LETNO POROČILO DRUŽBE ELEKTRO PRIMORSKA D. D. IN SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA ZA LETO 2016

Transcription

1 LETNO POROČILO DRUŽBE ELEKTRO PRIMORSKA D. D. IN SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA ZA LETO 2016 Maj, 2017 Uroš Blažica, predsednik uprave

2 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 KAZALO A. POSLOVNO POROČILO POROČILO UPRAVE IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA POROČILO NADZORNEGA SVETA IZJAVA O UPRAVLJANJU Izjava o skladnosti z določbami kodeksa upravljanja Izpolnjevanje priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem, revizija Imetništvo vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, imetništvo vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice, omejitve glasovalnih pravic Uprava Imenovanje in sestava Pristojnosti in delovanje Nagrajevanje uprave Nadzorni svet Imenovanje in sestava Pristojnosti in delovanje Nagrajevanje članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta Skupščina delničarjev Obvladovanje obvladujoče družbe in skupine PREDSTAVITEV DRUŽBE Osebna izkaznica družbe Poslanstvo, vizija in poslovna kultura družbe Poslanstvo družbe Vizija družbe Poslovna kultura Regulativni okviri delovanja elektroenergetske dejavnosti družbe Organiziranost družbe UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI V LETU Splošno Starostna struktura zaposlenih Struktura zaposlenih glede na doseženo delovno dobo Struktura zaposlenih glede na spol Izobrazbena struktura zaposlenih v Elektro Primorska d.d. in skupini Elektro Primorska Zaposleni invalidi Izobraževanje zaposlenih Skrb za zaposlene Varnost in zdravje pri delu Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Nezgodno zavarovanje Stranske dejavnosti, ki vplivajo na dobro počutje zaposlenih REALIZACIJA LETNIH CILJEV V LETU DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE Storitve za SODO Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom Investicije Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom Prevzeta in prenesena električna energija v letu Uporaba distribucijskega sistema - dostop do omrežja Prihodki iz uporabe sistema Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure Čezmerno prevzeta jalova energija pri tg φind = +0,32868 ali tg φkap = 0, Izgube električne energije v distribucijskem omrežju Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure Letno poročilo 2016 stran 2

3 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Proizvodnja električne energije pri proizvajalcih, priključenih na distribucijsko omrežje Kakovost oskrbe z električno energijo Kakovost napetosti Neprekinjenost napajanja Komercialna kakovost STORITVE ZUNANJIM NAROČNIKOM INFORMACIJSKA PODPORA IN RAZVOJ INTEGRIRAN SISTEM VODENJA ISV SKRB ZA OKOLJE Okoljska politika Realizacija okoljskih programov v letu UPRAVLJANJE S TVEGANJI Finančna tveganja Operativna tveganja Strateška tveganja Zakonodajna tveganja DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA KAZALNIKI Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja) Temeljni kazalniki investiranja Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Temeljni kazalniki gospodarnosti Temeljni kazalniki dobičkonosnosti B. RAČUNOVODSKI IZKAZI BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBER IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ DENARNEGA TOKA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA C. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZGD IN SRS KLJUČNE INFORMACIJE PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA BILANCA STANJA DRUŽBE JE SESTAVLJENA V SKLADU S SRS ( 2016 ) Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Kapital Lastne delnice Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti Kratkoročne pasivne časovne razmejitve POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Poslovni prihodki Letno poročilo 2016 stran 3

4 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Poslovni odhodki Finančni prihodki Finančni odhodki Drugi prihodki Drugi odhodki Tekoči davek in odložene terjatve / obveznosti za davek Čisti poslovni izid Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNEGA TOKA Prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju Prejemki pri investiranju Izdatki pri investiranju Prejemki pri financiranju Izdatki pri financiranju Denarni izid v obdobju RAZKRITJA DOGODKOV S POVEZANIMI OSEBAMI POTENCIALNE OBVEZNOSTI DRUŽBE DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI PO ENERGETSKEM ZAKONU IN ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH Pojasnila postavk v bilanci stanja Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida Sodila za razporejanje prihodkov in odhodkov, sredstev ter obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti na posamezne dejavnosti Podbilanca stanja po energetskem zakonu na dan Podbilanca stanja po energetskem zakonu na dan Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto D. POSLOVNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA PREDSTAVITEV SKUPINE Sestava skupine Predstavitev odvisne družbe E 3, d. o. o Predstavitev pridružene družbe Knešca, d. o. o Predstavitev obvladujoče družbe JOD, d. o. o UPRAVLJANJE S TVEGANJI POSLOVANJE SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI Izkaz finančnega položaja skupine na dan 31. december Konsolidiran izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra Konsolidiran izkaz denarnega toka za leto, končano 31. decembra Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA Splošna pojasnila in razkritja Podlaga za sestavo konsolidiranih izkazov in pomembne računovodske usmeritve Pojasnila konsolidirane bilance stanja Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe Nekratkoročne finančne terjatve ( Dolgoročna posojila ) Nekratkoročne poslovne terjatve Letno poročilo 2016 stran 4

5 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Nekratkoročni odloženi stroški Odložene terjatve za davek Kratkoročna sredstva Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in druge terjatve Denarna sredstva Kapital Rezervacije in dolgoročne odloženi prihodki Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev Dolgoročno odloženi prihodki Nekratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne obveznosti Druge obveznosti Pogojen obveznosti in obveznosti za dana jamstva Pojasnila konsolidiranega izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki Poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki Finančni odhodki Tekoči davek in odložene terjatve / odložene obveznosti za davek Čisti poslovni izid Pojasnila konsolidiranega izkaza denarnih tokov Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj Kreditno tveganje Likvidnostno tveganje Obrestno tveganje Valutno tveganje Upravljanje s kapitalom Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Dogodki po datumu bilance stanja skupine Elektro Primorska Obveznosti in terjatve za pa poslovni najem Skupina kot najemojemalec Skupina kot najemodajalec Obrazložitev prehoda na MSRP IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA POSLOVANJE SKUPINE Letno poročilo 2016 stran 5

6 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 A. POSLOVNO POROČILO Letno poročilo 2016 stran 6

7 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Letno poročilo 2016 stran 7

8 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto POROČILO UPRAVE Spoštovani delničarji, cenjeni poslovni partnerji, sodelavke in sodelavci, V obdobju ko nastaja letno poročilo za poslovno leto 2016 smo seveda že globoko zakorakali v novo poslovno leto. Naše moči so usmerjene v realizacijo kratkoročnih ciljev, ob enem pa razmišljamo tudi o tem, kaj nam prinaša prihodnost in kako se nanjo najbolje pripraviti. Beseda, ki se najpogosteje pojavlja v strateških razmislekih je digitalizacija oziroma digitalna transformacija, ki na velika vrata vstopa tudi v energetiko. Nove tehnologije prinašajo tudi nove poslovne modele. Spreminjajo se vloge vseh vključenih deležnikov. Spreminja se predvsem vloga uporabnika, ki postaja aktivnejši. Uporabnik ostaja v centru naše pozornosti. Digitalne transformacije smo se v naši družbi lotili sistematično. V pomoč nam bo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe z električno energijo, ob enem pa nam bo pomagala tudi pri uresničevanju poslovnih ciljev, saj le-ta prinaša bolj učinkovito upravljanje s sredstvi in posledično bolj optimalno in ciljano vlaganje v omrežje, nižje stroške vzdrževanja, zmanjšan obseg investicij in posledično večjo dodano vrednost na zaposlenega. V Elektro Primorska d.d. smo na prihajajoče spremembe dobro pripravljeni, kar potrjujejo poslovni rezultati in drugi dosežki v letu Zastavljeni cilji so bili v glavnini preseženi, za kar so tudi letos zaslužni predvsem zaposleni, ki odgovorno in predano soustvarjajo sedanjost in ob enem gradijo prihodnost. Naše delovanje je bilo tudi v letu 2016 v prvi vrsti namenjeno uporabnikom omrežja in skrbi za vzdrževanje in razvoj elektroenergetske infrastrukture. Z razvojem elektrodistribucijskega omrežja ter z vlaganji v infrastrukturo poskušamo odjemalcem zagotoviti ustrezne napetostne razmere, boljšo varnost obratovanja in večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Posebno pozornost smo zato namenili investicijam, ki so namenjene povečanju deleža kabliranega in zazankanega omrežja. V letu 2016 smo sledili razvojnemu načrtu ter z vlaganji v infrastrukturo odjemalcem zagotavljali ustrezne napetostne razmere, boljšo varnost obratovanja in večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Za povečanje zanesljivosti in varnosti obratovanja smo obnavljali 20 kv stikališča v RP Izola, RP Komen, RTP Tolmin in RTP Postojna. Sistematično smo vgrajevali srednje napetostne podzemne vode, s ciljem povečanja zazankanosti omrežja na območjih, kjer se pojavljajo vremenski pojavi z negativnim vplivom na kvaliteto dobave električne energije (žled, veter) ter na trasah, na katerih zaradi dotrajanosti obstoječih kablovodov prihaja do pogostih okvar. S ciljem izboljšanja kakovosti napajanja smo vgradili sedem novih daljinsko vodenih pragovnih ločilnih mest. Seveda smo tudi v letu 2016 premišljeno vlagali v obnove tehnološko dotrajanih objektov in povečevali učinkovitost pri izvajanju vzdrževalnih del. 5% izboljšanje kazalcev neprekinjenosti napajanja v primerjavi s predhodnim letom kaže na to, da izvedene investicije in vzdrževalna dela zagotavljajo pričakovane rezultate. Tudi za našo hčerinsko družbo E 3, d.o.o. je bilo leto 2016 uspešno. Na segmentu prodaje električne energije je bistveno presegla zastavljene cilje, prav tako je v preteklem letu s posodobitvijo nekaterih zalednih poslovnih procesov povečala učinkovitost in kar je še posebej pomembno izboljšala likvidnostno situacijo in presegla načrtovani dobiček. Letno poročilo 2016 stran 8

9 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 V skupini Elektro Primorska se zavedamo, da je poleg poslovne uspešnosti podjetja pomemben tudi odnos do okolja, v katerem delujemo, zato še naprej širimo načela družbeno odgovornega ravnanja v poslovnem in družbenem okolju. Prizadevamo si tudi za izboljševanje okoljskih vidikov poslovanja, za gospodarno ravnanje in racionalno rabo energije, surovin in drugih naravnih virov. Spoštovani delničarji in poslovni partnerji, skupaj s sodelavci se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje v preteklem letu. Tudi v bodoče bomo usmerjeni k odličnosti poslovanja in bomo z gotovostjo upravičili sloves resnega in zaupanja vrednega poslovnega partnerja. Uroš Blažica predsednik uprave Letno poročilo 2016 stran 9

10 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za leto 2016 in poslovno poročilo za obdobje, ki je trajalo od do , in uporabljene računovodske usmeritve ter njihova pojasnila, ki jih vsebuje predlagano letno poročilo. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila in izjavlja, da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Hkrati tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno slovensko zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Družba pri svojem poslovanju dosledno upošteva zakone in davčne predpise, tako da uprava družbe ne pričakuje, da bi lahko nastale pomembne obveznosti iz tega naslova. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let po poteku leta v katerem je bilo potrebno davek odmeriti, preverijo poslovanje skupine, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Poslovodstvo družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Nova Gorica, Uroš Blažica Predsednik uprave Letno poročilo 2016 stran 10

11 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto POROČILO NADZORNEGA SVETA SESTAVA NADZORNEGA SVETA Nadzorni svet družbe Elektro Primorska šteje šest članov. Štirje člani so predstavniki delničarjev, dva sta predstavnika delavcev. Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev, izvoli skupščina, predstavnike delavcev pa izvoli svet delavcev v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti. Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani. V poslovnem letu 2016 se sestava nadzornega sveta ni spreminjala. V obdobju od do je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: mag. Uroš Saksida, predsednik nadzornega sveta, Massimo Makovac, podpredsednik nadzornega sveta, Dean Kocjančič, član nadzornega sveta, Matjaž Bajec, član nadzornega sveta, Jernej Kenda, član nadzornega sveta, predstavnik delavcev, Primož Krnel, član nadzornega sveta, predstavnik delavcev. Člani nadzornega sveta v organih upravljanja ali nadzora povezanih in nepovezanih družb so: mag. Uroš Saksida direktor družbe Stem, d.o.o., Vipavska 67, 5000 Nova Gorica, Dean Kocjančič direktor Turističnega združenja Izola, g. i. z., Ljubljanska ulica 17, 6310 Izola, Massimo Makovac direktor družbe Xaliopea d. o. o., Ravne 14, 6276 Pobegi, Matjaž Bajec direktor družbe Mlima, družba za upravljanje z naložbami d.o.o., Tovarniška cesta 14, 5270 Ajdovščina, Jernej Kenda ki ni član nobenega organa upravljanja ali nadzora povezanih ali nepovezanih družb, Primož Krnel ki ni član nobenega organa upravljanja ali nadzora povezanih ali nepovezanih družb. DELOVANJE NADZORNEGA SVETA Delo članov nadzornega sveta je bilo strokovno usmerjeno v učinkovitost opravljanja funkcije. Člani nadzornega sveta so v letu 2016 nadzorno funkcijo opravljali s polno odgovornostjo in pri svojem odločanju delovali neodvisno. Nadzor poslovanja družbe in skupine Elektro Primorska se je izvajal v skladu s pooblastili in pristojnostmi, ki jih temeljno opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah, dodatno pa jih določata Statut družbe, Poslovnik o delu nadzornega sveta, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga ter dobro poslovno prakso. Nadzorni svet je v okviru svojih pooblastil in pristojnosti nadzoroval in spremljal poslovanje in vodenje družbe, spremljal je izvajanje investicij, sledil poslovnim odločitvam uprave družbe, finančnemu razvoju družbe in pomembnim poslovnim dogodkom. Nadzor poslovanja se je vsebinsko nanašal na spremljanje uresničevanja poslovnih ciljev ter dolgoročnega poslovnega in finančnega razvoja družbe in skupine. Letno poročilo 2016 stran 11

12 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Uprava družbe je nadzornemu svetu redno, korektno in temeljito poročala o poslovnih rezultatih, o širših pogojih poslovanja in o pomembnejših dogodkih v družbi in skupini. Nadzorni svet ocenjuje, da je sodelovanje z upravo družbe potekalo profesionalno in na ustrezni strokovni ravni. Na podlagi Priročnika za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov je nadzorni svet izvedel postopek vrednotenja učinkovitosti. Vrednotenje je izvedel na podlagi matrike za samoocenjevanje, ki jo je za slovenske razmere razvilo Združenje nadzornikov Slovenije. Nadzorni svet se je v letu 2016 sestal na desetih rednih in treh korespondenčnih sejah, na katerih je sprejel skupno 106 sklepov. Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2016 so bile povezane s spremljanjem rednega poslovanja družbe in njenega razvoja. Nadzorni svet je na seji dne soglasno imenoval gospoda Uroša Blažico za predsednika uprave družbe Elektro Primorska d.d. za mandatno obdobje naslednjih štirih let. Podrobnejši pregled obravnavanih tem je predstavljen v nadaljevanju: 23. redna seja, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar november 2015, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, obravnava primerjalne analize poslovanja elektrodistribucijskih podjetij v obdobju , obravnava poročila o vplivu žledoloma na kazalnike kakovosti napajanja, imenovanje komisije za izbor kandidata za predsednika/co uprave družbe, seznanitev s poročilom o samoocenitvi po modelu odličnosti EFQM, seznanitev z letnimi načrtom upravljanja in skupnimi cilji SDH d.d. za leto redna seja, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar december 2015, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, seznanitev z informacijo o položaju družbe Informatika d.d., seznanitev z aktivnostmi uvedbe sistema za upravljanje s sredstvi (asset management), seznanitev s poročilom o delu revizijske komisije nadzornega sveta, obravnava poročila o celovitem obvladovanju tveganj skupine za zadnji kvartal leta 2015, obravnava letnega poročila o celovitem obvladovanju tveganj skupine za leto 2015, obravnava poročila o notranji reviziji v skupini za zadnji kvartal leta 2015, obravnava letnega poročila o notranji reviziji v skupini za leto redna seja, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar februar 2016, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, seznanitev s terminskim načrtom izvedbe 21. skupščine delničarjev družbe, seznanitev z osnutkom poročila nadzornega sveta skupščini o preveritvi in potrditvi letnega poročila uprave družbe za leto Letno poročilo 2016 stran 12

13 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto redna seja, obravnava poročila komisije za izbor kandidata za predsednika/co uprave družbe, imenovanje predsednika uprave družbe za naslednje štiriletno mandatno obdobje. 27. redna seja, seznanitev s poročilom o delu revizijske komisije nadzornega sveta, obravnava in sprejem pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar marec 2016, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, obravnava poročila o celovitem obvladovanju tveganj skupine za prvi kvartal leta 2016, obravnava poročila o notranji reviziji v skupini za prvi kvartal leta 2016, soglasje k sklenitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem notranje revizije, seznanitev z informacijo o zamenjavi merilno krmilnih naprav, seznanitev s poročilom o vrednotenju učinkovitosti nadzornega sveta, obravnava in sprejem revidiranega letnega poročila družbe in skupine za leto 2015, oblikovanje predloga uporabe bilančnega dobička, obravnava in potrditev letnega poročila o delu nadzornega sveta družbe za leto redna seja, seznanitev s poročilom o delu revizijske komisije nadzornega sveta, sklepanje o izplačilu nagrade predsedniku uprave za uspešnost poslovanja v letu 2015, seznanitev z aktivnostmi priprave skupnega javnega naročila za dobavo števcev električne energije in koncentratorjev za leto 2016, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar maj korespondenčna seja, obravnava in potrditev gradiva ter predlogov sklepov za 21. skupščino delničarjev družbe Elektro Primorska d.d. 29. redna seja, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar junij 2016, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, obravnava poročila o celovitem obvladovanju tveganj skupine za drugi kvartal leta 2016, obravnava poročila o notranji reviziji v skupini za drugi kvartal leta 2016, imenovanje družbe pristojne za izvedbo revizije procesa zamenjave merilno krmilnih naprav. 30. redna seja, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar julij 2015, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, potrditev rebalansa načrta investicijskih vlaganj družbe za leto 2016, seznanitev s poročilom o delu akviziterjev v hčerinski družbi E 3, d.o.o., soglasje k najemu dolgoročnega kredita v letu 2016, seznanitev z operativnimi navodili za delo nadzornega sveta skladno s spremenjenimi določbami Statuta, Letno poročilo 2016 stran 13

14 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 soglasje k sklenitvi posla za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov za obdobje od do , soglasje k sklenitvi pogodbe o zagotavljanju informacijskih storitev. 6. korespondenčna seja, soglasje k sklenitvi pogodbe z izbranim izvajalcem revizije postopka zamenjave merilno krmilnih naprav. 31. redna seja, seznanitev s poročilom o delu revizijske komisije nadzornega sveta, seznanitev s poročilom o dejanskih ugotovitvah v zvezi s postopkom zamenjave merilno krmilnih naprav, seznanitev s poročilom o opravljeni notranji reviziji procesa zamenjave merilno krmilnih naprav, soglasje k sklenitvi pogodbe o revidiranju računovodskih izkazov matične družbe za leto 2016, seznanitev s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Poslovnika o delu nadzornega sveta, seznanitev s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Poslovnika o delu revizijske komisije nadzornega sveta, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar avgust 2016, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, obravnava dokumenta»kriteriji in pravila o nakupu, prodaji in ceni za lastne delnice«, soglasje k sklenitvi pravnega posla prodaje zemljišča, razrešitev obstoječe in imenovanje nove revizijske komisije. 7. korespondenčna seja, sprejem Pravil o nakupu, prodaji in ceni lastne delnice. 32. redna seja, obravnava in sprejem Poslovnega načrta družbe Elektro Primorska d.d. za obdobje , sprejem čistopisa Poslovnika o delu nadzornega sveta, sprejem čistopisa Poslovnika o delu revizijske komisije nadzornega sveta, sprejem načrta dela nadzornega sveta za leto 2017, mnenje k imenovanju direktorja družbe E 3, d.o.o. za naslednje štiriletno mandatno obdobje, obravnava poročila o poslovanju skupine za obdobje januar oktober 2016, obravnava poročila o likvidnostni situaciji skupine, obravnava poročila o celovitem obvladovanju tveganj skupine za tretji kvartal leta 2016, obravnava poročila o notranji reviziji v skupini za tretji kvartal leta 2016, soglasje k sklenitvi pravnega posla odplačnega prenosa 110 kv prenosne opreme. Sej so se člani nadzornega sveta udeleževali redno. Vsi člani so aktivno sodelovali v razpravah pri posameznih točkah dnevnega reda. Nadzorni svet ni imel stroškov za svoje delovanje, razen stroškov, ki so vezani na sklep skupščine o plačilih za opravljanje funkcije. Prejemki članov nadzornega sveta so razkriti v tabeli št. 66 letnega poročila. Letno poročilo 2016 stran 14

15 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 KOMISIJE NADZORNEGA SVETA Delo nadzornega sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet je imel v letu 2016 oblikovani dve komisiji, ki sta obravnavali teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovali pri pomembnih vprašanjih. S tem sta znatno pripomogli k večji učinkovitosti nadzornega sveta. Revizijska komisija nadzornega sveta Strokovno podporo pri odločanju je nadzornemu svetu v letu 2016 zagotavljala revizijska komisija nadzornega sveta. Revizijska komisija je delovala skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, Poslovnikom o delu revizijske komisije nadzornega sveta družbe Elektro Primorska, d. d., in Priporočili za revizijske komisije. Revizijska komisija je v obdobju od do delovala v naslednji sestavi: Dean Kocjančič, predsednik revizijske komisije, Massimo Makovac, interni član revizijske komisije, Maja Curk, zunanja članica revizijske komisije, Aleš Jakin, zunanji član revizijske komisije. Skladno s spremenjenim Statutom družbe, ki je določil, da je revizijska komisija tričlanska, je nadzorni svet na seji dne razrešil štiričlansko revizijsko komisijo in imenoval novo tričlansko komisijo v sestavi: Dean Kocjančič, predsednik revizijske komisije, Maja Curk, zunanja članica revizijske komisije, Aleš Jakin, zunanji član revizijske komisije. Revizijska komisija nadzornega sveta se je v letu 2016 sestala na štirih sejah. Prvi dve seji v poslovnem letu sta bili namenjeni pripravi podlag nadzornemu svetu za potrditev letnega poročila družbe in skupine za leto Revizijska komisija je obravnavala revidirano letno poročilo in podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi. Revizijska komisija se je na sejah posvetila tudi naslednjim področjem: predlog za izbor revizorja v letu 2016, kvartalna poročila o poslovanju družbe in skupine Elektro Primorska, likvidnostna poročila družbe in skupine Elektro Primorska, kvartalna poročila s področja notranje revizije, kvartalna poročila o upravljanju s tveganji, pregled pravilnosti izvajanja nabavnih postopkov, druge zadeve po naročilu nadzornega sveta. V juniju 2016 je revizijska komisija opravila samoocenjevanje in o ugotovljenih rezultatih poročala na seji nadzornega sveta. Letno poročilo 2016 stran 15

16 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Revizijska komisija ni imela stroškov za svoje delovanje, razen stroškov, ki so vezani na sklep skupščine o plačilih za opravljanje funkcije. Prejemki internih članov revizijske komisije so razkriti v tabeli št. 66 letnega poročila. Zunanja člana revizijske komisije sta v letu 2016 skupaj prejela izplačanih EUR. Komisija za izbor kandidata za predsednika/co uprave družbe Zaradi izteka mandata predsedniku uprave družbe je nadzorni svet v letu 2016 oblikoval komisijo za izbor kandidata za predsednika/co uprave družbe Elektro Primorska d.d., ki je delovala v naslednji sestavi: Matjaž Bajec, predsednik komisije, mag. Uroš Saksida, član komisije, Dean Kocjančič, član komisije Massimo Makovac, član komisije Jernej Kenda, član komisije, Primož Krnel, član komisije. Komisija je svoje delo začela na 1. redni seji dne, , ko je ugotavljala pravočasnost in formalno popolnost prispelih prijav za predsednika/co uprave družbe. Svoje aktivnosti je nadaljevala v mesecu maju 2016, ko je opravila razgovore s kandidati in za nadzorni svet oblikovala predlog izbora najprimernejšega kandidata za mesto predsednika/ce uprave družbe Elektro Primorska d.d. Po opravljenem postopku oblikovanja predloga izbora kandidata za predsednika/co uprave družbe se je komisija razpustila. Drugih komisij nadzorni svet nima oblikovanih. POTRDITEV LETNEGA POROČILA IN STALIŠČE DO REVIZORJEVEGA POROČILA Nadzorni svet je na 37. redni seji dne obravnaval Letno poročilo družbe Elektro Primorska d.d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016, skupaj s poročilom pooblaščene revizijske družbe Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje d.o.o., Ljubljana, v katerem pooblaščena revizijska družba ugotavlja, da računovodski izkazi, ki so del letnega poročila, resnično in pošteno predstavljajo finančno stanje družbe in skupine ter njunega izkaza poslovnega izida, gibanja kapitala in denarnih tokov. Nadzorni svet na revizorjevo poročilo ni imel pripomb. Na podlagi pregleda letnega poročila in priloženega revizorjevega poročila je nadzorni svet ugotovil, da je letno poročilo sestavljeno v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah in računovodskimi standardi in da v njem vsebovani podatki predstavljajo verodostojen odraz poslovanja družbe v preteklem poslovnem letu. Nadzorni svet je na podlagi vseh navedenih ugotovitev in pozitivnega mnenja, ki ga je izdala pooblaščena revizijska družba, brez pripomb potrdil Letno poročilo družbe Elektro Primorska d.d. in skupine Elektro Primorska za leto S tem je Letno poročilo družbe Elektro Primorska d.d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 sprejeto. V letu 2016 je Elektro Primorska d.d., ustvarila čisti poslovni izid v višini ,68 EUR. Del čistega poslovnega izida v višini ,47 EUR je družba namenila za oblikovanje rezerv za lastne delnice. Letno poročilo 2016 stran 16

17 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Preostanek čistega dobička v višini ,47 EUR je bil skladno z 11. členom Statuta družbe razporejen v druge rezerve. Čisti dobiček v višini ,74 EUR je ostal nerazporejen. Ugotovljeni bilančni dobiček v letu 2016 znaša ,09 EUR in je sestavljen iz nerazporejenega čistega dobička iz leta 2016 in negativnega prenesenega čistega dobička iz preteklih let v višini 9.072,65 EUR, ki predstavlja odpravo pripoznanja sorazmernega dela aktuarske izgube iz naslova izplačila odpravnin v letu Nadzorni svet podpira predlog uprave, da se ugotovljeni bilančni dobiček za leto 2016, ki znaša ,09 EUR, uporabi na naslednji način: bilančni dobiček v višini ,28 EUR se uporabi za izplačilo dividend. Dividenda znaša 0,11 EUR bruto na delnico. Družba bo dividende izplačala v 90 dneh od dneva sprejema sklepa na skupščini delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan bilančni dobiček v višini ,81 EUR ostane nerazporejen. V Novi Gorici, mag. Uroš Saksida predsednik nadzornega sveta Letno poročilo 2016 stran 17

18 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto IZJAVA O UPRAVLJANJU V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je Izjava o upravljanju sestavni del poslovnega poročila za leto Izjava o skladnosti z določbami kodeksa upravljanja Družba Elektro Primorska d. d. je v letu 2016 spoštovala določbe Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je v skladu z določili ZSDH-1 Slovenski državni holding, d. d. sprejel dne Dne je Slovenski državni holding, d. d. sprejel spremembe in dopolnitve Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Kodeks je javno dostopen na spletni strani: Izpolnjevanje priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga Družba Elektro Primorska d. d. izpolnjuje priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki so bila sprejeta v mesecu februarju Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem, revizija Za učinkovito delovanje sistema vodenja in upravljanja družbe je ključnega pomena zagotavljanje zanesljivosti računovodskega poročanja. Notranje kontrole predstavljajo vsi postopki in ukrepi, ki jih družba izvaja z namenom obvladovanja tveganj in zagotavljanja priprave računovodskih izkazov, ki predstavljajo resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z računovodskimi standardi in veljavnimi predpisi. Notranje-revizijsko dejavnost v družbi in skupini izvajamo skladno s Pravilnikom o delovanju notranje revizije v Elektru Primorska d. d.. Temeljna naloga notranje revizije je neprestano preverjanje in dajanje priporočil za izboljšave na področju delovanja sistema notranjega nadzora z vidika obvladovanja vseh vrst tveganj. V skladu z letnim načrtom notranje revizije, ki ga je potrdil nadzorni svet, je bila v letu 2016 v matični družbi izvedena notranja revizija področij izvajanja procesa a) informatika v družbi Elektro Primorska, b) investicije in vzdrževanje infrastrukture v Elektru Primorska d.d. ter v družbi E3 d.o.o. notranja revizija c) nakup in prodaja električne energije in d) investicije in vzdrževanje infrastrukture v E3 d.o.o.. Revizijo računovodskih izkazov obvladujoče družbe in odvisne družbe izvaja revizijska družba Ernst & Young d. o. o., Ljubljana. Zunanji revizor v okviru revizije računovodskih izkazov sodeluje z notranjo revizijo. Zunanji in notranji revizor o ugotovitvah poročata upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji nadzornega sveta. Letno poročilo 2016 stran 18

19 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Imetništvo vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, imetništvo vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice, omejitve glasovalnih pravic Elektro Primorska d.d. ima izdanih navadnih imenskih kosovnih delnic enega razreda. Edini imetnik kvalificiranega deleža kot ga določa Zakon o prevzemih je Republika Slovenija, ki ima na dan v lasti delnic oz. 79,5 % osnovnega kapitala družbe. Imetniki delnic nimajo posebnih kontrolnih pravic iz naslova lastništva delnic, prav tako tudi nimajo nobenih omejitev za izvajanje glasovalnih pravic. Na dan je imela družba lastnih delnic, kar predstavlja 0,22 % osnovnega kapitala družbe Uprava Imenovanje in sestava V skladu s statutom družbe je uprava družbe enočlanska. Mandat predsednika uprave traja štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Funkcijo predsednika uprave od opravlja Uroš Blažica. Nadzorni svet družbe Elektro Primorska d.d. je na seji dne soglasno imenoval Uroša Blažico za predsednika uprave družbe Elektro Primorska d.d. za mandatno obdobje štirih let, pri čemer mandat prične teči Pristojnosti in delovanje Predsednik uprave vodi posle družbe v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. V skladu s statutom družbe mora predsednik uprave pridobiti soglasje nadzornega sveta za naslednje vrste poslov: - ustanavljanje, ukinitev ali dokapitalizacija družb, - nakup, prodaja ali druga odsvojitev, menjava ali obremenitev nepremičnin in kapitalskih naložb nad bruto vrednostjo ,00 EUR (petdeset tisoč evrov), v kolikor ti posli niso vključeni v poslovni načrt družbe, - prodaja ali druga odsvojitev in obremenitev infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del energetske infrastrukture, - vseh pravnih poslov (vključno z investicijami, kreditnimi posli in podobno), katerih bruto vrednost enega posla ali več povezanih poslov skupaj presega 1 (en) % osnovnega kapitala družbe, razen poslov povezanih s kratkoročnim upravljanjem denarnih sredstev, pravnih poslov povezanih z načinom plačila ter poslov za kratkoročno nalaganje denarnih sredstev v obliki depozitov pri poslovnih bankah in v kolikor ti posli niso vključeni v poslovni načrt družbe, - dajanje poroštev, jamstev, garancij, patronatskih izjav. Predsednik uprave o svojem delu redno poroča nadzornemu svetu in ga seznanja z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki. Predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta se o strategiji in razvoju poslovanja posvetujeta tudi izven sej nadzornega sveta. Letno poročilo 2016 stran 19

20 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Nagrajevanje uprave V skladu s pogodbo o zaposlitvi je predsednik uprave upravičen do osnovne mesečne plače in nagrade za uspešnost poslovanja. Osnovna plača (bruto plačilo, nezmanjšano za davke in prispevke) je določena kot večkratnik povprečne bruto plače, izplačane v skupini Elektro Primorska v preteklem poslovnem letu. Nagrada za uspešnost poslovanja se v skladu z merili, določenimi v pogodbi o zaposlitvi, določi s sklepom nadzornega sveta v roku 30 dni po sprejemu letnega poročila za poslovno leto, za katero se nagrada izračuna. Nagrada lahko znaša največ 15 % izplačanih osnovnih plač predsednika uprave v poslovnem letu in se izplača le v primeru, da družba načrtovani dobiček preseže. Predsednik uprave je v skladu s pogodbo o zaposlitvi upravičen tudi do letnega preventivnega zdravniškega pregleda, življenjskega in nezgodnega zavarovanja, uporabe službenega avtomobila v službene in privatne namene ter plačila stroškov izobraževanja Nadzorni svet Imenovanje in sestava Nadzorni svet družbe Elektro Primorska šteje šest članov. Štirje člani so predstavniki delničarjev, dva sta predstavnika delavcev. Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev, izvoli skupščina, predstavnike delavcev pa izvoli svet delavcev v skladu z zakonom in s svojimi akti. Mandat članov nadzornega sveta je štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Nadzorni svet družbe Elektro Primorska deluje v naslednji sestavi: mag. Uroš Saksida, predsednik ter Matjaž Bajec, Dean Kocjančič, Massimo Makovac, Jernej Kenda in Primož Krnel, člani. Družba Elektro Primorska, d.d. akta politike raznolikosti nima sprejetega Pristojnosti in delovanje Pristojnosti nadzornega sveta so opredeljene z zakonskimi predpisi in s statutom družbe Elektro Primorska d. d. Pri svojem delovanju je nadzorni svet spoštoval določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je v skladu z določili ZSDH-1 Slovenski državni holding, d. d., sprejel dne in dopolnil dne Nadzorni svet se je v letu 2016 sestal na desetih rednih in treh korespondenčnih sejah. Na podlagi pristojnosti in pooblastil, določenih z zakonskimi predpisi in s statutom družbe, je nadzorni svet Elektra Primorska d. d. redno spremljal in nadziral poslovanje matične družbe in skupine Elektro Primorska. Nadzorni svet ima oblikovano revizijsko komisijo, ki je do delovala v naslednji sestavi: Dean Kocjančič, predsednik, Massimo Makovac, interni član, ter Maja Curk in Aleš Jakin, zunanja člana. Skladno s spremenjenim statutom družbe, ki je določil, da je revizijska komisija tričlanska, je nadzorni svet na seji dne razrešil štiričlansko revizijsko komisijo in imenoval novo tričlansko komisijo v sestavi: Dean Kocjančič, predsednik, Maja Curk in Aleš Jakin, zunanja člana. V letu 2016 je bila oblikovana tudi komisija za izbor kandidata za predsednika/co uprave družbe Elektro Primorska d.d. Komisija je delovala v naslednji sestavi: Matjaž Bajec, predsednik komisije, mag. Uroš Saksida, Dean Kocjančič, Massimo Makovac, Jernej Kenda in Primož Krnel, člani. Po opravljenem postopku oblikovanja predloga izbora kandidata za predsednika/co uprave družbe, se je komisija razpustila. Letno poročilo 2016 stran 20

