednik nadzornega sveta v družbi Plasis

18 18 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 POROČILO UPRAVE BANKE Uresničevanje strateških ciljev Poslovno leto 2003 je bilo za SKB banko uspešno. O tem pričajo tako rezultati, izkazani v finančnih izkazih, kakor tudi dejstvo, da smo dosegli strateške cilje, ki smo si jih v SKB banki za to leto zadali, in katerih učinek se bo odrazil v dolgoročni rasti vrednosti banke. Po uspešni uvedbi novega informacijskega sistema, so sedaj praktično vsi bančni produkti in storitve, ki jih SKB banka nudi strankam, podprti z novim informacijskim sistemom Symbols. To je tudi omogočilo, da je banka mesec pred zakonsko določenim rokom in brez večjih težav spremenila tekoče račune občanov v transakcijske račune oz. osebne račune, kakor smo jih poimenovali v SKB banki. Prepričani smo, da smo s tem še utrdili zaupanje naših stalnih strank v SKB banko, pridobili pa smo tudi zaupanje številnih novih strank. Uvajanje novega informacijskega sistema omogoča banki tudi nadaljevanje procesa racionalizacije stroškov. Na dodatno znižanje stroškov informacijske tehnologije bo vplival tudi postopen prenos vseh poslov iz stare programske podpore v nov informacijski sistem Symbols, ki ga načrtujemo za leto Odločitev, da s februarjem 2003 v celoti nadomestimo indeksacijo, vezano na obrestno mero TOM, z novo referenčno obrestno mero SIOM, se je izkazala za pravilno. Novost so komitenti sprejeli zelo dobro, tako da je stanje kreditov z obrestno mero, vezano na SIOM, predstavljalo konec leta 2003 skoraj 18 % stanja vseh dolgoročnih tolarskih kreditov, stanje depozitov z obrestno mero, vezano na SIOM, pa 35 % stanja vseh tolarskih dolgoročnih depozitov. Obstoječo ponudbo smo razširili in obogatili z uvedbo novih bančnih produktov in storitev, ki so se že uveljavili med našimi strankami. Novi produkti in storitve so: zavarovalniški paket TRIS, ki vsebuje tri različna zavarovanja: nezgodno, življenjsko in pokojninsko, kredit za nakup avtomobila, IZZI- kartica za študente, SWEEP avtomatični prenos med računi, in prenovljeni SKB NET z novimi funkcionalnostmi. 1. januarja 2003 je SKB banka z nakupom polovičnega deleža od avstrijskega partnerja Bank Austrie Creditanstalt Lea-sing postala edini lastnik družbe CA-SKB Leasing, ki se je nato preimenovala v SKB Leasing. V skladu s ciljem konsolidacije poslovanja odvisnih družb SKB banke in zato, da bi se osredotočila na doseganje boljše sinergije v skupini SKB, se je k družbi SKB Leasing v mesecu marcu pripojila družba Invest Rent, decembra pa še družba SKB Nepremičnine & Leasing. Julija 2003 se je Pokojninska družba SKB pripojila k Pokojninski družbi A. V skupini SKB sta tako poleg banke, po končani konsolidaciji, le še dve aktivni družbi, katerih edini lastnik je SKB banka: SKB Leasing, ki opravlja storitve premičninskega in nepremičninskega lizinga, tako operativnega kakor tudi finančnega in Plasis, ki opravlja storitve kartičnega procesiranja ne le za SKB banko, ampak tudi za banki iz skupine Société Générale v Bolgariji ter Srbiji in Črni gori. SKB banka je bila v letu 2003 pokroviteljica različnih kulturnih, športnih in drugih dogodkov. Generalno pokroviteljstvo slovenskih olimpijskih reprezentanc je SKB banka obnovila in podaljšala še za prihodnja štiri leta. Finančni rezultat poslovanja Glavne značilnosti gospodarskega okolja, v katerem je v letu 2003 delovala SKB banka, so bile: znatno nižja rast cen življenjskih potrebščin kot leto poprej (4,6 % v letu 2003, v letu 2002 pa 7,2 %), nižja rast tečaja za evro (2,8 % v 2003 in 4,0 % v 2002) in nadaljevanje hitrega padanja tolarskih obrestnih mer. Vpetost slovenskega gospodarstva v mednarodno menjavo, zlasti z gospodarstvi evropskih držav, pa je vplivala na počasnejšo gospodarsko rast od prvotno načrtovane. Povečanje komercialne dejavnosti in ukrepi, uvedeni v SKB banki v letu 2003, se odražajo v večjih neto bančnih prihodkih. V letu 2003 so neto bančni prihodki (neto obrestni prihodki, neto provizije, prihodki iz naložbenja v kapital in neto dobiček od finančnih poslov) za 1,6 milijarde SIT višji v primerjavi s prejšnjim letom. Neto bančni prihodki so višji predvsem na račun večjih neto obrestnih prihodkov in neto provizij. SKB banka je v letu 2003 nadaljevala s konzervativno politiko upravljanja s tveganji in oblikovanja ustreznih rezervacij. Skladno s to politiko je oblikovala 4,4 milijarde SIT rezervacij za splošna bančna tveganja. Njihovo oblikovanje je pozitivno vplivalo tudi na kapitalsko ustreznost banke, ki je bila na dan 31. december ,3 % (konec leta 2002 je bila kapitalska ustreznost banke 11,1 %). Leta 2003 je SKB banka ustvarila 170,4 milijona SIT celotnega poslovnega izida pred obdavčitvijo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, dobiček pred davki v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja pa je znašal 3,9 milijarde SIT. Število zaposlenih se je zmanjšalo s ob začetku leta na ob koncu leta. SKB banka je v letu 2003 ohranila 13-odstotni tržni delež vseh transakcijskih računov pravnih oseb, ob uspešni zamenjavi tekočih računov v osebne račune pa je dosegla 6-odstotni tržni delež na področju transakcijskih računov občanov.

19 SKB Banka d.d. Letno poročilo Cilji Ključna usmeritev SKB banke ostaja univerzalno bančništvo. Okrepili bomo poslovanje z občani in jim na podlagi pristopa segmentacije ponudili ustrezno financiranje in produkte za različne oblike varčevanja. Sodelovanje s samostojnimi podjetniki, malimi in srednjimi podjetji ter javnim sektorjem bomo še naprej razvijali skladno s poslovno politiko, ki smo jo za te stranke uveljavili in s posebno ponudbo, pripravljeno za to skupino strank. Naš cilj je tudi postati referenčna banka za velika podjetja in biti njihov partner za celotno bančno poslovanje. Pri razvoju bančnih produktov in storitev bomo še naprej sledili sodobnim trendom, predvsem pa si bomo prizadevali zagotavljati našim strankam visoko kakovost storitev in optimalne poslovne rešitve, ki bodo v kar največji možni meri podpirale njihove poslovne usmeritve in prilagajanje poslovanja spremenjenim pogojem, ki jih prinašajo procesi vključevanja Slovenije v evropske integracije. Po uspešno zaključenem procesu konsolidacije odvisnih podjetij nameravamo v letu 2004 s pospešeno navzkrižno prodajo bančnih produktov in storitev še izboljšali sinergijske učinke v skupini SKB banke. Pozitiven trend izboljševanja razmerja med stroški in prihodki, ki se je začel leta 2002, se je nadaljeval v letu Optimizacija stroškov ostaja ena naših glavnih nalog tudi v letu Skladno s ciljem zniževanja stroškov bomo na področju informacijske tehnologije v letu 2004 izvedli postopen prenos vseh poslov iz stare programske podpore v novi informacijski sistem Symbols. Poleg ugodnega stroškovnega učinka ob ukinjanju starega informacijskega sistema bo SKB banka tudi v prihodnje povečala kakovost in ažurnost podatkov ter zanesljivost celotnega informacijskega sistema. Del programa racionalizacije je tudi interna ponudba za zaposlene, s katero je banka ponudila ugodno odpravnino tistim delavcem, ki se bodo odločali za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Ponudba se nanaša na delovna mesta, ki po procesu racionalizacije in uvedbi nove tehnologije ne bodo več potrebna. Uresničevanje omenjenih finančnih in dolgoročnih strateških ciljev v letih 2002 in 2003 daje SKB banki dobro osnovo za doseganje ciljev, zastavljenih za leto Delničarjem in članom nadzornega sveta ter strankam SKB banke smo hvaležni za zaupanje, ki so nam ga izkazali doslej. Prepričani smo, da ga bomo upravičili tudi v letu Za uspešno poslovanje v letu 2003 se ob tej priložnosti zahvaljujemo predvsem zaposlenim v SKB banki in v skupini SKB, saj je vsak prispeval pomemben delež k uresničevanju zastavljenih ciljev. Če rezultati raziskave o ugledu SKB banke v javnosti v letu 2003 odražajo vsaj del tistega, kar o banki menijo komitenti, zaposleni in lastniki, potem smo brez dvoma na pravi poti. Bernard Koenig Podpredsednik uprave SKB banke Cvetka Selšek Predsednica uprave SKB banke

