Letno poročilo Vsebina. Poslovno poročilo. Računovodsko poročilo Slovenija. Nagovor direktorja. Pomembni dogodki v poslovnem letu 2006

Transcription

1 Vsebina Poslovno poročilo Nagovor direktorja 3 Pomembni dogodki v poslovnem letu 2006 Predstavitev oddelkov Oddelek za medicino (MS) Oddelek za avtomatizacijo, pogonske sisteme in stikalno tehniko (A&D) Oddelek za poslovne storitve (SBS) Oddelek za prometno tehniko (TS) Oddelek za industrijske rešitve in storitve (I&S) Oddelek za telekomunikacije (COM) Oddelek Fujitsu Siemens Computers (FSC) Oddelek za prenos in distribucijo energije (PTD) Oddelek za proizvodnjo energije (PG) Oddelek za tehnično opremo objektov (SBT) Zaveza kakovosti Zaposleni 19 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj 20 Računovodsko poročilo Slovenija Letno poročilo

2 3 Spremembe so gibalo razvoja. Siemens (se) spreminja! Siemens se že dolgo ne sprašuje več, kako ujeti svet. To je morda vprašanje za našo konkurenco, mi svet spreminjamo. A spreminjanje vsega okoli sebe pomeni, da se spreminjamo tudi mi. Te spremembe so sol življenja - osebnega, družbenega, gospodarskega. Pogum za soočanje s spremembami je za nas jamstvo, da razvoj ustvarjamo, usmerjamo. To pa je odgovornost, ki pomeni pretehtane odločitve in smele načrte. Siemens je v preteklem letu razburkal svet s svojimi ukrepi, ki so na koncu koncev prinesli učinke, ki jih lahko vsak prebere v številkah. Gibanja na svetovnem trgu so potrdila, da koncern z okoli zaposlenimi ni slon v trgovini s porcelanom, ni neroden velikan. Odločali smo se, iskali nove povezave, partnerje, trge. Ne zato, da bi samozadovoljno ostali, zato, da bi pognali svet naprej. Kdor ne razume, da je gospodarstvo kot vrv, spletena iz mnogih niti, ne more sprejemati takih odločitev. Svet se danes sooča s človekovo prihodnostjo. Viri energije, viri človekovega preživetja, vse je pod drobnogledom. Samo odgovorni strokovnjaki lahko sebi in sočloveku prihodnost zagotovijo z novimi raziskavami, znanji, pretokom informacij in povezovanjem. Siemensova tradicija, da sta mu ob vsej tehnološki podpori človek in njegovo bivanje glavna naloga, se nadaljuje v iskanju rešitev za na oko preproste probleme: kaj bomo jutri pili, kaj bo poganjalo naše stroje, vozila... Slovenija ni otok v tem svetu znanja, tehnologije, napredka in problemov. Je živ organizem, kjer Siemens kot podjetje kroji včeraj, danes in jutri. Naši partnerji in naša konkurenca so danost, ki nam daje nov zagon. Smo del tega gospodarskega telesa in vanj skušamo pripeljati vse, kar v sebi skriva Siemens kot pravi vir znanja, tehnoloških rešitev. Obenem pa slovensko gospodarstvo za nas pomeni priložnost za povezovanje in sodelovanje, kjer je dvosmernost nujna. Izmenjava in dopolnjevanje, povezovanje in soočanje so pojmi, ki jih slovenski Siemens vsak dan pretaka v poslovne odločitve, ki so pomenile tudi v letu za nami napredek, rast, poslovni uspeh. Evropa je Slovenijo sprejela, Slovenija je prišla v Evropo kot partner, ki lahko veliko ponudi. Obdobje med letom 2007 in 2013 bo čas, ko bo slovensko gospodarstvo s pomočjo evropskih skladov zagotovo dobilo nov zagon. Priložnosti zato tudi za nas ne bo manjkalo. Najboljše pri vsem pa je to, da že danes vemo, kako jih bomo izkoristili. Zato, ker na spremembe ne čakamo, ampak z njimi ustvarjamo napredek. Ker se spreminjamo sami, lahko spreminjamo tudi svet. Na bolje. Ljubljana, 25. oktober 2006 Tihomir Rajlić, direktor