21 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Drugih komisij nadzorni svet nima oblikovanih Nagrajevanje članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so za opravljanje svoje funkcije in redno delo na sejah upravičeni do plačila za opravljanje funkcije, sejnine in povrnitve stroškov, kar določi skupščina s sklepom. Na 16. skupščini družbe je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so člani nadzornega sveta upravičeni do plačila za opravljanje funkcije v višini EUR bruto letno, do sejnine v višini 275 EUR bruto in do povračila stroškov v zvezi z izvajanjem funkcije. Predsednik nadzornega sveta je upravičen do 50 % večjih plačil in sejnin. Za korespondenčne seje nadzornega sveta pripada članom nadzornega sveta 80 % sejnine. Člani komisij nadzornega sveta prejemajo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25 % višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Predsednik komisije je upravičen tudi do dodatnega doplačila v višini 50 % doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta, namestnik predsednika komisije pa do doplačila v višini 10 % doplačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta. V skladu s sklepom nadzornega sveta pripada zunanjim članom komisije plačilo za opravljanje funkcije v višini EUR bruto in sejnina v višini 80 % sejnine, ki pripada članom nadzornega sveta Skupščina delničarjev Delničarji Elektra Primorska d. d. uresničujejo svoje pravice, ki izhajajo iz Zakona o gospodarskih družbah, na skupščinah družbe. Glasovalno pravico lahko uveljavljajo delničarji, ki so do dne seje evidentirani v centralnem registru vrednostnih papirjev oziroma delniški knjigi in so prijavili svojo udeležbo na skupščini vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine, na kar so ob sklicu skupščine delničarji posebej opozorjeni. S statutom družbe niso opredeljene nikakršne omejitve glasovalnih pravic. V letu 2016 so se delničarji sestali na skupščini, ki je bila Delničarji so se seznanili z letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom skupine Elektro Primorska za leto 2015, s prejemki predsednika uprave in nadzornega sveta, z mnenjem pooblaščenega revizorja ter s poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnih poročil. Delničarji so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2015 ter o spremembah in dopolnitvah statuta družbe. Upravi in nadzornemu svetu družbe so podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu. Delničarji so upravo pooblastili tudi za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic in imenovali družbo Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o., Ljubljana, za revizorja družbe Elektro Primorska d. d. za poslovno leto Obvladovanje obvladujoče družbe in skupine V Elektru Primorska d. d. je uveljavljen dvotirni sistem upravljanja. Imenovanje članov uprave in nadzornega sveta se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in s priporočenimi standardi na področju upravljanja. Skupino Elektro Primorska sestavljajo Elektro Primorska d. d. kot obvladujoča družba, družba E 3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o. (v lasti družbe Elektro Primorska d. d.) in družba JOD, d. o. o. (v 100 % lasti E 3, d. o. o.) kot odvisna družba ter družba Knešca, d. o. o., kot pridružena družba (v 47,27 % lasti družbe JOD, d. o. o.). Letno poročilo 2016 stran 21

22 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Zaradi boljše povezave in nadzora nad poslovanjem odvisne družbe uprava matične družbe predstavlja skupščino odvisne družbe E 3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o. Nadzor poslovanja odvisne družbe poteka na podlagi rednega poročanja in odobravanja pravnih poslov v skladu z določili Akta o ustanovitvi družbe E 3, d. o. o. Letno poročilo 2016 stran 22

23 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto PREDSTAVITEV DRUŽBE 5.1. Osebna izkaznica družbe Naziv družbe: Elektro Primorska, podjetje za distribucijo električne energije, d. d. Skrajšan naziv družbe: Elektro Primorska d. d. Sedež družbe: Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica Telefon: Faks: Davčna številka: Matična številka: Številke transakcijskih računov: Nova KBM, d. d Ljubljanska banka, d. d SKB banka, d. d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod številko 1/01335/00. Osnovni kapital družbe: Lastništvo na dan : Preskrbovalno območje: Velikost preskrbovalnega območja: ,75 EUR 79,5000 % Republika Slovenija 2,9702 % Skladi kapitalskih družb 13,8660 % PID-i, skladi, poslovne osebe 3,4386 % Delavci, upokojeni zaposleni, drugi 0,0013 % Društvo Mali delničar skupaj smo močnejši 0,2239 % Lastne delnice Elektro Primorska d.d. JZ, Z, SZ del Slovenije km 2 Število odjemalcev: Količina prenesene električne energije: Spletna stran: Elektronska pošta: Uprava: Nadzorni svet: GWh ime.priimek@elektro-primorska.si Uroš Blažica, predsednik uprave mag. Uroš Saksida, predsednik nadzornega sveta Dean Kocjančič, član Massimo Makovac, član Matjaž Bajec, član Jernej Kenda, član Primož Krnel, član Letno poročilo 2016 stran 23

24 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Poslanstvo, vizija in poslovna kultura družbe Poslanstvo družbe Temeljno poslanstvo družbe Elektro Primorska d. d. je zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe z električno energijo na okolju prijazen in varen način, v skladu z zakonodajo in s predpisi. Poslanstvo družbe je tudi skrb za razvoj in izgradnjo elektroenergetskega omrežja skladno s potrebami gospodarskih in gospodinjskih odjemalcev. S strokovnim in učinkovitim delovanjem želimo izpolnjevati pričakovanja lastnikov in ostalih deležnikov. Navezuje se na poslanstvo in vizijo družbe SODO, d. o. o., ki sta objavljena na spletni strani ( poslanstvo je skrb za dolgoročno, zanesljivo, kakovostno in učinkovito oskrbo uporabnikov distribucijskega omrežja z električno energijo. Želimo se približati odjemalcu in postati na svojem področju prepoznavni kot prijazno podjetje z odgovornim ravnanjem do okolja.« Vizija družbe Naša vizija je, da z razumevanjem želja uporabnikov, odgovornostjo do okolja in odgovornostjo do zaposlenih ustvarjamo poslovno okolje, ki omogoča ustvarjanje novih rešitev ter razvoj infrastrukture, prodaje in novih projektov. Družbe skupine Elektro Primorska bodo družbe visoke poslovne odličnosti v razmerju do svojih odjemalcev, zaposlenih, poslovnih partnerjev, delničarjev in ostalega poslovnega okolja. Njene družbe bodo še naprej družbeno odgovorne, izkazovale bodo visoko poslovno kulturo in odličnost delovanja. Uvajale bodo prijazne in inovativne storitve ter rešitve za odjemalce, kupce in druge uporabnike njihovih storitev. Vse to bodo dosegale optimalno učinkovito s kakovostnimi storitvami in z minimiziranjem stroškov poslovanja. Družbe bodo prožno organizirane, kar jim bo omogočalo izvirno prilagajanje na spremembe v nepredvidljivem poslovnem okolju Poslovna kultura Dosedanje izkušnje in tudi tuje izkušnje potrjujejo, da je za uspešno poslovanje družbe potrebna tudi dobra poslovna kultura. S stalnim razvojem integriranega sistema vodenja v skladu s standardom ISO 9001, z odgovornim odnosom do okolja v skladu s standardom ISO 14001, vodenjem sistema varnosti in zdravja pri delu v skladu s standardom BS OHSAS 18001, kar preverjamo z rednimi internimi in zunanjimi presojami, dokazujemo, da gojimo dobro poslovno kulturo in uveljavljamo družbeno odgovornost kot poslovno strategijo družbe. Redno izvajamo samoocenitve po modelu odličnosti EFQM, kar razumemo kot pot k trajni odličnosti Regulativni okviri delovanja elektroenergetske dejavnosti družbe Pomembnejši zakonski, podzakonski in pogodbeni akti, ki urejajo elektroenergetsko dejavnost družbe, so: Energetski zakon (EZ-1, Ur. l. RS, št. 17/2014 in 81/2015), ki je začel veljati , je sistemski zakon o delovanju energetskega sistema na območju Republike Slovenije. V slovenski pravni red v celoti prenaša evropsko zakonodajo na področju trga z energijo, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, povečuje preglednost pravne ureditve na tem področju in tudi izpolnjuje Letno poročilo 2016 stran 24

25 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-257/09-22 z dne Do sedaj je bil spremenjen le enkrat z novelo EZ-1A, ki je začela veljati Zakon določa: načela energetske politike, pravila za delovanje trga z električno energijo in zemeljskim plinom, transport ogljikovega dioksida preko cevnih prenosnih omrežij, reševanje pritožb potrošnikov, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije, spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov energije, zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, navedbo porabe energije in drugih virov teh proizvodov z energijskimi nalepkami in podatkovnimi karticami proizvodov, pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, izdajanje licenc in energetskih dovoljenj, energetsko infrastrukturo, pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo ter pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu. Zakon zagotavlja: pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po tržnih načelih, načelih trajnostnega razvoja, ob upoštevanju učinkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije in pogojev varovanja okolja; konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem ureja način izvajanja obvezne republiške gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (v nadaljnjem besedilu: dejavnost sistemskega operaterja) in obvezne republiške gospodarske javne službe, ki pa ne obstaja več, saj so s tudi tarifni odjemalci (gospodinjstva) postali upravičeni odjemalci in lahko prosto izbirajo svojega dobavitelja elektrike. Uredba zlasti določa: opredelitev javne službe dejavnost sistemskega operaterja, organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe, priključitev na distribucijsko omrežje in odklop od distribucijskega omrežja, dostop do distribucijskega omrežja, urejanje razmerij z lastnikom distribucijskega omrežja, vzdrževanje distribucijskega omrežja, razvoj distribucijskega omrežja, zagotavljanje kakovosti storitev SODO, merjenje električne energije, Letno poročilo 2016 stran 25

26 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije Izdala jih je družba SODO, d. o. o., iz Maribora, na podlagi četrtega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07) ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije, ki ga je izdala s sklepom št /2007/4 z dne po predhodni pridobitvi mnenja Javne agencije Republike Slovenije za energijo z dne Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije podrobneje določajo: odnose med SODO in odjemalci, priključitev na distribucijsko omrežje električne energije (projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev, pogodbo o priključitvi, pogodbo o dostopu do omrežja oziroma pogodbo o uporabi sistema), odjem in oddajo električne energije (začetek odjema ali oddaje elektrike, prekinitev ali ustavitev distribucije, pogodbo o dobavi, zasilno oskrbo, nujno oskrbo, neupravičen odjem), merilne naprave in merjenje električne energije, obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe omrežij, odnose med SODO in dobavitelji električne energije, odnose med odjemalci in dobavitelji električne energije, evidenco merilnih mest, kakovost storitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. odškodnine. Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije Izdal jih je SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, d. o. o., Maribor, na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona EZ (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) in 8. člena Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 30/07) ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije s sklepom št /2011/3 z dne in predhodni pridobitvi soglasja Javne agencije Republike Slovenije za energijo št /2009-3/EE-06 z dne Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije določajo sistem obratovanja za elektroenergetsko distribucijsko omrežje, opredeljujejo storitve distribucije električne energije po distribucijskem omrežju, način zagotavljanja sistemskih storitev na distribucijskem omrežju, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja ter tehnične pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje. Pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Junija 2007 je Elektro Primorska d. d. z družbo SODO iz Maribora, ki je, kot je že bilo navedeno, v Sloveniji izključni nosilec koncesije za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, prvič sklenila navedeno pogodbo. Na podlagi pogodbe in Aneksov (dne je bil podpisan Aneks št. 5 k pogodbi, ki velja za obdobje ) k pogodbi Elektro Primorska d. d. še naprej Letno poročilo 2016 stran 26

27 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 opravlja večino dejavnosti, povezanih z izvajanjem dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki jih je opravljala že do Te dejavnosti (storitve) so: vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in organiziranje dežurne službe, vodenje in obratovanje elektrodistribucijskega omrežja, razvoj, načrtovanje in vlaganja v elektroenergetsko infrastrukturo, priprava in vodenje investicij, spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe, izvajanje merjenja električne energije, izvajanje storitev dostopa do distribucijskega omrežja in drugih storitev za uporabnike. Družba Elektro Primorska d. d. od ne ustvarja več prihodkov iz cene za uporabo omrežja (omrežnine), ker je to prihodek koncesionarja, ampak prihodek iz najemnine za elektrodistribucijsko infrastrukturo in prihodek za izvajanje zgoraj navedenih storitev za družbo SODO iz Maribora. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki ga je sprejela Agencija za energijo dne , objavljen je bil v Uradnem listu RS št. 66/2015, spremembe in dopolnitve akta pa v Uradnem listu RS, št. 105/2015 in 61/2016, določa: metodologijo za določitev regulativnega okvira in metodologijo za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije, distribucijski sistem električne energije, čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve. Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema. Z navedenim aktom se je z letom 2016 začelo novo regulativno obdobje, tj. obdobje Letno poročilo 2016 stran 27

28 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Organiziranost družbe V skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji družbe Elektro Primorska d. d., ki je začel veljati s , se dejavnost družbe opravlja v naslednjih organizacijskih enotah: Sektorji: sektor za upravljanje distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES) sektor za distribucijsko omrežje (SDO) splošni sektor (SS) in finančno računovodski sektor (FRS). Posebni službi uprave: služba za informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) in služba za nabavo in javna naročila (SNJN). Območne distribucijske enote: Distribucijska enota Nova Gorica (DE Nova Gorica ) Distribucijska enota Koper (DE Koper) Distribucijska enota Sežana (DE Sežana) in Distribucijska enota Tolmin (DE Tolmin). Uprava družbe ima kabinet predsednika uprave, kjer so organizirani sekretariat, področje integriranega sistema vodenja, notranja revizija in obvladovanje tveganj. Letno poročilo 2016 stran 28

29 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI V LETU Splošno Z ustreznim upravljanjem s človeškimi viri si v Elektro Primorska d.d. prizadevamo doseči ustrezno ravnotežje med ukrepi, s katerimi lahko družba neposredno vpliva na zmanjševanje stroškov in ukrepi, s katerimi se zagotavlja motiviranost in zavzetost zaposlenih za boljše delo. Z vlaganjem v znanje ter varno in zdravo delo si prizadevamo ustvariti delovno okolje, ki omogoča rast in razvoj slehernega zaposlenega. Delavnost, odgovornost, pripadnost ter medsebojno sodelovanje in spoštovanje so vrednote, na katerih naj temelji uspešen razvoj naše družbe. Na dan je bilo v družbi zaposlenih 473 delavcev. Povprečno število zaposlenih za leto 2016 je 475 in se v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 2015 ni spremenilo. Podatki o zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. in skupini Elektro Primorska so razvidni iz naslednje razpredelnice: Elektro Primorska d.d. Skupina Elektro Primorska Skupno število zaposlenih na dan Povprečno število zaposlenih v letu Število novo zaposlenih v letu Število odhodov v letu Število zaposlenih za nedoločen čas število zaposlenih za določen čas število zaposlenih invalidov Tabela 1: Pregled podatkov o stanju zaposlenih za družbo Elektro Primorska d.d. in skupino Elektro Primorska Grafikon 1: Gibanje povprečnega števila zaposlenih v Elektro Primorska d.d. v obdobju Letno poročilo 2016 stran 29

30 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Dejavnost Št. zaposlenih na dan Struktura (%) Št. zaposlenih na dan Struktura (%) Osnovna dejavnost (sektor za distribucijsko omrežje, sektor za upravljanje elektroenergetskih sistemov) , ,80 Skupne dejavnosti (vodstvo, finančno računovodski sektor, splošni sektor, nabava, informatika) , ,20 Skupaj Tabela 2: Pregledna tabela zaposlenih v Elektro Primorska d.d Starostna struktura zaposlenih Povprečna starost zaposlenih v družbi je 45,28 let in se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 0,39. Zap. št. Starostni razred Število zaposlenih 1 do od 21 do 30 let 42 3 od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let in več let 16 Skupaj 473 Tabela 3: Število zaposlenih v družbi Elektro primorska d.d. v posameznem starostnem razredu 61 in več let 3,38 % od 51 do 60 let 31,50 % od 41 do 50 let 31,92 % od 31 do 40 let 24,10 % od 21 do 30 let 8,88 % do 20 0,21 % Grafikon 2: Starostna struktura zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. Letno poročilo 2016 stran 30

31 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Struktura zaposlenih glede na doseženo delovno dobo V letu 2016 je več kot 60 % zaposlenih imelo delovno dobo daljšo od 20 let. Zap. št. Delovna doba Število zaposlenih 1 do od 6 do 10 let 41 3 od 11 do 20 let od 21 do 30 let od 31 do 40 let nad 40 let 10 Skupaj 473 Tabela 4: Število zaposlenih v Elektro Primorska d.d. glede na delovno dobo nad 40 let 2,11 % od 31 do 40 let 33,19 % od 21 do 30 let 26,22 % od 11 do 20 let 23,68 % od 6 do 10 let 8,67 % do 5 6,13 % Grafikon 3: Struktura zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. glede na delovno dobo Povprečna delovna doba na zaposlenega v letu 2016 je bila 24,17 leta in se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 0,21. Letno poročilo 2016 stran 31

32 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Struktura zaposlenih glede na spol Razmerje med spoloma iz leta v leto bistveno ne odstopa. Zap. št. Spol Število zaposlenih 1 moški ženske 76 Skupaj 473 Tabela 5: Število zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. v glede na spol Grafikon 4: Struktura zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. glede na spol Letno poročilo 2016 stran 32

33 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Izobrazbena struktura zaposlenih v Elektro Primorska d.d. in skupini Elektro Primorska Izobrazbena raven zaposlenih v primerjavi s preteklim letom bistveno ne odstopa. Zap. št. Raven po BP Št. zaposlenih na dan Struktura (%) Št. zaposlenih na dan Struktura (%) 1 8/2 2 0,43 2 0,42 2 8/1 3 0,64 3 0, , ,73 4 6/2 37 7, ,09 5 6/ , , , , , , , , ,85 4 0, ,21 1 0,21 Skupaj Tabela 6: Izobrazbena struktura zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. Zap. št. Raven po BP Povprečno št. zaposlenih Povprečno št. zaposlenih / / / / Skupaj Tabela 7: Povprečno število zaposlenih v skupini Elektro Primorska glede na stopnjo izobrazbe Letno poročilo 2016 stran 33

34 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Zaposleni invalidi Na dan je bilo v družbi zaposlenih 32 delavcev invalidov. 8 invalidov je opravljalo delovno obveznost s skrajšanim delovnim časom 4 ure; ostalih 24 pa polno delovno obveznost. Odstotek zaposlenih invalidov presega 6 % vseh zaposlenih, s čimer je zadoščeno zahtevani kvoti iz Uredbe o določitvi kvot za zaposlovanje invalidov 3. člen, točka 3) D. Od maja 2015 dalje je bila družbi s strani Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov priznana pravica do nagrade za preseganje kvote, ki jo sklad mesečno izplačuje v višini 20 % minimalne plače za vsakega invalida nad predpisano kvoto Izobraževanje zaposlenih V letu 2016 se je 158 zaposlenih udeležilo raznih oblik usposabljanja, kamor štejemo seminarje, tečaje, strokovna izpopolnjevanja, strokovne izpite, interna izobraževanja. Za tovrstne namene je bilo porabljenih 308 delovnih dni. S področja varstva in zdravja pri delu se je usposabljanj in preverjanj znanja udeležilo 48 zaposlenih. Za pridobitev višje strokovne izobrazbe ima družba z zaposlenimi sklenjenih 15 pogodb o izobraževanju, kjer le-ta še niso zaključena. Za potrebe dodatnega izobraževanja in razvoja zaposlenih (šolnine, delavnice, seminarji, tečaji) smo v letu 2016 namenili ,04 EUR oz. povprečno 276 EUR na zaposlenega. V navedenem znesku so zajeti tudi stroški plač delavcev, ki so planirani v drugi postavki strošek plač. Od leta 2013 dalje družba ne izplačuje več štipendij. Na trgu delovne sile je že nekaj let na voljo dovolj ustrezno izobraženih kadrov, zato več sredstev namenjamo praktičnemu usposabljanju dijakov in študentov, ki sicer nimajo možnosti pridobivati specifičnih znanj v drugih podjetjih Skrb za zaposlene V družbi Elektro Primorska d.d. in skupini Elektro Primorska namenjamo veliko pozornost ustvarjanju dobrih delovnih pogojev, ohranjanju in izboljševanju zdravja ter prepoznavanju in odpravljanju neželenih pojavov. Zavedamo se, da lahko zadovoljen in motiviran delavec največ doprinese k uspehu družbe. O dogodkih in aktivnostih v družbi so delavci dnevno informirani preko elektronske pošte, intraneta in oglasnih desk Varnost in zdravje pri delu Varno in zdravo delovno okolje sta osnovna predpogoja za produktivnost in zadovoljstvo delavcev, ki skrbijo za dobrobit vseh zaposlenih in podjetja kot celote. V letu 2016 smo skrbeli za zagotavljanje in izpolnjevanje pogojev za varno in zdravo delo zaposlenih ter smo izvajali vse potrebne aktivnosti za zmanjševanje in preprečevanje tveganj za življenje in zdravje na delovnih mestih. V družbi skrbimo za varne in urejene delovne razmere ter za ohranjanje zdravja zaposlenih: s spoštovanjem Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter vseh podrednih pravnih aktov v zvezi s tem je bil izdelan register zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, z rednimi periodičnimi zdravstvenimi pregledi delavcev, Letno poročilo 2016 stran 34

35 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 z izvedbo specifičnih preventivnih zdravstvenih ukrepov: npr. cepljenja proti klopnemu meningo encefalitisu, gripi, izvajanje preventivnih ukrepov s promocijo zdravja na delovnem mestu, z izvajanjem politike varnosti in zdravja pri delu, ki je zaveza vodstva družbe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in predstavlja okvir za določanje ciljev kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, z izdelavo in sprejetjem Izjave varnosti z oceno tveganja, ki dodatno zavezuje vodstvo družbe k izvajanju ukrepov, zadanih ciljev, obveščanju, usposabljanju, dajanju navodil, ustrezni organiziranosti in zagotavljanju potrebnih virov, z rednimi periodičnimi pregledi in skrbjo za delovno in varovalno opremo, z izdelavo navodil za varno delo in nadzorom nad izvajanjem ukrepov za varno delo, s spremljanjem stanja v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter z odkrivanjem in preprečevanjem njihovih vzrokov, z usposabljanjem delavcev za varno delo ter rednim preverjanjem znanja in pripravljenosti delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu. V okviru sistemskega pristopa k izboljševanju varnosti in zdravja pri delu v družbi Elektro Primorska d.d. poudarjamo nujnost odgovornega odnosa zaposlenih do področja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva težje lažje Grafikon 5: Število nezgod pri delu v družbi Elektru Primorska d. d. v obdobju Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Urejanje in uresničevanje načela socialne varnosti zaposlenih je del poslovne politike družbe. Eden izmed segmentov skrbi za dobro socialno stanje zaposlenih je tudi odločitev družbe za dogovor o financiranju dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v družbi Elektro Primorska d.d. Letno poročilo 2016 stran 35

36 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Vključitev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje povečuje socialno varnost zaposlenih, predvsem v času upokojevanja. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in s tem v pokojninski načrt je vključenih 99 % vseh zaposlenih Nezgodno zavarovanje V družbi Elektro Primorska d.d. so vsi zaposleni nezgodno zavarovani za poškodbe pri delu in v zvezi z delom Stranske dejavnosti, ki vplivajo na dobro počutje zaposlenih Za dobro počutje zaposlenih v družbi Elektro Primorska d.d. in skupini Elektro Primorska skrbimo s spodbujanjem in ustvarjanjem materialnih pogojev za različne oblike druženja in omogočanja preživljanja dopustov v počitniških kapacitetah v lasti družbe. Delavci so se v velikem številu udeležili letnih športnih iger elektrodistribucijskih podjetij, ki so prilika za druženje zaposlenih tako znotraj skupine Elektro Primorska kot tudi z zaposlenimi v ostalih distribucijskih podjetjih. Družba Elektro Primorska je v letu 2016 za delovanje Športnega društva Elektro Primorska prispevala donatorska sredstva v višini evrov. Sredstva so namenjena popularizaciji in razvoju športa v družbi, organizaciji različnih športnih aktivnosti za zaposlene, ter pripravi zaposlenih za sodelovanje na letnih igrah EDS. Letno poročilo 2016 stran 36

37 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto REALIZACIJA LETNIH CILJEV V LETU 2016 Izvajanje investicij za povečanje neprekinjenosti napajanja Naše delovanje je bilo tudi v letu 2016 v prvi vrsti namenjeno uporabnikom omrežja in skrbi za vzdrževanje in razvoj elektroenergetske infrastrukture. Z razvojem elektrodistribucijskega omrežja ter z vlaganji v infrastrukturo poskušamo odjemalcem zagotoviti ustrezne napetostne razmere, boljšo varnost obratovanja in večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo v okviru predpisanih vrednosti, kakovost napetosti v skladu s predpisi ter varovanje okolja v skladu z zakonodajo. S ciljem izboljšanja kazalnikov SAIFI in SAIDI smo v letu 2016 posebno pozornost namenili investicijam, ki so namenjene povečanju deleža kabliranega in zazankanega omrežja. V letu 2016 smo sledili razvojnemu načrtu ter z vlaganji v infrastrukturo odjemalcem zagotavljali ustrezne napetostne razmere, boljšo varnost obratovanja in večjo zanesljivost oskrbe z električno energijo. Tako smo za povečanje varnosti obratovanja in zanesljivosti obnavljali 20 kv stikališča v RP Izola, RP Komen, RTP Tolmin in RTP Postojna. Prav tako smo vgrajevali srednje-napetostne podzemne vode na urbaniziranih območjih s ciljem povečanja zazankanosti omrežja, na območjih kjer se pojavljajo vremenski pojavi, ki vplivajo na kvaliteto dobave električne energije (žled, veter) ter na trasah, na katerih je prihajalo zaradi dotrajanosti obstoječih kablovodov do pogostih okvar. Cilj povečave podzemnega srednje-napetostnega omrežja za 2 % v letu 2016 je bil presežen za 0,29 %. Načrtovanih ciljev zazankanosti omrežja nismo dosegli. Zazankanost omrežja lahko spremljamo z več vidikov. Tako se je zazankanost omrežja povečala za 0,97 %, zazankanost transformatorskih postaj za 0,98 % ter zazankanost odjemalcev pa za 0,92 %. S ciljem izboljšanja kakovosti napajanja smo vgradili sedem novih daljinsko vodenih pragovnih ločilnih mest. Cilj izboljšanja kazalnikov SAIDI in SAIFI za 5 % glede na leto 2015 je bil realiziran. Dosežen je bil zaradi izvajanja investicij v obnove tehnološko dotrajane elektroenergetske infrastrukture, boljšega načrtovanja izvajanja posekov ter vzdrževanja in ugodnih vremenskih pogojev v letu Uvedba sistema upravljanja delovne uspešnosti in sistema variabilnega nagrajevanja zaposlenih V letu 2016 smo sprejeli nov Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in izvajali dodatna usposabljanje zaposlenih za postavljanje ciljev ter ocenjevanje delovne uspešnosti. Na podlagi analize poskusnih rezultatov ocenjevanj, ki izhajajo iz letnih razgovorov, je v pripravi sprememba splošnih aktov s katerimi bodo vzpostavljena merila in standardi za ocenjevanje delovne uspešnosti in uvedbo sistema variabilnega nagrajevanja zaposlenih. Prenova ključnih informacijskih sistemov V letu 2015 smo s pomočjo zunanjega izvajalca oblikovali IT strategijo za skupino Elektro Primorska. V letu 2016 so bile izvedene naslednje aktivnosti: Poslovno informacijski sistem (ERP): dokončali smo popis vseh poslovnih procesov in podpisali pogodbo za uvedbo sistema. V jesenskih mesecih smo začeli s predstavitvenimi delavnicami, da so ključni uporabniki dobili vpogled v okolje novega informacijskega sistema. Sledila je priprava šifrantov in testnih primerov. Pred koncem leta smo začeli z delavnicami za ključne uporabnike, na katerih se seznanjajo s podporo procesov v novem okolju. Delavnice se bodo nadaljevale v Letno poročilo 2016 stran 37

38 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 letu V okviru informacijskega sistema je bil postavljen tudi centralni šifrant (MDM) za pomožne sisteme. GIS (geografski informacijski sistem): Po uspešno izvedenem javnem razpisu in podpisu pogodbe smo na delavnicah popisali vse procese iz različnih področij. Pred koncem leta smo postavili strežniško infrastrukturo in prvi uporabniki že lahko vnašajo nizko napetostno omrežje, ki ga v starem sistemu še nimamo popisanega. Sledi prepis in čiščenje podatkov srednje napetostnega omrežja. Upravljanje s sredstvi (asset management): Na delavnicah smo popisali podrobno specifikacijo področij in procesov, ki jih bomo pokrili s tem orodjem. Velik poudarek je bil tudi na integraciji s poslovno informacijskim sistemom, saj se bo precejšen del evidentiranja dela terenskih delavcev izvajal v tem orodju. Sledil je postopek naročila in podpis pogodbe z izvajalcem. Večino operativnih aktivnosti se bo izvedlo v letu Izvajanje programa RAST Skupina Elektro Primorska je v letu 2012 pričela z izvajanjem osnovnih ukrepov na področju racionalizacije poslovanja, ki jih je v letu 2013 nadgradila z izvajanjem celovitega programa RAST. Program je namenjen celovitemu upravljanju stroškov in prihodkov. V okviru programa se izvajajo ukrepi racionalizacije, ki lahko v največji meri pripomorejo k uspešnosti poslovanja skupine in k doseganju njenih ciljev. Skupina Elektro Primorska je s koncem leta 2015 zaključila osnovno izvajanje programa RAST, ko je bil tudi dosežen predviden vrednostni cilj programa. Z osnovnim namenom spremljanja oziroma ohranjanja doseženih učinkov racionalizacije, je skupina nadaljevala z izvajanjem programa tudi v letu V primerjavi z letom 2015 je matična družba realizirala skupni prihranek vseh izbranih ukrepov v višini EUR. V nadaljevanju so predstavljeni doseženi finančni učinki izbranih ukrepov v okviru matične družbe, po posameznih organizacijskih enotah v letu Grafikon 6: Doseganje finančnih učinkov po organizacijskih enotah v letu 2016 glede na leto 2015 Letno poročilo 2016 stran 38

39 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Nadaljevanje izvajanja projekta SUNSEED (Sustainable and Robust Networking for Smart Electricity Distribution) Projekt SUNSEED predlaga razvojni pristop uporabe že prisotnih telekomunikacijskih omrežij in tehnologij operaterja distribucijskega omrežja (DSO) in operaterja telekomunikacijskih omrežij (TELECOM). Namen je postaviti enovito in enostavno povezljivo komunikacijsko infrastrukturo, ki bo omogočala uporabo odprtih servisov v bodočih pametnih omrežjih. Projektni cikel predlaganih komunikacijskih omrežij sestavlja naslednjih šest korakov: (1) prekrivanje infrastrukture, (2) medsebojna povezljivost, (3) interoperabilnost, (4) upravljanje, (5) načrtovanje in (6) odprtost. Povezovanje komunikacijskega omrežja po navedenih korakih se začne z analizo regionalnega in geografskega prekrivanja elektrodistribucijske in telekomunikacijske infrastrukture, s katero se identificira ključne točke (končne postaje kot so: RTP, RP, TP, števci EE, RV in pa skupne prenosne zmogljivosti kot so kabli in ostali vodi), ki se prekrivajo z elektrodistribucijskim in telekomunikacijskim omrežjem. Prekrivanje je lahko realizirano z znanimi žičnimi (baker, optično vlakno) ali brezžičnimi in mobilnim (WiFi, 4G) tehnologijami. Za zagotovitev polne uporabnosti pri bodočem razvoju se bodo vzpostavile različne prosto dostopne baze podatkov. Aplikacije oblikovane na osnovi odprtih standardov (W3C) z do tretjih strani odprtim dostopom do aplikacijskih programskih vmesnikov (API) omogočajo kreiranje novih poslovnih modelov v energetskem in telekomunikacijskem sektorju (npr. virtualna elektrarna, optimizacija porabe energije s strani dobavitelja) ali pa dostop do javnih brezžičnih omrežij (npr. WiFi dostopne točke v vozliščih z elektrarnami). Koraki projektnega cikla SUNSEED zagotavljajo precej nižje stroške investicij in lastništva bodočih pametnih omrežij z veliko gostoto razpršenih virov in aktivnih odjemalcev. V letu 2016 so se v projektu razvite telekomunikacijske rešitve in napredne merilne naprave (merilniki fazorjev napetosti) pričele integrirati v t.i. WAMS vozlišča. V celoti so bili opremljeni testni poligoni v Kromberku in deloma v Razdrtem ter Kneži (skupaj 17 vozlišč)). Referenčno WAMS vozlišče je nameščeno v RTP, ki napaja SN izvode na poligonu, ostali so locirani na NN zbiralkah v TP. Elektro Primorska je v sklopu projekta sodelovala tudi pri razvoju naprednih telekomunikacijskih rešitev, poslovnih modelov prekrivanja infrastrukture, udeležena je bila na strokovnih delavnicah in mednarodnih dogodkih (Utility week, Barcelona), kjer je aktivno prispevala pri predstavitvi rezultatov in razvitih tehnologij. Letno poročilo 2016 stran 39

40 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V letu 2016 smo dejavnost izvajali v skladu s Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja med Elektrom Primorska in SODO. Izvaja se v dveh organizacijskih enotah: v sektorju za distribucijsko omrežje SDO in sektorju za upravljanje distribucijskega elektroenergetskega sistema SUDEES. V letu 2016 je elektroenergetski sistem, ki ga upravlja Elektro Primorska d. d., dosegel naslednjo stopnjo tehnične opremljenosti po distribucijskih enotah (DE). DE DE DE DE ELEKTRO GORICA KOPER SEŽANA TOLMIN PRIMORSKA SKUPAJ DV : 10kV 110 kv (m) KBV: 10kV 35 kv (m) NNO + JR (m) RTP + RP (kos) TP (kos) Tabela 8: Fizični obseg elektroenergetskih naprav na dan DV daljnovod, KBV kablovod, NNO nizkonapetostno omrežje, JR javna razsvetljava RTP razdelilna transformatorska postaja, RP razdelilna postaja, TP transformatorska postaja 8.1. Storitve za SODO Za izvedbo storitev za družbo SODO je bilo v letu 2016 porabljenih EUR, kar znaša 109,96 % načrtovanih sredstev za to obdobje oziroma 109,87 % v primerjavi z letom Vrsta dela Načrt( ) Realizacija( ) Realizacija( ) % % 2016 januar - december 2016 januar - december 2015 januar - december 2:1 2: Vzdrževanje EE infrastrukture ,33 106,46 Izvajanje in organiziranje dežurne službe ,65 102,62 Vodenje obratovanja ,15 114,34 Procesno vodenje ,87 123,44 Telekomunikacijska podpora ,06 114,16 Upravljanje zaščitnih naprav ,35 107,72 Razvoj ,32 96,49 Spremljanje in ugotavljanje kakovosti oskrbe ,91 162,44 Izvajanje merjenja električne energije ,00 132,84 Izvajanje storitev dostopa ,35 46,91 Priključevanje uporabnikov na dis. omrežje ,32 Druge storitve za uporabnike ,51 IZVAJANJE STORITEV ZA SODO SKUPAJ ,96 109,87 Tabela 9: Realizacija storitev za SODO v letu 2016 Letno poročilo 2016 stran 40

41 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2015 Finančna realizacija načrta izvajanja storitev za SODO je višja od načrtovane zaradi večjega števila zamenjanih in nameščenih merilno krmilnih naprav iz naslova rednega overjanja le teh zamude pri dobavi naprednih merilno krmilnih naprav in povečanega obsega posekov vej in robnih dreves na trasah nadzemnih vodov. Po posameznih področjih je bil načrt fizično izveden med 90 % in 172 %. Pregledi naprav so bili realizirani 109 %, revizije naprav 93 % in redna zamenjava merilno krmilnih naprav 172 % Investicije Izvajanje investicijskih vlaganj je v letu 2016 potekalo v skladu z načrtom ter s spremembami, ki so bile definirane v okviru verzije št. 2 načrta investicijskih vlaganj. V okviru verzije št. 2 smo povečali obseg finančnih sredstev. Tako smo v verziji št. 2 načrta investicijskih vlaganj načrtovano vrednost investicijskih vlaganj EUR povečali za dodatnih EUR, in sicer na EUR. V objekte, nabavo opreme in izdelavo projektne dokumentacije smo skupaj investirali EUR oz. 102,54 % načrtovanih letnih sredstev (v letu 2015 je bila finančna realizacija načrta EUR oz. 101,84 % načrtovanih sredstev). Investicijske skupine Realizirana sredstva Deleži investicijskih skupin Objekti ,82 % vseh sredstev Oprema ,55 % vseh sredstev Dokumentacija ,63 % vseh sredstev Skupaj Tabela 10: Investicijska vlaganja po glavnih investicijskih skupinah V sektorju za distribucijsko omrežje smo investirali EUR oz. 100,81 % načrtovanih letnih sredstev, v sektorju za upravljanje DEES EUR oz. 100,42 % načrtovanih letnih sredstev, v tržnih dejavnostih EUR oz. 98,87 % načrtovanih letnih sredstev, v službi za informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo EUR oz. 113,85 %, v splošnem sektorju 230 EUR oz. 11,51 % in v proizvodnji EUR oz. 89,49 % načrtovanih sredstev. Po posameznih skupinah so rezultati naslednji: Objekti do 20 kv Investicije v srednjenapetostne vode so se izvajale s skupnim ciljem zagotovitve zanesljive dobave električne energije porabnikov. Večina investicij v nadzemne vode se je izvajala z namenom rekonstrukcije srednjenapetostnih nadzemnih vodov. Pomembnejše investicije v 20 kv nadzemne vode: DV Zagorje Trnovo (1,60 km), DV Bate Podlaka (1,64 km), DV Kojsko Podsabotin (1,52 km), DV Škrbina Lipa Temnica (1,66 km), DV Dolenja Trebuša Razazija (1,50 km). Srednjenapetostni podzemni vodi so se vgrajevali na urbaniziranih območjih s ciljem povečanja zazankanosti omrežja, na območjih, kjer se pojavljajo vremenski pojavi, ki vplivajo na kvaliteto Letno poročilo 2016 stran 41