20 20 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA IN PREVERITVI LETNEGA POROČILA ZA LETO 2003 PRISTOJNOSTI NADZORNEGA SVETA Nadzorni svet SKB BANKE, D. D., je v letu 2003 nadziral vodenje banke v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom o gospodarskih družbah, zakonom o bančništvu in statutom SKB BANKE, D. D. Na podlagi obsežnih sprememb zakonodaje in posledično nekaterih sprememb pri upravljanju banke je nadzorni svet predlagal skupščini SKB BANKE, D. D., v sprejem novega poslovnika o delu skupščine SKB BANKE, D. D., ki je bil sprejet na 15. skupščini SKB BANKE, D. D., dne Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov SKB banke, tako da zlasti: preverja in potrjuje letno poročilo, preverja predlog uprave za delitev bilančnega dobička ter poda skupščini mnenje o njem, nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije ter obrazloži skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije, obravnava ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Nadzorni svet daje soglasje upravi k določitvam o poslovni politiki in finančnem načrtu SKB banke ter o organizaciji sistema notranjih kontrol, pravilih njenega delovanja in okvirnem letnem programu njenega dela. Hkrati nadzorni svet podaja soglasje k tistim poslom, za katere je takšno soglasje zahtevano s predpisi. PREVERJANJE VODENJA BANKE V letu 2003 je imel nadzorni svet SKB banke tri redne in dve korespondenčni seji, na katerih se je osredotočil na obravnavo planskih dokumentov banke in nadzor vodenja poslov. Obravnaval je: letno poročilo za leto 2002 in mnenje neodvisne revizijske hiše Ernst & Young ter poročilo o notranjem revidiranju v letu 2002; predlog sprememb konsolidiranega plana skupine SKB banke za leta 2003 s projekcijami za leti 2004 in 2005 ter z njim soglašal; periodična poročila uprave SKB banke o medletnem poslovanju banke in bančnih podjetij ter izvajanju poslovnega načrta za leto 2003, pri čemer je posebno pozornost namenil doseganju planskih projekcij, obvladovanju tveganj in stroškov; letni program dela službe notranjega revidiranja in dal k programu soglasje; trimesečna poročila o kreditnem portfelju banke, stanju velikih izpostavljenosti in izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko, na katera ni imel pripomb; trimesečna poročila o delu službe notranjega revidiranja in se seznanjal z njenimi ključnimi ugotovitvami iz opravljenih revizij v banki in njenih odvisnih družbah; primerjavo SKB BANKE, D. D., z drugimi bankami v sistemu skupine Société Générale, kakor tudi primerjavo z bankami v Republiki Sloveniji; pismo Banke Slovenije o opravljenem podrobnejšem pregledu poslovanja banke; ugotovil ni nikakršnih bistvenih napak, ki bi vplivale na poslovanje banke; iz pisma izhaja, da je Banka Slovenije pozitivno ocenila novo reorganizacijo banke, kar se kaže v izboljšanju poslovanja banke; Banka Slovenije je hkrati tudi ocenila, da so oblikovane rezervacije primerne glede na ugotovljeno stopnjo tveganosti portfelja; potek pregleda davčne inšpekcije, s katerim se je ustno seznanil; zapisnik Banke Slovenije o pregledu poročanja o likvidnosti banke in odgovor uprave SKB BANKE, D. D.; poročilo pregleda poslovanja banke s strani generalne inšpekcije Société Générale, s katerim se je ustno seznanil; na podlagi pregleda in priporočil inšpektorjev skupine Société Générale je uprava banke sprejela ukrepe na področju komercialnega dela poslovanja, dopolnila notranjo organizacijo poslovanja ter sprejela druge ukrepe za izboljšanje poslovanja banke, tudi z vidika vključitve Slovenije v Evropsko unijo; pismo Banke Slovenije upravi in nadzornemu svetu SKB BANKE, D. D., o pregledu poslovanja banke na področju kapitala, naložb, vodenja banke, dobičkonostnosti, likvidnosti, tržnih tveganj, plačilnega prometa in informacijske tehnologije, kakor tudi predloge Banke Slovenije za odpravo nekaterih pomanjkljivosti pri obvladovanju tržnih tveganj in poslovnih procesih na področju informacijske tehnologije; pismo Banke Slovenije upravi in nadzornemu svetu SKB BANKE, D. D., glede pregleda poslovanja z gotovino. Nadzorni svet je pred sklicem skupščine obravnaval vse dokumente in podal soglasje k predlaganim sklepom, predloženim delničarjem v odločanje na 15. skupščini SKB banke, ki je bila 29. maja Delničarjem je predlagal imenovanje revizorske hiše Ernst &Young, d. o. o., za revizijo računovodskih izkazov SKB banke in njenih odvisnih podjetij v letu Prav tako je skupščini SKB banke predlagal v sprejem nov poslovnik o delu skupščine SKB BANKE, D. D. PREVERITEV LETNEGA POROČILA ZA LETO 2003 Uprava SKB banke je dne posredovala nadzornemu svetu v predhodno obravnavo nerevidirano letno poročilo o poslovanju banke in njenih odvisnih podjetij v letu 2003 in poročilo o kreditnem portfelju banke. Poročilo o poslovanju SKB banke in skupine SKB banke v letu 2003 z računovodskimi izkazi in prilogami je pregledala pooblaščena revizorska hiša Ernst & Young, ki je opravila revizijo v skladu s slovenskimi in mednarodnimi računovodskimi standardi. Revizor je podal o računovodskih izkazih in letnem poročilu pozitivno mnenje. Uprava banke je v zakonskem roku predložila nadzornemu svetu revidirano letno poročilo skupaj z revizijskim poročilom. Hkrati je bilo predloženo tudi letno poročilo službe notranjega revidiranja.

21 SKB Banka d.d. Letno poročilo Člani nadzornega sveta so imeli v času od predložitve nerevidiranega poročila do obravnave revidiranega letnega poročila SKB banke in skupine SKB banke možnost dodatnih vpogledov v poslovanje banke in pridobitve informacij, vezanih na preveritev letnega poročila. Nadzorni svet ugotavlja, da so njegovi člani pridobili vse želene informacije, ki zadevajo poslovanje SKB banke kakor tudi njenih odvisnih podjetij. Nadzorni svet je zaključil obravnavo revidiranega Poročila o poslovanju SKB banke in skupine SKB v letu 2003 na 10. korespondenčni seji 5. aprila Nadzorni svet ni imel pripomb na revidirano letno poročilo in poročilo revizorske hiše Ernst & Young. Nadzorni svet je, v skladu s členom 274 a. zakona o gospodarskih družbah in na podlagi tekočega spremljanja poslovanja SKB banke in njenih odvisnih družb, periodičnih poročil službe notranjega revidiranja ter pozitivnega revizijskega mnenja družbe Ernst & Young, potrdil Poročilo o poslovanju SKB banke in skupine SKB banke v letu 2003 ter potrdil razporeditev čistega dobička banke iz leta 2003 v višini tisoč SIT za pokrivanje izgube iz preteklih let. Jean-Louis Mattei Predsednik nadzornega sveta

22 22 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 POROČILO O POSLOVANJU BANKE ZA LETO 2003 SPLOŠNO GOSPODARSKO OKOLJE Na poslovanje slovenskih bank je v letu 2003 pomembno vplivalo gibanje glavnih makroekonomskih kazalcev. Gibanja nekaterih gospodarskih aktivnosti, ki so se v letih 2001 in 2002 odražala na zmerni gospodarski rasti, so se v letu 2003 obrnila navzdol. Tako se v letu 2003, kljub ustavljanju upadanja rasti ekonomskih aktivnosti proti koncu leta, pričakuje za 0,4 odstotne točke nižja rast bruto družbenega proizvoda kot v letu pred tem. Ob skoraj nespremenjeni rasti trošenja gospodinjstev in zmanjšanju trošenja države so se najbolj povečali izdatki za investicije. Previdnost pri napovedi gospodarskega okrevanja vzbuja zlasti visoka rast zalog, vendar pa se hkrati pričakuje izboljšanje menjave s tujino. Po podatkih Banke Slovenije je tekoči račun plačilne bilance konec leta 2003 izkazoval skupaj za 16,7 milijona evrov presežka, leto prej pa 329,7 milijona evrov. Glede na trende v blagovni menjavi in hitrejšo rast uvoza od izvoza je bil blagovni primanjkljaj v primerjavi z letom 2002 za 279 milijonov evrov višji. Nekaj nižji kot v predhodnem letu je presežek v storitvenem delu bilance. Ta je v letu 2003 dosegel 541 milijonov evrov, v letu 2002 pa je bil presežek od storitev 627 milijonov evrov. Zmanjšano povpraševanje po slovenskem blagu v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji je nadomestilo večje povpraševanje iz Španije, Turčije, Italije, Avstrije, držav CEFTA in Ruske federacije. Najbolj se je povečal izvoz v ZDA, predvsem zaradi povečanega izvoza farmacevtskih izdelkov. V namenski strukturi uvoza beleži skromen porast uvoz repromateriala in investicijskega blaga, relativno visoko rast pa je ohranil uvoz blaga za širšo porabo. Inflacija je v drugi polovici leta 2003 pospešeno upadala in do konca leta dosegla najnižjo raven v po-osamosvojitvenem obdobju. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je decembra znašala le 4,6 %, kar je za 2,6 odstotne točke manj kot leto pred tem. Cene blaga so se v letu 2003 povečale za 3,9 %, cene storitev pa za 6,5 %. Rast deviznih tečajev je še naprej zaostajala za rastjo domače inflacije, med tem ko jo je letna temeljna obrestna mera le-to presegala. Povprečni tečaj evra v letu 2003 se je glede na leto prej povečal za 2,8 %, povprečni tečaj ameriškega dolarja pa se je znižal za 13,8 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v povprečju leta ,2 odsotna, nekaj nižja kot v preteklih letih. Povprečna bruto plača na zaposlenega je v letu 2003 znašala SIT, kar je nominalno za 7,5 % oz. realno za 1,8 % več kot leta Skupni letni promet na vseh trgih Ljubljanske borze je v letu 2003 dosegel 340,2 milijard SIT, kar je za 29,3 % manj kot v letu pred tem. Slovenski borzni indeks SBI20 se je decembra po petih mesecih rasti nekoliko znižal, njegova letna rast pa je konec leta 2003 znašala 17,7 %. Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na borzi (z delnicami investicijskih skladov v višini 227 milijard tolarjev) je ob koncu leta 2003 znašala milijard SIT. Skupni dobiček bank pred obdavčitvijo je bil nominalno za 6,6 % višji glede na leto 2002 zaradi nižjih stroškov oblikovan-