3 Vodstvo Ivo Mak Mekinc Tihomir Rajlić, direktor (CEO) Borut Ogrin, finančni direktor (CFO) Oddelek za avtomatizacijo, pogonske sisteme in stikalno tehniko (A&D) Oddelek za poslovne storitve (SBS) Tihomir Rajlić Anita Kovšček Gregor Gantar Medeja Lončar Samo Šarec Matjaž Mlinšek Irma Štih Oddelek za tehnično opremo objektov (SBT) Oddelek za prometno tehniko (TS) Ivo Mak Mekinc Nataša Boncelj Ažman Gorazd Peklar Jurij Štangl Igor Turnšek Helena Ilc Oddelek za medicino (MS) Oddelek za industrijske rešitve in storitve (I&S) Gregor Gantar Borut Ogrin Igor Turnšek Matjaž Mlinšek Marko Petković Jurij Štangl Nataša Boncelj Ažman Oddelek za finance in računovodstvo (CF) Oddelek za telekomunikacije (COM) Romana Bogovič Medeja Lončar Borut Ogrin Oddelek za informatiko (CIO) Dejan Dobrovoljc Oddelek za prenos in distribucijo energije (PTD) Oddelek za kadrovske zadeve (CP) Tihomir Rajlić, direktor (CEO) Borut Ogrin, finančni direktor (CFO) Samo Šarec Zdenka Orožen Bertoncelj Katarina Petronijevič Oddelek za pravne zadeve (LS) Oddelek za proizvodnjo energije (PG) Dejan Jasnič Marko Petković Zdenka Orožen Bertoncelj Oddelek za marketing (CC) Boštjan Škrab Dejan Jasnič Romana Bogovič Oddelek Fujitsu Siemens Computers (FSC) Gorazd Peklar Vanja Hilčer Boštjan Škrab Katarina Petronijevič Dejan Dobrovoljc

4 7 Pomembni dogodki v poslovnem letu 2006 Nove oblike dela, novi cilji. I Na področju industrije smo avtomatizirali slovenske hidroelektrarne (Vrhovo, Melje, Blanca) s PCS7 sistemi. I Po dobavi dveh motorjev Acroniju smo nadaljevali posodobitev jeklarne s projektom avtomatskega sistema za kontrolo ravnosti pločevine Flatness Control. I Elesu smo dobavili enega največjih transformatorjev 400/110 kv 300 MVA za RTP Okroglo. I Na področju medicine smo poleg rednih dobav manjših RTG naprav pridobili novo naročilo za dobavo sodobnega diagnostičnega sistema 3 T MR. I Na področju telekomunikacij smo izvedli organizacijsko spremembo (COM carve out izločitev dela podjetja) in pri prodaji operaterjem podvojili realizacijo preteklega leta. I Slovenskim železnicam smo dobavili 100 tovornih vagonov vrste Hbb 4 osi.