42 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 dobave električne energije (žled, veter) ter na trasah, na katerih je zaradi dotrajanosti obstoječih kablovodov prihajalo do pogostih okvar. KBV KD Vrtojba Vrtec CSD (0,96 km), KBV Malni Sovič (0,85 km), KBV Težki vod Prestranek Postojna (2,5 km), KBV Podeželje Prestranek Postojna (2,5 km), KBV Jamska Ravberkomanda (1,35 km), KBV RTP Postojna Sovič (1,35 km), KBV TP Šared 2 (0,6 km), KBV TP Elerji (0,5 km) Daljnovodi 20 kv 26,91 km 40,20 km 97,56 km 30,90 km Kablovodi 20 kv 25,35 km 38,15 km 32,48 km 18,53 km Nizkonapetostno omrežje 41,26 km 41,91 km 47,91 km 38,58 km Transformatorske postaje 34 kos 40 kos 24 kos 37 kos Tabela 11: Fizični pokazatelji zgrajenih in rekonstruiranih naprav 110 kv daljnovodi V sklopu te investicijske skupine smo obnovili temeljne glave na DV 2X110 kv DV Pivka Postojna, na kritičnih točkah položili nove ozemljitve stojnih mest s ciljem povečanja zanesljivost delovanja in zaključili z nabavo montažnih DV stebrov. Pričeli smo tudi s pridobivanjem služnosti za zamenjavo dveh obstoječih DV med RTP Pivka in ENP Pivka z enim DV 2x110 kv DV RTP Pivka ENP Pivka. Razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kv V letu 2016 smo v RTP 110/20 kv izvajali sledeče investicije: RTP 110/20 kv Plave: Pričeli smo z gradnjo GIS stikališča. Gradnja poteka v sodelovanju z družbama ELES in SENG. RTP Izola: Zaključili smo z dograditvijo dodatnega niza 20 kv celic v obstoječe 20 kv stikališče. RTP 110/20 kv Pivka: Pričeli smo s pripravo razpisne dokumentacije za obnovo 20 kv stikališča. RTP 110/35/20 kv Tolmin: Obnovili smo prvi del 20 kv stikališča in pričeli z gradbenimi deli za obnovo drugega dela. RTP 110/20 kv Dekani: Izvedli smo zamenjavo dela sistema požarnega javljanja. RTP 110/20 kv Sežana: Vgradili smo izolacijo 20 kv zbiralnic na transformatorjih ter rekonstruirali zunanjo razsvetljavo. RTP 110/20 kv Ilirska Bistrica: Skupaj z družbo SODO d.d. smo izvedli nabavo in zamenjavo energetskega transformatorja TR 1 ter zamenjali del sistema požarnega javljanja. RTP 110/20 kv Vrtojba: Vgradili smo izolacijo 20 kv zbiralnic na transformatorjih ter vgradili klimatsko napravo v prostore sistema lastne rabe. RTP 110/20 kv Postojna: Obnovili smo prvi del 20 kv stikališča in pričeli z gradbenimi deli za obnovo drugega dela. Pričeli smo tudi z gradbenimi deli ob obnovi 110 kv transformatorskega polja TR 1. RTP 110/20 kv Idrija: Vgradili smo izolacijo 20 kv zbiralnic na transformatorjih. Razdelilne transformatorske postaje RTP 35/20/10 kv in razdelilne postaje (RP) V letu 2016 smo v RP izvajali sledeče investicije: RP 20 kv Komen zaključili smo obnovo 20 kv stikališča. RP 20 kv Dobrovo posodobili smo sistem indikacije prisotnosti napetosti na izvodih. RP 20 kv Črni vrh izvedli smo vgradnjo klimatske naprave. RP 20 kv Gonjače posodobili smo sistem indikacije prisotnosti napetosti na izvodih. Letno poročilo 2016 stran 42

43 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 RP 20 kv Sela izvedli smo vgradnjo klimatske naprave. Elektroenergetski objekti V elektroenergetske objekte skupaj je bilo investirano EUR oz. 100,96 % načrtovanih letnih sredstev (v letu EUR). Delež za elektroenergetske objekte v celotnem planu znaša 57,20 %. Poslovne in obratne stavbe V letu 2016 smo obnovili streho na servisnem kompleksu v DE Sežana, postavili nov nadstrešek na nadzorništvu Bovec in poleg poslovne stavbe na DE Koper ter izvedli manjše investicije v obratne stavbe na DE. OBJEKTI SKUPAJ V objekte RTP, DV, KBV, TP, NNO in stavbe skupaj smo investirali EUR, finančna realizacija znaša 101,09 % načrtovane (v letu EUR). Delež za objekte v skupni porabi znaša 59,82 %. Daljinsko vodenje Izvedli smo sledeče večje investicije: nadaljevali smo s projektom vgradnje zaščite polizoliranih vodnikov, vgrajevali smo lokatorje okvarnih tokov, pričeli z zamenjavo regulatorjev napetosti v RTP Kobarid, zamenjali postajni računalnik in lokalni SCADA sistem v RTP Izola, zamenjali tehnično zastarele zaščitne releje na obstoječih DVPLM-jih ter vgrajevali nove DVPLMje. Telekomunikacije: Izvedli smo sledeče večje investicije: izvedli optično omrežje med RTP Postojna in TP Prestranek ter vmesnimi transformatorskimi postajami, vzpostavili smo nov sistem digitalnega UKV. Merilne naprave Izvedli smo sledeče večje investicije: nabavili smo direktnih števcev električne energije ter izvajali vgradnjo le teh, nabavili smo 350 industrijskih števcev ter izvajali vgradnjo le teh, zamenjali smo števce električne energije v RTP Gorica, RTP Vrtojba in RTP Cerkno, izvajali projekt SUNSEED. Orodje Nabavili smo potrebna orodja in opremo za izvajanje elektromontažnih del, ki so nadomestila dotrajano. Letno poročilo 2016 stran 43

44 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Transportna sredstva Nabavili smo 5 novih osebnih vozil, 2 terenski vozili, 2 tovorni vozili in dve tovorni vozili z dvigalom, ki so nadomestila dotrajana. Pisarniška oprema Nabavili smo pisarniško opremo, ki je nadomestila dotrajano opremo. Informatika Nabavili smo računalnike in tiskalnike ter informacijsko energetsko opremo. Pričeli smo z implementacijo novega sistema za računovodstvo AX in novega sistema za upravljanje s sredstvi MAXIMO ter geografskega informacijskega sistema. Vzpostavili smo tudi rezervno lokacijo podatkovnega centra. OPREMA V opremo je bilo investiranih skupaj EUR ali 105,88 % vseh sredstev (v letu EUR). Skupna finančna realizacija je znašala 33,55 % načrtovane. DOKUMENTACIJA Za projektno dokumentacijo je bilo investirano skupaj EUR, ali 6,63 % vseh sredstev (v letu EUR). Finančna realizacija je bila 99,6 % načrtovane. Letno poročilo 2016 stran 44

45 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 ZAP. NAČRTOVANO RELIZACIJA 2016 REALIZACIJA 2015 NAZIV OBJEKTA, OPREME ŠT VERZIJA 2 VERZIJA 2 VERZIJA 2 % % :1 2:3 1 DALJNOVODI ,45% 77,41% 1.1. DV 110 kv ,53% 64,31% 1.2. DV 35kV ,00% 0,00% 1.3. DV 20kV ,89% 79,13% 2 KABLOVODI ,88% 105,07% 2.1. KBV 110kV ,00% 0,00% 2.2. KBV 20kV ,88% 105,07% 3 NIZKONAPETOSTNO OMREŽJE ,25% 115,09% 3.1. NADZEMNI VODI 0,4 kv ,55% 102,16% 3.2. KABLOVODI 0,4kV ,14% 141,19% 4 POSTAJE ,59% 93,98% 4.1. RTP 110/20kV ,11% 143,68% 4.2. RTP 35/20/10kV ,20% 8,62% 4.3. TP 20(10)/0,4kV ,40% 97,77% 4.4. TRANSFORMATORJI ,62% 107,67% SKUPAJ OBJEKTI DO 20 kv ( ) ,81% 99,90% SKUPAJ ELEKTROENERG. OB. ( ) ,96% 97,30% 7 POSLOVNE STAVBE ,27% 29,03% 8 OBRATNE STAVBE ,46% 350,95% OBJEKTI SKUPAJ ,09% 97,84% 9 DALJINSKO VODENJE ,73% 73,64% 11 TELEKOMUNIKACIJE ,59% 46,19% 12 MERILNE NAPRAVE ,29% 97,24% 13 MEHANIZACIJA ,00% 0,00% 14 ORODJE ,03% 55,92% 15 TRANSPORTNA SREDSTVA ,00% 0,00% 16 PISARNIŠKA OPREMA ,53% 0,00% 17 INFORMATIKA ,32% 909,05% OPREMA SKUPAJ ,88% 145,42% 18 DOKUMENTACIJA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ,58% 119,91% ŠTUDIJE IN RAZVOJ 0 DOKUMENTACIJA SKUPAJ ,58% 119,91% SKUPAJ ,54% 111,43% Tabela 12: Pregled realizacije načrta investicijskih vlaganj za leto Doseganje zastavljenih ciljev in primerjava z letom 2015 V družbi Elektro Primorska d. d. smo v letu 2016 izvajali investicije po sprejetem načrtu investicijskih vlaganj v višini EUR. Načrt investicijskih vlaganj je bil uspešno realiziran, saj je realizacija presegla načrtovano vrednost za 2,54 %. V primerjavi z letom 2015 je bila realizacija načrta investicijskih vlaganj višja za 11,43 % Prevzeta in prenesena električna energija v letu 2016 V letu 2016 je bilo iz prenosnega omrežja prevzetih ,3 MWh, od proizvajalcev električne energije pa ,2 MWh. Skupaj je bilo v distribucijsko omrežje prevzetih ,5 MWh. Primerjava prevzetih količin električne energije med letom 2016 in letom 2015 beleži porast prevzema iz prenosnega omrežja za 1,0 % ter povečanje prevzema od kvalificiranih proizvajalcev za 20,9 %. Indeks skupnega prevzema tako znaša 1,0264. V letu 2016 je bilo vsem odjemalcem fakturiranih ,4 MWh. Indeks fakturirane električne energije na količine iz leta 2015 znaša 1,0323. Letno poročilo 2016 stran 45

46 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Mesec Realizacija 2016 [kwh] Realizacija 2015 [kwh] Načrt 2016 [kwh] Indeks realizacije (2016/2015) januar ,0206 februar ,0610 marec ,0342 april ,0283 maj ,0940 junij ,0442 julij ,9828 avgust ,0180 september ,0587 oktober ,9950 november ,0049 december ,0563 Skupaj ,0323 Tabela 13: Mesečne količine oddane električne energije V letu 2016 je oddaja električne energije v Italijo znašala ,3 MWh. Na območju Nove Gorice je bilo oddanih ,6 MWh, na območju Opčin pa skupaj ,7 MWh. Oddaje električne energije v Italijo ne evidentiramo kot oddajo iz distribucijskega sistema v upravljanju Elektra Primorske d.d. ampak kot odjem iz prenosnega sistema. V letu 2016 so znašale izgube v distribucijskem omrežju ,1 MWh oziroma 5,26 % fakturiranih količin Uporaba distribucijskega sistema - dostop do omrežja V letu 2016 je organiziranost distribucije električne energije ostala nespremenjena in je tako Sistemski operater distribucijskega omrežja SODO, d. o. o., s sedežem v Mariboru ostal nosilec naloge zagotavljanja dostopa do distribucijskega omrežja po določilih Energetskega zakona, elektrodistribucijske družbe pa izvajalci nalog na osnovi pogodb o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za družbo SODO. V sklopu izvajanja operativnih nalog zagotavljanja dostopa do distribucijskega omrežja so vsi prihodki iz uporabe omrežja prihodki družbe SODO. Elektro Primorska d. d. kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec storitev izstavlja družbi SODO mesečne račune za najem infrastrukture in opravljene storitve. Priznane prihodke, ter posledično tudi stroške povezane z nakupom električne energije za pokrivanje izgub v distribucijskem omrežju po novem prejme SODO Prihodki iz uporabe sistema Skladno z določili Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 66/15, 105/15 in 61/16) so se spremenile tarife za obračunavanje omrežnin. Tarifa za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem se je povprečju zvišala za 1,5%. Letno poročilo 2016 stran 46

47 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 Omrežnina za sistemske storitve in dodatek za delovanje Javne agencije RS za energijo ne obstajata več ampak sta združena v tarifi za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem. Prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije se ni spremenil in ostaja enak kot avgusta Malenkostno se je podražil le prispevek za energetsko učinkovitost ki je namenjen zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Število odjemalcev, priključenih na distribucijsko omrežje Elektra Primorska d.d., se je v letu 2016 povečalo za 783 in je znašalo Vsem odjemalcem električne energije na območju Elektra Primorska d.d. je bilo v letu 2016 fakturiranih kw obračunske moči in kwh električne energije. Skupni prihodki omrežnine in prispevkov znašajo EUR. Indeks skupnih prihodkov glede na vrednost iz leta 2015 znaša 1,078. Letno poročilo 2016 stran 47

48 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure 2016 FAKTURIRANE KOLIČINE [kw] [kwh] Omrež. za prenosno omrežje Omrež. za distribucijsko omrežje UPORABA OMREŽJA [ ] PRISPEVKI [ ] SKUPAJ UPORABA Omrež. za sistem. storitve Dodatek Agencije za energijo Čezmerna jalov. energija Prispevek OVE + SPTE Prispevek URE Prispevek BORZEN OMREŽJA IN PRISPEVKI [ ] januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december SKUPAJ OPOMBE: Vrednosti ne zajemajo DDV-ja. Tabela 14: Skupaj zaračunana uporaba omrežja in prispevki vseh odjemalcev družbe Elektro Primorska v letu 2016 Uporaba omrežja in prispevki se odjemalcem zaračunavajo po veljavnih tarifnih postavkah, skladno z Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro-operaterje. Uporaba omrežja je namenjena pokrivanju upravičenih stroškov elektro-operaterjev ter zagotavljanju rezerve električne energije. Podpore so namenjene zagotavljanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Prihodki družbe Elektro Primorka v tabeli št. 12. niso prikazani. Letno poročilo 2016 stran 48

49 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto Čezmerno prevzeta jalova energija pri tg φind = +0,32868 ali tg φkap = 0,32868 V letu 2016 se je uvedel novi način obračunavanja omrežnine za čezmerni prevzem jalove energije. Namenjena je pokrivanju stroškov elektrooperaterja za zagotavljanje napetostnih razmer v omrežju, hkrati pa spodbuja uporabnike k zmanjševanju porabe jalove energije. Čezmerna prevzeta jalova energija je razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in dovoljeno prevzeto ali oddano jalovo energijo v 15-minutnem merilnem intervalu, ki ustreza faktorju tg φind = +0,32868 ali tg φkap = -0, Obračunava se mesečno in je vsota vseh 15-minutnih absolutnih vrednosti čezmerno prevzete in čezmerno oddane jalove energije v obračunskem mesecu. Z uvedbo novega načina obračunavanja se je spremenila tarifa za obračunavanje omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo. V letu 2016 je za VN znašala 0,00293 /kwh, za SN in NN pa je 0,00752 /kwh. Skladno s pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Elektro Primorska d.d. izstavlja račune iz naslova prekomerno prevzete jalove energije v lastnem imenu in za račun SODO, d.o.o. V istem obdobju je bilo vsem odjemalcem na območju Elektra Primorska d.d. zaračunanih kvarh čezmerno prevzete jalove energije v skupni vrednosti ,57 EUR. Indeks čezmerno prevzete jalove energije na količine iz leta 2015 znaša 1,7218. Sorazmerno veliko povečanje čezmerno prevzete jalove energije je posledica omenjenega novega načina izračuna Izgube električne energije v distribucijskem omrežju Elektro Primorska, ki je izvajalec storitev po tej pogodbi, je kot dober gospodar zavezan k zniževanju tehničnih in komercialnih izgub. Uvaja se model stimuliranja ali penalizacije, ki bo stimuliral posamezno distribucijo k zniževanju izgub. Če bo distribucija imela nižje izgube od priznanega procenta bo dobila izplačano razliko med priznanimi prihodki in stroški nakupa kot dobropis. V nasprotnem primeru pa bo posamezna distribucija morala sama kriti razliko med dejanskimi stroški in priznanimi prihodki. Izgube v distribucijskem elektroenergetskem sistemu za leto 2016 znašajo kwh, kar predstavlja 5,26 % skupne fakturirane električne energije vsem odjemalcem. V primerjavi z letom 2015 so izgube količinsko in odstotkovno nižje (v letu 2015: kwh in 5,87 %). Priznani stroški za pokrivanje izgub znašajo EUR, strošek nakupa izgub pa EUR. Skladno s preliminarnim poračunom za leto 2016 nam je s strani družbe SODO priznan dobropis v višini EUR Konica odjema distribucijskega omrežja in obratovalne ure V letu 2016 je konica odjema distribucijskega sistema Elektra Primorska d.d. nastopila v torek dne ob 19 uri in je znašala 270,110 MW. V primerjavi z letom 2015 (265,093 MW) je le-ta višja za 5,017 MW oziroma za 1,89 %. Letne obratovalne ure znašajo 6.074,8 ur. V tabeli 13 so podane mesečne konice v distribucijskem sistemu Elektra Primorska d.d. za leto 2016 in pripadajoče letne obratovalne ure. Na grafikonu 6 so prikazane mesečne konice odjema, na grafikonu 7 pa mesečne količine prevzete električne energije v letu Letno poročilo 2016 stran 49

50 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 P [MWh/h] Konica 2016 Konica Grafikon 7: Mesečne konice odjema električne energije v letu 2016 [GWh] Količine 2016 Količine Grafikon 8: Mesečne prevzete količine električne energije v letu 2016 Letno poročilo 2016 stran 50

51 Letno poročilo družbe Elektro Primorska d. d. in skupine Elektro Primorska za leto 2016 KONICA IN LETNE OBRATOVALNE URE EP V LETU 2016 Mesec Mesečne konice Celotna prevzeta EE * Obratovalne ure - letne** Mesečne konice 2015 [MWh/h] datum ura [MWh] [h] [MWh/h] Mesečno razmerje konic 2016 / 2015 Celotna prevzeta EE 2015 januar 268, h , , ,108 1, ,505 februar 255, h , , ,796 0, ,158 marec 245, h , , ,096 1, ,022 april 226, h , , ,699 1, ,150 maj 226, h , , ,145 1, ,385 junij 245, h , , ,065 1, ,991 julij 257, h , , ,093 0, ,864 avgust 238, h , , ,868 1, ,022 september 236, h , , ,976 1, ,238 oktober 243, h , , ,424 1, ,652 november 260, h , , ,472 0, ,717 december 270, h , , ,176 1, ,007 Konica: 270,110 Skupaj: , , ,711 Letna konica ,110 Obratovalne ure ,834 Letna konica ,093 Obratovalne ure ,848 Razmerje letnih konic: 2016 / 2015 Razmerje obratovalnih ur: 1,019 1, / 2015 Konica EP za leto 2016 znaša 270,110 MW in je nastopila v torek dne ob 19 uri. Opombe: * Celotna prevzeta EE predstavlja celotem prevzem električne energije v distribucijsko omrežje (prevzem iz prenosnega omrežja + prevzem od proizvajalcev) - po sistemu urnih srednjih vrednosti realizacije bilančnih skupin z upoštevanjem odstopanj. ** Mesečne vrednosti letnih obratovalnih ur so izračunane po mesečnih podatkih in preračunane na letno vrednost. Tabela 15: Konica in letne obratovalne ure Elektra Primorska v letu 2016 Letno poročilo 2016 stran 51

52 Proizvodnja električne energije pri proizvajalcih, priključenih na distribucijsko omrežje V letu 2016 je bilo po stanju dne na distribucijsko omrežje Elektra Primorska d.d. priključenih 488* proizvajalcev električne energije oziroma 12 več kot v letu V letu 2016 je bila registrirana proizvodnja teh proizvajalcev kwh oziroma za 19,6 % višja kot v letu V distribucijsko omrežje Elektra Primorska d. d. je bilo oddanih kwh oziroma za 20,9 % več energije kot v letu Razlog je večja proizvodnja hidroelektrarn, ki je glede na leto 2015 v povprečju višja za 34,6 %. Proizvodnja elektrarn se letno najbolj razlikuje, ker je odvisna od pretoka rek. Ostali viri imajo bolj ustaljeno porabo. Razlika v količinah med proizvedeno električno energijo in energijo oddano v distribucijsko omrežje predstavlja lastni odjem proizvodnih objektov OVE in SPTE ter oddaja proizvedene električne energije v interno omrežje odjemalcev. Ta je v letu 2016 znašala kwh. Vir el. energije Število elektrarn Proizvodnja 2016 Proizvodnja 2015 [kwh] [kwh] 2016 / 2015 HE SENG ,389 HE Ostali ,257 Sončne elektrarne ,932 Vetrne elektrarne ,959 SPTE ,120 Skupaj ,20 Opomba: * Število vseh elektrarn na območju EP, ki so priključene na distribucijsko omrežje ali interno omrežje odjemalca Tabela 16: Proizvodnja električne energije po virih primarne energije Kakovost oskrbe z električno energijo Kakovost napetosti Stalni nadzor kakovosti napetosti v družbi Elektro Primorska v letu 2016 zajema 61 registratorjev v 29 objektih omrežja. Podatke o kakovosti napetosti pridobivamo iz 15 visokonapetostnih zbiralk, iz dveh srednje napetostnih zbiralk, ki mejita na sosednje omrežje, ter iz 44 srednje napetostnih zbiralk, ki predstavljajo glavne napajalne točke v našem distribucijskem sistemu. Iz rezultatov permanentnih meritev na območju družbe Elektro Primorska d.d. je v letu 2016 zaznati poslabšanje stanja skladnosti kakovosti napetosti z zahtevami standarda na VN nivoju iz 99,86 % v letu 2015 na 97,43 % v letu 2016 in na SN nivoju iz 99,36 % v letu 2015 na 98,96 % v letu Velika večina odstopanj kakovosti napetosti v letu 2016 je bila med poletnimi nevihtami z udari strel in obdobji z močno burjo. V letu 2016 je bila na 49 merilnih mestih (od 61) v vseh merjenih tednih zabeležena popolna skladnost kakovosti napetosti z zahtevami standarda, medtem ko je bil na preostalih 12 merilnih mestih zabeležen Letno poročilo 2016 stran 52

53 vsaj po en teden neskladnosti parametrov kakovosti napetosti s standardom SIST EN Na dveh merilnih mestih smo zaznali odstopanje efektivne vrednosti napetostnega nivoja, na enajstih merilnih mestih smo zaznali povečanje flikerjev in na dveh merilnih mestih smo zaznali odstopanje frekvence Neprekinjenost napajanja V letu 2016 na območju Elektra Primorska beležimo na visoko napetostnih in srednje napetostnih elektroenergetskih napravah 637 nenačrtovanih prekinitev električne energije daljših od treh minut, od tega 11 izpadov energetskih transformatorjev 110/SN kv in SN/SN kv. Podatki v tabelah 15, 16 in 17 so pridobljeni iz aplikacije Agencije za energijo (AE). Za potrebe rednega in investicijskega vzdrževanja naprav je bilo opravljenih 1236 odklopov, ki so povzročili načrtovano prekinitev električne energije. V DCV Elektro Primorska je bilo izdanih 500 depeš, od tega 79 za dela na energetskih transformatorjih 110/SN kv in SN/SN kv. Skupno število nenačrtovanih in načrtovanih prekinitev električne energije daljših od treh minut je bilo Število prekinitev je manjše kot prejšnje leto. Iz naslova spodbud, ki odražajo reguliranje s kakovostjo, je iz preliminarnega obračuna leta 2016 priznan dobropis s strani SODO v višini EUR. Število prekinitev, daljših od 3 minut v letu 2016 v letu 2015 Indeks 16 / 15 Število nenačrtovanih prekinitev ,665 Število načrtovanih prekinitev odklopov ,080 Število načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev skupaj ,897 Tabela 17: Število prekinitev, daljših od treh minut SAIFI (indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu) v letu 2016 v letu 2015 Indeks 16 / 15 Povprečno število nenačrtovanih prekinitev na odjemalca 1,46 2,59 0,563 Povprečno število načrtovanih prekinitev odklopov na odjemalca 0,88 0,94 0,936 Povprečno število načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev na odjemalca Tabela 18: SAIFI indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu SAIDI (indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu) Povprečen čas odjemalca brez električne energije v urah zaradi nenačrtovanih prekinitev Povprečen čas odjemalca brez električne energije v urah zaradi načrtovanih prekinitev odklopov Povprečen čas odjemalca brez električne energije v urah zaradi načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev Razpoložljivost : 0, ,34 3,53 0,662 v letu 2016 v letu 2015 Tabela 19: SAIDI indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu Indeks 16 / 15 1,06 2,32 0,456 2,33 2,48 0,939 3,39 4,8 0,706 Letno poročilo 2016 stran 53

54 Komercialna kakovost Skladno z Aktom o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Priloga 2 aktu), družba sproti spremlja kazalce komercialne kakovosti in glede tega poroča Agenciji za energijo in SODO d.o.o. Kazalniki komercialne kakovosti za leto 2016 so v okviru pričakovanih mejnih vrednosti. 9. STORITVE ZUNANJIM NAROČNIKOM Pridobivanje poslov za trg oziroma za zunanje naročnike je potekalo s prijavami na objavljene javne razpise in z neposrednimi pogajanji s potencialnimi investitorji. Storitve smo izvajali predvsem na objektih in napravah srednje in nizkonapetostnega omrežja ter javni razsvetljavi. Delo za trg zajema celotno področje dela, za katerega je družba Elektro Primorska specializirana, in sicer projektiranje in priprava projektne dokumentacije, gradnja oziroma rekonstrukcija kablovodov, transformatorskih postaj, izdelava priključkov za nove objekte, prenova javne razsvetljave z obnovo prižigališč in druge manjše storitve. V letu 2016 smo bili pri tem delu uspešnejši kot v letu 2015, saj se je realizacija storitev povečala za 7,24 %, a smo še zmeraj zaostajali za načrtom za 8,2 %. Vrsta dela Načrt( ) Realizacija( ) Realizacija( ) % % 2016 januar - december 2016 januar - december 2015 januar - december 2:1 2: Storitve za trg ,78 115,88 Ostale storitve ,20 96,20 SKUPAJ ,80 107,24 Tabela 20: Realizacija storitev za zunanje naročnike v letu 2016 Naj navedemo še nekaj večjih storitev za trg, ki smo jih izvedli v letu 2016: kablovod in transformatorska postaja TP Goriške Opekarne Predelava kablovodi v razdelilni transformatorski postaji RTP Plave kablovod in transformatorska postaja TP Obrtna cona Črniče zamenjava SN stikalnih blokov v transformatorskih postajah TP Fructal in TP Črpališče Klariči rekonstrukcija transformatorske postaje TP Črpališče San Simon nizkonapetostni priključek za Paprika Portorož rekonstrukcija transformatorske postaje TP Hotel Jama Postojna izvedba priključkov za bazne postaje Zazid, Kopriva, Narin, Kreplje in Mereče nizkonapetostni priključek obrtne delavnice Narin nizkonapetostni priključek MHE Knešca javna razsvetljava Idrsko vas nizkonapetostni priključek Dom upokojencev Tolmin V ta okvir storitev je vključeno tudi poslovanje počitniških kapacitet. Letno poročilo 2016 stran 54

55 10. INFORMACIJSKA PODPORA IN RAZVOJ Služba informatike pokriva področje prenove informacijskega sistema, intranet in internet portala, strežniške infrastrukture z vsemi storitvami, baze podatkov, mrežne računalniške infrastrukture za potrebe vodenja objektov in poslovnega računalništva ter skrb za postavitve novih delovnih postaj in podporo uporabnikom. Pogodbeni partner Informatika, d. d., skrbi za delovanje računovodskega informacijskega sistema in razvoj novih modulov za procese priključevanja, obračuna omrežnine in saldakontov. Glavne aktivnosti v letu 2016 so bile naslednje: za področje priključevanja in obračuna omrežnine so bile dodane določene funkcionalnosti; aktivnosti v zvezi z uvedbo novega računovodskega sistema so v polnem teku (potrdili smo projekt za izvedbo, izvedli predstavitve posameznih modulov na naših podatkih, usklajevali procese z drugimi distribucijskimi podjetji); V polnem teku so tudi aktivnostmi za uvedbo sistema za obvladovanje vzdrževanja infrastrukture (MAXIMO) nadgradili smo računalniško omrežje predvsem za potrebe vodenja energetskih objektov; vzdrževali smo vso žično, radijsko in optično komunikacijsko infrastrukturo vključno z UKV omrežjem in sodelovali pri nadgradnji optičnih povezav; Postavili smo nov digitalni UKV sistem, ki je zamenjal zastarelega; nabavili smo nove delovne postaje za potrebe zamenjave zastarelih; postavili smo nova nadzorna orodja za spremljanje delovanja računalnikov in računalniškega omrežja; osvežili smo strategijo informacijskega področja; nudili smo vse infrastrukturne storitve in podporo za hčerinsko družbo E3, d. o. o. 11. INTEGRIRAN SISTEM VODENJA ISV Integriran sistem vodenja obsega sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem in sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem sestavljajo medsebojno povezani procesi, s katerimi Elektro Primorska: zagotavlja kakovost storitev in zadovoljstvo odjemalcev ter uresničuje razvojne usmeritve, zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k razvoju ožjega in širšega družbenega okolja, skrbi za razvoj zaposlenih, njihovo varnost, zdravje in zadovoljstvo. Elektro Primorska ima vzpostavljen in certificiran integriran sistem vodenja za naslednje standarde: sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008, sistem ravnanja z okoljem ISO 14001:2004, sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS 18001:2007. Integriran sistem vodenja kakovosti je obvladovan s strukturo formaliziranih dokumentov: a) poslovnik vodenja kakovosti, b) določitev procesov, c) procesi vodenja, d) navodila, e) obrazci. Kakovost izvajanja procesov vodenja spremljamo s kazalniki kakovosti. Učinkovitost integriranega sistema vodenja redno preverjamo na vodstvenih pregledih, z notranjimi presojami in zunanjimi presojami. Zahteve za izboljšave v integriranem sistemu vodenja obvladujemo s posebnim programom, ki omogoča vsem zaposlenim, da posredujejo vse ideje, pripombe in predloge za boljše poslovanje in organizacijo ter Letno poročilo 2016 stran 55

56 ostale aktivnosti v družbi. V ta sistem je vključeno tudi obvladovanje ukrepov, ki izhajajo iz priporočil notranjih revizij in samoocenitve po modelu odličnosti EFQM. Preverjanje integriranega sistema vodenja je potekalo v letu 2016 po načrtu notranjih presoj in z letnimi pregledi: okoljski pregled, pregled varnosti in zdravja pri delu in pregled vodstva. Izvedena je bila notranja presoja sistema vodenja kakovosti, sistema ravnanja z okoljem in sistema varnosti in zdravja pri delu 20., 21., in 22. aprila Zunanja presojevalska hiša SIQ je izvedla 10. junija 2016 redno presojo zahtev standarda ISO 9001:2008, redno presojo zahtev standarda ISO 14001:2004 in redno presojo zahtev standarda BS OHSAS 18001:2007 in podala ugotovitev, da družba izvaja, vzdržuje in razvija sistem vodenja v skladu z zahtevami standardov. 12. SKRB ZA OKOLJE Okoljska politika Politika ravnanja z okoljem je pomembna sestavina poslovne politike družbe in je vgrajena v vse poslovne procese. Naša dejavnost in naši objekti posegajo v prostor in njegovo namembnost, zato z vzpostavljenim sistemom kakovosti ravnanja z okoljem obvladujemo pomembne okoljske vidike, povezane z dejavnostjo prenosa električne energije, z vzdrževanjem in graditvijo objektov, z ustreznim delovanjem elektrokovinskih delavnic in voznega parka. S sprejetimi okoljskimi programi v skladu s finančnimi možnostmi družbe uresničujemo okvirne in izvedbene okoljske cilje Realizacija okoljskih programov v letu 2016 V letu 2016 smo v skladu s postavljenimi okoljskimi cilji izvajali naslednje aktivnosti okoljskih programov: odstranili smo azbestno cementno kritino na mehanični delavnici v servisnem kompleksu v Sežani in jo nadomestili z ustrezno izolirano kompozitno kritino, izvedli smo izolacijo preostalih fasad (vzhodne, zahodne in južne) nadzorništva Ajdovščina. Stavba nadzorništva je skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, pripravili smo dokumentacijo za ureditev skladišča rabljenih in odpadnih distribucijskih transformatorjev na DE Nova Gorica, izolirali smo SN zbiralnice na VN/SN energetskih transformatorjih v RTP Idrija (2 tr.), RTP Vrtojba (2 tr.), RTP Tolmin (1 tr.), RTP Sežana (2 tr.), zamenjali smo ionizacijske javljalnike požara z optičnimi javljalniki v RTP Dekani in RTP Ilirska Bistrica. Zamenjava javljalnikov požara je s tem zaključena. Letno poročilo 2016 stran 56