23 SKB Banka d.d. Letno poročilo ja rezervacij. Glede na konec leta 2002 se je bilančna vsota bančnega sistema do kona decembra 2003 povečala nominalno za 10,9 %. V letu 2003 so se skromno povečale vloge gospodarstva, prebivalstva in samostojnih podjetnikov, med tem ko je država zmanjšala svoje vloge v poslovnih bankah. Na naložbeni strani so se povečala posojila gospodarstvu in gospodinjstvom, posojila državi pa so se zmanjšala. V letu 2003 se je nadaljeval trend zniževanja obrestnih mer. Pasivne obrestne mere so padale nekoliko hitreje kot aktivne. Poleg obrestnih marž so se zniževale tudi neobrestne marže. Izpad dohodka so banke nadomeščale s povečanimi aktivnostmi na področju kreditiranja kot tudi s pospeševanjem drugih bančnih in nebančnih storitev. Do konca junija 2003 so banke tekoče in devizne račune fizičnih oseb kot tudi hranilne knjižice, na katere so komitenti dobivali redne prilive, v skladu z zakonom preoblikovale v večvalutne osebne račune. V povezavi s predvidenim vstopom Slovenije v EMU, je Banka Slovenije izvajala postopno prilagoditev instrumentov denarne politike instrumentom Evropske centralne banke, tudi z zniževanjem svojih obrestnih mer. Bankam je omogočila kreditiranje rezidentov v tujem denarju za kakršen koli namen, rezidentom pa neposredno poslovanje z vrednostnimi papirji v tujini, oziroma mimo domačega pooblaščenega udeleženca. POSLOVNE USMERITVE BANKE Ključna strateška usmeritev SKB banke je ostati univerzalna banka, ki opravlja kvalitetne finančne storitve za vse segmente strank: velika podjetja in institucionalne investitorje: s ciljem postati bančni partner s pristopom, ki je v skladu s potrebami strank; mala in srednja podjetja: z najširšo ponudbo produktov in storitev, prilagojenih novim razmeram na trgu in potrebam strank (na področju posojil, gotovinskega poslovanja, domačega in mednarodnega plačilnega prometa, itd.) ter s spodbujanjem uporabe sodobnih elektronskih poti; občane: s ciljem pridobivanja novih komitentov in osebnih računov občanov z uspešnim trženjem storitev in produktov, z razširitvijo ponudbe z bančno-zavarovalnimi produkti ter različnimi oblikami varčevanja; samostojne podjetnike: s ciljem postati banka dvojnih odnosov s komitentom, ki z banko posluje, kot občan in podjetnik, tako da mu ponudi obem vlogam primerno financiranje in servisiranje. Vodilo pri vsakodnevnem poslovanju SKB banke temelji na štirih ključnih strateških usmeritvah: zagotovitev dolgoročnega odnosa in zaupanja komitentov, ohranitev zaupanja in podpore delničarjev, ustvarjanje pogojev za zadovoljstvo in razvoj zaposlenih ter prispevek k razvoju širšega družbenega okolja. SKB banka bo nadaljevala z ustvarjanjem dolgoročnega odnosa in zaupanja s svojimi komitenti s ponudbo kakovostnih produktov in storitev, oblikovanih v skladu s potrebami in željami svojih strank in različnimi pristopi k njim. Storitve banke so komitentom na voljo v 55 poslovalnicah po vsej Sloveniji. SKB banka bo tudi v prihodnje z dostopom do novih znanj, produktov in poslovnih priložnosti koristila sinergijske učinke v sodelovanju z matično banko Société Générale, eno največjih bančnih skupin v evroobmočju. Banka bo še naprej ohranjala zaupanje in podporo delničarjev z doseganjem stabilnega donosa na kapital, ki je blizu donosu v skupini Société Générale, z ustvarjanjem nove vrednosti, racionaliziranjem poslovanja, povečanjem produktivnosti in optimiranjem stroškov. V banki se zavedamo, da le s strokovnim znanjem zaposlenih, njihovo ustvarjalnostjo, inovativnostjo in načrtnim spodbujanjem skupinskega dela uresničujemo zastavljene cilje. Zato v banki posvečamo veliko pozornosti zadovoljstvu zaposlenih z ustvarjanjem pogojev za njihovo stalno strokovno usposabljanje in osebno rast ter vzpodbudo. Vrednote SKB banke in njene matične banke skupine Société Générale strokovnost, skupinsko delo, ustvarjalnost povezujejo med seboj zaposlene pri vsakodnevnem delu, utrjujejo medsebojne odnose in predstavljajo temelj bodočega razvoja obeh bank. Poslovanje banke je preko poslovalnic po vsej Sloveniji vpeto v življenje in delovanje lokalnih skupnosti, kajti v banki se zavedamo, da le s tesnim medsebojnim sodelovanjem na različnih področjih družbenega življenja lahko uresničujemo skupne interese in koristi. Banka vodi odprt dialog in komunikacijo z vsemi javnostmi. POSLOVNI CILJI BANKE ZA LETO 2004 Glavni cilji poslovnega načrta za leto 2004 Banka bo z racionalizacijo števila zaposlenih in s povečanjem prihodkov od storitev na zaposlenega ter optimiranjem stroškov nadaljevala zniževanje razmerja med stroški in prihodki in se približala ciljnemu razmerju v skupini Société Générale. Prav tako namerava banka doseči stabilen donos na kapital, ki je v skladu z donosom matične banke. Banka namerava povečati tržni delež z izrazitim povečanjem tržnih aktivnosti in z izboljšanjem koordiniranja poslov s strankami ter pridobivanjem novih strank. Vodilo pri širitvi poslovanja je predvidevanje tveganj in prepoznavanje priložnosti. Banka bo še naprej velik poudarek namenila ravnanju s tveganji, zlasti s kreditnimi, kjer bo ohranila konzervativen pristop in razvijala ter izboljšala orodja za upravljanja s tveganji. Glavne aktivnosti za uresničitev ciljev v letu 2004 Banka bo v skladu z razvojnimi usmeritvami in zakonskimi obveznostmi uresničila nekaj večjih projektov na področju informacijske tehnologije, kar ji bo omogočilo nadaljnje povečanje produktivnosti in racionaliziranje poslovanja; med najobsežnejši projekti je prenos poslov iz stare programske podpore v nov informacijski sistem Symbols. Banka bo zaključila uvajanje komercialnega modela poslovanja matične banke Société Générale: z uvedbo koordiniranega komercialnega pristopa v prodajo in trženje storitev ter poenotenjem poslovne mreže ob postopni prodajni aktivnosti po sodobnih bančnih poteh, s povečano proaktivnostjo: s krepitvijo segmentacije

24 24 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 strank in jasno določenimi pristopi do različnih segmentov strank, ki bodo dodeljeni posameznemu skrbniku, z usmeritvijo v prodajne aktivnosti z natančno določenimi cilji skrbnikov, spremljavo izvajanja aktivnosti in doseganjem sinergijskih učinkov z bančnima podjetjema SKB Leasing (finančni lizing) in SKB Plasis (kartično poslovanje), z doseganjem kakovosti kot neločljivim delom naše strategije. Banka bo izpopolnila politiko upravljanja s človeškimi viri z: racionalizacijo zaposlenosti: z razpisom ugodne notranje ponudbe za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja, izboljšanjem plačnega sistema s poudarkom na zahtevnosti dela in uspešnosti posameznika, jasno politiko kadrovanja, uvedbo odborov za usmerjanje kariere in osebnega razvoja zaposlenih, uvedbo letnih razgovorov z zaposlenimi, ki so v skladu s prakso matične banke Société Générale. V SKB banki smo si za leto 2004 zastavili zahtevne cilje, ki vodijo v uresničitev strateških usmeritev banke. POSLOVANJE BANKE V LETU 2003 Poslovanje s prebivalstvom V letu 2003 je zakon o plačilnem prometu z uvedbo osebnih računov in novih plačilnih inštrumentov prinesel številne novosti tudi na področju poslovanja s prebivalstvom. SKB banka je med prvimi bankami v Sloveniji, že mesec dni pred zakonsko določenim rokom, uspešno izvedla vsebinsko in tehnološko zahtevno množično preoblikovanje obstoječih računov v nove večvalutne osebne račune. Strankam je ponudila različne vrste osebnih računov (standardni, pokojninski, dodatni, Mega ter Papi) in posodobila elektronsko poslovanje. Število računov prebivalstva se je glede na konec prejšnjega leta povečalo za tretjino, število uporabnikov SKB Net-a pa je poraslo za dve tretjini, kar pomeni, da petina vseh imetnikov osebnih računov uporablja sodobne bančne poti. V letu 2003 je bila SKB banka zelo aktivna na področju posojil prebivalstvu; v primerjavi s koncem leta 2002 se je njihov obseg povečal za 18 %. V mesecu maju je banka razširila ponudbo potrošniških posojil z ugodnimi avtomobilskimi krediti, intenzivno pa je tržila t. i. sezonska potrošniška posojila; nova potrošniška posojila so se v letu 2003 povečala skoraj za tretjino. S konkurenčno ponudbo stanovanjskih posojil je banka podvojila obseg novih posojil v letu Kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer se je obseg vlog prebivalstva v SKB banki v letu 2003 povečal za 7,2 %, kar je v skladu z rastjo vlog v celotnem bančnem sistemu. V letu 2003 se je SKB banka že petič prijavila na razpis Stanovanjskega sklada RS in omogočila občanom varčevanje v okviru Nacionalne stanovanjsko-varčevalne sheme (NSVS). Imetnikom varčevalnih vlog iz predhodnih NSVS je banka nudila ugodno premostitveno stanovanjsko posojilo za nakup nepremičnin pred iztekom dogovorjenega roka varčevanja. Banka je v letu 2003 nadaljevala z aktivnostmi na področju kartičnega poslovanja. Na posebnem portalu svojih spletnih strani je pripravila celovit pregled ugodnosti SKB VISA zlate kartice, s posebnim dostopom za imetnike partnerske zlate VISA kartice - člane Zdravniške zbornice Slovenije. Imetniki kreditnih in plačilnih kartic, katerih izdajatelj je SKB banka, so lahko v letu 2003 preko SKB NET-a pregledovali svoje poslovanje s plačilnimi karticami. Glede na konec lanskega leta se je število VISA kartic povečalo za skoraj četrtino, število plačilnih kartic MasterCard pa za 5 %. SKB banka je v letu 2003 nadaljevala z izdajo partnerskih kartic - skupaj s

25 SKB Banka d.d. Letno poročilo Študentskim servisom Maribor je izdala partnersko kartico IZZI, namenjeno študentom in dijakom. SKB banka je v letu 2003 obogatila bančno ponudbo z novimi zavarovalnimi produkti. V maju je z zavarovalnico Generali podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju osebnih zavarovanj. Tako banka preko svoje mreže ponuja zavarovalne produkte, ki dopolnjujejo klasične bančnofinančne posle. Skupaj z zavarovalnico Generali je pripravila paketno ponudbo osebnih zavarovanj, poimenovano TRIS, ki vključuje življenjsko in nezgodno zavarovanje ter pokojninski dodatek iz življenjskega zavarovanja. To je bila prva tovrstna paketna ponudba zavarovanj v Sloveniji. V septembru je banka nadgradila ponudbo zavarovalniških storitev z zavarovanjem učencev, dijakov in študentov za novo šolsko leto. Banka je posebno pozornost namenila najmlajšim strankam. V maju je pripravila že tradicionalno srečanje za otroke,»papijevo trnovsko popoldne«. Maskota PAPI je obiskala številne otroke v vrtcih in se udeležila različnih dogodkov, kot npr. obisk ljubljanske opere v decembru. Za osnovnošolce je banka pripravila kartico PAPI Maestro, na spletnih straneh banke pa je bil odprt portal PAPI, kjer se najmlajši med drugim lahko poigrajo z didaktično igrico Papilonija. Banka je obstoječ sistem pritožb, pripomb, predlogov in pohval, s katerim želi izboljšati odnos s strankami in ohraniti njihovo zaupanje, zaokrožila s pristopom k poravnalnemu svetu pri Združenju bank Slovenije, posebnemu sistemu za izvensodno reševanje potrošniških sporov na področju bančništva. Poslovanje s pravnimi osebami V letu 2003 je bilo osnovno vodilo banke celovita in kakovostna obravnava stranke na enem mestu. Ponudba banke je bila prilagojena ciljnim skupinam strank, kar je banka dosega tudi z ustreznim prilagajanjem notranje organiziranosti. Obseg posojil pravnim osebam se je konec leta 2003 v primerjavi s stanjem posojil konec leta 2002 povečal za 7,3 %, predvsem zaradi porasta kratkoročnih in dolgoročnih posojil v tuji valuti ter dolgoročnih tolarskih posojil. V letu 2003 je SKB banka za uspešna mala in srednje-velika podjetja, ki sodelujejo z banko na več področjih, pripravila posebno ponudbo s cenovno ugodnimi produkti in storitvami. Z namenom spodbujanja razvoja malega gospodarstva je SKB banka marca in novembra pristopila k razpisoma Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in sprejela ponudbi za sodelovanje pri ugodnem kreditiranju malih in srednje-velikih podjetij, katerega cilj je povečati število zaposlenih, povečati dobiček v podjetju in izboljšati tehnološko opremo podjetja. Banka je pripravila posebno ponudbo tudi za posredne in neposredne uporabnike proračunskih sredstev. SKB banka je z aktivnim trženjem v letu 2003 povečala celotno število transakcijskih računov pravnih oseb za 1389 računov (pravne osebe, samostojni podjetniki in ostali). Tržni delež banke se je zs 9,5 % konec leta 2002 povečal na 9,6 % konec leta V letu 2003 je SKB banka nadaljevala z aktivnostmi na področju domačega plačilnega prometa. Oktobra je banka ponudila novo storitev - avtomatski prenos sredstev med računi pri banki, imenovan Sweep, ki omogoča stranki lažje in optimalno upravljanje s finančnimi sredstvi. Storitev je namenjena tako pravnim osebam, samostojnim podjetnikom kot tudi občanom. V povezavi z določili novega stanovanjskega zakona je banka ponudila podjetjem, katerih dejavnost je upravljanje stanovanjskih objektov, poseben transakcijski račun rezervnega sklada, namenjen zbiranju sredstev za prihodnje vzdrževanje teh objektov. V skladu z dogovorom o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti je banka ponudila dva nova plačilna inštrumenta: direktno odobritev in direktno obremenitev. Banka je spodbujala podjetja k elektronskemu opravljanju plačilnih transakcij.