5 8 9 Oddelek za medicino (MS) Človek današnje dobe živi dlje, a je obenem tudi vse bolj ogrožen. Kakovost življenja je večja, a tudi nevarnosti - od stresa do neustreznega načina prehranjevanja - je vse več. Medicina se sooča s silovitim razvojem, kjer je najsodobnejša tehnika danes lahko jutri le še preteklost. Siemens je na tem področju vedno dan naprej. Z našo pomočjo varujete svoje zdravje, ker proizvajamo tehnologijo, ki služi vedno in najprej človeku. Novi CT in MR napravi na Onkološkem inštitutu sta lahko naši posetnici. Zdaj že lep časa služita svojemu namenu, naše naročilo je bilo uresničeno v splošno za dovoljstvo, slikovna diagnostična oprema že pomaga zdravnikom in rešuje življenja. A naredili smo še velik korak naprej z novim naročilom Kliničnega centra, kjer Siemens ponuja povsem novo kakovost slikanja z MR tehnologijo, ki se bo v taki obliki v Sloveniji pojavila prvič (sistem 3T MR). Projekt je vreden prek dva milijona evrov, sistem pa bo začel dejansko delovati meseca oktobra, dobavili smo ga tik pred koncem poslovnega leta. Tudi naročilo za edinstveni, le 1,25 m dolgi 1,5 T MR Magnetom Espree sistem, je velik uspeh našega podjetja, saj pomaga predvsem specifičnim pacientom (npr. klavstrofobičnim bolnikom). Gre za tako imenovani odprti sistem, ki omogoča tudi preiskave bolnikov z izjemno veliko telesno težo. Sicer pa je naše delo potekalo pod vplivom trenutne splošne slovenske prakse pritožb na vse javne razpise, da o revizijah niti ne pišemo. To pa velikokrat pomeni izgubo dragocenega časa, dolgotrajne in včasih kar nedoumljive postopke. Siemens na področju medicine ne potrebuje nobenih drugih argumentov zadoščajo naše najsodobnejše rešitve in konkurenčne cene. Zato tudi v prihodnje lahko računamo, da bomo s sodelovanjem na razpisih prepričali vsakogar, ki želi s sodobno tehnologijo vključiti v službo človeku. Za človeka in samo zanj pa konec koncev vedno gre, ali ne? Oddelek za avtomatizacijo, pogonske sisteme in stikalno tehniko (A&D) Avtomatizacijska in pogonska tehnika. Na oko suhoparni besedi, a polni dinamike, življenja. Smo največji svetovni proizvajalec avtomatizacijske in pogonske tehnike. Naloga je za nas vedno znana: s čim manj stroški, čim bolj neobremenjeno od vseh mogočih vplivov kar najhitreje doseči cilj. In tej nalogi smo vedno kos. Živimo v času, ko stroj bolj kot kdajkoli služi človeku. Obenem pa je vsak pripomoček, ki ga človek ustvari, le del celote. Totaly Integrated Automation (Povsem integrirana avtomatizacija) je postala nujnost in ne več le želja. Včasih, ko globalizacija terja neprestano soočanje s stroški in njihovim zmanjševanjem, je zato naša vloga še toliko bolj pomembna. Naš program s prek izdelki odgovarja na vprašanja, ki si jih v podjetjih vsak dan zastavljajo: kako zanesljivo in hitro proizvajati s čim manj stroški? Siemens ponuja odgovore v številnih podjetjih - vedno bolj smo prisotni od farmacevtske do strojne industrije. Ker ob vseh zahtevah znamo poskrbeti tudi za visoko raven varnosti, nas cenijo kot partnerja, ki nobenega področja ne zanemari. Še več: na vsakem ponuja rešitve, ki so v svetu in v Sloveniji enako zanesljive, strokovno preverjene. Učinki niso samohvala, očitni so v boljši, cenejši in učinkovitejši proizvodnji, ki je odgovor na globalno tržišče. Siemens A&D je v preteklem letu nekaj močnih akcij namenil spoznavanju različnih partnerjev z vsem, kar zmoremo. Leto je bilo sicer uspešno, čeprav je bila značilnost tudi to, da je bilo naložb v industriji nekoliko manj. Toda zato smo prav z novimi prijemi potencialne in dosedanje partnerje pritegnili ter jih informirali o vsem, kar zmoremo. Nekateri projekti so naša stalnica, Siemens v Sloveniji dviga in spušča zapornice na domala vseh hidroelektrarnah, z Uniorjem razvijamo nove stroje za avtomobilsko industrijo, s partnerji rešujemo in zastavljamo nove pristope v avtomatizaciji; bioplinarna v Rakičanu je pomembna novost, ki je za nas tudi priporočilo za prihodnost. Velika priložnost je področje distribucije električne energije - koncept Totaly Integrated Power v proizvodnih obratih in infrastrukturi. Pomemben del naše ponudbe so še vedno avtomatizacijski sistemi in storitve v prehrambeni, kemični, petrokemični in farmacevtski industriji. Segamo na področje turizma, iščemo nove tržne priložnosti. Za nas je še naprej poglaviten izziv odgovor na zahtevo partnerja, kupca. Ko nas sooči s svojim problemom, nas spravi v pogon. Zaledje, ki ga ponuja Siemens kot celota človeških in kapitalskih potencialov, nujno najde in ponudi odgovor.