57 13. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Tveganja obvladujemo skladno z metodologijo celovitega obvladovanja tveganj v Elektru Primorska d.d.. Vsa prepoznana tveganja razvrstimo skladno z metodologijo za obvladovanje tveganj v eno od štirih skupin, ki so vključena v register tveganj: finančna, operativna, strateška in zakonodajna. Tveganja najmanj mesečno vrednotimo na podlagi ocenjevanja posledic uresničitve tveganja in na podlagi verjetnosti, da bo do tveganja prišlo. Obvladujemo jih na naslednje načine: izogibanje tveganju opustitev tveganega poslovanja; zmanjšanje tveganja uporaba različnih načinov varovanja; prenos tveganja na tretjo osebo; sprejem tveganja sprejmemo tveganje, ki je sprejemljivo. Za stalno prepoznavanje tveganj so odgovorni predvsem vodje organizacijskih enot in drugo strokovno osebje s pooblastili. Poročanje o stanju posameznega tveganja oziroma ukrepa se izvaja preko portala mesečno, trimesečno in letno. Notranja revizija nadzira izvajanje ukrepov in skladnost poročanega z dejanskim stanjem. Poročanje in nadzor nad tveganji v družbi sta sestavna dela sistema integriranega vodenja. Za sistemski prikaz stopnje vseh tveganj na presečni datum je vpeljana skupna povprečna stopnja vseh tveganj (povprečje vsote vseh stopenj tveganj vseh skupin). V letu 2016 se je vrednost zmanjšala iz izhodiščne vrednosti 3,15 na vrednost 3,10. Za vse ukrepe, ki prekoračujejo sprejemljivo stopnjo tveganja 3,00, skupaj štirje ukrepi, so bili določeni novi ukrepi, izvajalci in roki za izvedbo. Ti ukrepi so v izvajanju. V letu 2016 smo vključili v sistem obvladovanja tveganj tri nova tveganja Finančna tveganja Finančna tveganja družbe predstavljajo tiste dejavnike tveganja, ki neposredno ogrožajo doseganje načrtovanega poslovnega izida in kapitalske ustreznosti. Pomembnejša tveganja so: kreditna, likvidnostna, tržna. Kreditno tveganje se pojavi zaradi nepravočasno poravnanih terjatev. Sistematično spremljanje finančnega stanja neplačnikov in uporaba izvršilnih predlogov za izterjavo znižujeta kreditno tveganje družbe. Kreditno tveganje v družbi je zmerno. Likvidnostno tveganje je v neposredni povezavi s kreditnim tveganjem. Z načrtovanjem denarnih tokov družba obvladuje likvidnostno tveganje tako, da prilagaja izdatke finančnim zmožnostim, črpa premostitvena posojila in načrtuje dinamiko najemanja dolgoročnih investicijskih posojil. Ocena likvidnostnega tveganja je nizka. Ekonomika investicij je povezana z navedenima tveganjema zaradi morebitnega preseganja vrednosti investicij in zaradi odstopanja specifičnih načrtovanih vrednosti za tipske rešitve investicij. Ocenjuje se zmerno stopnjo tveganja. Tržna tveganja izhajajo iz nedoseganja storitev za trg, kar vpliva na denarni tok. Tudi tržna tveganja ocenjujemo z zmerno stopnjo. Obrestna tveganja so povezana z možnostjo nepričakovane rasti stroškov financiranja, ki so vezani na spremenljivo obrestno mero glede na tržne razmere. Družba minimizira obrestna tveganja tako, da pri zadolževanju izbira najugodnejšega ponudnika. Večina posojil družbe ima spremenljivo obrestno mero. Obrestno tveganje je nizko, saj so spremenljive obrestne mere negativne. Družba nima sklenjenih pogodb za ščitenje obrestne mere. Družba se zaradi omejenega področnega delovanja ne srečuje z valutnimi tveganji. Letno poročilo 2016 stran 57

58 13.2. Operativna tveganja Tveganja delovanja so povezana z izvajanjem poslovnih procesov v družbi. Družba je v preteklosti svoje poslovne procese posodobila in certificirala v skladu s standardi sistema vodenja kakovosti ISO 9001, sistema varovanja okolja ISO ter sistema varnosti in zdravja pri delu BS OHSAS Posredno se z upoštevanjem določil standardov zmanjšujejo možna tveganja delovanja. Na tem področju se srečujemo s tveganjem prekinitev napajanja z visoko stopnjo tveganja in tveganji s področja delovanja sistema, zamenjave merilno krmilnih naprav in z informacijskim tveganjem s srednjo stopnjo tveganja. Kadrovsko tveganje je povezano z možnostjo izgube oziroma s pomanjkanjem strokovno usposobljenega kadra in nastanka poškodb pri delu, ki nastajajo zaradi tveganih delovnih postopkov v dejavnosti elektrodistribucije. Tveganje obvladujemo s stalnim usposabljanjem zaposlenih, spodbujanjem dodatnega izobraževanja, komuniciranjem in z obveščanjem vseh zaposlenih, zavarovanjem odgovornosti zaposlenih pri izvajanju projektantskih, montažnih in vzdrževalnih del ter s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem zaposlenih. Nenehno izboljšujemo sistem varnosti in zdravja pri delu, s katerim zmanjšujemo možnost poškodb pri delu in ohranjamo zdravje zaposlenih. Stopnja tveganja je zmerna. Tveganja s področja delovanja sistema so povezana z zagotavljanjem čim večje razpoložljivosti naprav, ki jih zagotavljamo z rednim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem, z izvajanjem aktivnosti (pregledi, revizije, meritve) s ciljem preprečevanja izpada distribucijskih elektroenergetskih naprav in nastanka večjih škod na napravah. Premoženjsko tveganje nastaja zaradi izpostavljenosti elektroenergetskih naprav in objektov ter drugega premoženja družbe vplivom iz okolja in drugim nevarnostim. Tveganja obvladujemo z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem in z ustreznim zavarovanjem premoženja. Stopnja tveganja je srednja. Informacijsko tveganje je povezano z delovanjem računalniškega informacijskega sistema v družbi in obsega tveganje izgube podatkov, nepooblaščenega dostopa do podatkov, vdora v sistem in nemotenega delovanja sistema. Družba ima podpisano pogodbo o opravljanju ključnih informacijskih storitev s podjetjem Informatika, ki opravlja storitve tudi za druga distribucijska podjetja. Z vsakoletnimi vlaganji v opremo računalniškega sistema, ustrezno varnostno politiko, s prenovo informacijskega sistema v sodelovanju z Informatiko in z izvajanjem sprejetih ukrepov so tveganja obvladovana. Ocenjena stopnja tveganja je srednja Strateška tveganja Strateška tveganja vplivajo na sposobnost zagotavljanja učinkovitega in konkurenčnega neprekinjenega poslovanja podjetja. Med strateškimi tveganji se družba srečuje s cenovnimi, količinskimi, investicijskimi tveganji in tveganji zaradi prekinitev napajanja lastnega vzroka. Cenovna tveganja se pojavljajo na področju pogodbenega odnosa med Elektrom Primorska in SODO, ki ureja najem elektroenergetske infrastrukture in opravljanje storitev, ki jih Elektro Primorska opravlja za SODO. Določeni sta cena za najem infrastrukture in za opravljanje drugih storitev. Pozno sklepanje pogodbe oziroma aneksa k pogodbi v poslovnem letu predstavlja cenovno tveganje. Cenovna tveganja se pojavljajo tudi pri nabavi materiala in opreme, ki jih uporabljamo pri investicijskih in vzdrževalnih delih. Medletna cenovna tveganja obvladujemo z izvajanjem javnih naročil za material in opremo in s podpisovanjem letnih pogodb za sprotno dobavo. Stopnja tveganja je zmerna. Količinska tveganja se pojavljajo pri prenosu električne energije po distribucijskem omrežju do odjemalcev. Izvirajo iz negotovosti porabe električne energije in kratkoročno vplivajo na prihodke iz uporabe omrežja ter posledično na višino prihodkov družbe iz naslova izvajanja storitev za SODO. Letno poročilo 2016 stran 58

59 Količinska tveganja se obvladujejo z mesečnim spremljanjem prenesenih količin električne energije po distribucijskem omrežju in obračunane uporabe omrežja. Ocenjena stopnja tveganja je srednja. Investicijska tveganja se odražajo v možnosti doseganja izvedbe načrtovanih investicijskih vlaganj. Obvladujejo se tako, da se sprotno preverja realizacija in učinkovitost sprejetih načrtov. Stopnja tveganja je zmerna. Tveganje zaradi prekinitev napajanja lastnega vzroka zahtevajo velika finančna vlaganja z učinki na daljše obdobje. Obvladujejo se z rednim poročanjem izvajanja načrta potrebnih vlaganj v infrastrukturo. Tveganje ocenjujemo z veliko stopnjo Zakonodajna tveganja Bistvo obvladovanja zakonodajnih tveganj je v zagotavljanju delovanja sistema skladno s predpisi. Posebej je določena odgovornost za zakonito poslovanje in spoštovanje notranjega delovanja družbe EP. Odločanje v EP je omejeno v okvire sektorske zakonodaje. Regulacija delovanja, ki izhaja iz pogodbene obveznosti med družbo SODO in Elektrom Primorska kot izvajalcem gospodarske javne službe, predstavlja omejitve, ki jih mora družba spoštovati in niso vedno ekonomsko upravičene. Stopnja tovrstnih tveganj je nizka. Letno poročilo 2016 stran 59

60 14. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA V tekočem letu poteka poslovanje skladno s sprejetim Poslovnim načrtom družbe Elektro Primorska d.d. za obdobje KAZALNIKI Kazalniki, ki kažejo na boniteto poslovanja družbe, se delijo v naslednje skupine temeljnih računovodskih kazalnikov: 1. kazalniki stanja financiranja (vlaganja), 2. kazalniki stanja investiranja, 3. kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, 4. kazalniki gospodarnosti, 5. kazalniki dobičkonosnosti Poslovne dosežke z vidika finančnega ovrednotenja je družba spremljala z naslednjimi kazalniki: A. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) kapital obveznosti do virov sredstev stopnja lastniškosti financiranja 73,85% 72,94% vsota kapitala in dolg. dolgov (skupaj z rezervacijami ) ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev obveznosti do virov sredstev stopnja dolgoročnosti financiranja 92,10% 90,87% dolgovi obveznosti do virov sredstev stopnja dolžniškosti financiranja 25,75% 26,60% B. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) sredstva stopnja osnovnosti investiranja 89,70% 88,71% dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe sredstva stopnja finančnosti investiranja 3,47% 3,51% vsota osn. sredstev in dolg. aktivnih časovnih razmejite, naložbenih nepremičnin, dolg.finančnih naložb in dolg.posl.terjatev sredstva stopnja dolgoročnosti investiranja 93,28% 92,32% realizirane investicije načrtovane investicije stopnja realizacije investicij 102,54% 101,84% Letno poročilo 2016 stran 60

61 C. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA kapital osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) stopnja lastniškosti financiranja 82,34% 82,22% likvidna sredstva kratkoročne obveznosti koeficient neposredne pokritosti kratk.obveznosti ( hitri koeficient ) 12,44% 26,59% vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev kratkoročne obveznosti koeficient pospešene pokritosti kratk. obveznosti ( pospešeni koeficient ) 59,37% 72,99% kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti koeficient kratkoročne pokritosti krat.obveznosti ( kratkoročni koeficient ) 64,53% 77,65% D. KAZALNIK GOSPODARNOSTI poslovni prihodki poslovni odhodki koeficient gospodarnosti poslovanja 1,217 1,142 prihodki odhodki koeficient celotne gospodarnosti poslovanja 1,200 1,161 E. KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI EBITDA ( poslovni prihodki-poslovni odhodki+am+prevrednotenja ) kosmati donos iz poslovanja EBITDA marža 42,84% 36,49% EBIT ( poslovni prihodki - prislovni odhodki ) kosmati donos iz poslovanja EBIT marža 16,71% 14,35% čisti poslovni izid prihodki od prodaje čista dobičkonosnost prihodkov 17,39% 14,47% čisti poslovni izid povprečno stanje sredstev koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA) 3,41% 3,09% čisti poslovni izid povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida leta ) koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala ( ROE ) 4,85% 4,35% vsota dividend za poslovno leto povprečni osnovni kapital koeficient dividendnosti osnovnega kapitala 0,040 0,019 izplačana dividenda v tekočem letu povprečni kapital stopnja dividendnosti kapitala 2,19% 1,06% E. DELNICE kapital število delnic število lastnih delnic knjigovodska vrednost delnice ( ) 7,73 7,53 čisti poslovni izid Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic Popravljeno povprečno število navadnih delnic Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (EUR/delnico) 0,35 0,31 Tabela 21: Kazalniki Letno poročilo 2016 stran 61

62 15.1. Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja) Tabela 22: Temeljni kazalniki stanja financiranja Vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti družbe. Pri kazalnikih stanja financiranja nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Kazalniki so za družbo pomembni zlasti pri dolgoročnih odločitvah o politiki financiranja (kapitalska struktura). Visok delež kapitala v financiranju in nizka stopnja kratkoročnosti financiranja dajeta upnikom informacijo o varnosti naložb. Stopnja lastniškosti financiranja prikazuje delež lastniškega financiranja vseh sredstev. Razvidno je, da je bila v letu 2016 stopnja lastniškosti financiranja 73,9 %, kar je za 1 odstotno točko več kot v letu Višja vrednost kazalca je rezultat višjega kapitala kot rezultat doseženega višjega dobička družbe v letu 2016, hkrati pa so se tudi obveznosti družbe v primerjavi z letom 2015 znižale, kar dodatno vpliva na ugodnejši kazalec v letu Stopnja dolžniškosti financiranja kaže dolžniško financiranje sredstev družbe. Kazalec je v letu 2016 znašal 92,1 % in je za 1,2 odstotne točke višji kot v letu 2015, kar je predvsem rezultat nižjih kratkoročnih poslovnih obveznosti, predvsem nižjih obveznosti do dobaviteljev, ter hkrati večjih dolgoročnih finančnih obveznosti do bank za financiranje investiranja v elektrodistribucijsko infrastrukturo. Ker družba nima dovolj lastnih virov ( tudi zaradi izplačil dividend ) za financiranje načrtovanih oziroma potrebnih investicij, mora pridobivati tuje, dolžniške vire financiranja. Lastni vir sredstev za financiranje investicij v energetsko infrastrukturo predstavlja predvsem ustvarjen donos, predvsem izid iz poslovanja, kar je za družbo pričakovano saj ustvarja regulirane prihodke, ki jih predstavljajo predvsem prihodki od najemnine in opravljenih storitev po Pogodbi s SODO d.o.o. Stopnja dolgoročnosti financiranja je v letu 2016 znašala 25,8 % in je za 0,8 odstotnih točk nižka kot v letu Razlog je v zmanjšanju obveznosti do virov sredstev in povečanju kapitala iz naslova doseženega dobička družbe v letu Večje povečanje obveznosti do virov je iz naslova pridobitve dolgoročnega bančnega kredita v letu 2016 do Evropske investicijske banke za črpanje druge tranše Temeljni kazalniki investiranja Tabela 23: Temeljni kazalniki investiranja Letno poročilo 2016 stran 62

63 S temi kazalci ugotavljamo, kam je družba vlagala svoja sredstva in kakšno strukturo sredstev ima glede na vlaganja. Stopnja osnovnosti investiranja prikazuje delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih. V letu 2016 je delež osnovnih sredstev predstavljal 89,7 % vseh sredstev, kar je za 1 odstotno točko več kot leta Razlog povišanja kazalnika je v dejstvu, da se je vrednost osnovnih sredstev relativno bolj povečala kot vrednost ostalih sredstev družbe. Visoka stopnja osnovnosti investiranja je za družbo pričakovana, saj je panoga, v kateri deluje družba, tehnološko zelo intenzivna. Stopnja finančnosti investiranja nam pove, kolikšen je delež sredstev družbe, ki sodelujejo pri nastajanju finančnih prihodkov. Kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe so konec leta 2016 predstavljale 3,5 % sredstev skupine in se glede na preteklo leto ni spreminjal. Stopnja dolgoročnosti investiranja kaže delež dolgoročnih sredstev v vseh sredstev družbe, ki je konec leta 2016 znašal 93,3 %, kar je za 1 odstotno točko več kot leta Razlog za povišanje vrednosti kazalnika v letu 2016 glede na leto 2015 je v povečanju osnovnih sredstev družbe Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja V zvezi z dolgoročnim finančnim ravnotežjem družba spremlja kazalnike vodoravnega finančnega ustroja, med katerimi je najpomembnejši pospešeni koeficient, s katerim se izkazuje vpliv višine in strukture obratnih sredstev glede na tekoče obveznosti. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi in je leta 2016 znašal 82,3 kar je za 0,1 odstotne točke več kot v letu Razlog je v relativno večjem povečanju kapitala iz naslova doseženega dobička leta 2016, kot osnovnih sredstev družbe v letu Hitri, pospešeni in kratkoročni koeficienti prikazujejo plačilno sposobnost. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti ( hitri koeficient ) kaže koliko kratkoročnih obveznosti lahko družba poravna na določen dan z likvidnimi sredstvi. Ob koncu leta 2016 bi lahko družba z denarnimi sredstvi poravnala 12,4 % kratkoročnih obveznosti. V primerjavi z letom 2015 je za 14,1 odstotne točke nižji, kar je posledica relativno višjega padca likvidnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti družbe. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti ( pospešenega koeficient ) nam kaže sposobnost pokrivanja kratkoročnih obveznosti z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami. Konec leta je bila vrednost tega kazalca 0,59, kar je za 13,6 odstotne točke manj, kot je bila vrednost le tega v letu Razlog nižjega koeficienta v letu 2016 je posledica relativno nižje vrednosti denarnih sredstev in kratkoročnih terjatev, kot nižje vrednosti kratkoročnih obveznosti. Letno poročilo 2016 stran 63

64 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti ( kratkoročni foeficient ) izraža pokritost kratkoročnih dolgov z denarjem in drugimi kratkoročnimi sredstvi, tudi z zalogami. Le ta je konec leta znašal 0,65, kar je za 13,6 odstotne točke manj kot leto poprej. Razlog je v relativno nižji vrednosti kratkoročnih sredstev ( predvsem denarnih sredstev ) kot nižji vrednosti kratkoročnih obveznosti Nižja vrednost denarnih sredstev družbe je tudi posledica večje intenzivnosti investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo. Kljub temu, da je priporočljiva vrednost kratkoročnega koeficienta enaka 1, pa je dosežena vrednost za družbo še vedno sprejemljiva, saj ima družba glede na regulacijo in podpisano pogodbo s SODO d.o.o., zagotovljene redne mesečne prilive Temeljni kazalniki gospodarnosti Tabela 24: Temeljni kazalniki gospodarnosti Kazalniki gospodarnosti (ekonomičnosti) so kazalniki poslovne uspešnosti in pojasnjujejo dosežene poslovne rezultate glede na vložene prvine poslovnega procesa. Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki in odraža učinkovitost poslovanja družbe, saj so iz foeficienta izločeni finančni prihodki in odhodki ter drugi prihodki in odhodki. V letu 2016 je ta koeficient znašal 121,7 %, kar pomeni, da so poslovni prihodki za 21,7 % presegli poslovne odhodke in se je gospodarnost glede na predhodno leto izboljšala za 7,6 odstotno točke. Koeficient celotne gospodarnosti je razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki. Koeficient je v letu 2016 znašal 120 %, kar je v primerjavi z lanskim letom za 4 odstotne točke boljša celotna gospodarnost. Družba je tako v letu 2016 gospodarneje upravljala z razpoložljivimi sredstvi in tako dobičkonosno upravljala premoženje lastnikov družbe Temeljni kazalniki dobičkonosnosti Tabela 25: Temeljni kazalniki dobičkonosnosti Z analizo kazalnika dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje družbe zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno. Zaradi višjega čistega poslovnega izida v tekočem letu vsi koeficienti izkazujejo rast glede na predhodno leto. Letno poročilo 2016 stran 64

65 Čista dobičkovnosti prihodkov nam pove, da je družba ustvarila 17,4 dobička na 100 EUR doseženih prihodkov, kar je za 2,9 EUR dobička več kot leta Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev ( ROA ) prikazuje delež dobička, ki ga družba doseže z lastnimi sredstvi in kaže kako uspešno je bilo poslovodstvo pri upravljanju s sredstvi družbe. ROA je v letu 2016 znašal 3,4 % in je za 0,3 odstotne točke več kot preteklo leto. Vrednost kazalnika je sicer relativno nizka, kar je posledica investiranja družbe, kot pogoj zagotavljanja kakovostne in zanesljive distribucije električne energije. Tega brez vlaganj v osnovna sredstva ne bi bilo mogoče doseči. Če želi družba zagotoviti kakovostno oskrbo z električno energijo vsem odjemalcem na svojem distribucijskem območju tudi v prihodnosti ni pričakovati, da bo družba investirala manj kot doslej, kar pomeni, da se višina kazalca bistveno ne bo bistveno izboljšala. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala ( ROE ) nam pove, koliko čistega dobička je družba ustvarila s povprečnim kapitalom, ki je bil vložen v družbo. Z vidika lastnikov družbe je dobičkonosnost kapitala eden izmed najpomembnejših kazalnikov, ker kaže, kako uspešno je vodstvo družbe upravljalo s premoženjem družbe. ROE je v letu 2015 znašal 8,7 % in je za 3,8 odstotne točke več, kot je bil ta koeficient preteklo leto. Razlog izhaja iz višjega realiziranega dobička leta Letno poročilo 2016 stran 65

66 B. RAČUNOVODSKI IZKAZI 1. BILANCA STANJA NA DAN 31. DECEMBER 2016 Pojasnilo Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve Dolgoročne pravice Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva, ki se pridobivajo II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča Zgradbe Oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo III. Naložbene nepremičnine IV. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini Druge delnice in deleži V. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material Nedokončane storitve Proizvodi in trgovsko blago II. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila drugim III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do drugih IV. Denarna sredstva Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA Tabela 26: Bilanca stanja (sredstva) Letno poročilo 2016 stran 66

67 Tabela 27: Bilanca stanja (obveznosti do virov sredstev) Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 67

68 2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2016 Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu Sprememba vrednosti nedokončanih storitev Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev a. nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala b. stroški storitev Stroški dela a. stroški plač b. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev c. stroški socialnih zavarovanj č. drugi stroški dela Odpisi vrednosti a. amortizacija b. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz deležev a. v drugih družbah Finančni prihodki iz danih posojil a. danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a. od drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a. iz posojil, prejetih od bank b. iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a. iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti b. iz drugih poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO Davek od dobička ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Tabela 28: Izkaz poslovnega izida Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 68

69 3. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2016 pojasnilo ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Druge sestavine vseobsegajočega donosa Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Tabela 29: Izkaz vseobsegajočega donosa Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 69

70 4. IZKAZ DENARNEGA TOKA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2016 Pojasnilo A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju a. Izdatki za nakup materiala in storitev b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku c. Izdatki za dajatve vseh vrst d. Drugi izdatki pri poslovanju Pozitvini ali negativni denarni izid pri poslovanju B. DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU 4. Prejemki pri investiranju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev c. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb d. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb Izdatki pri investiranju a. Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgor. sredstev b. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev c. Izdatki za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju a. Izdatki za dane obresti b.izdatki za vračila kapitala c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil e. Izdatki za izplačila dividend Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju Celotni pozitivni ali negativni denarni tok Č. KONČNO STANJE DEN. SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. DENARNI IZID V OBDOBJU Končno stanje denarnih sredstev na zadnji dan obr. obdobja Tabela 30: Izkaz denarnega toka Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 70

71 5. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2016 Tabela 31: Izkaz gibanja kapitala 2016 Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 71

72 6. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA LETO, KONČANO 31. DECEMBRA 2015 Tabela 32: Izkaz gibanja kapitala 2015 Členitev posameznih postavk in pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 72

73 C. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM PO ZGD IN SRS 1. KLJUČNE INFORMACIJE V letu 2016 je družba ustvarila čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini EUR, kar je več kot je načrtovala in presega dosežen čisti poslovni izid preteklega leta. 2. PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 2016, Energetskim zakonom (EZ-1) (Uradni list RS št. 17/14) in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Z uvedbo novih SRS 2016 družbi ni bilo potrebno izvajati prilagoditve računovodskih izkazov, saj spremembe novih SRS ne vplivajo na računovodenje družbe. SRS 2016 predpisujejo računovodske usmeritve, v nekaterih primerih pa omogočajo izbiro med dovoljenimi računovodskimi usmeritvami. Družba je v svojem Pravilniku o računovodstvu določila natančnejša pravila računovodskega obravnavanja posameznih bilančnih kategorij v računovodskih razvidih in določila izbrane računovodske usmeritve. Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje časovne neomejenosti delovanja in upoštevanja nastanka poslovnega dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Družba izjavlja, da so uporabljene enake računovodske usmeritve in metode kot v preteklem poslovnem letu. Podlaga za merjenje Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki so izmerjena po pošteni vrednosti. Tečaj in način preračuna v domačo valuto Sredstva in obveznosti do virov sredstev v tuji valuti so na dan bilance stanja preračunani v domačo valuto (evro) po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije. Posli izraženi v tuji valuti se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju banke na dan posla. Pozitivne ali negativne tečajne razlike, ki so posledica teh dogodkov, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med finančnimi prihodki oziroma odhodki. Vsi podatki v letnem poročilu so prikazani v evrih brez centov. S je Elektro Primorska d. d. izgubila status javnega podjetja in od tedaj dalje posluje samo kot delniška družba. Vlada RS je z odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za celotno območje Republike Slovenije podelila izključno koncesijo novoustanovljeni družbi SODO d.o.o. s sedežem v Mariboru. SODO d.o.o. je z Elektro Primorska d.d., kot lastnikom elektrodistribucijske infrastrukture, sklenil pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije je bila z družbo SODO d.o.o. sklenjena nova Letno poročilo 2016 stran 73

74 pogodba o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki se uporablja od Iz pogodbe in letnih aneksov k pogodbi izhaja, da Elektro Primorska d.d.: oddaja infrastrukturo v najem za najemnino, za SODO opravlja in zaračunava storitve, opisane v prilogi k pogodbi, v imenu in za račun SODO izstavlja končnim uporabnikom distribucijskega omrežja račune za uporabo omrežja, v imenu in za račun SODO zaračunava omrežnino za priključno moč ter nadstandardne storitve je bil v Uradnem listu RS št. 66/2015 objavljen Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje s Prilogo 1: Parametri za določitev omrežnine za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra Na podlagi tega akta je Agencija za energijo z odločbo št / /452 določila regulativni okvir za izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v regulativnem obdobju od do V odločbi so načrtovani upravičeni stroški, razčlenjeni po posameznih območjih distribucijskega omrežja, ki določajo okvir sredstev v posameznem letu regulativnega obdobja. Dne je bila uveljavljena sprememba cenika storitev. Letno poročilo 2016 stran 74

75 3. POJASNILA POSTAVK V BILANCI STANJA Bilanca stanja družbe je sestavljena v skladu s SRS ( 2016 ) Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja izkažejo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njimi, in je mogoče njihovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Med neopredmetenimi sredstvi izkazuje družba razvojne študije in študije v pridobivanju. Med pravicami so izkazane pravice uporabe počitniških objektov in zemljišč, pravica uporabe prostora v objektu za namene transformatorske postaje ter pravica do uporabe programske opreme. Med drugimi dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami pa stroške vnaprej plačane najemnine. Nabavno vrednost neopredmetenega sredstva sestavlja njegova nakupna vrednost ali stroški izdelave. Za merjenje po pripoznanju se uporablja model nabavne vrednosti. Amortizirajo se posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in z uporabo amortizacijskih stopenj od 3,33 do 33,3 odstotkov. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Preverjanje dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba opravlja vsako leto pred koncem poslovnega leta. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z neopredmetenim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pripoznanje neopredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvi ali kadar se od njihove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi. Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2016 povečala za nakup in aktiviranje dolgoročnih pravic v višini EUR ( v letu 2015 za EUR ), predvsem na račun računalniških programov. Popravki vrednosti študij v pridobivanju so vrednosti vloženih sredstev v zvezi z načrtovano investicijo v izgradnjo vetrnih elektrarn, ki jih od leta 2004 oblikuje družba zaradi pritožb v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Razvojne študije so izkazane po nabavnih vrednostih in jih odpisujemo v breme stroškov študij in ne kot strošek amortizacije. Odpisujemo jih v višini 20 % letno, glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja pet let. Posamezne knjigovodske vrednosti neopredmetenih sredstev niso pomembne za računovodske izkaze kot celoto. Družba nima neopredmetenih sredstev z omejeno lastninsko pravico. Letno poročilo 2016 stran 75

76 Preglednica prikazuje spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2016: Tabela 33: Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2016 Preglednica prikazuje spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2015: Tabela 34: Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2015 Letno poročilo 2016 stran 76

77 3.2. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva družbe zajemajo zemljišča, gradbene objekte in opremo ter enaka sredstva v izgradnji ali izdelavi. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Družba vrednoti opredmetena osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. Če pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveča njegova nabavna vrednost. Če pa stroški povečujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveča nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se pojavijo, se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Po pripoznanju se osnovna sredstva merijo po modelu nabavne vrednosti, ki je tudi osnova za obračun amortizacije. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizirajo se posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in z uporabo naslednjih amortizacijskih stopenj, ki so enake kot leto poprej: Neopredmetena sredstva (brez programske opreme) 3,33-20,00 3,33-20,00 Računalniška in programska oprema 33,3 33,3 Nepremičnine (zemljišča in objekti) 0,00-5,00 0,00-5,00 Transformatorji 2,86-3,33 2,86-3,33 Elektronski števci 4,17-6,67 4,17-6,67 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 2,50-20,00 2,50-20,00 Umetniška dela 0,00 0,00 Tabela 35: Amortizacijske stopnje - opredmetena osnovna sredstva Nabavna vrednost objektov, ki so grajeni v lastni režiji, je lastna cena, ki ne presega cene istovrstnih stvari na trgu. Lastno ceno sestavljajo neposredni stroški materiala in izdelavnih storitev, neposredni stroški dela, neposredni stroški amortizacije, splošni proizvajalni stroški ter splošni stroški nakupa, uprave in prodaje. V skladu s SRS (2016 ) 1.11 razčlenjuje družba nabavne vrednosti novih pridobitev v letu 2016, ki imajo različne dobe koristnosti, na sestavne dele, ki so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti. Popravki vrednosti se oblikujejo v višini obračunane amortizacije. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje čista prodajna cena ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne Letno poročilo 2016 stran 77

78 odtujitve in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov ter denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki. Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih v letu 2016 kaže naslednja preglednica: Tabela 36: Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2016 Neodpisana vrednost osnovnih sredstev se je glede na otvoritveno stanje povečala za EUR. Spremembe so tvorile nove nabave v višini EUR, obračunana amortizacija v višini EUR ter izločitve v neodpisani vrednosti EUR. Popravki vrednosti osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, v višini EUR, se nanašajo na vložena sredstva v zvezi z načrtovano investicijo v izgradnjo vetrnih elektrarn, ki je v postopkih pritožb. Popravki se oblikujejo od leta Družba nima osnovnih sredstev, pridobljenih s finančnim najemom. Ena nepremičnina je pod hipoteko v korist Nove kreditne banke Maribor. Obveznost je evidentirana izvenbilančno. Od izvaja gospodarsko javno službo na območju Elektra Primorska d. d. družba SODO, d. o. o. V skladu s sklenjeno medsebojno pogodbo je družba Elektro Primorska dala družbi SODO d.o.o. v najem vso infrastrukturo. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in ne med naložbenimi nepremičninami se izkazuje tudi elektrodistribucijska infrastruktura, dana v poslovni najem družbi SODO po Pogodbi s SODO. Družba meni, da je tako izkazovanje primernejše, saj gre po vsebini za lastniško uporabljanje sredstev. Družba pa jih izvirno tudi ne poseduje zato, da bi prinašala najemnino ali druge donose. Na dan znaša nabavna vrednost v najem dane infrastrukture EUR, popravki vrednosti EUR in neodpisana vrednost EUR. Letno poročilo 2016 stran 78

79 Zemljišča Infrastrukturni objekti Infrastrukturna oprema Dolgoročne pravice Tabela 37: Neodpisana vrednost infrastrukture dane v najem V letu 2016 je družba investirala EUR in presegla načrt investicij. Za realizacijo je najela dolgoročni posojili v višini EUR. Podrobnejši podatki o nabavi so predstavljeni v poročilu dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v poglavju 8.2. Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih v letu 2015: Tabela 38: Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015 Letno poročilo 2016 stran 79

80 3.3. Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišča ali zgradbe), ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala svojo vrednost. Ob začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Po pripoznanju se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti enako kot opredmetena osnovna sredstva. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti naložbene nepremičnine. Amortizacijska stopnja znaša od 2% do 5%. Družba je naložbene nepremičnine prvič pripoznala v letu 2015 zaradi pravilnega prikaza premoženja. Doslej so bile prikazane med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. V letu 2016 so stroški amortizacije, vzdrževanja in obratovanja naložbenih nepremičnin znašali EUR ( 2015: EUR ), od tega pa znaša strošek amortizacije vseh naložbenih nepremičnin EUR. Družba je ustvarila prihodke iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v višini EUR (2015 : EUR ). Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je enaka njihovi neodpisani vrednosti. Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin družba ocenjuje na podlagi metode kapitalizacije normiranih denarnih tokov, pri čemer denarne tokove sestavljajo predvsem prejete najemnine iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin najem. Predpostavlja se 0,05 odstotna rast ( enako kot v letu 2015 ) in zahtevana stopnja donosa v višini 7,18 odstotka ( enako kot v letu 2015 ). Naložbene nepremičnine - objekti Osn. sred.v pridobivanju in predujmi Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Povečanja iz invest. v teku Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja v letu 0 0 Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Tabela 39: Poštena vrednost naložbenih nepremičnin Letno poročilo 2016 stran 80

81 3.4. Dolgoročne finančne naložbe Finančne naložbe vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti. Družba ločeno izkazuje dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava družba naložbenik imeti v posesti v obdobju, daljšem od leta dni. Dolgoročne finančne naložbe zajemajo naložbe v kapital odvisnih družb, v delnice, deleže družb in druge finančne naložbe ter dolgoročna dana posojila. Kratkoročne finančne naložbe ima družba v posesti do enega leta ter zajemajo naložbe v delnice, deleže družb in druge finančne naložbe ter kratkoročna posojila in depozite. Finančne naložbe družba pripozna z datumom trgovanja. Enako velja tudi za obračun običajne prodaje finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb (z deleži nad 50%), ki so zajete tudi v skupinske izkaze družbe, in pridruženih družb z deleži od 20% do 49,9%, vrednoti obvladujoča družba po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko je sprejet ustrezen sklep o razporeditvi dobička. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih družb, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Finančne naložbe v druge delnice in deleže družb, družba pri začetnem pripoznanju razvrsti med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki jih vrednoti po pošteni vrednosti prek kapitala. Finančne naložbe v posojila in depozite družba vrednoti po odplačni vrednosti. Začetne vrednosti naložb so enake znesku naloženih denarnih ali drugih sredstev izraženih v denarju na dan posamezne naložbe. Po začetnem pripoznanju so merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti in zmanjšane za znesek izgub zaradi oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb zaradi slabitve družba opravi takoj, ko nastopijo utemeljeni razlogi, najkasneje pa ob koncu obračunskega obdobja. Podlaga za slabitev so objektivni dokazi zaradi dogodkov po začetnem pripoznanju, kot so podatki o poslovanju, podatki o revidirani knjigovodski vrednosti naložbe. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naložbe, kadar je poštena vrednost finančnega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finančnega sredstva. Preizkus oslabitve finančne naložbe se opravi posamično za vsako naložbo ali skupino naložb. Izguba, ki je posledica trajne oslabitve finančnega sredstva in ne le kratkoročnega padca poštene vrednosti, se pripozna kot finančni odhodek. Znesek izgube zaradi oslabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. V skladu s SRS (2016) 3, ki obravnava finančne naložbe, so le-te razvrščene v skupino sredstev, razpoložljivih za prodajo. Letno poročilo 2016 stran 81

82 Naložbe sestavljajo naslednje postavke: Naložbe v deleže podjetja v skupini: E3, energetika, ekologija, ekonomija d.o.o Skupaj Druge delnice in deleži: Informatika Maribor d.d Banka Koper d.d. 0 0 Zavarovalnica Triglav d.d Primorski tehnološki park d.o.o Eldom Ljubljana d.o.o. 0 0 Stelkom d.o.o. Ljubljana VIRS Slabitev naložbe Eldom d.o.o. 0 0 Slabitev naložbe Informatika d.d Slabitev naložbe Stelkom d..o.o Skupaj Skupaj dolgoročne finančne naložbe Tabela 40: Dolgoročne finančne naložbe Odvisna družba E3 je na dan razpolagala z EUR celotnega kapitala in ustvarila EUR čistega dobička. Gibanje finančnih naložb Naložbe v delež podjetij v skupini Druge delnice in deleži Skupaj Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanje Tabela 41: Gibanje finančnih naložb Družba ima naložbo v 11,88 % delnic družbe Informatika, d. d., Maribor. Finančno naložbo v družbi Zavarovalnica Triglav, d. d., je družba uskladila z nižjo tržno vrednostjo za 710 EUR. Prevrednotenje je pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu v okviru postavk kapitala. Letno poročilo 2016 stran 82