26 26 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 V letu 2003 je SKB banka povečala obseg plačilnega prometa s tujino za 3,7 % v primerjavi z letom Tržni delež SKB banke je v konec leta 2003 znašal 9,3 %. Na področju mednarodnega poslovanja je imela SKB banka kot del bančne skupine Société Générale številne prednosti, kot so pridobivanje ugodnih posojil pri matični banki, ki so nadomestila dražje oblike domačih virov, uporaba mednarodne mreže korespondenčnih bank matične banke, uporaba sistema SWIFT matične banke in velika finančna varnost banke. SKB banka je z namenom, da predstavi celovito paleto storitev, ki jih ponuja podjetjem, izdala katalog storitev in ga objavila tudi na spletnih straneh banke. Aktivnost zakladništva SKB banka je bila v letu 2003 prisotna na trgu zakladnih menic kot primarni vpisnik in kot uradni vzdrževalec sekundarnega trga. Do aprila je likvidnostne presežke nalagala v bolj donosne blagajniške zapise Banke Slovenije, nato pa je povečala obseg zakladnih menic. V drugi polovici leta 2003 se je obseg danih medbančnih depozitov, ki je bil konec leta 2002 relativno visok, znižal zaradi padajočih obrestnih mer na denarnem trgu. SKB banka je presežke likvidnih sredstev nalagala v visoko donosne 60- in 270-dnevne blagajniške zapise Banke Slovenije. Vzdrževala je določen obseg swap poslov z Banko Slovenije, ki so služili kot relativno ugoden vir financiranja. Tako si je zagotovila udeležbo pri ugodnejšem vpisu 270-dnevnih blagajniških zapisov. Zlasti v drugi polovici leta je banka okrepila aktivnosti na deviznem trgu, tako na podjetniškem kot na medbančnem, kjer so bili sklenjeni v večjem delu promptni posli. Obseg forward poslov se je na podjetniškem trgu v letu 2003 številčno in vrednostno še povečal, banka pa je ponudila komitentom dva nova produkta: IRS oz. obrestno zamenjavo, pri kateri se je večina sklenjenih poslov nanašala na zamenjavo spremenljive obrestne mere za fiksno, in opcija na (tujo) valuto. Kapitalski trgi V letu 2003 je SKB banka opravljala posle posredovanja pri nakupih in prodajah domačih in tujih vrednostnih papirjev za svoje komitente. Nudila je storitev skrbništva tako za rezidente kot za nerezidente in upravljala premoženje komitentov. V letu 2003 je SKB banka po celotnem prometu med vsemi člani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev zasedla 6. mesto, upoštevaje samo posle s svežnji pa 4. mesto. Povečala je tudi obseg prometa ter število strank pri posredovanju na tujih trgih. V letu 2003 je v sodelovanju s SG CIB iz Londona in Pariza za svoje ključne stranke organizirala predstavitve strukturiranih delniških in obvezniških proizvodov, ki jih namerava aktivneje tržiti v letu V letu 2003 je SKB banka med vsemi člani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev po celotnem prometu zasedla 6. mesto, upoštevaje samo posle s svežnji pa 4. mesto. Povečala je tudi obseg prometa ter število strank pri posredovanju na tujih trgih. V letu 2003 je v sodelovanju s SG CIB iz Londona in Pariza za svoje ključne stranke organizirala predstavitve strukturiranih delniških in obvezniških proizvodov, ki jih namerava aktivneje tržiti v letu DISTRIBUCIJSKE POTI Poslovna mreža V poslovni mreži, ki jo je konec leta 2003 sestavljalo 55 poslovalnic, se je tekom leta zgodilo kar nekaj sprememb: množično preoblikovanje tekočih, deviznih in žiro računov občanov v nove večvalutne osebne račune (transakcijske račune fizičnih oseb). Banka je občanom ponudila različne

27 SKB Banka d.d. Letno poročilo vrste novih več-valutnih računov: standardni osebni račun, pokojninski račun, gotovinski račun, račun MEGA in PAPI osebni račun, vzporedno z reorganizacijo divizije poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami, katere namen je bila učinkovitejša in uspešnejša prodaja produktov in storitev, je prišlo do sprememb tudi v Poslovni enoti Ljubljana, ki se je razdelila na dve enoti: na področje poslovanja s prebivalstvom in poslovanje z gospodarskimi družbami, prenova in premestitev nekaterih poslovalnic: - poslovalnica na sedežu banke je bila premeščena v pritličje in v celoti prenovljena. Nova zasnova, ki bo vodilo tudi pri bodočih preureditvah, temelji na treh področjih: samopostrežni del z bančnimi avtomati in dnevnonočnimi trezorji, del za hitra opravila, kjer stranka opravi hitre in enostavne transakcije, ter del za osebno obravnavo, namenjen celoviti obravnavi stranke, - zaradi racionalizacije poslovanja je banka zaprla poslovalnico v Tolminu, - v Kranju in v Ljubljani (poslovalnica WTC) je banka odprla novi sodobni in strankam prijazni poslovalnici, stari poslovalnici pa je zaprla. Elektronsko bančništvo SKB banka ima v slovenskem bančnem prostoru bogato tradicijo na področju elektronskega poslovanja, saj je bila ena izmed prvih slovenskih bank, ki je komitentom omogočila opravljanje storitev preko elektronskih poti. V letu 2003 je svojim strankam nudila široko paleto produktov, prilagojenih prav vsem segmentom strank. SKB NET je bil prenovljen ob množičnem preoblikovanju tekočih, deviznih in žiro računov občanov v nove večvalutne osebne račune. Poleg vizualne podobe in boljše navigacije je bil izboljšan s številnimi novimi bančnimi storitvami, kot so: možnost plačevanja s splošnim plačilnim nalogom BN01, izdaja klasične kartice EC/MasterCard, plačila z valuto vnaprej, vezava deviznih sredstev, pregled poslovanja s plačilnimi in kreditnimi karticami, katerih izdajateljica je SKB banka, preračun stanj v izbrano valuto, povečana hitrost dostopa, samodejni prenos finančnih sredstev s transakcijskega računa na druge račune v banki, avtomatski nakup in prodaja tuje valute, pošiljanje plačilnih nalogov v tujino in še mnoge druge. Poleg SKB NET-a, ki je prilagojen predvsem za elektronsko poslovanje fizičnih oseb in manjših podjetij, je banka strankam omogočala opravljanje storitev preko telefonskega bančništva, od zelenega telefona, bankotela do avtomatskega odzivnika za devizne tečaje, ter vedno bolj priljubljenega mobilnega bančništva - WAP SKB NET. Podjetja so v letu 2003 najbolj uporabljala Poslovni SKB NET, naraščala pa je uporaba Multi SKB NET-a, ki je namenjen velikim podjetjem in omogoča avtomatično opravljanje plačilnega prometa z neposredno povezavo informacijskega sistema podjetja z več bankami. V aprilu je banka pričela s posebno akcijo Splet-komplet, katere cilj je povečati število komitentov, ki uporabljajo sodobne bančne poti. Tako se je v letu 2003 število uporabnikov SKB NET-a povečalo za 66 %, poslovnega SKB NET-a za 11 %, medtem ko se je število uporabnikov WAP SKB NET-a in Multi SKB NET-a več kot potrojilo. V letu 2003 je banka ponudila novost EDI SKB NET kot podporo starim in novim standardom za izmenjavo podatkov preko zbirnega centra. Namenjen je podjetjem, izdajateljem posebnih položnic in posebnih nakaznic. Omogoča digitalno podpisovanje dokumentov v skladu z zakonom o elektronskem poslovanju. Korespondenčno bančništvo Za učinkovito izvajanje plačilnega prometa s tujino in drugih oblik poslovanja je banka še naprej povečevala število korespondenčnih odnosov. Kljub dejstvu, da so bili zaradi prenehanja poslovanja, združevanja in prevzemov odnosi z nekaterimi bankami prekinjeni, je SKB banka v letu 2003 povečala število korespondenčnih odnosov za 65, tako da je banka konec leta imela skupno navezanih 1336 odnosov z bankami po vsem svetu. V letu 2003 je banka ohranila približno enako število nostro in loro računov. SKB banka je v letu 2003 pričela uporabljati sistem SWIFT preko matične banke Société Générale ter na ta način svojim komitentom zagotavljala tudi večjo varnost pri izvrševanju plačilnih transakcij s tujino.