83 3.5. Dolgoročne poslovne terjatve Terjatve do upravljavcev večstanovanjskih hiš Skupaj Tabela 42: Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne terjatve predstavljajo sredstva za vzdrževanje objektov, ki jih glede na stanovanjski zakon združujemo pri upravljavcih večstanovanjskih objektov. Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi poplačane Zaloge Zaloge sestavljajo material, drobni inventar v skladišču, nedokončane storitve in trgovsko blago. Med zaloge spada tudi drobni inventar z dobo trajanja do enega leta in drobni inventar do vrednosti 500 EUR in dobo trajanja več kot leto dni. To so zaščitna sredstva in drobno orodje na zalogi, ki pa se ob izdaji v uporabo vodi izvenbilančno po posamezniku. Zaloge se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Na koncu poslovnega leta družba preveri ali se zaloge zaradi oslabitve prevrednotujejo. Zaloge materiala se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost. Čista iztržljiva cena je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. Poraba zalog je obračunana po metodi drsečih povprečnih cen Material Drobni inventar Nedokončane storitve Trgovsko blago Skupaj Tabela 43: Zaloge Največji delež so zaloge materiala, namenjenega za vzdrževanje in gradnjo elektroenergetskih objektov in naprav. Glede na preteklo leto je vrednost zalog na dan bilance stanja nižja za 2,5 %. Na podlagi primerjave vrednosti zalog z zadnjimi znanimi nabavnimi cenami smo izvedli slabitev zalog v vrednosti EUR. V zadnjem letu je brez gibanja za ,53 EUR vrednosti zalog, kar predstavlja 8,7 % vrednosti zalog, ki so nujno potrebne za vzdrževanje energetskih objektov in niso bile slabljene. Letno poročilo 2016 stran 83

84 Slabitev zalog Odpis zalog Inventurni presežki in primankljaji Skupaj Tabela 44: Nižanje zalog Zaradi neuporabnosti pa je bilo med letom odpisanih EUR vrednosti zalog Kratkoročne finančne naložbe Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečevala svoje finančne prihodke. To so naložbe v finančne dolgove drugih družb. Računovodske usmeritve so podrobno opisane pri dolgoročnih finančnih naložbah. Znesek EUR predstavlja kratkoročni namenski depozit pri banki za rekonstrukcijo poslovnega objekta v popotresni obnovi v Bovcu. Stroške rekonstrukcije nad zneskom depozita sofinancira Vlada Republike Slovenije. Tabela 45: Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročno dana posojila drugim Stanje Vračila Stanje Letno poročilo 2016 stran 84

85 3.8. Kratkoročne poslovne terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo, in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Poznejša povečanja oziroma zmanjšanja terjatev povečujejo oz. zmanjšujejo poslovne ali finančne prihodke oz. odhodke. S kasnejšimi povečanji oziroma zmanjšanji so mišljene predvsem spremembe vrednosti terjatev zaradi poznejših popustov, vračil prodanega blaga, priznanih reklamacij ali pozneje ugotovljenih napak. Terjatve se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti. Odplačna vrednost terjatve je znesek, s katerim se terjatev izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačila in za zneske oslabitev zaradi neudenarljivosti. Poslovne terjatve, ki zapadejo v naslednjih dvanajstih mesecih, se v bilanci stanja izkazuje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter nad dvanajstimi meseci med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan bilance stanja. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje pa povečuje finančne odhodke. Obresti od terjatev do zunanjih kupcev se evidentirajo kot terjatev, za katere se zaradi dvoma v njihovo poplačljivost istočasno oblikuje popravek terjatev. Prihodki iz naslova teh obresti se pripoznajo ob plačilu. Prevrednotenje poslovnih terjatev zaradi slabitve družba opravi takoj, ko nastopijo utemeljeni razlogi, najkasneje pa ob koncu obračunskega obdobja. Podlaga za slabitev so objektivni dokazi zaradi dogodkov po začetnem pripoznanju, kot so podatki o poslovanju in podobno. Dvomljive in sporne terjatve so: neplačane terjatve, nastale pred letom 2016, tožene terjatve in terjatve poslovnih partnerjev v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah. V letu 2016 je družba zaračunala tudi za EUR neupravičenega odjema, od tega je bilo plačanih 58% teh terjatev. Letno poročilo 2016 stran 85

86 Kratkoročne terjatve iz prodaje: - do družb v skupini na domačem trgu Popravek vrednosti Terjatve za obresti - do družb v skupini do ostalih kupcev Popravek vrednosti Predujmi Druge poslovne terjatve: - do družb v skupini do države in drugih institucij do zaposlenih do drugih Popravek vrednosti Skupaj Tabela 46: Kratkoročne poslovne terjatve Letno poročilo 2016 stran 86

87 Starostna struktura terjatev: Nezapadle terjatve Terjatve zapadle do 30 dni Terjatve zapadle od 31 do 60 dni Terjatve zapadle od 61 do 90 dni Terjatve zapadle od 91 do 365 dni Skupaj Tabela 47: Starostna struktura terjatev Na dan je starostna sestava terjatev takšna: 92 % nezapadlih terjatev, 6 % zapadlih terjatev do 30 dni, 1 % zapadlih terjatev od 31 do 60 dni in 0,4 % zapadlih terjatev nad 60 dni v višini EUR, od katerih je za EUR oziroma 96 % oblikovan popravek vrednosti, ker so starejše od 365 dni ali tožene ali so dolžniki v prisilnih poravnavah in stečajnih postopkih Stanje Izterjane odpisane terjatve Dokončen odpis terjatev Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Stanje Koriščenje in odprava Stanje Novo oblikovanje Odpisi terjatev Izterjane terjatve Stanje Popravek vrednosti terjatev do kupcev Popravek vrednosti terjatev za zamudne obresti Popravek vrednosti drugih kratkoročnih tejratev Skupaj popravek vrednosti terjatev Tabela 48: Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev Dvomljive in sporne terjatve je družba slabila po posamezni terjatvi in poslovnem partnerju. V letu 2016 je tako oblikovala 0,8 % popravkov vrednosti glede na stanje terjatev. Od stanja popravkov vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev je bilo v letu 2016 za 4,8 % izterjanih in 10,2 % dokončno odpisanih. Terjatve niso zavarovane, vendar je večina od njih take narave, da jih v primeru neplačila, po večkratnem opominjanju, sankcioniramo s prekinitvijo dostopa do distribucijskega omrežja. V poslovnih terjatvah do države in drugih institucij predstavlja največji del terjatev za vračilo še nepriznanega DDV-ja v višini EUR. Poslovne terjatve do drugih predstavljajo terjatve do družbe SODO za preplačilo omrežnine, terjatve v imenu družbe SODO za omrežnino za priključno moč in za storitve GJS SODO ter druge terjatve. Letno poročilo 2016 stran 87

88 3.9. Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljajo: - gotovina v blagajni, Dobroimetje pri bankah Skupaj knjižni denar na računih pri banki, - denar na poti, Tabela 49: Denarna sredstva - denarni ustrezniki, ki predstavljajo naložbe, ki jih je mogoče hitro in brez pomembnega tveganja v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani denarni znesek (npr. depoziti z ročnostjo do treh mesecev). Gotovina je denar v blagajni, v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni instituciji, in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan bilance stanja po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi spremembe tečaja tuje valute, se pripoznajo kot finančni prihodki oziroma odhodki. Med denarnimi sredstvi so denarna sredstva na transakcijskih računih pri bankah Kratkoročne aktivne časovne razmejitve DDV od prejetih predujmov Kratkoročno odloženi stroški Kratkoročno nezaračunani prihodki Vrednotnice Skupaj Tabela 50: Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazuje družba DDV od prejetih avansov in preplačil ter kratkoročno odložene stroške po računih, prejetih v letu 2016 za odhodke, ki se nanašajo na poslovno leto Letno poročilo 2016 stran 88

89 Kratkoročno nezaračunani prihodki se nanašajo kratkoročni del preliminarnega obračuna družbe SODO za najemnino in storitve za leto 2016 v višini EUR (v letu EUR). Vrednost EUR (v letu EUR) vključuje nezaračunane prihodke iz naslova poračuna opravljenih storitev hčerinski družbi E 3, d. o. o., ki so bili fakturirani v letu 2017, vračunani pa v letu Načrtovano oblikovanje in črpanje aktivnih časovnih razmejitev bistveno ne odstopa od dejanskega stanja, razen na postavki preliminarnega obračuna družbe SODO, ki se obračuna po končanem poslovnem letu na podlagi veljavne metodologije obračuna. DDV od prejetih predujmov Kratkoročno odloženi stroški Kratkoročno nezaračunani prhodki Vrednotnice Skupaj Stanje Povečanje Zmanjšanje Stanje Povečanje Zmanjšanje Stanje Kapital Kapital družbe sestavljajo: Tabela 51: Gibanje kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev osnovni kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, druge rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in čisti dobiček poslovnega leta Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerva za lastne delnice in poslovne deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži Druge rezerve iz dobička Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj Tabela 52: Kapital Osnovni kapital družbe Elektro Primorska d. d. je razdeljen na navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Navadne delnice so delnice, ki dajejo njihovim imetnikom: Letno poročilo 2016 stran 89

90 pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividende), pravico do ustreznega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice so enega razreda Lastne delnice Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek vključno s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov v lastniški kapital. Na dan je imela družba lastnih delnic, kar predstavlja 0,22 % osnovnega kapitala družbe. 21. skupščina delničarjev družbe, ki je bila , je njeno upravo pooblastila za pridobivanje lastnih delnic. Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2016 : Število delnic Tehtana povprečna Vrednost cena delnic lastnih delnic Stanje Nakup v letu , Stanje Tabela 53: Lastne delnice V povprečni ceni delnice je vključena tudi provizija pri nakupu. Rezerve za lastne delnice so znašale EUR, ki so se na novo oblikovale v tem letu iz naslova nakupa lastnih delnic. Kapitalske rezerve družbe izvirajo iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, ki je bil ob prehodu na uporabo SRS 2006 preoblikovan v kapitalske rezerve. Presežek iz prevrednotenja se nanaša na prevrednotenja finančnih naložb na njihovo pošteno vrednost. Preneseni čisti dobiček iz prejšnji let predstavlja sorazmerni del odprave aktuarske izgube zaradi izplačila odpravnin zaposlenim. Vse sestavine kapitala izven osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju, v kakršnem so njihovi lastniški deli osnovnega kapitala. Rezultat poslovnega leta 2016 je pozitiven in znaša EUR. Del čistega poslovnega izida v višini EUR je družba namenila za oblikovanje rezerv za lastne delnice. Uprava družbe je v skladu s pristojnostmi, ki jih določa ZGD-1 in v skladu s Statutom družbe razporedila za rezerve iz dobička dve tretjini preostanka čistega dobička leta 2016 v višini EUR. Ugotovljeni bilančni dobiček v letu 2016 znaša EUR in je sestavljen iz nerazporejenega čistega dobička iz leta 2016 in negativnim prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let v višini EUR, ki predstavlja odpravo pripoznanja sorazmernega dela aktuarske izgube iz naslova izplačila odpravnin v letu Letno poročilo 2016 stran 90

91 Po sklepu skupščine je družba EUR bilančnega dobička iz leta 2015 razporedila za dividende delničarjem. Knjigovodska vrednost delnice družbe na dan znaša 7,73 EUR ( v letu ,53 EUR ). V izračunu niso upoštevane lastne delnice. Izkaz gibanja kapitala prikazuje spremembe v kapitalu za leti 2015 in Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in bodo po predvidevanjih poravnane v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi imajo naravo vnaprej vračunanih stroškov. Namenjene so pokrivanju pričakovanih obveznosti na podlagi obvezujočih preteklih dohodkov. Neposredno se zmanjšujejo za dejansko nastale stroške, za pokrivanje katerih so bile oblikovane. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih se v skladu s slovensko zakonodajo zagotavljajo zaposlenim ob upokojitvi v višini ocenjenih bodočih izplačil, diskontirane na dan bilance stanja. Po dopolnitvi delovne dobe so zaposleni pred odhodom v pokoj upravičeni do izplačila odpravnine v enkratnem znesku. Zaposleni so prav tako upravičeni do izplačila jubilejnih nagrad za vsakih dopolnjenih deset let delovne dobe pri delodajalcu. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade se oblikujejo na podlagi metode aktuarskega vrednotenja, to je metode predvidene pomembnosti enot oziroma metode vračunavanja zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Predpostavke, ki se upoštevajo pri oblikovanju rezervacij, so: število zaposlenih na bilančni presečni dan v letu 2016, spol, starost, status, višina plače ter skupna delovna doba in dosežena delovna doba posameznega zaposlenega na bilančni presečni dan, višina jubilejnih nagrad in odpravnin v skladu s pristojno kolektivno pogodbo, fluktuacija in smrtnost zaposlenih ( modificirane slovenske tablice umrljivosti ), rast povprečne plače v Republiki Sloveniji v višini 0,5 odstotka (za leto 2015: 1,85 odstotka), letni procent rasti plač v podjetju v višini 0,5 odstotkov, letni procent rast plač zaradi napredovanj zaposlenih v podjetju v višini 0,1 odstotka ter diskontna stopnja za izračun sedanje vrednosti bodočih obveznosti podjetja v višini 2,5 odstotka. Aktuarske dobičke/izgube iz naslova odpravnin zaposlenih pripoznamo neposredno v kapitalu, aktuarske dobičke/izgube iz naslova jubilejnih nagrad, stroške službovanja in obresti pa v poslovnem izidu. Dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so bile oblikovane, oblikujejo pa se za razlike po poročilu aktuarja o izračunu na dan tekočega leta in stanjem v knjigovodski evidenci. Letno poročilo 2016 stran 91

92 Rezervacije Stanje Oblikovanje Črpanje Odprava Stanje Tabela 54: Rezervacije Rezervacije za jubilejne Rezervacije za nagrade odpravnine Skupaj Znižanje disk. obr. mere za 0,5% Povečanje disk. obr. mere za 0,5% Rast plac +0,5% Rast plac -0,5% Tabela 55: Analiza občutljivosti Dodatno oblikovanje v znesku EUR ( 2015: EUR) je bilo evidentirano v znesku EUR (2015: EUR) na stroške plač, med odhodke obresti EUR (2015: EUR) ter EUR (2015: EUR aktuarska izguba) kot aktuarski dobiček iz prevrednotenja v kapitalu. Odpravnine Jubilejne nagrade Skupaj pozaposlitveni zaslužki Stanje 1. januarja Stroški sprotnega službovanja Stroški obresti Izplačani pozaposlitveni zaslužki Aktuarski presežek Odprava Stanje 31. decembra Stroški sprotnega službovanja Stroški obresti Izplačani pozaposlitveni zaslužki Aktuarski presežek Odprava Stanje 31. decembra Tabela 56: Gibanje rezervacij za pozaposlitvene zaslužke zaposlencev Letno poročilo 2016 stran 92

93 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Tabela 57: Dolgoročne pasivne časovne razmejitve V letu 2016 je družba dodatno oblikovala dolgoročne pasivne časovne razmejitve za brezplačne pridobitve energetskih objektov pravnih in fizičnih oseb v višini EUR. Črpanje dolgoročnih razmejitev brezplačno prevzetih osnovnih sredstev in sofinanciranja izgradnje objektov v višini EUR predstavlja znesek letne amortizacije, ki je obračunana od posameznega brezplačno prevzetega ali v deležu sofinanciranega osnovnega sredstva, preostala vrednost EUR pa neodpisano vrednost izločenih osnovnih sredstev. Povprečni stroški priključevanja predstavljajo sredstva zbrana iz naslova priključevanja na elektroenergetsko omrežje in so namenjena financiranju elektroenergetske infrastrukture. Razmejitve se črpajo s stopnjo 3,33%, ki ustreza povprečni stopnji amortizacije energetskih objektov. Amortizacija teh objektov je znašala EUR. Sofinanciranje izgradnje objektov zajema namenska sredstva sofinanciranja izgradnje energetskih objektov, črpanje sredstev je skladno z obračunano amortizacijo objekta, ki je bil grajen s temi sredstvi. Družba je v letu 2014 prejela državno podporo v višini EUR za popotresno obnovo objekta v Bovcu ter evropska sredstva za projekt SUNSEED, za katerega so bila prejeta sredstva tudi v letu 2016 (za EUR) v skupnem znesku EUR. Obnova objekta v Bovcu je zaključena, projekt SUNSEED pa je zaključen delno. Za zaključen del obeh investicij so se dolgoročne pasivne časovne razmejitve zmanjšale za znesek obračunane amortizacije v letu 2016 v višini EUR ( 2015: EUR ), pripoznano v drugih poslovnih prihodkih. Načrtovano oblikovanje in črpanje dolgoročnih pasivnih rezervacij bistveno ne odstopa od dejanskega oblikovanja in črpanja le teh Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti predstavljajo dolgoročno dobljena posojila za investicije. Dolgovi se razvrščajo na finančne in poslovne, glede na zapadlost pa na dolgoročne in kratkoročne. Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, in sicer ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Dolgoročni dolgovi se pozneje povečujejo za pripisane obresti, za katere obstaja sporazum z upnikom in zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v naslednjih dvanajstih mesecih, ker se izkazujejo med kratkoročnimi dolgovi. Obračunane obresti od dolgoročnih dolgov so finančni odhodki. Dolgoročni in kratkoročni dolgovi, nominirani v tuji valuti se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan nastanka. Tečajne razlike, ki nastanejo do dneva Letno poročilo 2016 stran 93

94 poravnave takšnih obveznosti oziroma do dneva bilance stanja, družba izkaže med finančnimi odhodki ali prihodki. Kratkoročni dolgovi se naknadno lahko neposredno povečajo ali pa ne glede na opravljeno plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za znesek, o katerem obstaja sporazum z upniki. Poznejša povečanja kratkoročnih dolgov povečujejo ustrezne poslovne ali finančne odhodke. Dolgovi se po začetnem pripoznanju praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, v kolikor imajo stroški pomemben vpliv na spremembo efektivne obrestne mere. Dolgovi, pri katerih se dogovorjena oziroma pogodbena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačilo. Odpise dolgov opravi družba po preteku zastaralnega roka, pred tem pa le na podlagi pisnega soglasja upnika. Knjigovodska vrednost je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za prenose med kratkoročne obveznosti. Obresti dolgoročnih obveznosti so evidentirane kot finančni odhodki ali povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva v pripravi do njegove usposobitve za uporabo Dolgoročne finančne obveznosti BKS Bank AG SKB d.d Banka Sparkasse d.d Nova Ljubljanska banka d.d Banka Koper d.d Evropska investicijska banka Skupaj Kratkoročni del dolgoročnih obveznosti Skupaj Skupaj dolgoročne obveznosti Tabela 58: Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z menicami in predstavljajo najeta posojila, ki zapadejo v plačilo po letu Za vsa najeta posojila izda Ministrstvo za finance RS, po predhodno potrjenem oziroma izbranem najugodnejšem ponudniku, soglasje k zadolžitvi družbe. V poslovnem letu je družba najela posojilo v višini EUR. Vsa posojila zapadejo v plačilo najkasneje do novembra Vrednost posojil, ki zapadejo v plačilo po 5 letih od datuma bilance stanja je EUR. Obrestne mere imajo enomesečni ali trimesečni EURIBOR in pribitek banke v razponu od 0,75 % do 3,2 %. Eno posojilo ima fiksno obrestno mero. Obresti od najetih posojil se obračunavajo in plačujejo mesečno ali trimesečno. Letno poročilo 2016 stran 94

95 3.14. Kratkoročne obveznosti Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI Kratkoročni del dolgoročnih posojil Skupaj kratkoročne finančne obveznosti do bank Obveznosti za izplačilo dividend Skupaj kratkoročne finančne obveznosti KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Obveznosti do družb v skupini Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti za predujme Skupaj kratk. poslovne obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do družb v skupini Obveznosti do zaposlenih Obveznosti do države in drugih institucij Druge obveznosti Skupaj druge kratkoročne poslovne obveznosti Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Tabela 59: Kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank tvorijo obroki dolgoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v letu Poslovne obveznosti so se glede na prejšnje leto znižale za EUR predvsem zaradi nižjih obveznosti do dobaviteljev v višini EUR in nižjih obveznosti do države ( za EUR ). Kratkoročne obveznosti do zaposlenih predstavljajo obveznosti za decembrski obračun plač. Obveznosti do države so sestavljene iz obveznosti za davek na dodano vrednost, obveznosti za obračunani davek na dohodek ter obveznosti do državnih in drugih institucij iz naslova obračuna plač Kratkoročne pasivne časovne razmejitve DDV v danih avansih Kratkoročno odloženi prihodki Vnaprej vračunani odhodki Skupaj Tabela 60: Kratkoročne pasivne časovne razmejitve Med kratkoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami je izkazan DDV od danih avansov. Vnaprej vračunani odhodki predstavljajo vračunano nagrado ob zaključku leta na podlagi kolektivne pogodbe v višini EUR. Končni poslovni izid družbe je bil pripoznan šele v sredini meseca marca 2017, ko je bil s strani družbe SODO poslan preliminarni poračun za leto Akontacija nagrade je bila Letno poročilo 2016 stran 95

96 že obračunana in izplačana, razliko do končnega zneska pa je družba vračunala med stroške leta 2016, ker jo je na podlagi dogovora med upravo družbe in sindikatom dolžna izplačati. Družba je oblikovala kratkoročne rezervacije za stroške dela iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2016 v višini EUR. DDV od danih avansov Kratkoročno odloženi prihodki Tabela 61: Gibanje rezervacij Vnaprej vračunani odhodki Skupaj Stanje Povečanje Zmanjšanje Stanje Povečanje Zmanjšanje Stanje Načrtovano oblikovanje in črpanje dolgoročnih pasivnih rezervacij bistveno ne odstopa od dejanskega oblikovanja in črpanja le teh. Letno poročilo 2016 stran 96

97 4. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA Družba sestavlja izkaz poslovnega izida, opredeljen po SRS ( 2016 ) 21.6, po različici I. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanje dolgov se torej pripoznavajo hkrati. Družba je dosegla prihodke: iz najemnin, prodaje storitev, usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, drugih poslovnih prihodkov, finančnih prihodkov in drugih prihodkov. Uporaba elektroenergetskega omrežja se poslovnim odjemalcem zaračunava s posebnim računom glede na količino prenesene energije in obračunsko moč. Družba zaračunava uporabo energetskega omrežja ter DVE in SPTE prispevke svojim odjemalcem v svojem imenu in za račun SODO, d. o. o., v okviru storitev, ki jih opravlja za to družbo. Prihodki, doseženi s prodajo storitev, zajemajo elektromontažne storitve in vzdrževanje naprav v lasti naročnikov. Obseg le-teh je odvisen od naročil kupcev. Prihodki leta 2016 so ovrednoteni v skladu s cenikom storitev dopolnilne dejavnosti iz februarja Družba opravlja tudi storitve za uporabnike omrežja, ki zajemajo priklope in odklope na omrežje, zamenjave varovalk ter dodatno odčitavanje na zahtevo, ki pa od niso več vključene med prihodke podjetja, temveč jih podjetje opravlja za račun družbe SODO in ji zaračunana sredstva mesečno nakazuje. Družba izkazuje med prihodki najemnino infrastrukture in opravljene storitve za SODO v skladu s podpisano pogodbo in aneksi k pogodbi. Višina sredstev za najemnino in opravljene storitve temelji na regulativnem okviru, določenem z Aktom o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračun omrežnine za elektrooperaterje. (Uradni list RS št. 66/2015 z dne ). Akt vsebuje Prilogo 1 Parametri za določitev omrežnine za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra Na podlagi tega akta je Agencija za energijo z odločbo št / /452 določila regulativni okvir za izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v regulativnem obdobju od do Z družbo SODO d.o.o. je bil sklenjen aneks k pogodbi za obdobje 2016 do Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev izhajajo iz izdelave dokumentacije, gradbenih, elektromontažnih in ostalih del za izgradnjo objektov v lastni režiji. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, zajemajo črpanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, prevrednotovalne poslovne prihodke, ki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in ob poplačilu slabljenih terjatev, prejete subvencije in prejete odškodnine iz naslova zavarovanja. Finančne prihodke oziroma odhodke predstavljajo izstavljeni ali prejeti obračuni obresti in prihodki od dividend. Letno poročilo 2016 stran 97

98 4.1. Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje - električne energije najemnin infrastrukture ostalih najemnin storitev SODO d.o.o ostalih storitev trgovskega blaga poračun za pretekla regulativna obdobja Skupaj Sprememba vrednosti nedokončanih storitev Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki od: - črpanja rezervacij prodaje osnovnih sredstev izterjanih odpisanih terjatev prejete subvencije prejete odškodnine ostali poslovni prihodki Skupaj Skupaj poslovni prihodki Tabela 62: Poslovni prihodki Čisti prihodki od prodaje so se v primerjavi s preteklim letom znižali za EUR, predvsem zato, ker v letu 2016 družba ni zaračunavala priznanih stroškov za izgube na elektroenergetskem omrežju. V preteklem letu je družba sama nabavljala električno energijo za izgube, v letu 2016 pa je to prevzel SODO d.o.o. Prihodki od najemnin so nižji za EUR, višji so prihodki od storitev SODO d.o.o. za EUR. Prihodki ostalih storitev so višji za Vsi prihodki so bili v letu 2016 doseženi s prodajo na domačem trgu. Sprememba vrednosti nedokončanih storitev vsebuje vrednost storitev, ki niso bile zaključene do konca poslovnega leta. Drugi poslovni prihodki od črpanja rezervacij: Amortizacija brezplačno pridobljenih osnovnih sredstev Amortizacija OS zgrajenih iz povpr. stroškov priključevanja Odprava rezervacij za odškodninske zahtevke Odprava rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine Koriščenje rezervacij za sofinanc. izgradnje energ. objektov Skupaj Tabela 63: Drugi poslovni prihodki od črpanja rezervacij Prihodki od prodaje osnovnih sredstev predstavljajo presežek prodajne nad neodpisano vrednostjo prodanih osnovnih sredstev. Letno poročilo 2016 stran 98

99 Izterjane odpisane terjatve vsebujejo znesek terjatev, ki so bile že izločene iz knjigovodskih evidenc, v letu 2016 pa so bile plačane. Prejete subvencije vsebujejo prejeto državno nagrado za zaposlitev invalidov nad zahtevano kvoto ter prihodke iz naslova črpanja časovnih razmejitev projekta SUNSEED v višini obračunane amortizacije. Prejete odškodnine so bile priznane od zavarovalnic za škode na energetskih objektih in avtomobilih. V letu 2016 so bistveno nižje kot v predhodnem letu zaradi obračuna škod iz žledoloma leta Poslovni odhodki Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se pripoznajo hkrati s pripoznanjem zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov. Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški, nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah, kot so stroški materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki, na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Prevrednotovalni odhodki se pojavljajo ob slabitvi ali odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev in v zvezi z obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah ne vključuje prevrednotovalnih odhodkov v višini EUR, ki so v izkazu poslovnega izida prikazani med odpisi vrednosti. Leto Proizvajalni stroški Stroški prodaje Stroški splošnih dejavnosti Skupaj Tabela 64: Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodane električne energije in trgovskega blaga Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Drugi poslovni stroški Skupaj Tabela 65: Stroški po naravnih vrstah V nabavni vrednosti prodanega blaga so zajeti stroški nakupa električne energije za izgube v višini 852 EUR (2015: EUR) ter nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga v višini EUR (2015: Letno poročilo 2016 stran 99

100 EUR). Stroški nakupa električne energije so se znižali, ker je SODO d.o.o., za leto 2016, nabavil električno energijo za izgube za vsa elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji. Stroške materiala predstavljajo nadomestni deli in material za vzdrževanje ter odpravo škod, stroški materiala za vgradnjo pri opravljanju storitev za lastne potrebe in trg EUR (2015: EUR), stroški porabljenega goriva EUR (2015: EUR), električne energije EUR (2015: EUR), pisarniškega materiala EUR (2015: EUR), drobnega inventarja EUR (2015: EUR), preostalo vrednost pa stroški pomožnega materiala. Med stroški storitev so stroški vzdrževanja osnovnih sredstev EUR (2015: EUR), stroški zdravstvenih, svetovalnih, odvetniških in izobraževalnih storitev ter stroški računalniških programov in študij EUR (2015: EUR), zavarovalne premije in stroški bančnih storitev EUR (2015: EUR), stroški računalniških obdelav EUR (2015: EUR), stroški telefonskih in poštnih storitev EUR (2015: EUR) in drugi stroški v zvezi z rednim poslovanjem EUR (2015: EUR). Med stroški storitev so tudi prejemki šestčlanskega nadzornega sveta, ki so v letu 2016 znašali EUR (2015: EUR). Znesek vključuje neto izplačilo, boniteto, dohodnino in prispevek. Družba ni odobrila članom nadzornega sveta nobenega posojila, niti ni dala poroštva za njihove obveznosti. Izplačila članom nadzornega sveta v letu 2016: Tabela 66: Prejemki članov nadzornega sveta Ostalima dvema članoma revizijske komisije je bilo v letu 2016 skupaj izplačanih EUR. Med stroški revizijskih, svetovalnih in ostalih finančnih storitev v višini EUR je za EUR storitev revidiranja letnega poročila. Družba Erns&Young ABC Revizija Ernst&Young Revidiranje letnega poročila Druge storitve dajanja zagotovil Druge nerevizisjke storitve Skupaj za revizijsko družbo Tabela 67: Stroški storitev revidiranja letnega poročila Letno poročilo 2016 stran 100

101 Stroški dela Stroški plač Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja Stroški prispevkov in drugih dajatev iz plač Drugi stroški dela Skupaj Tabela 68: Stroški dela Med druge stroške dela so vključena povračila stroškov zaposlenim, nezgodno zavarovanje, socialne pomoči ter stroški dolgoročnih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenim v višini EUR. Stroški regresa za letni dopust so v letu 2016 znašali EUR. Med stroške dela je družba v letu 2016 pripoznala stroške za neizkoriščen letni dopust leta v višini EUR. Po kolektivni pogodbi je v letu 2016 plačo prejemalo 481 zaposlenih. Povprečno število zaposlenih v letu 2016 je bilo 475 in se v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 2015 ni spremenilo. Po pogodbah, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, je plačo prejemalo šest zaposlenih brez predsednika uprave, ki so v letu 2016 skupaj prejeli EUR. Bruto prejemki članov uprave, izplačani v letu 2016: Fiksni del prejemkov Povračila stroškov Boniteta - zavarovalne premije Drugi prejemki in druge bonitete Skupaj Blažica Uroš Tabela 69: Bruto prejemki članov uprave v letu 2016 Predsedniku uprave in zaposlenim na podlagi individualnih pogodb družba niti ni odobrila nobenega posojila niti ni dala poroštva za njihove obveznosti. Odpisi vrednosti Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. V okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Vsa sredstva, ki se amortizirajo, so razporejena v amortizacijske skupine. Vsaka amortizacijska skupina ima tehnično določeno življenjsko dobo, iz katere je izračunana amortizacijska stopnja. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Spodnja preglednica prikazuje pregled amortizacijskih stopenj v odstotkih, ki se uporabljajo za obračun amortizacije v letu Letno poročilo 2016 stran 101

102 Neopredmetena sredstva (brez programske opreme) 3,33-20,00 3,33-20,00 Računalniška in programska oprema 33,3 33,3 Nepremičnine (zemljišča in objekti) 0,00-5,00 0,00-5,00 Transformatorji 2,86-3,33 2,86-3,33 Elektronski števci 4,17-6,67 4,17-6,67 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 2,50-20,00 2,50-20,00 Umetniška dela 0,00 0,00 Tabela 70: Amortizacijske stopnje Odpisi vrednosti Amortizacija neopredmetenih sredstev Amortizacija objektov Amortizacija opreme Amortizacija naložbenih nepremičnin Skupaj amortizacija Prevrednotovalni odhodki za: - neopredmetena in opredmetena sredstva obratna sredstva Skupaj prevrednotovalni odhodki Skupaj odpisi vrednosti Tabela 71: Odpisi vrednosti Družba ima v letu 2016 za EUR prevrednotovalnih odhodkov od neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, ki so posledica inventurnega odpisa neuporabnih osnovnih sredstev, prodaje po nižji tržni ceni od neodpisane vrednosti sredstva. Prevrednotovalni odhodki obratnih sredstev se v znesku EUR nanašajo na oblikovane popravke vrednosti in odpis terjatev za uporabo omrežja in storitev ter terjatev za obračunane obresti, v znesku EUR pa na slabitev vrednosti zalog materiala. Drugi poslovni odhodki Rezervacije za odškodninske zahtevke 0 0 Skupaj rezervacije 0 0 Dajatve, neodvisne od poslovnega izida Izdatki za varstvo okolja Nagrade učencem na praksi Skupaj drugi stroški Skupaj drugi poslovni odhodki Tabela 72: Drugi poslovni odhodki Letno poročilo 2016 stran 102

103 Med dajatvami, neodvisnimi od poslovnega izida, se glavnina nanaša na različne vrste taks. Izdatki za varstvo okolja vsebujejo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč Finančni prihodki Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti. Pripoznajo se takrat, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in plačljivosti Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Skupaj Tabela 73: Finančni prihodki Prihodki iz deležev prestavljajo obračunane dividende iz finančnih naložb Zavarovalnice Triglav, d. d. v višini EUR ( enako v letu 2015 ). V letu 2016 je znesek finančnih prihodkov iz deležev nižji, saj je družba v letu 2015 odprodala delnice Banke Koper, d.d., ter s tem ustvarila prihodek v višini EUR. Obresti so obračunane kupcem uporabe omrežja in storitev, in sicer od zamujenih plačil in od stanja odprtih zapadlih terjatev na dan Finančni odhodki Odhodki iz posojil, prejetih od bank Odhodki iz drugih finančnih obveznosti Odhodki iz poslovnih obveznosti Odhodki iz oslabitve finančnih naložb Skupaj Tabela 74: Finančni odhodki Finančni odhodki iz obveznosti do bank so nižji kot v preteklem letu in predstavljajo zaračunane bančne obresti od kratkoročnih in dolgoročnih posojil. Del obresti iz dolgoročnih posojil povečuje nabavno vrednost investicij in niso prikazane med finančnimi odhodki. Odhodki iz drugih finančnih obveznosti pa tvorijo obresti iz aktuarskih izračunov. Letno poročilo 2016 stran 103

104 4.5. Drugi prihodki Druge prihodke in odhodke je težko napovedovati, saj se zanje ne pričakuje, da se bodo pojavljali redno. Družba tako izkazuje izredne prihodke Drugi prihodki Skupaj Tabela 75: Drugi prihodki Drugi prihodki in odhodki izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki se ne pojavljajo redno in pogosto Drugi odhodki Odškodnine Drugi odhodki Skupaj Tabela 76: Drugi odhodki Odškodnine so obračunane za škode, ki so pri gradnji ali vzdrževanju naprav povzročene predvsem fizičnim osebam na njihovih zemljiščih. Med drugimi odhodki so izkazane finančne pomoči in donacije v višini EUR, plačilo po izgubljeni sodbi z družbo Elteh v višini , ter stotinske izravnave in drugi odhodki, ki niso nujno potrebni za poslovanje Tekoči davek in odložene terjatve / obveznosti za davek Družba je obračunala davek od dohodka v višini EUR. Tekoči davek od dohodka se določi na osnovi davčnega zakona, ki velja na datum bilance stanja. Poslovodstvo občasno ovrednoti stališča, zavzeta do situacij, v katerih je veljavni davčni predpis odvisen od tolmačenja. Kjer je to primerno, oblikuje rezervacije na osnovi zneskov, ki jih bo predvidoma treba plačati davčnim oblastem. Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunajo po metodi obveznosti po bilanci stanja. Pripoznajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise. Odloženi davek se določi ob uporabi davčnih stopenj (in zakonov), ki so v veljavi na datum bilance stanja in za katere se predvideva, da bodo v veljavi, ko bodo pripadajoče odložene terjatve za Letno poročilo 2016 stran 104

105 davek realizirane oziroma odložene obveznosti za davek poravnane in ko bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče odpraviti začasne razlike. Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube. Odloženi davek se pripozna neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v breme ali dobro kapitala. Družba ne pripoznava in ne odpravlja terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič in skupno za družbo nepomembni. Znesek terjatev je bistven, če presega 1% vrednosti celotnih sredstev, znesek obveznosti pa, če presega 1% obveznosti do virov sredstev. V letu 2016 ta kriterij ni bil dosežen. Davek od dohodka Poslovni izid pred davki Popravek prihodkov na raven davčno priznanih Popravek odhodkov na raven davčno priznanih Uporaba davčnih olajšav Drugo Skupaj davčna osnova Davek od dohodka Efektivna davčna stopnja 13,27% 14,53% Tabela 77: Izračun davka od dohodka pravnih oseb Družba na dan izkazuje obveznost za davek od dobička v višini EUR ( 2015: EUR ). Družba je izkoristila olajšave za investiranje v višini EUR ( 2015: EUR ), olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v višini EUR ( 2015: EUR ) ter olajšavo za zaposlovanje invalidov v višini EUR ( 2015: EUR ), ter ostale olajšave v višini EUR ( 2015: EUR ) Čisti poslovni izid Izid iz rednega poslovanja Izid iz financiranja Izid iz izrednega poslovanja Dobiček pred obdavčitvijo Davek od dohodka pravnih oseb Čisti poslovni izid Tabela 78: Čisti poslovni izid Za poslovno leto 2016 je družba v izkazu poslovnega izida ugotovila čisti dobiček v višini EUR. Dobiček pred obdavčitvijo je 7 % višji od načrtovanega. Letno poročilo 2016 stran 105

106 Uprava je že ob sestavitvi letnega obračuna EUR razporedila za rezerve za lastne delnice in poslovne deleže, EUR je, skladno z 11. členom Statuta družbe, razporedila v druge rezerve iz dobička, razlika v vrednosti EUR je ostala nerazporejena Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Družba izkazuje negativni presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v znesku 710 EUR, ter pozitivno vrednost drugih sestavin vseobsegajočega donosa iz naslova aktuarskih zaslužkov v višini EUR. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja je tako EUR. Letno poročilo 2016 stran 106

107 5. POJASNILA POSTAVK V IZKAZU DENARNEGA TOKA Izkaz denarnega toka je sestavljen po neposredni metodi, po različici I SRS ( 2016 ) Podatki za sestavo izkaza so denarni tokovi, pridobljeni iz evidenc o prejemkih in izdatkih denarnih sredstev iz računov družbe Prejemki pri poslovanju Prejemke pri poslovanju sestavljajo prilivi na račune. To so prejemki od prodaje proizvodov in storitev in drugi prejemki pri poslovanju, kot so stroški uporabe omrežja, ki jih podjetje prejema za račun SODO, d. o. o., odškodnine, prejemki sofinanciranja in omrežnina za priključno moč Izdatki pri poslovanju Izdatki poslovanja so odlivi iz računov, ki jih sestavljajo izdatki za v letu plačane poslovne odhodke, kot so: material, storitve, plače, dajatve in drugi odlivi Prejemki pri investiranju Prejemki pri investiranju so prilivi iz naslova plačanih obresti in deležev v dobičku ter prejemki od odtujitve osnovnih sredstev in finančnih naložb Izdatki pri investiranju Izdatke investiranju merijo odlivi plačil računov za pridobitev neopredmetenih in opredmetenih sredstev ter finančnih naložb Prejemki pri financiranju Prejemki pri financiranju so nakazani zneski dolgoročnih in kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju Izplačila za obresti, dividende in odplačila posojil so izdatki financiranja Denarni izid v obdobju Razlika med začetnim stanjem denarnih sredstev in končnim stanjem je negativni denarni izid leta 2016 v višini EUR. Pri poslovanju ugotavlja družba pozitivni denarni izid v vrednosti EUR. Pri investiranju družba izkazuje negativni denarni izid v višini EUR, kot posledica visokega investiranja, negativni denarni izid izkazuje družba tudi financiranju, kot posledica izplačila dividend delničarjem. Letno poročilo 2016 stran 107

108 6. RAZKRITJA DOGODKOV S POVEZANIMI OSEBAMI Kot povezane osebe evidentira družba terjatve in obveznosti do naslednjih družb: E 3, d. o. o., Nova Gorica, ki je v 100 % lasti, Informatika, d. d., Maribor (11,9 % delež v kapitalu), Stelkom, d. o. o., Ljubljana (9,9 % delež), JOD, d. o. o., ki je v 100 % lasti odvisne družbe E 3, d. o. o., Knešca, d. o. o., iz Mosta na Soči, ki je pridružena družba odvisne družbe JOD, d. o. o., in je zato posredno povezana tudi z matično družbo Elektro Primorska d. d. Elektro Primorska d. d. ima na dan v bilanci stanja naslednje terjatve in obveznosti do povezanih družb: Terjatve: Terjatve do družbe E3, d.o.o Terjatve do družbe Stelkom, d.o.o Terjatve do družbe Informatika d.d Skupaj Obveznosti: Obveznosti do družbe E3, d.o.o Obveznosti do Informatike, d.d Skupaj Tabela 79: Terjatve in obveznosti V izkazu poslovnega izida ima Elektro Primorska d. d. za leto 2016 izkazane naslednje prihodke in odhodke do povezanih družb: Prihodki: Čisti prihodki od prodaje E3, d.o.o Čisti prihodki od prodaje Stelkom, d.o.o Čisti prihodki od prodaje Knešca d.o.o Skupaj Odhodki: Stroški nakupa materiala in storitev E3, d.o.o Stroški storitev Informatika d.d Skupaj Tabela 80: Prihodki in odhodki Uprava družbe ocenjuje, da v razmerjih z obvladujočimi družbami ni bilo sklenjenih nobenih pravnih poslov, ki bi za katerokoli družbo pomenil korist ali prikrajšanje iz naslova poslovanja. Letno poročilo 2016 stran 108

109 7. POTENCIALNE OBVEZNOSTI DRUŽBE Po oceni pravnih strokovnjakov spori niso taki, da bi imeli na izid poslovanja pomemben vpliv. Družba ocenjuje, da so za te namene oblikovane rezervacije dovolj visoke in bodo pokrile potencialne obveznosti družbe. Družba vodi v izvenbilančni evidenci zastavno pravico na nepremičnini do Nove kreditne banke Maribor ter izdane bančne garancije za resnost ponudbe ter za odpravo napak v garancijski dobi (pri opravljanju storitev za zunanje naročnike) Obveznosti iz zastavljenih nepremičnin Izdane bančne garancije Skupaj Tabela 81: Potencialne obveznosti družbe 8. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Po datumu bilance stanja ( ) in do datuma revizorjevega poročila ( xx ) je družba od SODO d.o.o. prejela preliminarni obračun regulativnega leta Preliminarni obračun za leto 2016 je izveden na osnovi nerevidiranih računovodskih izkazov. Iz preliminarnega obračuna izhaja, da je bila v letu 2016 že zaračunana pogodbena vrednost storitev in najema elektroenergetske infrastrukture za EUR ( obračun najemnine izkazuje EUR in obračun storitev izkazuje EUR višjo vrednost od izplačanih vrednosti ) nižja od vrednosti, ugotovljenih na podlagi preliminarnega obračuna. Na tej osnovi je družba v letu 2016 povečala prihodke iz naslova najemnine in storitev po pogodbi s SODO d.o.o. v znesku EUR. Drugih dogodkov po koncu poročevalskega obdobja in pred zaključkom računovodskih izkazov ni bilo, ki bi lahko vplivali na izdelane računovodske izkaze za leto 2016, oziroma zahtevala dodatna razkrijta k njim. Letno poročilo 2016 stran 109

110 9. RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI PO ENERGETSKEM ZAKONU IN ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH V skladu z 38. členom Energetskega zakona mora družba izdelati računovodske izkaze posebej za energetske tržne dejavnosti in posebej za ostale dejavnosti družbe. Posamezne dejavnosti družbe so področni odseki, ki jih mora družba, v skladu s splošnimi razkritji po ZGD, v letnem poročilu posebej razkriti. Elektro Primorska d. d. sestavlja ob koncu leta računovodske izkaze za podjetje kot celoto. Kot prilogo k pojasnilom računovodskih izkazov prilaga izkaze v skladu z 38. členom Energetskega zakona. Glede na to mora družba ločiti dejavnost oskrbe z električno energijo od ostalih dejavnosti. V nadaljevanju so prikazana sodila za: izračunavanje posrednih stroškov za razporejanje na posamezne dejavnosti in sodila, v skladu s katerimi so na posamezne dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki Pojasnila postavk v bilanci stanja Bilanca stanja prikazuje sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki se nanašajo na stanje Fizična delitev sredstev na posamezno dejavnost je bila opravljena v letu Opravila jo je v družbi imenovana skupina strokovnjakov s tehničnega področja v sodelovanju s finančnim sektorjem. Delitev sredstev in obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti je opravljena in razporejena na posamezne dejavnosti z dogovorjenimi sodili na dan bilance stanja. Način izračuna sodil je opisan v nadaljevanju poročila. Višina osnovnega kapitala ter kapitalske rezerve so bile ugotovljene v bilanci stanja na dan in ostajajo nespremenjene. Spreminjajo se ostale sestavine kapitala, rezerve in poslovni izid. V bilanci stanja na dan , po razporeditvi rezultatov in nespremenjenem kapitalu, so izkazane terjatve in obveznosti med dejavnostmi, ki izravnavajo podbilance dejavnosti in so v bilanci stanja za družbo»konsolidirane« Pojasnila postavk v izkazu poslovnega izida V izkazu poslovnega izida so izkazani prihodki in odhodki posamezne dejavnosti. To so neposredni prihodki in odhodki posamezne dejavnosti ter prihodki in odhodki splošnih dejavnosti, razporejeni na podlagi dogovorjenih prikazanih sodil. Letno poročilo 2016 stran 110

111 9.3. Sodila za razporejanje prihodkov in odhodkov, sredstev ter obveznosti do virov sredstev skupnih dejavnosti na posamezne dejavnosti Ključ 1 delež stroškov dela št. zaposlenih iz del. ur dejavnosti x 100 število vseh zaposlenih iz delovnih ur Ključ 2 delež sedanje vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev sedanja vrednost OS dejavnosti x 100 sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev Ključ 3 delež prihodkov prihodki dejavnosti x 100 vsi prihodki Ključ 4 delež porabe materiala poraba materiala iz skladišča za dejavnost x 100 celotna poraba materiala iz skladišča Ključ 5 delež stroškov materiala in storitev poraba materiala in storitev dejavnosti x 100 celotna poraba materiala in storitev Letno poročilo 2016 stran 111

112 9.4. Podbilanca stanja po energetskem zakonu na dan ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Tabela 82: Podbilanca stanja po energetskem zakonu (sredstva) Skupaj Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva Dolgoročne pravice ključ 2 2. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve ključ 2 3. Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki se pridobivaj ključ 2 II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča ključ 2 2. Zgradbe ključ 2 3. Oprema ključ 2 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo ključ 2 a.) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi ključ 2 b.) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sreds III. Naložbene nepremičnine ključ 2 IV. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini ključ 1 2. Druge delnice in deleži ključ 1 V. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih ključ 1 Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material ključ 1, 4 2. Nedokončane storitve Proizvodi in trgovsko blago II. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila drugim ključ 1 III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini ključ 3 2. Poslovne terjatve do kupcev ključ 3 3. Poslovne terjatve do drugih ključ 3 IV. Denarna sredstva ključ 3 Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ključ 3 Č. Terjatve do drugih dejavnosti SKUPAJ SREDSTVA Letno poročilo 2016 stran 112

113 ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Tabela 83: Podbilanca stanja po energetskem zakonu (obveznosti do virov sredstev) Skupaj Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti Obveznosti do virov sredstev Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in poslovne deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna po Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja ključ 1 V. Preneseni čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije ključ 1 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti ključ 1 II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini ključ 5 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev ključ 2, 5 3. Kratkoročne posl.obveznosti na podlagi predujmov ključ 3 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti ključ 1 Skupaj obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ključ 3 E. Obveznosti do drugih dejavnosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Letno poročilo 2016 stran 113

114 9.5. Podbilanca stanja po energetskem zakonu na dan ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Skupaj Tabela 84: Podbilanca stanja po energetskem zakonu (sredstva) na dan Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti Sredstva A. Dolgoročna sredstva: I. Neopredmetena sredstva Dolgoročne pravice ključ 2 2. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve ključ 2 II. Opredmetena osnovna sredstva Zemljišča ključ 2 2. Zgradbe ključ 2 3. Oprema ključ 2 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo ključ 2 III. Naložbene nepremičnine ključ 2 IV. Dolgoročne finančne naložbe Naložbe v deleže podjetja v skupini ključ 1 2. Druge delnice in deleži ključ 1 V. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do drugih ključ 1 Skupaj dolgoročna sredstva B. Kratkoročna sredstva: I. Zaloge Material ključ 1, 4 2. Nedokončane storitve Proizvodi in trgovsko blago II. Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila drugim ključ 1 III. Kratkoročne poslovne terjatve Poslovne terjatve do družb v skupini ključ 3 2. Poslovne terjatve do kupcev ključ 3 3. Poslovne terjatve do drugih ključ 3 IV. Denarna sredstva ključ 3 Skupaj kratkoročna sredstva C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve ključ 3 Č. Terjatve do drugih dejavnosti SKUPAJ SREDSTVA Letno poročilo 2016 stran 114

115 ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Skupaj Tabela 85: Podbilanca stanja po energetskem zakonu (obveznosti do virov sredstev) na dan Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti Obveznosti do virov sredstev Kapital: I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in poslovne deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna po Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja ključ 1 V. Preneseni čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta Skupaj kapital B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije ključ 1 2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. Dolgoročne obveznosti I. Dolgoročne finančne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Č. Kratkoročne obveznosti I. Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti do bank Druge kratkoročne finančne obveznosti ključ 1 II. Kratkoročne poslovne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini ključ 5 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev ključ 2, 5 3. Kratkoročne posl.obveznosti na podlagi predujmov ključ 3 4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti ključ 1 Skupaj obveznosti D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ključ 3 E. Obveznosti do drugih dejavnosti SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Letno poročilo 2016 stran 115

116 9.6. Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Tabela 86: Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto 2016 Skupaj Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti 1. Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu ključ 3 2. Sprememba vrednosti zalog nedokončanih storitev Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki ključ 1, 2 5. Stroški blaga, materiala in storitev a. nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala ključ 1, 5 b. stroški storitev ključ 2, 5 6. Stroški dela a. stroški plač ključ 1 b. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev ključ 1 c. stroški socialnih zavarovanj ključ 1 č. drugi stroški dela ključ 1 7. Odpisi vrednosti a. amortizacija ključ 2 b. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ključ 2 c. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri obratnih sredstvih ključ 3 8. Drugi poslovni odhodki ključ 1 9. Finančni prihodki iz deležev a. v drugih družbah ključ Finančni prihodki iz danih posojil a. danih drugim ključ Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a. od drugih ključ Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb ključ Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a. iz posojil, prejetih od bank b. iz drugih finančnih obveznosti ključ Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a. iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti ključ 5 b. iz drugih poslovnih obveznosti ključ Drugi prihodki ključ Drugi odhodki ključ 1 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO Davek od dobička ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Letno poročilo 2016 stran 116

117 9.7. Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto 2015 ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Tabela 87: Izkaz poslovnega izida po energetskem zakonu za leto 2015 Skupaj Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti Čisti prihodki od prodaje a. na domačem trgu ključ 3 2. Sprememba vrednosti zalog nedokončanih storitev Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki ključ 1, 2 5. Stroški blaga, materiala in storitev a. nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala ključ 1, 5 b. stroški storitev ključ 2, 5 6. Stroški dela a. stroški plač ključ 1 b. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev ključ 1 c. stroški socialnih zavarovanj ključ 1 č. drugi stroški dela ključ 1 7. Odpisi vrednosti a. amortizacija ključ 2 b. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ključ 2 c. prevrednotovalni poslovnih odhodki pri obratnih sredstvih ključ 3 8. Drugi poslovni odhodki ključ 1 9. Finančni prihodki iz deležev a. v drugih družbah ključ Finančni prihodki iz danih posojil a. danih drugim ključ Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a. od drugih ključ Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb ključ Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a. iz posojil, prejetih od bank b. iz drugih finančnih obveznosti ključ Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a. iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti ključ 5 b. iz drugih poslovnih obveznosti ključ Drugi prihodki ključ Drugi odhodki ključ 1 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAVČITVIJO Davek od dobička ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Letno poročilo 2016 stran 117

118 9.8. Izkaz denarnega toka po energetskem zakonu za leto 2016 ED infrastruktura in storitve za SODO Tržne dejavnosti Skupaj EP Tabela 888: Izkaz denarnega toka po energetskem zakonu za leto 2016 Sodilo razporejanja skupnih dejavnosti A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev K-1, K-3, K-4, K-5 b. Drugi prejemki pri poslovanju K-1, K-2, K-3, K-5 2. Izdatki pri poslovanju a. Izdatki za nakup materiala in storitev K-3, K-4, K-5 b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku K-1 c. Izdatki za dajatve vseh vrst K-1, K-3 d. Drugi izdatki pri poslovanju K-4, K-5 3. Pozitivni ali negativni denarni tok pri poslovanju B. DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU 4. Prejemki pri investiranju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku K-1, K-3 b. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev K-2 c. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb K-1 5. Izdatki pri investiranju a. Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgor. sredstev K-2 b. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev K-2 d. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb K-1 6. Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju a. Izdatki za dane obresti K-5 b. Izdatnki za vračilo kapitala K-3 c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil e. Izdatki za izplačila dividend K Pozitivni ali negativni denarni tok pri financiranju Celotni prebitek prejemkov oziroma izdatkov Č. KONČNO STANJE DEN. SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. DENARNI IZID V OBDOBJU Končno stanje denarnih sredstev na dan Letno poročilo 2016 stran 118

119 D. POSLOVNO POROČILO SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA Letno poročilo 2016 stran 119

120 Letno poročilo 2016 stran 120

121 Analiza uspešnosti poslovanja skupine Elektro Primorska Skupina Elektro Primorska je poslovno leto 2016 zaključilo s čistim dobičkom v višini EUR, kar je več od načrtovanega in od doseženega v letu V letu 2016 so prihodki skupine znašali EUR, kar je za EUR oz za 0,24 % več kot v letu Največjo skupino prihodkov predstavljajo poslovni prihodki in sicer v višini EUR, kar predstavlja 99,74 % vseh prihodkov skupine. Največji porast je bil na strani čistih prihodkov od prodaje, zlasti iz naslova prodaje električne energije hčerinskega podjetja. Odhodki skupine v letu 2016 so znašali EUR in so za EUR nižji kot v letu Največjo skupino odhodkov predstavljajo poslovni odhodki in sicer v višini EUR. Med poslovnimi odhodki pa so najvišji stroški blaga in materiala, ki predstavljajo 58,36 % vseh poslovnih odhodkov skupine in so znašali EUR, kar je za EUR manj od lanskih stroškov blaga in materiala. Vrednost sredstev skupine Elektro Primorska se je v letu 2016 povečala in na dan znašajo EUR, največje povečanje pa je bilo na strani opredmetenih osnovnih sredstvih in sicer za EUR, in so konec leta znašala EUR. Največje povečanje je bilo iz naslova investicij, v letu 2016 je skupina realizirala za EUR. Med kratkoročnimi sredstvi predstavljajo največjo vrednost kratkoročne poslovne terjatve, ki so na dan znašale EUR in so za EUR, predvsem na račun povečanih terjatev iz naslova prodaje električne energije hčerinskega podjetja. Kapital skupine na dan znaša EUR in se je povečal za EUR glede na preteklo leto. Delež kapitala v virih sredstev skupine konec leta 2016 znaša 83,53 % in je višji za odstotno točko glede na preteklo leto. Dolgoročne obveznosti skupine so konec leta znašale EUR in so za EUR večje kot preteklo leto, predvsem na račun povečanih dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Kratkoročne obveznosti skupine v vrednosti EUR so nižje za EUR od lanskega leta. Največje znižanje je na strani kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Glavni kazalniki poslovanja skupine Elektro Primorske : A. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA) kapital obveznosti do virov sredstev stopnja lastniškosti financiranja 69,49% 68,31% vsota kapitala in dolg. dolgov (skupaj z rezervacijami ) ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev obveznosti do virov sredstev stopnja dolgoročnosti financiranja 86,43% 85,04% dolgovi obveznosti do virov sredstev stopnja dolžniškosti financiranja 30,51% 31,69% Letno poročilo 2016 stran 121

122 B. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA) osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) sredstva stopnja osnovnosti investiranja 83,19% 82,77% dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe sredstva stopnja finančnosti investiranja 0,51% 0,47% nekratkoročna sredstva sredstva stopnja dolgoročnosti investiranja 85,36% 84,67% C. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA kapital osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti) stopnja lastniškosti financiranja 83,53% 82,53% likvidna sredstva kratkoročne obveznosti koeficient neposredne pokritosti kratk.obveznosti ( hitri koeficient ) 10,57% 15,15% vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev kratkoročne obveznosti koeficient pospešene pokritosti kratk. obveznosti ( pospešeni koeficient ) 96,22% 92,37% kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti koeficient kratkoročne pokritosti krat.obveznosti ( kratkoročni koeficient ) 107,91% 102,48% D. KAZALNIK GOSPODARNOSTI poslovni prihodki poslovni odhodki koeficient gospodarnosti poslovanja 1,091 1,070 prihodki odhodki koeficient celotne gospodarnosti poslovanja 1,089 1,080 E. KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI EBITDA ( poslovni prihodki-poslovni odhodki+am+prevrednotenja ) kosmati donos iz poslovanja EBITDA marža 20,02% 18,10% EBIT ( poslovni prihodki - prislovni odhodki ) kosmati donos iz poslovanja EBIT marža 83,58% 97,20% čisti poslovni izid prihodki od prodaje čista dobičkonosnost prihodkov 7,67% 7,04% čisti poslovni izid povprečno stanje sredstev koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev (ROA) 3,57% 3,31% čisti poslovni izid povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida leta ) koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala ( ROE ) 5,32% 4,95% Letno poročilo 2016 stran 122

123 PREDSTAVITEV SKUPINE 9.9. Sestava skupine Skupino Elektro Primorska sestavljajo: Elektro Primorska d. d. kot obvladujoča družba E 3, d. o. o., kot odvisna družba, ki je v 100 % lasti matične družbe JOD, d. o. o., ki je v 100 % lasti družbe E 3, d. o. o. Knešca, d. o. o., iz Mosta na Soči, je v 47,27 % lasti družbe JOD, d. o. o., kot pridružena družba. V konsolidacijo so vključene matična družba Elektro Primorska d. d. odvisna družba E 3, d. o. o. in JOD, d. o. o., ki so polno konsolidirane, ter pridružena družba Knešca, d. o. o., ki je konsolidirana po kapitalski metodi. Matična družba Elektro Primorska d. d. ima na dan med obveznostmi do virov sredstev EUR kapitala. V letu 2016 je poslovala pozitivno in ustvarila za EUR čistega dobička. Odvisna družba E 3, d. o. o., je poslovno leto 2016 zaključila s čistim dobičkom v višini EUR. Na dan izkazuje družba EUR kapitala. Družba JOD, d. o. o., je poslovno leto zaključila s čistim dobičkom v višini EUR. Na dan je izkazovala kapital v višini EUR. Knešca, d. o. o., je v letu 2016 poslovala pozitivno in ustvarila EUR čistega dobička. Na dan je izkazovala kapital v višini EUR. Letno poročilo 2016 stran 123

124 9.10. Predstavitev odvisne družbe E 3, d. o. o. Družba E3 energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o., je bila ustanovljena Ustanovitelj in edini družbenik je družba Elektro Primorska d. d. Podlaga za ustanovitev družbe je bil Energetski zakon, ki je zahteval pravno ločitev reguliranih od tržnih in proizvodnih dejavnosti. Naziv družbe: E3 energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o. Skrajšan naziv družbe je: E3, d. o. o. Sedež družbe: Nova Gorica, Erjavčeva 24 Davčna številka: Matična številka: Transakcijska računa: Nova KBM, d. d NLB, d. d. Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, št. 1/04504/00. Osnovni kapital družbe: ,72 EUR Lastnik družbe: Elektro Primorska d. d., 100 % Družbo zastopa: Darko Pahor Odvisna družba Jod, d. o. o. 100 % Pridružena družba: KNEŠCA, d. o. o. - JOD, d. o. o., Nova Gorica 47,27 % - (9) fizičnih oseb 52,73 % E3, d. o. o., je pričela z rednim poslovanjem 1. januarja je pridobila licence za opravljanje energetskih dejavnosti proizvodnje in trgovanja z električno energijo. Znotraj je družba E 3, d. o. o., organizirana v tri organizacijske enote, in sicer: služba za nakup in prodajo energentov, služba za proizvodnjo in storitve in splošne službe. Letno poročilo 2016 stran 124

125 S je družba začela opravljati gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja toplote v občini Šempeter Vrtojba. V skladu s koncesijsko pogodbo je družba prevzela ogrevanje stanovanjskega kompleksa Podmark. S se je družbi pripojil izčlenjeni del podjetja Elektro Primorska d. d., ki se ukvarja z nakupom in s prodajo električne energije. Družba ima licence za opravljanje energetskih dejavnosti, in sicer s področja proizvodnje električne energije, proizvodnje in distribucije toplote ter dobavo, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo. Skupaj je bilo konec leta 2016 v družbi 45 zaposlenih, kar pomeni 1 zaposleni več kot v predhodnem letu. V družbi je bila za namene računovodskega poročanja v letu 2015 ( na dan in ) in 2016 izvedena cenitev vrednosti dolgoročnih sredstev Službe za proizvodnjo in storitve. Ocenjevala se je nadomestljiva vrednost, po metodi sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Ocena vrednosti je bila pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS številka 106/2010). Ocenjeni prosti denarni tok je bil diskontiran z zahtevano stopnjo donosa celotnega kapitala družbe pred davki ( WACC ), in sicer v višini 9,8 % na dan ( v letu 2015 je bil uporabljen WACC pred davki na dan ,06 % in 8,88 % na dan ). Ugotovljeno je bilo negativno odstopanje ocenjene nadomestljive vrednosti glede na knjigovodsko vrednost pri posameznih denar ustvarjajočih enotah v skupni vrednosti EUR ( v letu 2015 so bile slabitve v vrednosti EUR na dan ter dodatne slabitve in odprava oslabitev v skupni vrednosti EUR na dan ). Temeljni kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti so ugodni. Družba je poslovala s čistim dobičkom v višini EUR. Letno poročilo 2016 stran 125

126 9.11. Predstavitev pridružene družbe Knešca, d. o. o. Družba E 3, d. o. o., je v juniju 2006 odkupila 23,61 % poslovnega deleža v družbi Knešca, d. o. o., v juliju istega leta pa še poslovni delež štirih (4) fizičnih oseb v višini 23,66 % (skupaj ima 47,27 % deleža družbe). V letu 2012 je delež prenesla kot stvarni vložek na hčerinsko družbo JOD, d. o. o. Družba JOD, d. o. o., ima v primerjavi z ostalimi desetimi (9) posameznimi lastniki pomemben 47,27 % delež v kapitalu družbe Knešca, d. o. o. Naziv družbe: KNEŠCA, d. o. o., Proizvodnja električne energije Skrajšan naziv družbe je: KNEŠCA, d. o. o. Sedež družbe: Kneža 78, Most na Soči Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod št. RC /224. Osnovni kapital družbe: EUR Lastniki družbe: JOD, d. o. o. 47,27 % Fizične osebe 52,73% Direktor družbe: Vincenc Hozjan Družba je v letu 2016 poslovala pozitivno in ustvarila EUR dobička pred davki ( v letu EUR ). Obračunala je ( v letu EUR ) davka od dohodkov pravnih oseb, čisti dobiček leta znaša EUR ( v letu EUR ). Na dan je znašal kapital družbe EUR (v letu EUR ). V konsolidiranih izkazih je predstavljena kot pridružena družba in v konsolidacijo skupine vključena po kapitalski metodi v skladu s MRS. Letno poročilo 2016 stran 126

127 9.12. Predstavitev obvladujoče družbe JOD, d. o. o. Družba E 3, d. o. o., je ustanovila družbo JOD, d. o. o. Osnovni kapital je bil vplačan Naziv družbe: JOD, družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov, d. o. o. Skrajšan naziv družbe je: JOD, d. o. o. Sedež družbe: Ulica 15. maja 15, 6000 Koper Davčna številka: Matična številka: Št. transakcijskega računa: Družba je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. Srg 2011/ Osnovni kapital družbe: EUR Lastniki družbe: E 3, d. o. o., Nova Gorica (100 %) Družba je v letu 2016 ustvarila čisti dobiček EUR ( v letu EUR ). Družba ni dosegla prihodkov iz naslova prodaje blaga in storitev. Vsi prihodki so finančne narave, in sicer iz naslova prejetih dividend pridružene družbe Knešca, d. o. o. Družba je v letu 2015 ugotovila napako pri vrednosti dolgoročne finančne naložbe v Knešco d.o.o., zato je naložbo slabila v vrednosti EUR v breme preteklega poslovnega izida, kot je podrobneje navedeno v točki tega poročila. Letno poročilo 2016 stran 127

128 10. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje s tveganji je opredeljeno z metodologijo celovitega obvladovanja tveganj (COT), ki velja za skupino Elektro Primorska. Hčerinska družba E3, d. o. o., kupuje in prodaja električno energijo in je s tem izredno izpostavljena tržnim tveganjem, kar posredno lahko slabi kapitalsko ustreznost družbe Elektro Primorska d. d. Skupina Elektro Primorska se srečuje z različnimi tveganji, jih redno spremlja in povzema ustrezne ukrepe, s katerimi jih obvladuje in tako zagotavlja stabilnejše pogoje poslovanja. Upravljanje tveganj je ena izmed ključnih nalog vodstva skupine Elektro Primorska. Tržnim tveganjem je izpostavljena predvsem hčerinska družba E 3 d.o.o. Tveganja izhajajo iz negotovega gibanja cen na domačem trgu in na tujih trgih električne energije, na katerih je družba prisotna, ter iz odprte pozicije trgovalnega portfelja družbe. Odprta pozicija, ki je izpostavljena tržnim tveganjem, nastane takrat, ko agregirana količina električne energije, kupljene po fiksni ceni, v določenem obračunskem obdobju odstopa od količine, prodane po fiksni ceni. Pri tem ta tveganja družba obvladuje v največji meri tako, da je vsaka prodaja zaznamovana z ustreznim proti nakupom in nasprotno. Družba za ščitenje odprte pozicije poleg pogodb z obveznostjo dobave s fiksno ceno uporablja možnost nakupa električne energije preko več»odprtih«pogodb, ki omogočajo optimalen nakup električne energije na več trgih in z omejitvijo, da odprta pozicija ne preseže odstotka količin električne energije, določenega s pravilnikom. Ocena tveganja je srednja. Količinska tveganja. Ta vrsta tveganj je izrazitejša v hčerinski družbi predvsem kot posledica tveganj, ki nastanejo zaradi razlike med napovedano (zakupljeno) in dejansko dobavljeno količino električne energije. Količinska tveganja nosi družba v odprtih pogodbah, to je v vseh pogodbah s končnimi odjemalci in kvalificiranimi proizvajalci. Družba obvladuje ta tveganja s celovito informacijsko podporo za dolgo in kratkoročno napovedovanje profilov odjema in oddaje električne energije ter z aktivnim dnevnim spremljanjem odstopanj vseh merilnih mest, vključenih v bilančno podskupino. Ocena količinskih tveganj družbe E 3 d.o.o. je srednja. Cenovna tveganja so povezana z vse večjo konkurenco na trgu električne energije in negotovostjo cen na trgu. Skupina EP cenovna tveganja obvladuje z ustrezno cenovno politiko in usklajeno ročnostjo med prodajnimi in nakupnimi pogodbami. Stopnja tveganja v skupini je srednja. Kreditna tveganja so posledica nastanka izgube zaradi nepravočasne izpolnitve ali celo neizpolnitve obveznosti kupcev. V skupini se omejuje kreditno tveganje s skrbnim preverjanjem bonitete strank, stalnim spremljanjem, z upravljanjem kreditne izpostavljenosti posameznih kupcev glede na njihove limite in nadzorom odprtih terjatev. Za znižanje predmetnega tveganja so prodajni posli na področju električne energije večinoma zavarovani z instrumenti, ki vključujejo ustrezna zavarovanja. Obvladovanje tveganj ni povezano le z zavarovanji, temveč predvsem z natančno definiranimi kupoprodajnimi pogodbami, ki jih družba uveljavlja pri vseh vrstah poslov. Stopnja tveganja je srednja. Likvidnostna tveganja nastopijo, če družbe v skupini ne bi bile zmožne poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti. S tem, ko družbi dnevno spremljata in načrtujeta kratko- in dolgoročno plačilno sposobnost, ki jo zagotavljajo ažurna usklajevanja in načrtovanja denarnih tokov, skrbita, da je tveganje likvidnostne sposobnosti v obsegu sprejemljivih parametrov in da je obvladljivo. Ocena tveganja je srednja. Letno poročilo 2016 stran 128

129 Zakonodajna tveganja izhajajo iz sprememb tržnih pravil ali zakonodaje na slovenskem trgu ali tujih trgih električne energije in lahko vplivajo na poslovni rezultat. Dogajanje na področju predmetne zakonodaje se spremlja v matični družbi in odvisni družbe E 3, d. o. o., da se lahko ažurno odzovemo na take spremembe s prilagajanjem trgovalnih oziroma proizvodnih aktivnosti. Ocena tveganja je nizka. Operativno tveganje je prisotno pri vseh poslovnih operacijah, ki se izvajajo v družbah skupine. Tveganje se kaže v tem, da bi se, zaradi nezadostne učinkovitosti informacijske tehnologije, kakovosti procesov in kontrolnih procesov, utrpela finančno škoda. Omenjena tveganja se omejuje s kontrolnim sistemom, ki temelji na načelu, da so vse pomembnejše operacije izvedene s kontrolo vsaj dveh oseb, stalne so tudi izboljšave v nadgradnjo informacijske strukture in avtomatske kontrole posameznih faz procesov. Poleg tega se skuša omejiti ta tveganja z natančno opredelitvijo vseh procesov, nedvoumno določitvijo vlog posameznikov, vključno z njihovimi pooblastili, odgovornostmi in pravilniki. Operativna tveganja zmanjšujejo visoko strokovni, izkušeni in motivirani zaposleni. Stopnja tveganja je srednja. Kadrovsko tveganje je povezano z možnostjo izgube oziroma s pomanjkanjem strokovno usposobljenega kadra. Na dan je bilo v družbah skupine zaposlenih 518 delavcev ( 2015 : 513 delavcev ), od tega 416 moških ( 2015: 415 ) in 102 ženski ( 2015: 98 ). Družbi obvladujeta tveganja s stalnim usposabljanjem zaposlenih, spodbujanjem dodatnega izobraževanja, z ustvarjanjem dobrih delovnih pogojev, nudenjem nezgodnega zavarovanja, financiranjem dodatnega pokojninskega zavarovanja ter omogočanjem stranskih dejavnosti, ki vplivajo na dobro počutje zaposlenih. Stopnja tveganja je zmerna. 11. POSLOVANJE SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA V skupini Elektro Primorska se družbe ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Najpomembnejše se izvajajo v matične družbi, kjer sta osnovni dejavnosti distribucija električne energije in upravljanje elektroenergetskega omrežja ter v družbi E 3 d.o.o. Hčerinska družba E 3 d.o.o. izvaja predvsem nakup in prodajo električne energije, poleg tega pa izvaja tudi dejavnost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in kogeneracije ter oskrbo s paro in vročo vodo v sklopu katere se izvaja tudi GJS oskrbe s toploto. Družbi sta posamično in skupaj dosegli in presegli vse načrtovane cilje. V družbi v skupini je bila za namene računovodskega poročanja v letu 2016 izvedena cenitev vrednosti dolgoročnih sredstev Službe za proizvodnjo in storitve. Ocenjevala se je nadomestljiva vrednost, po metodi sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Ugotovljeno je bilo negativno odstopanje ocenjene nadomestljive vrednosti glede na knjigovodsko vrednost pri posameznih denar ustvarjajočih enotah. Skupina je poslovno leto zaključila s pozitivnim poslovnim izidom, ki presega načrtovanega za leto 2016 in doseženega v preteklem letu. Letno poročilo 2016 stran 129