28 28 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Poslovanje po geografskih področjih in osnovnih vrstah strank Skupaj Regionalna struktura v % Struktura po osnovnih vrstah strank v % posli v % Slovenija EU Ostala tujina Gospodarstvo Banke Gospodinjstva Tuje osebe Drugi Krediti bankam in hranilnicam 10,9 12,5 80,8 6,7 0,0 12,5 0 87,5 0 Krediti strankam, ki niso banke 53,7 99,3 0 0,7 61,2 0 20,8 0,7 17,3 Vrednostni papirji, ki niso namenjeni trgovanju 33,4 100, ,3 99, ,2 Vrednostni papirji, namenjeni trgovanju 1,6 100, ,0 Dolgoročne naložbe v kapital strank v skupini 0,3 100, , ,7 Dolgoročne naložbe v kapital drugih strank 0,1 69,7 30, ,3 69,7 SKUPAJ NALOŽBE 100,0 90,1 8,8 1,1 32,9 34,6 11,2 9,9 11,4 Dolgovi do bank 19,0 4,9 94,4 0,7 0,0 4,7 0,0 95,3 0,0 Dolgovi do strank, ki niso banke 77,1 97,9 0,7 1,4 29,8 0,0 57,9 2,0 10,3 Dolžniški vrednostni papirji 3,9 100, , ,6 SKUPAJ OBVEZNOSTI 100,0 80,2 18,5 1,3 22,9 2,1 44,7 19,7 10,6

29 SKB Banka d.d. Letno poročilo FINANČNI REZULTAT v mio SIT Indeks IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Prihodki* ,1 čiste obresti ,4 neobrestni prihodki ,6 prihodki iz naložbenja v kapital ,4 Odhodki* (18.404) (16.178) 113,8 stroški dela, materiala in storitev (10.817) (10.449) 103,5 amortizacija in prevredn. poslovni odhodki (2.491) (2.778) 89,7 drugi odhodki (5.096) (2.951) 172,7 Dobiček pred obdavčitvijo ,3 Davek iz dobička (85) (50) 170,0 Čisti dobiček ali čista izguba ,0 * Banka je v letu 2003 ustvarila na tujih trgih tisoč SIT prihodkov in tisoč SIT odhodkov. SKB banka je v letu 2003 poslovala v skladu s pričakovanji. Povečanje komercialne dejavnosti in ukrepi, uvedeni v tem letu, so se odražali na boljših poslovnih rezultatih banke. Tako je SKB banka ustvarila operativni dobiček 1 v višini 5.082,3 milijonov SIT in s tem realiziranega v preteklem letu več kot podvojila. V letu 2003 je ustvarila za 1.631,6 milijonov SIT višje neto bančne prihodke (neto obrestni prihodki, neto provizije, prihodki od naložbenja v kapital in neto dobiček iz finančnih poslov). Na njegovo višino so zlasti ugodno vplivale čiste obresti, ki so se povečale za 17 %. SKB banka je ustvarila dober rezultat tudi s storitvami; neto provizije so se povečale za petino. V slovenskem bančnem sistemu se je v letu 2003 nadaljeval padajoči trend obrestnih mer, tako aktivnih kot tudi pasivnih. SKB banka je povečala čiste obresti, kar je zlasti odraz nesorazmernega zmanjšanja obrestnih prihodkov glede na obrestne odhodke. Povečana kreditna aktivnost ni mogla v celoti nadomestiti izpada dohodka, kot posledice negativnih učinkov nižjih aktivnih obrestnih mer. Na višino obrestnih prihodkov so ugodno vplivale tudi plačane izključene obresti v višini milijonov SIT, kar je za milijonov SIT več kot leto pred tem. Kljub povečanju pasivnih poslov so se zmanjšali tudi obrestni odhodki, predvsem kot posledica nižjih pasivnih obrestnih mer. Na povečanje neto provizij je pomembno vplival zlasti v letu 2002 izvedeni prenos plačilnega prometa v banke. Tako so v letu 2003 skozi vse leto ustvarjeni prihodki od plačilnega prometa in vodenja računov, na katerih se plačilni promet opravlja, med tem ko so v letu pred tem le-ti bili polletni, kar je eden glavnih vzrokov za rast prihodkov od storitev. Večja kreditna aktivnost banke se je odrazila tudi na skoraj dve tretjini višjih prihodkih od sklenjenih kreditnih pogodb občanov. V letu 2003 je SKB banka uspešno nadaljevala izvajanje politike omejevanja stroškov. Tako so ustvarjeni operativni stroški ostali na ravni leta Za 3,5 % so se povečali stroški dela, materiala in storitev, predvsem zaradi višjih stroškov plač, kot posledica s kolektivno pogodbo dogovorjenih uskladitev z inflacijo, in poštnih stroškov v povezavi z vpeljevanjem osebnih računov fizičnih oseb. Stroški amortizacije so se zmanjšali. Ob upoštevanju letne inflacije v višini 4,6 %, so se celotni stroški realno zmanjšali. Omejevanje stroškov v SKB banki je bilo uspešno tudi v primerjavi s slovenskimi bankami, saj so le-te v letu 2003 povečale celotne stroške za 6,3 %, še zlasti stroške dela (za 8,8 %) in stroške amortizacije (za 13,8 %). Pomemben poudarek stroškom bo SKB banka namenjala tudi v bodoče. Poleg rezervacij za pokrivanje izgube iz danih kreditov in terjatev, je SKB banka oblikovala tudi rezervacije za splošna bančna tveganja v višini milijonov SIT z namenom zavarovanja pred neznanimi tveganji, tveganji zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer in drugimi tveganji. Tako je SKB banka v letu 2003 iz tekočega rezultata oblikovala rezervacije v skupni višini milijonov SIT. SKB banka je v letu 2003 izkazala čisti dobiček v višini 85 milijonov SIT. 1 Operativni dobiček je razlika med prihodki iz čistih obresti, prihodkov iz naložbenja v kapital, čistih opravnin, čistega poslovnega izida iz finančnih poslov in drugih poslovnih prihodkov ter odhodki za stroške dela, stroške materiala in storitev, amortizacijo in druge poslovne odhodke.

30 30 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003

31 SKB Banka d.d. Letno poročilo FINANČNI POLOŽAJ BANKE Upravljanje z bilanco stanja v mio SIT Indeks BILANČNA VSOTA ,8 Posojila strankam, ki niso banke ,4 Banke in vrednostni papirji ,1 Osnovna sredstva in kapitalske naložbe ,2 Ostale naložbe ,1 Depoziti strank, ki niso banke, in vrednostni papirji ,5 Depoziti bank ,8 Kapital in rezervacije ,0 Ostali viri ,4 Konec leta 2003 je bilančna vsota banke znašala 391,7 milijard SIT, kar predstavlja 9-odstotno rast. Bilančna vsota se je povečala v vseh valutnih segmentih bilance; več kot dve petini celotnega povečanja je banka izkazala v devizni podbilanci. Tržni delež SKB banke, merjen z bilančno vsoto, je znašal 7,8 %. V letu 2003 povečana komercialna dejavnost banke se je odražala na večjem kreditiranju. Tako se je do konca leta povečal obseg posojil za 9,4 %. V primerjavi s koncem leta 2002 se je v letu 2003 skoraj podvojil obseg posojil z valutno klavzulo, predvsem stanovanjska posojila fizičnim osebam, ki so se povečala za 92 %. Z vidika ročnosti so se povečala kratkoročna in dolgoročna posojila fizičnim osebam; kratkoročna so porasla za petino, dolgoročna pa za 16,5 %. Kljub padanju obrestnih mer se je v letu 2003 obseg depozitov povečal za 5,2 %, predvsem zaradi večjih depozitov prebivalstva. Z vidika ročnosti so se povečale vpogledne vloge fizičnih oseb, in sicer za slabo petino. Večji je tudi obseg zbranih kratkoročnih depozitov tako pravnih kot fizičnih oseb. Manjši obseg zbranih dolgoročnih depozitov je SKB banka nadomeščala z ugodnimi viri iz tujine, najetimi pri matični banki Société Générale. Glede na valutno sestavo depozitov so se v letu 2003 povečali zlasti tolarski depoziti. Spremembe posameznih postavk v primerjavi s predhodnim obdobjem: Aktiva: zmanjšanje denarja v blagajni in stanja na računih pri CB je posledica zmanjšanja stanja depozitov preko noči na računu pri Banki Slovenije; zmanjšanje kreditov bankam v letu 2003 je banka zmanjšala kratkoročne tolarske depozite pri domačih bankah; povečanje kreditov strankam, ki niso banke; povečanje kratkoročnih investicijskih papirjev, namenjenih trgovanju, predvsem 270-dnevnih blagajniški zapisov Banke Slovenije; povečanje vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju, predvsem zakladnih menic.

32 32 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Pasiva: povečanje dolgoročnih deviznih kreditov pri matični banki za potrebe zagotavljanja predpisane ravni deviznega minimuma ob povečanju kreditne aktivnosti; povečanje vpoglednih in kratkoročnih depozitov ter zmanjšanje dolgoročnih depozitov; zmanjšanje dolgoročnih rezervacij in povečanje rezervacij za splošna bančna tveganja. Pri upravljanju z naložbami in viri sredstev je SKB banka delovala v smeri zagotovitve njihove valutne in ročne usklajenosti ter minimiziranja likvidnostnega, valutnega in obrestnega tveganja. Plačilna sposobnost in likvidnost Za namen zagotavljanja plačilne sposobnosti in likvidnosti, banka uravnava strukturno usklajenost bilance na nivoju banke kakor tudi na nivoju bančne skupine. Za potrebe zagotavljanja nemotene likvidnosti banka spremlja likvidnostne tokove s predpisanimi kazalci, kakor tudi z operativnimi plani likvidnosti (dnevni, tedenski oz. mesečni). Tolarska likvidnost banke je bila skozi celo leto dobra, banka je vseskozi izpolnjevala predpisane zahteve likvidnosti. Likvidnostne presežke je banka usmerjala v vrednostne papirje Banke Slovenije in Ministrstva za finance. Portfelj tolarskih investicijskih vrednostnih papirjev je koncem leta 2003 dosegal 30 % celotne tolarske aktive banke, kar je za 9 odstotnih točk več kot konec leta Ob pomembnem povečanju obsega kreditov, zlasti deviznih, je banka za izpolnjevanje predpisa o najmanjšem obsegu likvidnosti in predpisa o obsegu devizne likvidne aktive najela dolgoročne vire financiranja pri Société Générale. Količnik likvidnosti razreda I (preostala dospelost do 30 dni) je tako konec leta 2003 znašal 1,16, količnik likvidnosti razreda II (preostala dospelost do 180 dni) pa 1,07. Predpisani obseg devizne likvidne aktive, kakor tudi pred pisano strukturo devizne aktive je banka vseskozi ustrezno izpolnjevala. Nivo deviznih blagajniških zapisov je banka vzdrževala na predpisani višini.