130 12. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA Poslovanje v skupini poteka skladno s sprejetima načrtoma družb. Družba E 3 d.o.o. je, zaradi uspešnejšega poslovanja na področju gospodinjskega odjema, morala povečati bančno garancijo družbi SODO d.o.o. Letno poročilo 2016 stran 130

131 13. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI Izkaz finančnega položaja skupine na dan 31. december 2016 Sredstva Pojasnila Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Naložbe v pridružene družbe Druge delnice in deleži Finančne terjatve Poslovne terjatve Nekratkoročni odloženi stroški Odložene terjatve za davek Skupaj nekratkoročna sredstva Kratkoročna sredstva Zaloge Finančne terjatve Poslovne terjatve Terjatve za davek od dobička Druge terjatve Druga kratkoročna sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj kratkoročna sredstva Skupaj sredstva Tabela 89: Izkaz finančnega položaja skupine na dan 31. december 2016 (sredstva) Letno poročilo 2016 stran 131

132 Izkaz finančnega položaja skupine na dan 31. december 2016 Kapital in obveznosti Kapital Osnovni kapita Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice Lastne delnice Druge rezerve iz dobička Rezerve za pošteno vrednost Zadržani poslovni izid Skupaj kapital Nekratkoročne obveznosti Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencv Odloženi prihodki Finančne obveznosti Skupaj nekratkoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti Finančne obveznosti Poslovne obveznosti Obveznosti za davek od dobička Druge obveznosti Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti Skupaj kapital in obveznosti Tabela 90: Izkaz finančnega položaja skupine na dan 31. december 2016 (obveznosti do virov sredstev) Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Pojasnila Letno poročilo 2016 stran 132

133 13.2. Konsolidiran izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2016 EUR Pojasnilo Čisti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog nedokončane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroški blaga in materiala Stroški storitev Stroški dela Amortizacija Oslabitve in odpisi Drugi poslovni odhodki IZID IZ POSLOVANJA Delež poslovnih izidov naložb, vrednotenih po kapitalski metodi Finančni prihodki Finančni odhodki Finančni izid POSLOVNI IZID PRED DAVKI Davek od dobička ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA Osnovni dobiček na delnico () 0,42 0,37 Popravljeni dobiček na delnico () 0,42 0,37 Tabela 91: Konsolidiran izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. decembra 2016 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 133

134 13.3. Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2016 EUR Čisti dobiček Drugi vseobsegajoči donosi v letu Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, na razpolago za prodajo Vpliv odloženih davkov Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje pripoznani v izkazu poslovnega izida Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida Preračun pozaposlitvenih zaslužkov Vpliv odloženih davkov Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo pripoznani v izkazu poslovnega izida Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku) Tabela 92: Konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2016 Letno poročilo 2016 stran 134

135 13.4. Konsolidiran izkaz denarnega toka za leto, končano 31. decembra 2016 Pojasnilo A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 1. Prejemki pri poslovanju a. Prejemki od prodaje proizvodov in storitev b. Drugi prejemki pri poslovanju Izdatki pri poslovanju a. Izdatki za nakup materiala in storitev b. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku c. Izdatki za dajatve vseh vrst d. Izdatki za plačan davek od dobička e. Drugi izdatki pri poslovanju Pozitvini ali negativni denarni izid pri poslovanj B. DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU 4. Prejemki pri investiranju a. Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku b. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev c. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb d. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb Izdatki pri investiranju a. Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgor. sredstev b. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev c. Izdatki za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju in investiranju C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU 8. Prejemki pri financiranju a. Prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil b. Prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil Izdatki pri financiranju a. Izdatki za dane obresti b.izdatki za vračila kapitala c. Izdatki za odplačila dolgoročnih posojil d. Izdatki za odplačila kratkoročnih posojil e. Izdatki za izplačila dividend Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju Celotni pozitivni ali negativni denarni tok Č. KONČNO STANJE DEN. SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV X. Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Y. DENARNI IZID V OBDOBJU Končno stanje denarnih sredstev na zadnji dan obr. obdobja Tabela 93: Konsolidiran izkaz denarnega toka za leto, končano 31. decembra 2015 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Letno poročilo 2016 stran 135

136 13.5. Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2016 Vpoklicani kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice Rezerve iz dobička Lastne delnice Druge rezerve iz dobička Tabela 94: Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2016 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Rezerve za pošteno vrednost Preneseni čisti dobiček Čisti dobiček poslovnega leta Skupaj kapital I/1 II III/1 III/5 IV V/1 VI/1 A.1. Stanje A.2. Stanje B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije a) Nakup lastnih delnic b) Oblikovanje rezerv za lastne delnice a) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb b) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja c) Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupščine d) Druge spremembe v kapitalu C. Stanje Bilančni dobiček Letno poročilo 2016 stran 136

137 Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2015 Vpoklicani kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Tabela 95: Konsolidiran izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2014 Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi. Odprava napake za nazaj je pojasnjena v točki Letno poročilo 2016 stran 137 Preneseni čisti poslovni izid Preneseni čisti dobiček Čisti poslovni izid poslovnega leta Čisti dobiček poslovnega leta I/1 II III/1 III/1 IV V/1 VI/1 A.1. Stanje kot prvotno poročano a. Preračuni za nazaj (popravek napak) b. Prerazporeditev A.2. Stanje popravljeno A.3. Stanje B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki Rezerve iz dobička Skupaj kapital a) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja b) Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb c) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja B.3. Spremembe v kapitalu a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala d) Druge spremembe v kapitalu C. Stanje Bilančni dobiček

138 14. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE ELEKTRO PRIMORSKA Splošna pojasnila in razkritja Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so prvi konsolidirani računovodski izkazi, pripravljeni v skladu z določili mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) sprejetimi z uredbo Evropske unije, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah. Gre za konsolidirane računovodske izkaze, pripravljene v skladu s MSRP 1. Datum prehoda na MSRP za Skupino je 1. januar 2015 in na ta dan je bila pripravljena otvoritvena bilanca stanja Skupine. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so bili pripravljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ( SRS ) do vključno 31. decembra SRS se razlikujejo od MSRP, zato so bile opravljene vse ustrezne prilagoditve računovodskih izkazov, tako da so primerjalni podatki za leto 2015 v celoti skladni s MSRP. Pojasnilo o prehodu na prvo uporabo MSRP in njegovih učinkih na poslovni izid, finančno stanje in denarne tokove je podano v pojasnilu Podlaga za sestavo konsolidiranih izkazov in pomembne računovodske usmeritve Izjava o skladnosti Uprava družbe je računovodske izkaze Družbe in konsolidirane računovodske izkaze Skupine potrdila dne Konsolidirani računovodski izkazi skupine Elektro Primorska so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Gre za prve računovodske izkaze družbe, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 1. Za obdobja do vključno 31. decembra 2015 je družba pripravljala računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Pojasnilo o tem, kako je prehod vplival na prikazano finančno stanje, finančno uspešnost in finančni izid družbe, je navedeno v posebnem poglavju Podlaga za merjenje Računovodski izkazi Skupine so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen pri za prodajo razpoložljivih sredstvih, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Metode, uporabljene za merjene poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 6.7. Letno poročilo 2016 stran 138

139 Funkcionalna in predstavitvena valuta Računovodski izkazi v tem poročilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov, evro pa je tudi funkcionalna valuta Skupine. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah. Poslovni dogodki v tuji valuti so preračunani po veljavnem tečaju Evropske centralne banke (ECB) na dan poslovnega dogodka. Tečajne razlike med dnem poslovnega dogodka in dnem plačila so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodki ali prihodki Poročanje po odsekih Družba ni zavezana k uporabi MSRP 8 in zato ne razkriva podatkov o poslovanju po odsekih Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje, na osnovi uporabljenih in pregledanih predpostavk, ki vplivajo na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Oblikovanje ocen in s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkrite v pojasnilih k posameznim postavkam. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Ker so ocene podvržene subjektivni presoji in določeni stopnji negotovosti, se poznejši dejanski rezultati lahko razlikujejo od ocen. Spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se pripoznajo v obdobju, v katerem so bile ocene spremenjene, če sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, če sprememba vpliva na prihodnja obdobja. Računovodski izkazi leta 2016 so primerljivi z računovodskimi izkazi leta Ocene in predpostavke so prisotne predvsem pri naslednjih presojah: Ocena življenjske dobe amortizirljivih sredstev (pojasnili in 6.2.2) Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako Skupina preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih; za primer, če bi prišlo do spremenjenih okoliščin in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije. Preizkus oslabitve sredstev Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji vrednosti: - naložb v pridružene družbe (pojasnilo 6.2.3), - za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (pojasnilo 6.2.3), - finančne terjatve (pojasnili in ). Letno poročilo 2016 stran 139

140 Ocenjevanje poštene vrednosti sredstev (pojasnilo 6.7) Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Vse ostale postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost. Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri. Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov. Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjene ali razkrite po pošteni vrednosti, so razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti: 1. raven tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti, 2. raven model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih, 3. raven model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Za sredstva in obveznosti, ki so bile v računovodskih izkazih pripoznane že v predhodnih obdobjih, Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, tako da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti. Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti Skupine je predstavljena v pojasnilu št. 6.7, usmeritve za posamezne postavke v izkazih pa v točki 3.p. Presojanje vpliva v skupaj obvladovanih družbah Skupina za skupaj obvladovane in pridružene družbe redno preverja, če je prišlo do spremembe vpliva ter tako zagotavlja, da so naložbe v izkazih ustrezno obravnavane. Predvsem je dokaz za naložbenikov pomembni vpliv eno ali več dejstev, in sicer: - zastopstvo v upravnem odboru ali ustreznem organu odločanja podjetja, v katero Skupina/Družba naložbi, -sodelovanje v procesih oblikovanja politike, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah, bistvene transakcije med naložbenikom in podjetjem, v katero Skupina naložbi. Ocena oblikovanih rezervacij za tožbe (pojasnio ) Posamezne družbe v Skupini imajo vloženih več tožb, pri čemer se za njih tekoče ocenjuje morebitna potreba po rezervacijah. Rezervacija je pripoznana, ko imajo družbe zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družbe v Skupini ne morejo vplivati. Poslovodstvo posamezne družbe redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da postane verjeten, se možna obveznost Letno poročilo 2016 stran 140

141 prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Ocena oblikovanih rezervacij za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev (pojasnilo ) V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe navedenih ocen. Predpostavke so podrobneje navedene v okviru pojasnila Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke Skupina oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, slabitve terjatev in davčne izgube. Skupina na dan zaključenih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in obveznosti za odloženi davek. Odložena terjatev za davek se pripozna v primeru verjetnega razpoložljivega prihodnjega čistega dobička, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom Spremembe računovodskih usmeritev Skupina v letu 2016 ni spremenila računovodskih usmeritev. Novi standardi in pojasnila, ki so začeli veljati 1. januarja 2016 Dopolnitve MSRP 11 Skupni aranžmaji: Obračunavanje pridobitev deležev v skupnih dejavnostih V skladu z dopolnitvami MSRP 11 mora podjetje, ki je stranka v skupnem obvladovanju, pri obračunu nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje, uporabiti ustrezne računovodske usmeritve standarda MSRP 3 Poslovne združitve, ki veljajo za obračunavanje poslovnih združitev. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, da podjetje ob nakupu dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju svojih obstoječih deležev ne sme ponovno izmeriti, vse dokler obstaja skupno obvladovanje. Poleg tega je Odbor v standard MSRP 11 vključil izjeme, ki določajo, da dopolnitve ne veljajo, če stranke, ki so udeležene v skupnem obvladovanju (vključno s podjetjem, ki poroča), obvladuje isto matično podjetje. Dopolnitve veljajo za obračunavanje nakupa prvotnih deležev v skupaj obvladovanem podjetju in vseh dodatnih deležev v istem skupaj obvladovanem podjetju. Dopolnila veljajo za prihodnja obdobja. Letno poročilo 2016 stran 141

142 Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine Elektro Primorska, saj v obravnavanem obdobju ni izvedla nobenih pridobitev v skupnem delovanju. Dopolnitve standardov MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva: Pojasnilo o sprejemljivih metodah amortizacije S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodske usmeritve standardov MRS 16 in MRS 38, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to podjetje za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Letno poročilo 2016 stran 142

143 Dopolnitve, ki veljajo za prihodnja letna obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze Skupine, saj za amortizacijo sredstev ne uporablja prihodkovne metode. Dopolnitve standardov MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 Kmetijstvo: Rodovitne rastline (bearer plants) Dopolnitve standardov spreminjajo zahteve pri obračunavanju bioloških sredstev, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin. V skladu s temi dopolnitvami biološka sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev rodovitnih rastlin, ne spadajo več v okvir zahtev MRS 41, temveč MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. Tako mora podjetje v skladu z zahtevami MRS 16 po prvotnem pripoznanju rodovitnih rastlin te izmeriti po skupnih stroških (pred zapadlostjo) in z uporabo bodisi stroškovnega modela ali modela prevrednotenja (po zapadlosti). Poleg tega dopolnitve zahtevajo, da podjetja pridelek, ki raste na rodovitnih rastlinah, izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v skladu z določili MRS 41. Vladne subvencije za rodovitne rastline morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči. Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze Skupine, saj ne deluje v kmetijski panogi in med svojimi sredstvi nima rodovitnih rastlin. Dopolnitve MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi: Uporaba kapitalske metode v ločenih računovodskih izkazih Dopolnitve MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Podjetja, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo v skladu z MSRP in želijo preiti na kapitalsko metodo, morajo te dopolnitve upoštevati tudi v ločenih računovodskih izkazih predhodnega obdobja. Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze skupine Elektro Primorska. Dopolnitve MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Pobuda za razkritja Dopolnitve MRS 1 pojasnjujejo, ne pa pomembno spreminjajo obstoječe zahteve standarda. Med drugim pojasnjujejo: - zahteve MRS 1 v zvezi s pomembnostjo, - da lahko podjetje razčleni posamezne postavke v izkazu poslovnega izida, izkazu drugega vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja, - da lahko podjetje izbere vrstni red predstavitve pojasnil k računovodskim izkazom in - da mora podjetje pripoznanje deleža v drugem vseobsegajočem donosu pridruženega ali skupaj obvladovanega podjetja po kapitalski metodi prikazati v skupnem znesku v eni postavki in ga razporediti med postavke, ki ne bodo naknadno prerazvrščene v izkaz poslovnega izida. Poleg tega dopolnitve pojasnjujejo zahteve pri dodatni predstavitvi vmesnih zneskov v izkazu poslovnega izida, izkazu drugega vseobsegajočega donosa in izkazu finančnega položaja. Dopolnitve ne vplivajo na računovodske izkaze Skupine. Letno poročilo 2016 stran 143

144 Dopolnitve standardov MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 12 Davek iz dobička in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena in skupaj obvladovana podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije Dopolnitve pojasnjujejo vprašanja, s katerimi se podjetja srečujejo pri uporabi izjeme od konsolidacije pri naložbenih podjetjih na podlagi določil MSRP 10. Pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svojih odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni investicijsko podjetje, ampak investicijskemu podjetju ponuja podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnitve standarda MRS 28 investitorju omogočajo, da pri uporabi kapitalske metode ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabljajo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Letno poročilo 2016 stran 144

145 Dopolnitve, ki jih morajo podjetja upoštevati za pretekla obdobja, ne vplivajo na računovodske izkaze Skupine, saj ne uporablja izjem od zahtev konsolidacije. LETNE IZBOLJŠAVE STANDARDOV IN POJASNIL V OBDOBJU MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje Podjetje sredstva (ali skupine za odtujitev) običajno odsvoji s prodajo ali pa jih razdeli med lastnike. Dopolnitev pojasnjuje, da sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne pomeni novega načrta prodaje, ampak nadaljevanje prvotnega načrta, in da tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Podjetja morajo dopolnitev uporabiti za prihodnja obdobja. MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja Dopolnitev pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Da bi podjetje lahko ugotovilo, ali je razkritje potrebno, mora oceniti vrsto in ceno pogodbe ter na podlagi tega določiti, ali gre za neprestano udeležbo v finančnem sredstvu v skladu z MSRP 7 ali ne. Oceno, katera storitvena pogodba predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu, mora podjetje pripraviti za pretekla obdobja. Razkritje ni potrebno za obdobja pred letnim obdobjem, v katerem podjetje prvič upošteva dopolnitev standarda. MRS 19 Zaslužki zaposlenih Dopolnitev pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute, v kateri je izražena obveznost, in ne z upoštevanjem valute države, v kateri se obveznost nahaja. Če globina trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic v določeni valuti ne obstaja, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic. Podjetja morajo dopolnitev uporabiti za prihodnja obdobja. Novi standardi in pojasnila, ki še niso v veljavi Standardi in pojasnila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, do datuma konsolidiranih računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo oziroma jih še ni potrdila Evropska unija. Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi. Skupina predčasno ni sprejela nobenega standarda. MSRP 9, Finančni instrumenti Julija 2014 je Odbor za mednarodne računovodske standarde objavil končno različico standarda MSRP 9, Finančni instrumenti, ki vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MSRP 9 in nadomešča standard MRS 39, Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje, ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred Letno poročilo 2016 stran 145

146 tveganji. Prenovljeni standard MSRP 9 velja za poslovna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Spremembe standarda morajo podjetja uporabiti za nazaj, pri čemer pa predstavitev primerjanih podatkov ni obvezna. Zgodnja uporaba predhodnih različic standarda MSRP 9, ki so bile objavljene v letih 2009, 2010 in 2013, je dovoljena pod pogojem, da je podjetje izvedlo prehod na MSRP kadarkoli v obdobju pred 1. februarjem Skupina ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze. MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami Odbor za mednarodne računovodske standarde je maja 2014 objavil standard MSRP 15, ki uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami. V skladu z določili MSRP 15 podjetje pripozna prihodke v višini, ki odraža znesek kupnine, za katero podjetje meni, da mu pripada iz naslova prenosa blaga in posredovanja storitev kupcu. Računovodska načela iz MSRP 15 tako nudijo bolj strukturiran pristop pri merjenju in pripoznanju prihodkov. Nov standard velja za vsa podjetja in nadomešča obstoječe zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v zvezi s pripoznavanjem prihodkov. Popolna uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, prilagojeno obliko standarda pa morajo podjetja uporabiti za nazaj. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Skupina ne pričakuje, da bo navedeni standard pomembno vplival na njene konsolidirane računovodske izkaze. Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska Unija še ni sprejela Dopolnitve standardov MSRP 10 in MRS 28: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dopolnitve obravnavajo navzkrižje med MSRP 10 in MRS 28, pri obračunavanju izgube obvladovanja odvisnega podjetja zaradi njegove prodaje ali prispevka k pridruženi družbi ali skupnemu podvigu. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje v celoti pripoznati dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki predstavljajo poslovanje kot je v MSRP 3, med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Dobiček ali izgubo iz prodaje ali prispevka sredstev, ki ne predstavljajo poslovanja, mora podjetje pripoznati le do višine deleža nepovezanih naložbenikov v pridruženi družbi ali skupnem podvigu. Odbor za mednarodne računovodske standarde je datum začetka veljavnosti odložil za nedoločen čas. Podjetje, ki se odloči za zgodnjo uporabo teh dopolnitev, jih mora uporabiti za prihodnja obdobja. Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze. Letno poročilo 2016 stran 146

147 MSRP 14, Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev, ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, morajo regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno v izkazu finančnega položaja, v ločenih postavkah v izkazu uspeha in izkazu drugega vseobsegajočega dobička pa razkriti vse spremembe na teh kontih. Standard od podjetij zahteva razkritje značilnosti reguliranja in s tem povezanih tveganj ter njegov vpliv na računovodske izkaze podjetij. Standard MSRP 14 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Standarda še ni potrdila Evropska unija. Skupina predvideva, da standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze. MSRP 16, Najemi Področje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu v okviru bilance stanja, podobno kot obračunavajo finančne najeme v skladu z MRS 17. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost za plačilo najemnine (tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj. sredstvo iz pravice do uporabe). Najemniki morajo ločeno pripoznati odhodke za obresti, vezane na obveznosti iz najema, in stroške amortizacije pri sredstvu iz pravice do uporabe. Prav tako morajo ob pojavu nekaterih dogodkov (npr. sprememba dobe trajanja najema, sprememba višine prihodnjih najemnin zaradi spremenjenega indeksa ali stopnje, na podlagi katere se določa najemnina) ponovno izmeriti obveznost iz najema. Vrednost ponovne izmere obveznosti iz najema najemniki na splošno pripoznajo kot prilagoditev sredstva iz pravice do uporabe. Obračunavanje pri najemodajalcu se ne razlikuje bistveno od trenutno veljavnega obračunavanja po MRS 17. Standard MSRP 16 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Najemnik se lahko odloči, da bo standard uporabljal za nazaj bodisi v celoti bodisi deloma. Prehodne določbe standarda dovoljujejo nekatere olajšave. Zgodnja uporaba je dovoljena, vendar le, če podjetje že uporablja MSRP 15. Standarda še ni potrdila Evropska unija. Skupina pregleduje vpliv novega standarda in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi. Pojasnila k MSRP 15, Prihodki iz pogodb s strankami Odbor za mednarodne računovodske standarde je aprila 2016 objavil dopolnila MSRP 15, ki obravnavajo več zadev, ki so bile predmet presoje strokovne skupine "Joint Transition Resource Group for Revenue Recognition". Dopolnitve pojasnjujejo in vsebujejo: - pojasnjujejo, kdaj obljubljeno blago ali storitev ni skladno z vsebino pogodbe, Letno poročilo 2016 stran 147

148 - pojasnjujejo, kako naj podjetje uporabi usmeritev in ne navodil za uporabo sredstva, vključno z obračunsko enoto ocene, kako lahko podjetje uporabi načelo nadzora pri storitvenih transakcijah in preoblikuje kazalnike, - pojasnjujejo, kdaj dejavnosti podjetja pomembno vplivajo na intelektualno lastnino (IP), do katere ima pravico kupec, kateri je dejavnik presoje pri odločanju o tem, ali podjetje pripozna prihodke iz naslova licenčnin v daljšem časovnem obdobju ali v točno določenem trenutku, - pojasnjujejo področje uporabe izjeme za avtorske honorarje iz naslova prodaje ali uporabe licenc za intelektualno lastnino (omejitev avtorskih honorarjev), v zvezi z drugim obljubljenim blagom ali storitvijo iz pogodbe. - vsebujejo dva praktična pripomočka za izpolnjevanje prehodnih določb MSRP 15 za: (a) zaključene pogodbe v okviru pristopa polnega prehoda in pripoznanja za pretekla obdobja in (b) prilagoditev pogodb ob prehodu na novi standard. Dopolnitve standarda začnejo veljati 1. januarja 2018, ki je datum začetka veljavnosti MSRP 15. Dopolnitve dodatno pojasnjujejo, ne pa spreminjajo zahtev MSRP 15. Skupina mora ta dopolnila uporabiti za nazaj. Predčasna uporaba je dovoljena in jo mora podjetje razkriti. Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane računovodske izkaze. Dopolnitve za standarde in pojasnila, sprejeta v obdobju Dopolnitve MRS 7: Pobuda za razkritja Podjetja morajo v skladu z dopolnitvami razkriti spremenjeno višino obveznosti, ki je posledica financiranja, vključno s spremembami, ki izhajajo iz denarnih tokov, in nedenarnimi spremembami, kot so pozitivne ali negativne tečajne razlike. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Podjetjem ob začetni uporabi spremenjenega standarda ni treba priskrbeti primerjalnih informacij za predhodna obdobja. Zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi. Dopolnitve MRS 12: Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealizirani izgub OMRS je objavil dopolnitve MRS 12, Davek iz dobička, da bi pojasnil obračunavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub pri dolžniških instrumentih, izmerjenih po pošteni vrednosti. Dopolnitve pojasnjujejo, da mora podjetje proučiti, ali davčna zakonodaja omejuje vire obdavčljivega dobička, v breme katerega lahko uporabi odbitke ob razveljavitvi te odbitne začasne razlike. Poleg tega pojasnjujejo, kako naj podjetje določi prihodnji obdavčljivi dobiček, in okoliščine, v katerih lahko obdavčljivi dobiček pomeni povrnitev nekaterih sredstev v višini, ki presega njihovo knjigovodsko vrednost. Letno poročilo 2016 stran 148

149 Dopolnitve se uporabljajo za nazaj in veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Ob začetni uporabi spremenjenega standarda se lahko sprememba začetnega kapitala najbližjega primerjalnega obdobja pripozna v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali v drugi ustrezni sestavini kapitala), ne da bi se sprememba porazdelila med začetni zadržani čisti dobiček in druge sestavine kapitala. Podjetja, ki uporabijo to olajšavo, morajo to razkriti. Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi. Dopolnitve MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige Dopolnitve pojasnjujejo, da je merjenje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig v lasti podjetja, ki je organizacija, ki se ukvarja s tveganim kapitalom, ali drugo upravičeno podjetje, po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob začetnem pripoznanju možno izbrati za vsako finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, pri čemer se vsaka finančna naložba obravnava posebej. Dopolnitve se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi. Dopolnitve MRS 40: Prenos naložbenih nepremičnin Dopolnitve pojasnjujejo zahteve za prenos na naložbene nepremičnine in z njih. Uporabljajo se za spremembe namembnosti, do katerih pride na začetku letnega obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi dopolnitve, ali po začetku tega obdobja. Dovoljena je tudi uporaba za nazaj, če je to mogoče, brez uporabe spoznanj za nazaj. Dopolnitve veljajo za obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi. Dopolnitve MSRP 1: Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja Z dopolnitvami so bile črtane kratkoročne izjeme v členih E3 E7 MSRP 1, saj so izpolnile svoj namen. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze. Dopolnitve MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih Dopolnitve pojasnjujejo področje uporabe standarda, saj določajo, da se zahteve po razkritju iz standarda uporabljajo za deleže podjetja, navedene v členu 5, ki so v skladu z MSRP 5, Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, razvrščeni med sredstva za prodajo, med sredstva za razdelitev lastnikom ali ustavljeno poslovanje, vendar pa se dopolnitve ne uporabljajo za zahteve po razkritju iz členov B10 B16. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2017 ali pozneje. Letno poročilo 2016 stran 149

150 Skupina pregleduje vpliv dopolnitev standarda in jih bo uporabila ob njihovi uveljavitvi. Dopolnitve MRS 16 in MRS 38, Pojasnilo o sprejemljivih metodah za obračun amortizacije S temi dopolnitvami Odbor pojasnjuje računovodska načela standardov MRS 16 in MRS 38, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec ekonomskih koristi, ki jih podjetje ustvarja pri poslovanju (katerega del je tudi sredstvo), in ne ekonomske koristi, ki jih podjetje izkoristi z uporabo sredstva. Glede na to za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev podjetje ne more uporabiti prihodkovne metode, lahko pa jo v zelo omejenih okoliščinah uporabi za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje. Zgodnja uporaba je dovoljena. Dopolnil standardov še ni potrdila Evropska unija. Skupina ne pričakuje, da bodo dopolnitve standarda vplivale na njene konsolidiran računovodske izkaze, saj za obračun amortizacije nedolgoročnih sredstev Skupina ne uporablja prihodkovne metode. Pojasnilo OPMSRP 22: Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnje plačilo Pojasnilo obravnava vprašanje menjalnega tečaja, uporabljenega pri transakcijah, ki vključujejo vnaprejšnje plačilo, dano ali prejeto v tuji valuti. Zajema transakcije v tuji valuti, pri katerih podjetje pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki nastane z dajanjem ali prejetjem vnaprejšnjega plačila, preden podjetje pripozna ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek. Pojasnilo se ne uporablja, kadar podjetje ustrezno sredstvo, odhodek ali prihodek ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti ali po pošteni vrednosti prejetega ali danega plačila na datum, ki ni enak datumu začetnega pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti. Pojasnila ravno tako ni treba uporabljati za davek iz dobička, zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne pogodbe. OPMSRP 22 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljena zgodnja uporaba. Pojasnilo se lahko uporabi bodisi za prihodnja obdobja, in sicer za vsa sredstva, odhodke in prihodke v tuji valuti, ki jih obravnava to pojasnilo in so prvič pripoznani, bodisi na začetku obdobja poročanja, v katerem podjetje prvič uporabi pojasnilo, ali pozneje, bodisi na začetku predhodnega obdobja poročanja, pri čemer je treba predstaviti primerjalne informacije. Skupina pregleduje vpliv pojasnila in ga bo uporabila ob njegovi uveljavitvi Pomembne računovodske usmeritve Podlaga za merjenje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih so začetne izvirne vrednosti in končne poštene vrednosti, ki so razvidne iz knjigovodskih listin. V nadaljevanju so predstavljene pomembne računovodske usmeritve. Letno poročilo 2016 stran 150

151 a. Postopek konsolidacije V konsolidacijo so vključene matična družba Elektro Primorska d. d., odvisna družba E 3, d. o. o., odvisna družba JOD, d. o. o. ter pridružena družba Knešca, d. o. o. Konsolidirane računovodske izkaze sestavljajo: konsolidirana bilanca stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa, konsolidiran izkaz denarnega toka, konsolidiran izkaz gibanja kapitala in pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom. Družbe v skupini Elektro Primorska so zavezane individualnemu načinu ugotavljanja davka od dohodkov pravnih oseb. V skupinskih izkazih je skupina Elektro Primorska predstavljena tako, kot bi obravnavali eno samo družbo. Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi izvirnih računovodskih izkazov družb, z ustreznimi konsolidacijskimi popravki, ki niso predmet knjiženja v računovodskih razvidih upoštevanih družb. Konsolidirani izkazi so sestavljeni na podlagi popolnega uskupinjevanja odvisne družbe E 3, d. o. o., JOD, d. o. o. ter z uporabo kapitalske metode za pridruženo družbo Knešca, d. o. o. Postopki konsolidiranja se nanašajo na: obračun finančne naložbe obvladujoče družbe s kapitalom odvisne družbe, izločitev medsebojnih terjatev in obveznosti, izločitev medsebojnih prihodkov in odhodkov, izločitev medsebojnih prilivov in odlivov, povečanje naložbe v pridruženo družbo za pripadajoči del kapitala, zmanjšanega za izplačane dividende ter pripadajoče finančne prihodke in odhodke. b. Poslovne združitve Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na dan združitve, ki je enak datumu prevzema, oz. ko Skupina pridobi obvladovanje. Obvladovanje je možnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah družbe za pridobivanje koristi iz njenega delovanja. Skupina vrednoti dobro ime po pošteni vrednosti prenesene kupnine, povečani za pripoznano vrednost kakršnegakoli neobvladujočega deleža v prevzeti družbi, povečano za pošteno vrednost morebitnega obstoječega deleža v kapitalu prevzete družbe (postopna združitev), zmanjšano za čisto pripoznano vrednost prevzetih sredstev in obveznosti, vrednotenih na dan prevzema. Če je presežek negativen, se učinek pripozna neposredno v izkazu poslovnega izida. Stroški nabave, razen stroški, povezani z izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov, ki nastanejo v zvezi s poslovno združitvijo, se pripoznajo, ko se pojavijo. Možne obveznosti pri poslovnih združitvah se pripoznajo po pošteni vrednosti na dan prevzema. Če se možna obveznost razvrsti med kapital, je ni potrebno ponovno izmeriti; plačilo se obračuna znotraj Letno poročilo 2016 stran 151

152 kapitala. Kasnejše spremembe poštene vrednosti možne obveznosti Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida. Obračunavanje nakupov neobvladujočih deležev Skupina nakupe neobvladujočih deležev, pri katerih ne prihaja do spremembe v obvladovanju družbe, obračunava kot posle z lastniki, zaradi česar se dobro ime ne pripozna. Sprememba neobvladujočih deležev temelji na sorazmernem deležu čistih sredstev odvisne družbe. Vsi presežki oz. razlika med stroški dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo sredstev se pripozna v kapitalu. Odvisne družbe Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje Skupina. Obvladovanje obstaja, ko: - je naložbenik izpostavljen ali upravičen do spremenljivih donosov iz vpletenosti oz. podjetja, v katero naložbi, - ima možnost vplivati na zadevni donos na podlagi svojega obvladovanja podjetja, v katero naložbi, oz. prejemnika finančne naložbe, - obstaja povezava med močjo in donosom. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Skupine od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so usklajene z usmeritvami Skupine. Po izgubi obvladovanja Skupina odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, neobvladujočih deležev ter tudi pripoznanje drugih sestavin kapitala, ki se nanašajo na odvisno podjetje. Kakršnikoli presežki ali primanjkljaji, ki se pojavijo pri izgubi obvladovanja, se pripoznajo v poslovnem izidu. Če Skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum, ko se obvladovanje izgubi. Kasneje se ta delež obračuna kot naložba v pridruženo družbo (obračunan po kapitalski metodi) ali kot za prodajo razpoložljivo finančno sredstvo, odvisno od stopnje obvladovanja. Spremembe deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki) v okviru drugih rezerv iz dobička. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Skupaj obvladovane družbe so družbe, katerih gospodarska delovanja so pod skupnim obvladovanjem Skupine in ki so nastale na podlagi pogodbenega sporazuma, po katerem so potrebne soglasne finančne in poslovne odločitve. Naložbe v pridružene družbe in skupaj obvladovane družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah skupaj obvladovanih družb, izračunan po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe ali skupaj obvladovane družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati. Letno poročilo 2016 stran 152

153 Posli, izvzeti iz konsolidiranih računovodskih izkazov Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirani dobički iz poslov s pridruženimi podjetji (obračunani po kapitalski metodi) se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi. c. Prevedba tujih valut Posli v tuji valuti Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v ustrezno funkcionalno valuto družb znotraj Skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti ob koncu poročevalskega obdobja, se preračunajo v funkcionalno valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Računovodski izkazi družb v Skupini Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so predstavljeni v evrih. Postavke vsake družbe v Skupini, ki so vključene v računovodske izkaze, se za potrebe konsolidiranih računovodskih izkazov prevedejo v poročevalsko valuto, kot sledi: -sredstva in obveznosti v vsakem predstavljenem izkazu finančnega položaja, vključno z dobrim imenom, se prevedejo po tečaju ECB na datum poročanja, - prihodki in odhodki podjetij v tujini se preračunajo po tečajih, ki so veljali na dan preračuna. Tečajne razlike so pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in izkazane v postavki tečajne razlike znotraj kapitala. Če gre za odvisne družbe v tujini, ki niso v polni lasti, se ustrezen sorazmerni delež tečajne razlike razporedi v neobvladujoči delež. Ko se družba v tujini odtuji na način, da ne obstaja več obvladovanje, pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen nabrani znesek v prevedbeni rezervi prerazporedi kot poslovni izid oz. kot prihodek ali odhodek iz naslova odtujitve. Če Skupina odtuji zgolj del svojega deleža v odvisni družbi, ki vključuje podjetje v tujin in ob tem ohrani obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v neobvladujoči delež. Če Skupina odtuji zgolj del svoje naložbe v pridruženi družbi ali skupaj obvladovani družbi, ki vključuje podjetje v tujini, in pri tem ohrani pomemben vpliv ali skupno obvladovanje, se ustrezen sorazmerni delež nabranega zneska prerazvrsti v poslovni izid. d. Finančni instrumenti Finančni instrumenti vključujejo naslednje postavke: - neizpeljana finančna sredstva, Letno poročilo 2016 stran 153

154 - neizpeljane finančne obveznosti, - izpeljani finančni instrumenti. Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu k1. d1. Neizpeljana finančna sredstva Neizpeljana finančna sredstva Skupine vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve in posojila ter naložbe. Računovodske usmeritve naložb v skupaj obvladovane družbe in naložb v pridružene družbe so prikazane v točki a. Skupina na začetku pripozna posojila in terjatve ter vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave, oz. ko Skupina postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta. Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva ali ko Skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva. Neizpeljani finančni instrumenti Skupine se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin: finančno sredstvo po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, finančno sredstvo v posesti do zapadlosti, obveznosti in terjatve ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bil instrument pridobljen. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Finančno sredstvo je razvrščeno po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, če je v posesti za trgovanje ali če je določeno kot takšno po začetnem pripoznanju. Finančna sredstva so določena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida pod pogojem, da je Skupina zmožna voditi ta finančna sredstva in tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so merjena po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu. Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Skupine zajemajo predvsem nerealizirane in ovrednotene izpeljane finančne instrumente na dan poročanja. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so označena kot razpoložljiva za prodajo ali niso uvrščena kot posojila in terjatve ali finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Vrednotena so po pošteni vrednosti, če je pošteno vrednost mogoče ugotoviti in se dobički ali izgube pri vrednotenju pripoznajo neposredno v vseobsegajočem donosu in izkažejo v rezervi za pošteno vrednost, razen izgub zaradi oslabitve in dobičkov ter izgub iz preračuna tečajnih razlik, dokler se za finančno sredstvo ne odpravi pripoznanje. Pri odpravi pripoznanja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se nabrani dobički in izgube, izkazani v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenesejo v poslovni izid. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Skupina finančno sredstvo meri po nabavni Letno poročilo 2016 stran 154

155 vrednosti. V primeru izkazovanja finančnega sredstva po nabavni vrednosti je to pojasnjeno v razkritju. Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z nespremenljivimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna finančna sredstva (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznane po pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, bančne depozite do treh mesecev in druge kratkoročne, hitro unovčljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj. d2. Neizpeljane finančne obveznosti Neizpeljane finančne obveznosti Skupine zajemajo izdane dolžniške vrednostne papirje in prejeta posojila. Skupina na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje na dan njihovega nastanka. Vse druge finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, oz. ko Skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Skupina odpravi pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne finančne obveznosti (zapadlost do 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne finančne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). d3. Izpeljani finančni instrumenti Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju. - Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Skupina predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje Letno poročilo 2016 stran 155

156 varovanja pred tveganjem ali če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostaneta izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se mora znesek v drugem vseobsegajočem donosu pripoznati neposredno v poslovnem izidu. V ostalih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid v istem obdobju, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid. - Učinki drugih izpeljanih finančnih instrumentov, ki niso opredeljeni kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov oz. jih ni mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo, se pripoznajo v poslovnem izidu. Skupina ne uporablja izpeljanih finančnih instrumentov. e. Kapital Celoten kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha poslovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celoten kapital sestavljajo: Vpoklicani kapital Vpoklicani kapital obvladujoče družbe Elektro Primorska d.d., Nova Gorica, se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga vplačali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo kot obveznosti v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupščini. Zakonske rezerve Zakonske rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poročila, ali sklep zadevnega organa. Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke vrednotenja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev po pošteni vrednosti ter aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev. Rezerve za lastne delnice Če matična družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v matični družbi, se plačani znesek, vključno s transakcijskimi stroški brez davka, odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se te delnice ne umaknejo, ponovno izdajo ali prodajo. Če se lastne delnice pozneje odprodajo ali ponovno izdajo, se vsa prejeta plačila brez transakcijskih stroškov in povezanih davčnih učinkov vključijo v kapitalske rezerve. Letno poročilo 2016 stran 156

157 Dividende Dividende se v računovodskih izkazih skupine pripoznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend. f. Neopredmetena sredstva Dobro ime Dobro ime nastane v Skupini ob poslovnih združitvah. V zvezi z merjenjem dobrega imena ob začetnem pripoznanju glej točko a. Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. V primeru naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe, izguba zaradi oslabitve naložbe pa se ne pripiše nobenemu sredstvu, niti dobremu imenu, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe, obračunane po kapitalski metodi. Razvojne študije in dolgoročne pravice Razvoje študije in dolgoročne pravice vključuje oblikovanje in izdelavo novih ali bistveno boljših programskih aplikacij. Skupina usredstvi stroške razvoja programskih rešitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji: stroške je mogoče zanesljivo izmeriti, razvoj programske rešitve je strokovno in poslovno izvedljiv, obstaja možnost prihodnjih gospodarskih koristi, Skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja in ima namen programsko rešitev uporabiti. Usredstveni stroški razvoja programskih rešitev zajemajo neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Ostala neopredmetena sredstva Ostala neopredmetena osnovna sredstva z omejeno dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu ali izdelavi sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poleg dobrega imena in pravic, ki izhajajo iz koncesij za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina in so opisane v nadaljevanju, sestavlja skupino neopredmetenih osnovnih sredstev Skupine predvsem programska oprema. Razen dobrega imena Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedoločljivo dobo koristnosti. Poznejši izdatki Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo. Letno poročilo 2016 stran 157

158 Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenega osnovnega sredstva. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje: Neopredmetena sredstva (brez programske opreme) 3,33-20,00 3,33-20,00 Računalniška in programska oprema 33,3 33,3 Nepremičnine (zemljišča in objekti) 0,00-5,00 0,00-5,00 Transformatorji 2,86-3,33 2,86-3,33 Elektronski števci 4,17-6,67 4,17-6,67 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 2,50-20,00 2,50-20,00 Umetniška dela 0,00 0,00 Tabela 96: Amortizacijske stopnje neopredmetena sredstva Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2. g. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen zemljišč, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrane izgube iz oslabitev. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva. Stroški izposojanja, ki se lahko pripišejo neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Za poznejše merjenje opredmetenih osnovnih sredstev se uporablja model nabavne vrednosti. Poznejši izdatki Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v Skupino, in če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi izdatki (npr. tekoče vzdrževanje) so pripoznani v poslovnem izidu kot stroški, takoj ko nastanejo. Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega (sestavnega) dela opredmetenega osnovnega sredstva. Najeta sredstva se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne Letno poročilo 2016 stran 158

159 amortizirajo. Amortizacija se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Nedokončane gradnje se ne amortizirajo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje: ( Neopredmetena sredstva (brez programske opreme) 3,33-20,00 3,33-20,00 Računalniška in programska oprema 33,3 33,3 Nepremičnine (zemljišča in objekti) 0,00-5,00 0,00-5,00 Transformatorji 2,86-3,33 2,86-3,33 Elektronski števci 4,17-6,67 4,17-6,67 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 2,50-20,00 2,50-20,00 Umetniška dela 0,00 0,00 Tabela 97: Amortizacijske stopnje opredmetena osnovna sredstva v % Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo, in če je treba, popravijo. Dobički in izgube pri prodaji ali izločitvi se določijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Dobički in izgube pri prodaji so vključeni v izkaz poslovnega izida. Opredmetena osnovna sredstva, ki so na voljo za prodajo, se prikažejo ločeno od drugih sredstev. Zanje se v letu prodaje amortizacija ne obračuna. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2. h. Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so v lasti Skupine zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev. Naložbene nepremičnine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Metoda amortizacije in amortizacijske stopnje so enake kot pri drugih opredmetenih sredstvih. Oslabitev sredstev je podrobneje opisana v točki k2. i. Sredstva, prejeta in dana v najem Najem je razvrščen kot finančni najem, če se s pogoji najema pomembna tveganja in koristi lastništva prenesejo na najemnika. Drugi najemi se obravnavajo kot poslovni najemi, pri katerih se najeta sredstva (najem sredstev) ali dolgoročne finančne terjatve (sredstva, dana v najem) ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja Skupine. Letno poročilo 2016 stran 159

160 Finančni najem - Skupina kot najemodajalec Zneski, ki jih dolgujejo najemniki po finančnem najemu, se vodijo kot terjatve v znesku naložbe, dane v najem. Prihodki iz finančnega najema so razporejeni na obračunska obdobja tako, da kažejo stalno periodično stopnjo donosa sredstva, danega v najem. - Skupina kot najemojemalec Sredstva, pridobljena s finančnim najemom, so izkazana po pošteni vrednosti ali vsoti minimalnih plačil do konca najema, in sicer po nižji od teh vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in izgube zaradi oslabitev. Odhodki iz finančnega najema se pripoznajo skladno z metodo veljavne obrestne mere. Poslovni najem Najemnina iz naslova poslovnega najema se pripozna kot strošek (najeta sredstva) oz. prihodek (sredstva, dana v najem) v izkazu poslovnega izida na podlagi enakomernega časovnega razmejevanja. j. Zaloge Zaloge trgovskega blaga in materiala se vrednotijo po nabavni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladišča, kolikor bremenijo kupca, ter nevračljive dajatve (trošarine). Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Na dan izkaza finančnega položaja Skupina preveri čisto iztržljivo vrednost zalog. Če je nižja od knjigovodske vrednosti zalog, se opravi slabitev zalog. Odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah. Metoda vrednotenja porabe zalog je metoda povprečnih drseči cen. k. Oslabitev sredstev k1. Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih prihodnjih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, in ki se dajo zanesljivo izmeriti. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; prestrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni Skupini, če se ta strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj; izginotje delujočega trga za tovrstni instrument. V primeru Letno poročilo 2016 stran 160

161 naložbe v lastniške vrednostne papirje je objektiven dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno znižanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Oslabitev terjatev in danih posojil Skupina oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatve presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Oslabljenost terjatev, ki same zase niso pomembne, se oceni skupno, in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje skupine terjatev na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve Skupina uporablja pravilo oblikovanja popravkov vrednosti terjatev za vse terjatve, ki imajo zapadlost nad leto dni. Računovodska ocena za izračun popravka vrednosti terjatev se v letu 2016 ni spremenila. Popravek vrednosti dvomljivih terjatev se obračuna in knjiži v breme prevrednotevalnih poslovnih odhodkov. Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi prihodnjimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po obrestni meri, veljavni ob sklenitvi posla. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu. Ko se zaradi poznejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitev manjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi preko poslovnega izida. Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev Odhodki zaradi oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznajo tako, da se morebitna nabrana izguba, ki je predhodno pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in izkazana v rezervi za pošteno vrednost, prenese v poslovni izid. Poznejši porast v pošteni vrednosti oslabljenega lastniškega vrednostnega papirja, ki je na razpolago za prodajo, se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja oz. v rezervi za pošteno vrednost. k2. Nefinančna sredstva Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve se sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Letno poročilo 2016 stran 161

162 Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša morebitna knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa Skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih Skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. Dobro ime, ki tvori del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo družbo ali skupaj obvladovano družbo v skladu s kapitalsko metodo, se ne pripozna ločeno in se zato ne preizkusi ločeno za oslabitev. Namesto tega se celoten znesek naložbe v pridruženo podjetje preizkusi za oslabitev kot eno samo sredstvo, ko obstaja objektiven dokaz, da lahko naložbo v pridruženo družbo oslabimo. l. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Če je učinek bistven, se znesek rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov z diskontno stopnjo pred obdavčitvijo, ki odraža trenutno tržno oceno časovne vrednosti denarja, lahko pa tudi tveganje, ki je specifično za obveznost. Med pomembnimi rezervacijami so: Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge obveznosti iz pozaposlitvenih zaslužkov zaposlencev ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem donosu kapitala, kot presežek iz prevrednotenja. Letno poročilo 2016 stran 162

163 Rezervacije za tožbe Rezervacije za tožbe so pripoznane, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveznosti, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen s prihodnjimi dogodki, ki se jih ne da napovedati. m. Dolgoročno razmejeni prihodki Državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih subvencije nadomestile. Ostali prihodki se pripoznajo, ko upravičeno pričakujemo, da bodo vodili do prejemkov. Dolgoročno razmejeni prihodki Dolgoročno razmejeni prihodki predstavljajo predvsem odložene prihodke za brezplačno pridobljena osnovna sredstva, ki se zmanjšujejo z obračunavanjem amortizacije teh sredstev in državen podpore, ki se prenašajo med prihodke skladno s pogodbo. n. Pripoznavanje prihodkov Prihodki zajemajo prodajno vrednost prodanega blaga in storitev, opravljenih v obdobju. Prihodki iz prodaje se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate in količinske popuste. Prihodki se pripoznajo v neto vrednosti, brez davka na dodano vrednost ter brez drugih dajatev. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti terjatev in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga in ko Skupina preneha odločati o prodanem blagu. Prihodki se pripoznajo, kot sledi: Prodaja blaga Prodaja blaga se pripozna, ko Skupina stranki dostavi blago; stranka je blago sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. V primeru, da dajatve, plačane ob nakupu blaga ali storitev, niso nadomestljive, se pripoznajo kot del nabavne vrednosti blaga in so posledično zaračunane ob prodaji. Prihodki od prodaje tako vključujejo tudi ob prodaji zaračunane zneske trošarin, ki se hkrati izkazujejo tudi v nabavni vrednosti prodanega blaga. Prodaja storitev Prodaja storitev se pripozna v obračunskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaključek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo. Letno poročilo 2016 stran 163

164 V primeru dolgoročnih projektov pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev uporabljamo metodo odstotka dokončanosti del na dan bilance stanja. Po tej metodi pripoznamo prihodke v obračunskem obdobju, v katerem so storitve opravljene. o. Finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od finančnih sredstev, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, izterjane odpisane ali oslabljene terjatve, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode veljavne zakonske obrestne mere. Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, popravke vrednosti terjatev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi veljavne obrestne mere. p. Obdavčitev Davki vključujejo obveznosti za obračunani davek in odloženi davek. Davki se izkažejo v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, kjer se nanašajo na poslovne združitve ali postavke, ki se izkazujejo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdavčljivem dobičku za leto. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in tudi postavke, ki nikoli niso obdavčljive ali odbitne. Obveznost Skupine za obračunani davek se izračuna z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan poročanja. Odloženi davek je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastajajo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnih računovodskih izkazih družb v Skupini. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljeni, ko se bo odložena terjatev za davek realizirala ali se bo odložena obveznost za davek poravnala. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. r. Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve Skupine je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev (metoda merjenja ali poslovna združitev) bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti. Letno poročilo 2016 stran 164

165 Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Skupina pri določanju poštene vrednosti finančnih instrumentov upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti, v skladu z MSRP 13: - prva raven zajema kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, - druga raven zajema vrednosti, ki niso enake kotiranim cenam v smislu prve ravni, a jih je klub temu mogoče pridobiti neposredno s trga (cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na manj aktivnih ali neaktivnih trgih) ali posredno (npr. vrednosti, ki so izpeljane iz kotiranih cen na aktivnem trgu, na podlagi obrestnih mer in krivulj donosa, implicitnih nestanovitnosti in kreditnih razponov), - tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih, pri tem pa morajo neopazovani podatki izražati predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s predpostavkami o tveganjih. Kot osnovo za pošteno vrednost finančnih instrumentov Skupina uporablja kotirane cene. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oz. se trg ocenjuje kot nedelujoč, Skupina za ocenitev poštene vrednosti finančnega instrumenta uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti Skupine. Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali za potrebe poročanja so opisane v nadaljevanju. Neopredmetena sredstva Poštena vrednost neopredmetenih sredstev temelji na metodi diskontiranih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz uporabe ali morebitne prodaje sredstev. Opredmetena osnovna sredstva Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju prodala. Tržna vrednost opreme temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov. Naložbene nepremičnine Vrednost naložbenih nepremičnin se oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni. Zaloge Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje. Letno poročilo 2016 stran 165

166 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa skladno s predhodno določeno hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti finančnih instrumentov. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker je razpon ocen utemeljene poštene vrednosti pomemben in je verjetnost različnih ocen težko presoditi, Skupina finančno sredstvo meri po nabavni vrednosti. Terjatve in dana posojila Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno tveganje teh finančnih sredstev. Neizpeljane finančne obveznosti Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Poštena vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti se v skladu z MSRP 7 ne izračunava, saj je knjigovodska vrednost razumen približek poštene vrednosti. s. Čisti dobiček na delnico Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovni dobiček na delnico in popravljeni dobiček na delnico. Osnovni dobiček na delnico se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček delnice pa se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripada navadnim delničarjem, in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh možnostnih navadnih delnic, ki predstavljajo zamenljive obveznice in delniške opcije za zaposlene. Ker Skupina nima zamenljivih obveznic ali delniških opcij za zaposlene, je osnovni dobiček na delnico enak popravljenemu dobičku na delnico. t. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tok pri poslovanju, investiranju in financiranju. Izkaz denarnega toka skupine je sestavljen po neposredni metodi Denarni tokovi pri poslovanju sestavljajo prilive od prodaje proizvodov in storitev ter prilive iz naslova drugih prejemkov iz poslovanja, ter izdatke za v letu plačane poslovne odhodke, kot so material, storitve, plače, dajatve in druge odlive iz poslovanja. Denarni tokovi pri investiranju sestavljajo plačila v zvezi z nabavo in odtujitvijo neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, ter materiala za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev. Denarni tokovi pri financiranju vključujejo spremembe v velikosti ali sestavi lastniškega kapitala, povečanje ali zmanjšanje finančnih dolgov in izplačila dividend. Letno poročilo 2016 stran 166

167 14.2. Pojasnila konsolidirane bilance stanja V skladu s SRS 24, ki je povezan z zakonskimi določili o obsegu podatkov v bilanci stanja, so bili upoštevani vrstni red ter obvezna razčlenitev postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev za velika podjetja, pri čemer so bila upoštevana tudi določila SRS, ki opredeljujejo konsolidiranje bilanc stanja za zunanje poslovno poročanje. Konsolidirana bilanca stanja vključuje sredstva in obveznosti do virov sredstev matične družbe Elektro Primorska d. d., odvisne družbe E 3, d. o. o. ter odvisne družbe JOD, d. o. o Dolgoročna sredstva Med izkazanimi dolgoročnimi sredstvi skupine Elektro Primorska so: Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine ;2.4. Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Nekratkoročni odloženi stroški Odložene terjatve za davek Skupaj Tabela 98: Izkazi dolgoročnih sredstev skupine Elektro Primorska Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva matične družbe sestavljajo odloženi stroški razvojnih študij in pravice uporabe počitniških objektov in zemljišč ter uporaba prostora v objektu transformatorske postaje. Med neopredmetenimi sredstvi skupine je izkazana tudi pravica uporabe programske opreme odvisne in matične družbe. Nabavno vrednost neopredmetenega sredstva sestavlja njegova nakupna vrednost ali stroški izdelave. Skupina vodi neopredmetena sredstva po modelu nabavne vrednosti. Za merjenje po pripoznanju se uporablja model nabavne vrednosti. Amortizirajo se posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in z uporabo amortizacijskih stopenj od 2 do 33 odstotkov. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se začne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Preverjanje dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba opravlja vsako leto pred koncem poslovnega leta. Letno poročilo 2016 stran 167

168 Kasneje nastali stroški, ki so povezani z neopredmetenim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Pripoznanje neopredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvi ali kadar se od njihove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne gospodarske koristi. Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2016 povečala za nakup dolgoročnih pravic v višini EUR ( v letu 2015 za EUR ). Zmanjšanja neopredmetenih sredstev v pridobivanju predstavljajo aktiviranja na razvojne študije ali dolgoročne pravice. Popravki vrednosti študij v pridobivanju so vrednosti vloženih sredstev, povezane z načrtovano investicijo v izgradnjo vetrnih elektrarn, ki jih od leta 2004 oblikuje skupina zaradi pritožb v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Skupina nima neopredmetenih sredstev z omejeno lastninsko pravico. Preglednica prikazuje spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2016: 2016 Razvojne študije Dolgoročne pravice Neopredmetena sredstva v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja med letom Povečanja iz investicij v teku Zmanjšanja v letu Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Odpis v letu Zmanjšanja v letu Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Tabela 99: Spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2016 Med pomembnejšimi neopredmetenimi osnovnimi sredstvi Skupina izkazuje: - Programsko opremo IBM za nov ERP sistem, - Programsko opremo za GIZ data ter - Licence za nov ERP sistem AX. Letno poročilo 2016 stran 168

169 Skupina na dan nima finančnih obveznosti za pridobitev neopredmetenih sredstev, prav tako tudi v letu 2015 ne. Preglednica prikazuje spremembe neopredmetenih sredstev v letu 2015: 2015 Razvojne študije Dolgoročne pravice Neopredmeten a sredstva v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje preračunano Povečanja med letom Prenos Povečanja iz investicij v teku Zmanjšanja v letu Stanje Popravki vrednosti Stanje preračunano Amortizacija v letu Prenos dolgoročno razmejenih stroškov v odhodke Odpis v letu Zmanjšanja v letu Stanje Neodpisana vrednost 0 Stanje preračunano Stanje Tabela 100: Spremembe neopredmetenih sredstev v letu Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva skupine družb so zemljišča, gradbeni objekti in oprema ter enaka sredstva v izgradnji ali izdelavi. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. Skupina vrednoti opredmetena osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. Če pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, se poveča njegova nabavna vrednost. Če pa stroški povečujejo dobo koristnosti sredstva, se za vrednost teh stroškov poveča nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in podaljša doba koristnosti. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se pojavijo, se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Po pripoznanju se osnovna sredstva merijo po modelu nabavne vrednosti, ki je tudi osnova za obračun amortizacije. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega Letno poročilo 2016 stran 169

170 meseca, potem ko je razpoložljivo za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizirajo se posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in z uporabo naslednjih amortizacijskih stopenj, ki so enake kot leto poprej: Neopredmetena sredstva (brez programske opreme) 3,33-20,00 3,33-20,00 Računalniška in programska oprema 33,3 33,3 Nepremičnine (zemljišča in objekti) 0,00-5,00 0,00-5,00 Transformatorji 2,86-3,33 2,86-3,33 Elektronski števci 4,17-6,67 4,17-6,67 Transportna vozila 8,33 8,33 Osebna vozila 12,5 12,5 Druga opredmetena osnovna sredstva 2,50-20,00 2,50-20,00 Umetniška dela 0,00 0,00 Tabela 101: Amortizacijske stopnje Nabavna vrednost objektov, ki so grajeni v lastni režiji, je lastna cena, ki ne presega cene istovrstnih stvari na trgu. Lastno ceno sestavljajo neposredni stroški materiala in izdelavnih storitev, neposredni stroški dela in splošni proizvajalni stroški. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova neodpisana knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje čista prodajna cena ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega ocenjevanje prejemkov in izdatkov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve in uporabo ustrezne diskontne mere (pred davkom od dobička), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje, povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov ter denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med poslovnimi odhodki. Družba ob vsakem datumu poročanja preveri ali so prisotni znaki oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev in če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. V letu 2015 in 2016 je bil izveden test slabitve denar ustavrjajočih enot. Poročilo o oceni vrednosti je bilo pripravljeno za namen računovodskega poročanja ( preizkus oslabitve v skladu z MRS 36 in v skladu s SRS 17 ). Predmet ocenjevanja vrednosti je nadomestljiva vrednost dolgoročnih sredstev in sicer vrednosti pri uporabi, z vidika denar ustvarjajoče enote. Ocena vrednosti je pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS številka 106/2010). Datum ocenjevanja je bil , za leto 2015 in za leto Za potrebe na donosu zasnovanega načina ocenjevanja vrednosti so bile uporabljene projekcije poslovanja posamezne denar ustvarjajoče enote, ki so bile pripravljene na podlagi poslovanja preteklih dveh let in na osnovi plana za leti 2017 in Projekcije poslovanja so bile za vsako Letno poročilo 2016 stran 170

171 kogeneracijo pripravljene za različno, vendar omejeno obdobje. Obdobje pripravljenih projekcij sovpada z veljavnostjo pogodb o podpori električne energije, ki so sklenjene z Borzenom. Ocena vrednosti z vidika DUE je bila pripravljena ob predpostavki delujočega podjetja, ki sredstva uporablja v svojem rednem poslovanju. Projekcije poslovanja so bile za vsako kogeneracijo pripravljene za različno, vendar omejeno obdobje. Obdobje pripravljenih projekcij sovpada za veljavnostjo pogodb o podpori električne energije, ki so sklenjene z Borzenom. Ocenjeni prosti denarni tok je bil diskontiran z zahtevano stopnjo donosa celotnega kapitala družbe E3 ( WACC ), in sicer v višini 9,8 % na dan ( na dan je bila višina WACC-a 9,06 %, na dan pa 8,88 % ). Med izkazanimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi skupine Elektro Primorska so: Zemljišča Zgradbe Oprema Nepremičnine, naprave in oprema v pridobivanju Predujmi za nepremičnine, naprave in opremo Nepremičnine, naprave in oprema skupaj Tabela 102: Opredmetena osnovna sredstva Letno poročilo 2016 stran 171

172 Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih skupine v letu 2016: 2016 Zemljišča Objekti Oprema Osn. sred.v Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Povečanja iz invest. v teku Zmanjšanja v letu Oslabitev sredstev v letu Prenos Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja v letu Oslabitev sredstev v letu Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Tabela 103: Spremembe opredmetenih sredstev v letu 2016 Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2016 so bili pripisani stroški izposojanja v vrednosti EUR. 67,68 % vseh nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi , je bilo v celoti amortiziranih ( pa 67,78 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta so zemljišča. Opredmetena osnovna sredstva skupine so se povečala zaradi novih nabav v letu 2016 za EUR (2015: EUR). Največje investicije so bile na področju elektroenergetske infrastrukture in sicer v višini EUR. Popravki vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev skupine so se v letu 2016 povečali za obračunano amortizacijo v višini EUR (2015: EUR) in znižali za izločitve sredstev ter slabitev sredstev. Popravki vrednosti osnovnih sredstev, ki se pridobivajo, so v preteklih letih oblikovani popravki investicij za izgradnjo vetrnih elektrarn. Skupina Elektro Primorska nima osnovnih sredstev, pridobljenih s finančnim najemom, prav tako nima osnovnih sredstev, ki ne bi bila v uporabi. Del nepremičnin je v letu 2013 zastavila v zameno za prejeto bančno garancijo za zavarovanje plačila v družbi E3. Ocenjena vrednost vseh zastavljenih nepremičnin je EUR (2015: EUR). Znesek finančnih obveznosti za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev je na dan znašal EUR ( EUR, : EUR). Letno poročilo 2016 stran 172

173 Stanje nerealiziranih pogodb za dobavo osnovnih sredstev na dan znaša EUR. Spremembe v opredmetenih osnovnih sredstvih skupine v letu 2015: 2015 Zemljišča Objekti Oprema Osn. sred.v pridobivanju in predujmi Tabela 104: Spremembe opredmetenih sredstev v letu 2015 Skupaj Nabavna vrednost Stanje preračunano Povečanja v letu Povečanja iz invest. v teku Zmanjšanja v letu Oslabitev sredstev v letu Odprava oslabitev sredstev Prenos Prenos med naložbene nepr Stanje Popravki vrednosti Stanje preračunano Amortizacija v letu Zmanjšanja v letu Oslabitev sredstev v letu Odprava oslabitev sredstev Prenos Prenos med naložbene nepr Stanje Neodpisana vrednost Stanje preračunano Stanje Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišča ali zgradbe), ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala svojo vrednost. Ob začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Po pripoznanju se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti enako kot opredmetena osnovna sredstva. Skupina je ustvarila prihodke iz naslova oddaje naložbenih nepremičnin v višini EUR. Letno poročilo 2016 stran 173

174 Naložbene nepremičnine - objekti Osn. sred.v pridobivanju in predujmi Skupaj Nabavna vrednost Stanje Povečanja v letu Povečanja iz invest. v teku Stanje Popravki vrednosti Stanje Amortizacija v letu Zmanjšanja v letu 0 0 Stanje Neodpisana vrednost Stanje Stanje Tabela 105: Naložbene nepremičnine Povečanje naložbenih nepremičnin izhaja iz vlaganj v počitniške kapacitete matične družbe Dolgoročne finančne naložbe V skladu z MSRP 29, ki obravnava finančne naložbe, so le-te razvrščene v skupino sredstev, razpoložljivih za so zajete tudi v skupinske izkaze družbe, in pridruženih družb z prodajo. Finančne naložbe vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti. Družba ločeno izkazuje dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava družba naložbenik imeti v posesti v obdobju, daljšem od leta dni. Dolgoročne finančne naložbe zajemajo naložbe v kapital odvisnih družb, v delnice, deleže družb in druge finančne naložbe ter dolgoročna dana posojila. Kratkoročne finančne naložbe ima družba v posesti do enega leta ter zajemajo naložbe v delnice, deleže družb in druge finančne naložbe ter kratkoročna posojila in depozite. Finančne naložbe družba pripozna z datumom trgovanja. Enako velja tudi za obračun običajne prodaje finančne naložbe. Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih družb (z deleži nad 50%), ki deleži od 20% do 49,9%, vrednoti obvladujoča družba po nabavni vrednosti. Udeležba v dobičku odvisne družbe je pripoznana v poslovnem izidu obvladujoče družbe, ko je sprejet ustrezen sklep o razporeditvi dobička. Če je zaradi izgube odvisne družbe potrebna oslabitev naložbe, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih družb, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se vrednotijo po nabavni vrednosti. Letno poročilo 2016 stran 174

175 Finančne naložbe v druge delnice in deleže družb, družba pri začetnem pripoznanju razvrsti med za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, ki jih vrednoti po pošteni vrednosti prek kapitala. Finančne naložbe v posojila in depozite družba vrednoti po odplačni vrednosti. Začetne vrednosti naložb so enake znesku naloženih denarnih ali drugih sredstev izraženih v denarju na dan posamezne naložbe. Po začetnem pripoznanju so merjene po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti in zmanjšane za znesek izgub zaradi oslabitve. Prevrednotenje finančnih naložb zaradi slabitve družba opravi takoj, ko nastopijo utemeljeni razlogi, najkasneje pa ob koncu obračunskega obdobja. Podlaga za slabitev so objektivni dokazi zaradi dogodkov po začetnem pripoznanju, kot so podatki o poslovanju, podatki o revidirani knjigovodski vrednosti naložbe. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naložbe, kadar je poštena vrednost finančnega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finančnega sredstva. Preizkus oslabitve finančne naložbe se opravi posamično za vsako naložbo ali skupino naložb. Izguba, ki je posledica trajne oslabitve finančnega sredstva in ne le kratkoročnega padca poštene vrednosti, se pripozna kot finančni odhodek. Znesek izgube zaradi oslabitve se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Naložbe v odvisne družbe so v izkazih Skupine izločene v postopku konsolidacije. Podrobnejši pregled sestave Skupine je prikazan v poglavju 1. Dolgoročne finančne naložbe skupine Elektro Primorska sestavljajo naložbe v deleže in delnice drugih družb v višini EUR ( v letu 2015 : EUR ), naložba v Aeronavtični muzej Nova Gorica v višini EUR ter naložba v pridruženo družbo Knešca, d. o. o., v višini EUR. Letno poročilo 2016 stran 175

176 Naložbe v deleže pridruženih družb: Knešca d.o.o Skupaj Druge delnice in deleži: Informatika Maribor d.d Banka Koper d.d Zavarovalnica Triglav d.d Primorski tehnološki park d.o.o Eldom Ljubljana d.o.o Stelkom d.o.o. Ljubljana VIRS Aeronavtični muzej Nova Gorica Oslabitev naložbe Eldom d.o.o Oslabitev naložbe Informatika d.d Oslabitev naložbe Stelkom d..o.o Skupaj Skupaj dolgoročne finančne naložbe Tabela 106: Naložbe skupine Skupina je v letu 2016 skladno s kapitalsko metodo pripisala pripadajoče dele dobička v višini EUR, zmanjšana za prejeto dividendo iz dobička preteklega leta v višini EUR, ter izplačano nagrado direktorju pridružene družbe v višini EUR. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva predstavljajo naložbe v delnice in deleže družb ter naložbe v vzajemne sklade in obveznice. Gibanje finančnih sredstev, na razpolago za prodajo: Stanje Prilagoditev na tržno vrednost -237 Stanje Stanje Prilagoditev na tržno vrednost -709 Stanje Tabela 107: Gibanje finančnih sredstev na razpolago za prodajo Letno poročilo 2016 stran 176

177 Prilagoditev vrednosti nekratkoročnih finančnih naložb, to je finančnih sredstev, ki so na razpolago za prodajo, na tržno oziroma pošteno vrednost je priznana v drugem vseobsegajočem donosu v višini EUR (-237 EUR v letu 2016). V letih 2016 in 2015 ni bilo prilagoditev, ki bi jih bilo treba pripoznati v izkazu poslovnega izida Nekratkoročne finančne terjatve ( Dolgoročna posojila ) Med dolgoročno danimi posojili družba izkazuje posojilo dano družbi Gostol Gopan v višini EUR in dolgoročni depozit v vrednosti EUR pri Novi KBM. Dolgoročno posojilo družbi Gostol-Gopan d.o.o. je namenjeno za izgradnjo dela toplovodnega priključka in toplotne postaje, ki ga je sofinanciral E 3, d.o.o. Posojilo je dano za obdobje 5 let, v tem času pa posojilojemalec plačuje pogodbene obresti mesečno, skupaj z računom za dobavljeno toploto. Po preteku obdobja se kompenzira prenos danega posojila s prenosom lastništva toplovodnega priključka in toplotne postaje na E 3, d.o.o. Dolgoročno dana posojila drugim: Dolgoročno dano posojilo Dolgoroočni depozit Skupaj dolgoročna posojila Tabela 108: Dolgoročno dana posojila drugim Nekratkoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve v višini EUR (2015: EUR) predstavljajo terjatve za sredstva za vzdrževanje objektov, ki jih glede na stanovanjski zakon združuje pri upravljavcih objektov Nekratkoročni odloženi stroški Odloženi stroški za najemnino Poračun preliminarnega obračun Skupaj Tabela 109: Nekratkoročni doloženi stroški Letno poročilo 2016 stran 177

178 Med nekratkoročno odloženimi stroški Skupina izkazuje vnaprej plačane najemnine v vrednosti EUR, ter dolgoročni del poračuna preliminarnega obračuna za leto 2014 družbe SODO d.o.o. v vrednosti EUR. Stroški, ki se prenesejo v poslovni izid v letu dni po datumu izkaza finančnega položaja skupine, se izkazujejo med kratkoročnimi sredstvi Odložene terjatve za davek Terjatve za odložene davke v višini EUR (2015: EUR) je skupina izkazala kot dolgoročna sredstva. V letu 2016 so se terjatve iz tega naslova znižale za EUR. Odložene terjatve za davek so obračunane na podlagi prihodnje davčne stopnje v višini 19 %. Terjatve za odložene davke iz naslova odbitnih iz naslova neizrabljenih iz naslova neizrabljenih začasnih razlik davčnih izgub olajšav Skupaj Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanje Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanje Tabela 110: Terjatve za odložene davke Učinki razlik med računovodsko vrednostjo izkazanih postavk v bilanci stanja in njihovo davčno vrednostjo so obračunani v skladu z metodo obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike. Odložene terjatve za davek so zneski davka iz naslova vračunanih dolgoročnih rezervacij in popravka vrednosti terjatev, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na njihove odbitne začasne razlike, ter iz naslova neizkoriščenih davčnih izgub. Davčni odhodek, izkazan v izkazu poslovnega izida Davek tekočega leta Odložene terjatve / obveznosti za davek Odhodke za davek v breme rezultata Tabela 111: Davčni dohodek, izkazan v izkazu poslovnega izida Letno poročilo 2016 stran 178

179 Spremembe odloženih davkov, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida Rezervacije Terjatve Davčne izgube Neizkoriščene olajšave za investiranje in donacije Spremembe odloženih terjatev / obveznosti za davek Tabela 112: Spremembe odloženih davkov, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida Tabela 113: Spremembe odloženih davkov, ki so pripoznane v kapitalu Vrsta odloženih davkov Oblikovanje Poraba Odprava Tabela 114: Gibanje odloženih terjatev za davek v letu 2016 Preračun na novo stopnjo Iz začasnih razlik iz naslova prevrednotenja terjatev Iz začasnih razlik iz naslova rezervacij Iz začasnih razlik iz naslova neizkoriščenih olajšav Iz začasnih razlik iz naslova davčnih izgub Skupaj Skupina ocenjuje, da bo imelo v prihodnosti zadosti obdavčljivih dobičkov, v dobro katerih bo lahko izkoristila vse odložene davčne terjatve. Skupina ne izkazuje odloženih obveznosti za davek, ker ni podlag za njihovo pripoznanje. Letno poročilo 2016 stran 179