33 SKB Banka d.d. Letno poročilo Izpostavljenost valutnemu tveganju (bilanca stanja banke ) v mio SIT V SIT V SIT z valutno klavzulo V tuji valuti SKUPAJ AKTIVA PASIVA Naložbe in obveznosti po preostali dospelosti (bilanca stanja banke ) v mio SIT SKUPAJ AKTIVA Obrestovane naložbe SKUPAJ PASIVA Obrestovane obveznosti Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let SKUPAJ OBVLADOVANJE TVEGANJ Organizacija banke in njen pristop k obvladovanju tveganj sta v skladu z načeli, ki se upoštevajo v skupini Société Générale. V diviziji tveganj ocenjujejo in nadzirajo kreditna in tržna tveganja, spremljajo obseg in gibanje kreditnega portfelja in vodijo izterjavo slabih naložb. Vsi oddelki delujejo neodvisno od komercialne dejavnosti banke in poročajo neposredno upravi banke in sektorjem tveganja v Société Générale. Kreditno tveganje Odobravanje tveganj Odobravanje kreditnega tveganja temelji na poznavanju stranke, bančni strategiji tveganja, namenu, naravi in strukturi posla ter virih plačila. Upošteva tudi donos posla v primerjavi z verjetnostjo neporavnavanja obveznosti in tveganja za izgubo v primeru neplačevanja. Postopek odobravanja tveganj temelji na načelu, da se mora vse vrste posojil ali poslov, ki vodijo do tveganja nasprotne stranke, predhodno odobriti na podlagi ustrezne dokumentacije in ocene narave in stopnje tveganja, ki ga predstavlja komitent in z njim povezane osebe. Kontrola tveganja Poleg vsakodnevnega obvladovanja tveganj, ki ga izvajajo skrbniki, drugo stopnjo izvajanja kontrole opravi divizija tveganj, ki periodično oz. v rednih časovnih presledkih preverja, ali je skupna izpostavljenost nasprotne stranke v skladu z ustreznimi pooblastili. Izpostavljenost do strank, katerih položaj se slabša, se spremlja posebej. Te so uvrščene na poseben seznam za spremljanje, natančno pa jih skupno spremljata komercialno področje in divizija tveganj. Merjenje tveganja Poleg obstoječih metod ocenjevanja tveganja je banka sprejela metodologijo RAROC (tveganju prilagojene donosnosti kapitala), ki se sicer uporablja v skupini Société Générale. Eden glavnih ciljev uporabe modela, ki uporablja kvantitativne finančne podatke in kvalitativno oceno, prilagojeno pogojem v slovenskem gospodarstvu, je oceniti pričakovane izgube pri posojilih. V postopku odločanja o odobritvi posojila divizija tveganj z uporabo tega orodja v vsakodnevni praksi upošteva pristop»tveganju primeren donos«. Z uporabo tehnike scenarijev testiranja izjemnih situacij banka občasno meri tudi sistemsko tveganje kreditnega portfelja z vidika vplivov sprememb pogojev poslovanja na posamezne gospodarske panoge, zastopane v portfelju njenih naložb. Analiza portfelja Konec decembra 2003 je vrednost bruto kreditnega portfelja znašala 493 milijard SIT, kar predstavlja 12-odstotno povečanje v primerjavi z decembrom Ta rast je bila dosežena skupaj z izboljšanjem kakovosti aktive, saj se je donosna aktiva povečala z 82,8 % (2002) na 83,7 % (2003). Izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja se prav tako odraža v zmanjševanju zahtev po popravkih vrednosti in rezervacijah: na dan je delež popravkov vrednosti, rezervacij in izključenih prihodkov glede na bruto kreditni portfelj znašal 12,8 %, v primerjavi s 14,2 % ob koncu leta Iz strukture po vrstah komitentov je razvidno, da glavni deleži portfelja odpadejo na zasebne domače pravne osebe (46 %) in na javni sektor (20 %), narašča pa delež fizičnih oseb (18 %).

34 34 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Likvidnostno tveganje SKB banka tekoče spremlja in analizira rokovno usklajenost virov in naložb ter jo uravnava skladno s svojo poslovno politiko, politiko obvladovanja likvidnostnega tveganja, izpolnjevanja zakonske regulative in optimiranja poslovanja. Banka je v letu 2003 v celoti izpolnjevala zakonske predpise v zvezi z likvidnostjo banke. Obrestno tveganje Leto 2003 je bilo na splošno v znamenju zniževanje obrestnih mer. SKB banka je v letu 2003, pri dolgoročnih poslih TOM postopno nadomeščala z obrestno mero SIOM to je obrestno mero, ki temelji na EURIBOR-ju in obrestni meri enega ključnih instrumentov Banke Slovenije. Hkrati je uvedla fiksno obrestno mero za dolgoročne posle, zaradi česar je delež poslov s fiksnimi obrestnimi merami naraščal. V takšnih pogojih postaja odločilnega pomena merjenje obrestnega tveganja in iskanje optimalne usklajenosti postavk s primerljivimi obrestnimi merami v bilanci banke, v skladu z interno določenimi limiti. Tržno tveganje Organizacija V okviru divizije tveganj je organiziran oddelek za spremljanje tržnih tveganj, katerega poglavitne naloge so: dnevno spremljanje izpostavljenosti in tveganj, ki izhajajo iz tržnih aktivnosti SKB banke, ter spremljanje dnevne izpostavljenosti glede na različne vrste limitov, uporabo metodologije skupine Société Générale za ocenjevanje in obvladovanje tržnih tveganj (stopnja tržnega tveganja in definicije parametrov tržnega tveganja), dnevno poročanje v skupini Société Générale o lokalnih parametrih tržnega tveganja v okviru centraliziranih sistemov podatkovnih baz, določanje limitov in njihovo upoštevanje v okviru banke, določanje ustreznih kazalcev in orodij za ocenjevanje tržnega tveganja. Dnevno spremljanje Dnevne aktivnosti pri spremljanju tržnega tveganja vključujejo: spremljanje devizne pozicije, spremljanje obrestne pozicije (transformacijske pozicije) s pomočjo različnih instrumentov, npr. zakladnih menic, izvedenih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, spremljanje pozicij v zvezi z dolgoročnimi vrednostnimi papirji.

35 SKB Banka d.d. Letno poročilo Metode za merjenje tržnih tveganj in določanje limitov izpostavljenosti V skladu s standardi Société Générale SKB banka za merjenje tržnih tveganj uporablja: metodo 99-odstotne tvegane vrednosti (VAR)*, ki jo je odobrila francoska bančna komisija za zakonsko predpisani izračun, merjenje s testom izjemnih situacij, ki temelji na kazalcu desetletnega šoka in ga je opredelila Société Générale, da bi ocenila izpostavljenost banke sistemskim in izrednim tržnim šokom, dopolnilne teste izjemnih situacij in analizo občutljivosti, ki so jih v okviru banke razvijali glede na razvoj lokalnega trga. V kombinaciji z 99-odstotno tvegano vrednostjo (VAR), je to temeljit pristop k tržnemu tveganju. Operativno tveganje Načela Operativno tveganje je definirano kot tveganje za izgube, ki so posledica neustreznih ali nedelujočih postopkov, oseb ali sistemov, ali pa nastopi zaradi zunanjih dogodkov. Ta razred tveganja vključuje splošna operativna tveganja, povezana npr. s problematiko varnosti in informacijske tehnologije, kot tudi tveganja, ki so bolj specifično povezana z aktivnostmi banke in jih ne uvrščamo med kreditna, tržna ali strukturna tveganja. Ocena in obvladovanje operativnega tveganja Obvladovanje operativnega tveganja temelji na učinkovitem sistemu kontrole in na načelu, da se odgovornost za tveganja v celoti prenese na operativna področja. Prav tako je SKB banka v letu 2003 uvedla sistem stalnega nadzora, ki predstavlja prvo stopnjo izvajanja kontrole v vseh sektorjih in poslovnih enotah (vključuje vsakodnevni nadzor varnosti in formalni nadzor). V skladu z načeli, opisanimi v priporočilih, ki jih je pripravil baselski odbor, je banka za operativna tveganja prav tako uvedla informacijski sistem.

36 36 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Popravki vrednosti in rezervacije Rezervacije za kreditna in deželna tveganja se oblikujejo v skladu s sklepom Banke Slovenije o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic ter sklepom o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic in internimi merili za razvrščanje naložb SKB banke z upoštevanjem objektivnih kriterijev (čas zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti) in subjektivnih kriterijev (ocena finančnega položaja kreditojemalca, projekcija finančnega toka in vrsta zavarovanja naložbe). Naložbe se razvrščajo v skupine od A do E. Za naložbe, razvrščene v skupino B, se oblikujejo rezervacije v višini 10 % od stanja glavnice, za naložbe, razvrščene v skupino C, 25 %, za naložbe, razvrščene v skupino D, 50 %, in 100-odstotne rezervacije za naložbe, razvrščene v skupino E. Za naložbe, razvrščene v skupine C, D in E, se vse obračunane obresti, nadomestila in druge terjatve do njihovega plačila začasno evidentirajo kot kratkoročno odloženi prihodki (izključeni prihodki) in se vodijo v aktivi bilance stanja, kot to določa sklep o razvrstitvi aktivnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic. Dodatno banka mesečno izključi iz prihodkov obresti, nadomestila in druge terjatve za naložbe, ki so razvrščene v skupino B zaradi zavarovanja z zastavo nepremičnine. V letu 2001 je bila izdelana transformacijska tabela za primerjavo ocenjevanja kreditnih tveganj, ki temelji na predpisih Banke Slovenije in ocenjevanja kreditnih tveganj v skupini Société Générale. Za deželna tveganja se rezervacije oblikujejo na osnovi sklepa Banke Slovenije. DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital banke znaša SIT in je razdeljen na navadnih delnic. Delnice se glasijo na nominalno vrednost SIT in so nedeljive. Glasijo se na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Delničarji imajo pravico do udeležbe pri upravljanju banke, do dela dobička in do ustreznega dela preostalega premoženja po prenehanju banke. Delnice so vpisane v delniško knjigo v skladu s predpisi. Centralna evidenca delnic se vodi pri KDD Centralni klirinško-depotni družbi, d. d., v Ljubljani, ki izvaja vse postopke prenosov delnic v skladu z zakonom. Osnovni kapital banke in število delnic sta ostala v letu 2003 nespremenjena, spremenila pa se je struktura delničarjev. Banka Société Générale je večinski lastnik s 97,43-odstotnim deležem v kapitalu banke, medtem ko skupina Société Générale na dan dosega 99,58-odstotni lastniški delež. Zaradi izjemno majhnega deleža manjšinskih delničarjev v delniškem kapitalu in skromnega prometa z delnico na borzi so delničarji na 14. skupščini, dne 20. junija 2002, sprejeli sklep o umiku delnic z organiziranega trga, Ljubljanska borza pa je delnico SKB banke izključila iz borznega trgovanja 27. junija istega leta. V skladu s predpisi, je banka ponudila delničarjem, ki so nasprotovali sprejemu sklepa o umiku delnic, odkup delnic po ceni 2.251,78 SIT za delnico, kolikor je bila zadnja revidirana knjigovodska vrednost delnice na dan SKB banka je skupaj z večinskim lastnikom, banko Société Générale, v decembru 2002 ponudila vsem manjšinskim delničarjem še eno možnost za odprodajo delnic. Ponujena cena za delnico je bila enaka kot ob umiku delnice z organiziranega trga, kupec delnic pa je bila matična banka Société Générale. Ponudbo je sprejela večina manjšinskih delničarjev, tako da se je po zaključku transakcij delež manjšinskih delničarjev znižal na 0,42 % kapitala banke. Na dan je v delniški knjigi vpisanih 159 delničarjev, od tega: 8 tujih delničarjev z 99,6616 odstotnim deležem v kapitalu banke; 122 individualnih investitorjev - domačih fizičnih oseb z 0,0551 odstotnim deležem; 28 domačih pravnih oseb z 0,0577 odstotnim deležem v kapitalu banke; stanje nezamenjanih prednostnih delnic predstavlja 0,2256 odstotni delež v kapitalu banke. Banka na dan nima odkupljenih lastnih delnic. Največji delničarji Deset največjih delničarjev po stanju : Delničar Število delnic Delež v % Société Générale S.A., Paris ,433 Genefinance S.A., Paris ,145 Bank Austria Aktiengesellshaft, Wien ,059 Basler Emanuel, Burghausen ,020 EGP Elektrotehniško podjetje, Grosuplje ,019 Burja Ignac, Domžale ,014 Kmetijski Inštitut Slovenije, Ljubljana 800 0,006 Turboinštitut, d. d., Ljubljana 800 0,006 Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana 740 0,006 Unitech LTH-OL, d. o. o., Ljubljana 600 0,005 Kapitalska ustreznost banke po stanju je 12,3 %.

37 SKB Banka d.d. Letno poročilo SESTAVINE KAPITALA BANKE Sestavine kapitala: Vpisani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Prevrednotovalni popravki kapitala splošni prevrednotovalni popravek kapitala posebni prevrednotovalni popravek kapitala Preneseni čisti poslovni izid (preneseni čisti dobiček ali prenesena ( ) ( ) čista izgudba iz prejšnjih let) Čisti poslovni izid (čisti dobiček ali čista izguba poslovnega leta)* - - Skupaj Število delnic Knjigovodska vrednost delnice (v SIT) 2.262, ,43 *Čisti dobiček poslovnega leta 2003 je bil porabljen za pokrivanje izgube preteklih let. NOTRANJI RAZVOJ BANKE Materialna vlaganja Za investicije v poslovno mrežo je banka v letu 2003 potrošila 443,1 milijona SIT. Največ sredstev je bilo porabljenih za nakup in prenovo poslovalnic v centru WTC v Ljubljani ter za nove prostore poslovalnice v Kranju in v centru Ljubljane na Ajdovščini 4; nekaj sredstev je bilo porabljenih za ureditev enot v Krškem, Gornji Radgoni, zamenjavo strehe v Novem mestu ter pripravljalna dela za naložbe v letu Za nakup pohištva, pisarniške in tehnične opreme je bilo v letu 2003 porabljeno 89,7 milijona SIT. Povečini so bila sredstev porabljena za zamenjavo obrabljene in uničene opreme, nakup opreme za varovanje in zamenjavo starih vozil. V razvoj informatike je bilo vloženih 794 milijonov SIT. Zaposleni Število delavcev SKB banke na dan je Število zaposlenih se je v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 zmanjšala za 28, z letom 2001 pa za 60 delavcev. Banka je s tem uresničevala sprejeto politiko prilaganja števila delavcev stvarnim potrebam. Celotno zmanjšanje gre na račun organizacijskih enot na sedežu banke oz. na račun podpornih služb, število delavcev v poslovnih mreži je ostalo nespremenjeno (v poslovni mreži je zaposlenih 46 % delavcev celotne banke). Delovno razmerje je v letu 2003 prekinilo 77 delavcev, sklenilo pa 49. Povprečno število delavcev, izračunano iz ur v letu 2003, znaša 980, kar je 3 % manj kot leta Spremembe so bile tudi v strukturi zaposlenih: zmanjšal se je delež moških, ki sedaj znaša 27,1 %, povečal se je delež delavcev z visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo, ki sedaj znaša 27,2 % vseh zaposlenih, in zmanjšal pa se je delež delavcev z manj kot V. stopnjo izobrazbe (6,3 % zaposlenih). Največji delež (56 %) delavcev ima štiriletno srednjo šolo. V letu 2003 se je v primerjavi z letom 2002 zmanjšala bolniška odsotnost delavcev, krajša od 30 dni, in sicer iz 2,5 % na 2,1 %; nekoliko pa sta se povečali bolniška odsotnost delavcev, daljša od 30 dni, z 1,45 % na 1,49 %, in porodniška odsotnost s 3,09 % na 3,12 %. V letu 2003 je znašala povprečna bruto plača delavcev, zaposlenih po kolektivni pogodbi, SIT in je bila 6,6 % večja kot leta Plače v banki so se v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic prilagajale inflaciji, več denarja kot leto prej je bilo namenjenega stimulativnemu nagrajevanju, kajti banka je uspešno končala pomembne projekte in začela dosegati kakovostne poslovne rezultate. S sistematično kadrovsko politiko je banka zasledovala dva cilja: nadaljnje zmanjševanje števila delavcev in kakovostna rast zaposlenih. Poleg tega, da je banka le izjemoma nadomeščala delavce, ki so odšli, z novimi zaposlitvami, je konec leta razpisala tudi interno ponudbo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja, ki bo realizirana v letu Na področju razvoja je poleg tega, da je dogradila sistem letnih razgovorov in pripravila nastavke za razvijanje delovne kariere, zlasti veliko vlagala v usposabljanje zaposlenih. V letu 2003 se je skoraj 80 % vseh delavcev udeležilo vsaj enega usposabljanja; skupno je bilo udeležb na usposabljanjih, udeležencem pa je bilo namenjenih pedagoških ur (povprečno 25 ur na zaposlenega). Neposredno in posredno je banka vložila v usposabljanje preko 70 milijonov SIT. Temeljna usmeritev usposabljanja je bilo usposabljanje za uspešno prodajo in upravljanje prodaje. Usposabljanje je podprlo tudi nove računalniške uporabniške pakete (Raroc, Credit Scoring, množična migracija osebnih računov) in nove produkte (zavarovalni produkti, produkti elektronskega bančništva, novi plačilni instrumenti, itd.). Glede na daljnosežnost problematike pranja denarja je bilo izvedeno obsežno usposabljanje tudi na tem področju. V banki so potekali tečaji tujih jezikov, predvsem angleščine in deloma tudi francoščine. Banka je usposabljala delavce tudi na področju varnosti in varovanja zdravja. Ob delu študira 31 delavcev banke, od tega so 4 sklenili pogodbe za študij ob delu v letu Banka spremlja kakovost usposabljanja v dveh fazah: v izvedbi usposabljanja in v uporabi novih znanj in veščin. Ocene

38 38 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 pridobljenih znanj s strani tečajnikov so visoke in zaposleni v veliki meri uspešno uporabljajo novo znanje. S projektom Razvoj prodajnega usposabljanja smo sodelovali na natečaju Gospodarskega vestnika Izobraževanje za najboljši projekt na področju ravnanja z ljudmi na delu, in se uvrstili med 4 najboljše projekte. Banka se je začela intenzivneje povezovati z izobraževalnimi ustanovami in je v letu 2003 organizirala obvezno prakso za 21 študentov in dijakov (od tega za 1 študentko iz Francije). V okviru varovanja zdravja je banka organizirala 111 obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov. V banki je zaposlenih 24 delavcev s statusom invalida, od tega sta 2 pridobila ta status leta Banka med drugim skrbi za oddih svojih delavcev in razpolaga s 13 počitniškimi objekti s skupno 52 posteljami v različnih počitniških krajih v Sloveniji in na Hrvaškem. V letu 2003 je bilo realiziranih nočitev. V banki deluje športno društvo, ki organizira rekreativne dejavnosti in zastopa barve banke na tekmovanjih. Banka ohranja stike s svojimi upokojenci preko društva upokojenih delavcev banke. Banka se zaveda pomena socialnega partnerstva, zato goji korektne odnose s sindikatom delavcev SKB banke, s katerim skupno obravnava teme, ki se nanašajo na socialno-ekonomski položaj delavcev, članov sindikata. Informacijska podpora Informacijski sistem SKB banka je v letu 2003 zaključila s projektom uvajanja novega, univerzalnega bančnega paketa SYMBOLS proizvajalca System Access. Uvedba novega informacijskega sistema nam je omogočila uspešno migracijo različnih vrst računov občanov in pretvorbo iz»starih«računov v transakcijske, večvalutne osebne račune. Glavni prednosti novega sistema sta njegova integriranost in parametrizacija, ki omogočata določitev posla po željah banke in obdelavo večine zahtev strank v realnem času. Novi informacijski sistem je zasnovan na industrijskih standardih in moderni informacijski tehnologiji, kar omogoča njegovo združljivost s skoraj vsakim izdelkom drugih proizvajalcev. Paket Symbols je že združen s produkti elektronskega bančništva preko interneta (SKB NET, POSLOVNI SKB NET, MULTI SKB NET) za pravne in fizične osebe. Informacijska infrastruktura Bančna infrastruktura je moderna in celovita zmes tehnologije strežnik/odjemalec, podatkovne baze Oracle, paketa Symbols, elektronskega poslovanja, okolja Microsoft Office z dodanim omrežjem SG Group WAN. Del sistema je tudi 2867 POS-terminalov in 99 bankomatov. Osnova za Symbols je troslojno okolje strežnik/odjemalec, dopolnjeno z UNIX (podpora podatkovni bazi Oracle), Win2000/Server (podpora aplikacijam) in Win2000/Client (podpora odjemalcem). Uvedeno je tudi zelo izpopolnjeno vzporedno okolje (standby), ki omogoča podvojitev podatkovne baze Symbols iz prvotnega strežnika na vzporedni strežnik. To lastnost lahko uporabimo kot rezervno kopijo podatkov v primeru nesreče. Do sedaj še ni bila uporabljena, ker je osnovni strežnik (SUN Cluster, Oracle vzporedni strežnik, ipd.) zelo zanesljiv (delovanje sistema v letu 2002 je bilo %). Na strani uporabnikov je preko 1000 delovnih postaj (večinoma Compaq in IBM) s standardiziranim okoljem MS Office 2000 in Outlook. Vse so povezane v skupno omrežje, ki ga enovito upravlja sektor informacijske tehnologije. Uvedena je tudi zelo sodobna programska podpora pomoči uporabnikom (Help-Desk) za beleženje in nadzor sporočil, kakor tudi sistem za upravljanje s programi PVCS (Change Management and Version Control Management) proizvajalca Merant, kar omogoča nadzor in izboljšavo kakovosti informacijskih storitev. V preteklem letu je bilo rešenih 826 uporabniških zahtev za razvoj programske opreme (New Request), 323 uporabniških zahtev za pomoč (System Incident Report) in 321 zahtevkov za posege v produkcijske podatke (DATA zahtevki). Organizacija banke V letu 2003 je banka pomembno reorganizirala svojo komercialno dejavnost. V okviru poslovne mreže je bilo razmejeno poslovanje s prebivalstvom in samostojnimi podjetniki od poslovanja s pravnimi osebami. Poslovalnice so bile razdeljene med obstoječe poslovne enote tako, da sta njihovo število in obseg poslovanja bolj uravnotežena. V Ljubljani je bila ustanovljena poslovna enota posebej za poslovanje s pravnimi osebami. Na sedežu banke je bila vzpostavljena organizacijska enota za koordinacijo s poslovnimi enotami. Sektor upravljanja s portfelji strank je bil premeščen iz divizije finance v divizijo kapitalskih trgov in investicijskega bančništva. S ciljem izboljšanja komercialnih aktivnosti sta bili s 1. januarjem 2004 združeni dve komercialni diviziji (kapitalskih trgov in investicijskega bančništva ter divizija poslovanja s prebivalstvom in gospodarskimi družbami) v divizijo komercialnega upravljanja s štirimi področji: poslovanje s prebivalstvom (CM/IND), poslovanje s pravnimi osebami (CM/CORP), poslovanje s ključnimi strankami, ki obsega storitve za velike in mednarodne družbe kot tudi institucionalne investitorje (CM/KAC), ter področje kapitalskih trgov in likvidnosti, ki vključuje zakladništvo in trgovanje z vrednostnimi papirji (CM/FML). Uspešno so bile reorganizirane tudi podporne službe. Z namenom povezave distribucijskih poti sta bili v en sektor povezani področji kartičnega poslovanja in elektronskega bančništva. Bančno tehnologijo in sektor informacijske tehnologije (ki vključuje tekočo produkcijo in razvoj IT) sedaj nadzira enotno vodstvo. V okviru sektorja poslovne podpore je bil organiziran oddelek za centralno izvajanje sodnih in davčnih odredb, izterjavo in podobne naloge. V okviru sektorja podpore kapitalskih trgov je bila organizirana dodatna funkcija (middle-office) za povečanje varnosti procesov. SKB banka je v letu 2003 zaključila konsolidacijo svojih odvisnih družb in posledično v banki ukinila sektor nadzora nad bančnimi podjetji.

39 SKB Banka d.d. Letno poročilo ODVISNE DRUŽBE BANKE Bančna skupina v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi Bančno skupino po stanju na dan sestavljajo SKB banka, d. d., kot obvladujoča družba in njene odvisne družbe. V to skupino sodijo odvisne družbe, za katere banka vrši popolno konsolidacijo. Odvisni družbi banke: Ime firme: SKB Leasing, d. o. o. PLASIS, d. o. o. Naslov: Slovenska 54, 1000 Ljubljana Slovenska 56, 1000 Ljubljana Direktor: Bruno Plazanet Patrick Debaene Dejavnost: finančni in operativni lizing procesiranje plačilnih kartic Nominalna vredn. kapitalskega deleža (stanje ) SIT SIT Neposreden delež banke v kapitalu 100 % 100 % Delež glasovalnih pravilc 100 % 100 % Bančna skupina v skladu z zakonom o bančništvu Bančno skupino v skladu z zakonom o bančništvu sestavljajo banka ali finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena družba eni ali več bankam oziroma drugim finančnim organizacijam ali družbi za pomožne bančne storitve s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje. Bančno skupino SKB po stanju sestavljajo banka ter naslednje družbe: SKB Leasing, d. o. o., in Plasis, d. o. o. Spremembe v bančni skupini SKB banke V letu 2003 je SKB banka v skladu s svojo strategijo nadaljevala z reorganizacijo svojih kapitalskih naložb. Tako je 1. januarja 2003 od Bank Austria-Creditanstalt kupila 50- odstotni delež, ki ga je ta imela v podjetju CA-SKB Leasing. SKB banka je postala 100-odstotna lastnica podjetja CA-SKB Leasing (kasneje preimenovanega v SKB Leasing), ki opravlja posle s področja lizinga. Banka je med letom nadaljevala s konsolidacijo odvisnih podjetij z namenom racionalizacije poslovanja in doseganja boljše sinergije v skupini SKB banke. Skladno s tem je banka združila celotno lizing dejavnost iz treh odvisnih podjetij v enem podjetju. K podjetju SKB Leasing se je 30. marca pripojilo podjetja Invest Rent, konec leta pa še podjetje SKB Nepremičnine in Leasing. Obe podjetji sta bili v 100-odstotni lasti SKB banke. Konec meseca junija je banka z odkupom 15-odstotnega deleža v podjetju Plasis postala 100-odstotna lastnica tega podjetja. Pokojninska družba SKB, v kateri je imela SKB banka 40,2- odstotni delež, se je 27. julija pripojila k Pokojninski družbi A. Po pripojitvi ima SKB banka 4,44-odstotni delež v Pokojninski družbi A. Podjetji SKB Trading, d. o. o., in Aurum, d. o. o., sta v likvidacijskem postopku, ki bo predvidoma zaključen predvidoma v letu Poslovne usmeritve bančne skupine Banka in njeni podjetji SKB Leasing in Plasis nameravajo tudi v prihodnje dosegati sinergijske učinke z navzkrižno prodajo storitev in produktov, s tem pa povečati produktivnost in donosnost bančne skupine. POMEMBNEJŠI DOGODKI PO DATUMU BILANCIRANJA Februarja 2004 je banka prejela delno informacijo Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) o inšpiciranju obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leta 1999, 2000, 2001 in Postopek na prvi stopnji do 15. marca 2004 še ni bil zaključen in odločba s strani DURS še ni bila izdana. Potencialna davčna obveznost se v tem trenutku še ne more ovrednotiti. Uprava meni, da odločba DURS ne bo imela pomembnejšega vpliva na finančni položaj banke. POVEZANOST IN VPETOST SKB BANKE V OKOLJE V SKB banki se zavedamo, da se uspeh vsake gospodarske družbe meri z uspešnostjo okolja, v katerem posluje. Družbena odgovornost SKB banke se odraža v njeni transparentni poslovni praksi, ki temelji na etičnih vrednotah, spoštujoč življenje, delo in ustvarjalnost zaposlenih, ožje skupnosti ter širšega družbenega okolja. Svojo filozofijo sožitja z okoljem v SKB banki uresničujemo tudi tako, da namenjamo del ustvarjenega dohodka kot svoj neposredni prispevek različnim družbenim dejavnostim filantropskim, kulturnim, izobraževalnim, humanitarnim in športnim. SKB banka tudi po vstopu v skupino Société Générale ohranja svojo tesno vpetost v slovensko družbeno okolje, o čemer pričajo različne oblike pokroviteljstev, sponzorstev in donatorstev.

40 40 SKB Banka d.d. Letno poročilo 2003 Kultura V SKB banki smo prepričani, da je kultura merilo družbenega napredka, zato namenjamo našo podporo kulturnim organizacijam in posameznim kulturnim ustvarjalcem. SKB banka je dolgoletni pokrovitelj Poletnega festivala Ljubljana, v organizaciji katerega so v zadnjega pol stoletja v vročih poletnih večerih nastopili pred ljubljanskim občinstvom vrhunski glasbeni ustvarjalci in navdušili na slikovitih koncertnih prizoriščih v starem mestnem jedru, ki je kot ustvarjeno za poslušanje glasbe pod zvezdnatim nebom. SKB banka je pokrovitelj mariborskega festivala Lent, ki se že vrsto let odvija v poletnih mesecih juniju in juliju na kar 22 prizoriščih in ki ga obišče preko petsto tisoč kulture in zabave željnih obiskovalcev. SKB banka je prisotna tudi na mnogih manjših kulturnih prireditvah, ki pa so za ožje lokalne skupnosti izrednega pomena. Filantropija Kot človekoljubno usmerjena gospodarska družba SKB banka po svojih najboljših močeh prispeva finančno pomoč na področjih izobraževanja, zdravstva in pomoči socialno ogroženim posameznikom in skupinam. Z donacijami in sponzorstvi omogoča izvedbe seminarjev, konferenc in srečanj strokovnjakov z različnih področij. Sodeluje z visokošolskimi ustanovami, univerzami, srednjimi in osnovnimi šolami pri projektih izobraževalne in tudi čisto družabne narave, saj se zaveda, kako pomembna je prepletenost obeh področij. Pogled na množico razigranih otrok in njihovih staršev, ki preživljajo dragocene skupne trenutke, je najboljše možno plačilo za vloženi trud pri ustvarjanju finančnih sredstev, porabljenih v te namene. Finančni pomoči, namenjeni zdravstvu, dajemo v SKB banki še poseben poudarek. Veliko naših sredstev namenjamo zdravstvenim organizacijam za nakup finančno težko dosegljivih medicinskih aparatov in prenovo bolnišničnih prostorov. V letu 2003 smo v tem smislu namenili sredstva Zdravstvenem domu Idrija, ki je tudi z našo pomočjo kupil novo reševalno vozilo. Sodelujemo z organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nastanka bolezni in pozivajo ljudi k bolj zdravemu načinu življenja. Ena takih organizacij je Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk, s katerim veže SKB banko dolgoletno sodelovanje. Ob tem v SKB banki ne pozabljamo na družine, ki so zaradi nesrečnega spleta okoliščin zašle v socialno stisko, in jim skušamo pomagati na njihovi poti k večji kakovosti življenja.

41 SKB Banka d.d. Letno poročilo Šport Kot del skrbi za zdravo življenje SKB banka podpira rekreativne in vrhunske športne dogodke, športne organizacije in posameznike. SKB banka je generalna pokroviteljica slovenskih olimpijskih reprezentanc od leta 1992, od same polnopravne vključitve Olimpijskega komiteja Slovenije v Mednarodni olimpijski komite. Naziv generalne pokroviteljice ponosno nosi že 12. leto zapored. V letu 2003 pa je bila sklenjena pogodba o pokroviteljstvu tudi za naslednje olimpijsko obdobje, do olimpijskih iger v Pekingu leta decembra 2003 so županja mesta Ljubljane Danica Simšič ter člana Uprave SKB banke Cvetka Selšek in Bernard Koenig slavnostno otvorili prenovljeno poslovalnico Center. SKB banka je članica Fundacije kluba pokroviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije. Osnovni namen Fundacije je štipendiranje mladih, perspektivnih športnikov, ki so hkrati uspešni učenci in dijaki in prihajajo iz okolij, kjer bi brez dodatne finančne pomoči težko nadaljevali uspešno športno pot. S pomočjo Fundacije smo izbrali perspektivna športnika, tekača Suzano Mladenovič in Andreja Cimperška, in jima dodelili štipendiji, ki jima omogočata boljše pogoje za življenje in trening. Mlada športnika sta v letu 2003 osvojila zlati medalji na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Kanadi. SKB banka je pokrovitelj najuspešnejšega slovenskega košarkarskega moštva, Uniona Olimpije, ki je tudi s pomočjo prispevka SKB banke spet našlo pot k uspehu in nas razveseljuje z borbeno igro in pomembnimi zmagami. V letu 2003 je SKB banka sodelovala pri izvedbi diplomatske regate 2003, katere pobudniki so člani diplomatskega zbora, udeležili pa so se je številni diplomatski predstavniki, vodilni slovenski politiki in gospodarstveniki. SKB banka je sklenila z Olimpijskim komitejem Slovenije pogodbo o generalnem pokroviteljstvu slovenskih olimpijskih reprezentanc do olimpijskih iger 2008 v Pekingu. Janez Kocijančič, predsednik Slovenskega olimpijskega komiteja in člana Uprave SKB banke ob slavnostnem podpisu pogodbe o generalnem sponzoriranju slovenskih olimpijskih reprezentanc za naslednja štiri leta.

42 Revidirani izkazi s pojasnili po slovenskih računovodskih standardih (SRS)* * Revidirano letno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja je na razpolago v brošuri Annual Report 2003 in accordance with International Financial Reporting Standards. Objavljeno je tudi na spletni strani SKB banke,