6 10 11 Oddelek za poslovne storitve (SBS) Oddelek za prometno tehniko (TS) Ko govorimo o varnem, učinkovitem modernem poslovanju, ne moremo brez kartice. Preverjeni Siemensovi kartični sistemi so naše orodje in sredstvo, s katerim lahko zmagujemo na trgu. Slovenija jih je sprejela in uveljavila v skupno zadovoljstvo. Zgodovina kartičnega sistema v slovenskem zdravstvenem zavarovanju je vse daljša in mi smo njen pomemben del. Ko smo na začetku odgovorili na prve izzive, je Slovenija presenetila celo Evropo. Prva je namreč elektronsko kartico uvedla na ozemlju vse države in s tem vsakemu zavarovancu omogočila hiter, sodoben stik z izvajalci zdravstvenih storitev in seveda zdravstvenimi zavarovalnicami. Logično je torej poudariti zadovoljstvo uporabnikov kot prvo referenco, ki potrjuje našo usposobljenost in znanje. Ob pregledu dogajanja v preteklem letu smo lahko zadovoljni. Podaljšali smo sodelovanje z našim partnerjem Zavodom za zdravstveno zavorovanje in s tem utrdili svoj položaj. Obenem smo vzpostavili mrežo partnerjev za izvajanje storitev informacijskih tehnologij. Uspešno smo končali začete projekte in tudi pri prihodkih načrte celo presegli. Tržne in poslovne priložnosti so posledica hotenj sodobnega človeka po enostavnem, varnem in učinkovitem poslovanju. Sami jih vidimo v razvoju informacijskih sistemov za upravljanje odnosov s strankami na različnih področjih. Izziv so tudi informacijski sistemi za upravljanje z viri, prenavljanje delovnih procesov pa je prav tako področje, kjer lahko zadovoljimo široko paleto zahtev. Naša naloga je še izboljšati položaj v zdravstvenem sektorju, kjer res imamo kaj pokazati in ponuditi. Glede na ustroj sodobne družbe, gibanja na svetovnih trgih in tudi glede na slovenski gospodarski trenutek je torej logično, da so naše pomembno področje v prihodnosti telekomunikacije. Imamo strategijo, ki bo torej v prihodnosti odprla nove posle, ponudila nove možnosti za delo, razvoj, zaslužek. Zdravstvena kartica je torej zdaj lahko naša posetnica ob soočanju z novimi partnerji, področji, zahtevami. Naše področje ni nek zaprt krog, je odprt in živ organizem, kjer poslovne, tehnične in druge rešitve dopolnjujejo ena drugo s skupnim ciljem: zadovoljnim uporabnikom. In tu je enačaj s Siemensovimi prizadevanji in hotenji na dlani. Kot pametna, uporabna, varna kartica. Lokomotive in vagoni na slovenskih tirih iz dneva v dan dokazujejo, da smo v preteklih letih Slovenijo znali popeljati v svet sodobnih železniških povezav in zmogljivosti. Občutek, da vozimo zanesljivo, hitro in varno, je svojevrstna nadgradnja posla, ki za Siemens pomeni utrjevanje tradicije in pogled v prihodnost. Noben vagon v našem vlaku ni zadnji, nobena lokomotiva ni prva in edina. Slovenski železniški tiri so sprejeli štiri nove super moderne lokomotive. Sto tovornih vagonov iz dneva v dan prevaža tone in tone tovora. Potniški vlaki na zadovoljstvo uporabnikov švigajo sem ter tja, da bi ljudje prispeli na cilj. V vse to smo vpleteni, vsem tem potrebam znamo ustreči, naš vozni red je usklajen z zahtevami modernega človeka in obenem ponuja vse najboljše, kar svet premore v odgovor na te zahteve. Siemensove kompozicije so torej tudi dokaz tradicije in obenem potrditev partnerskega odnosa s Slovenskimi železnicami, slovensko državo. Logično je, da se torej oddelek prometne tehnike ob tem lahko pohvali z dobrimi rezultati v skupni podobi Siemensa v Sloveniji. A spanja na lovorikah ni in v sodobnem poslovnem svetu je vožnja vse hitrejša. Da bo varna, spet znamo poskrbeti. Elektrifikacija proge med Pragerskim in Hodošem in ustrezne signalno-varnostne naprave so že eden od takih izzivov, ki od nas terja vse prvine, ki so Siemensu prinesle sloves in tudi poslovni rezultat: zanesljivost, varnost, najvišjo stopnjo poslovnosti in tehnološke rešitve novega tisočletja. Četrti panevropski koridor ni samo slovenska naloga, je evropska nujnost. Za Siemens naravnost idealna priložnost dokazovanja. Od Jesenic do Dobove, od Hodoša do Sežane ali kjerkoli vmes, to za nas ni pomembno. Evropa pričakuje, da bodo slovenske tirnice prepletene z evropskimi prometnimi tokovi in zato smo prepričani, da bomo znali ponuditi tudi ustrezne odgovore, rešitve, projekte, izdelke. Več kot sto let smo v Sloveniji, Siemens prav z lokomotivami in vagoni ustvarja del povezave s slovenskim gospodarstvom. Če v športu velja tisto olimpijsko»hitreje, višje«, smo mi sposobni tudi v prihodnjem letu vsemu temu dodati zanesljivost in varnost. Prometna infrastruktura je namreč jamstvo, da bomo mi ali tovor zanesljivo prispeli do končnega cilja. Če je bila elektrolokomotiva naša posetnica včeraj, bo že jutri to morda nova varnostna rešitev na tirih, ki vodijo ne glede na vse kretnice samo naprej, k skupnemu napredku.

7 12 13 Povezovanja so prinesla oddelku za industrijske rešitve pomembno razširitev področja delovanja. Kot bi zajeli polna pljuča zraka, smo sprejeli dopolnjeno vlogo, ki nam bolj celostno približa industrijo. Naši projekti zajemajo zdaj poleg elektra tudi strojni del. V bistvu torej ponujamo vse, kar je potrebno: od zasnove ali ideje do tovarne, ki bo že jutri proizvajala in s tem dokazala, da je bil Siemens pravi izbor. Na razširitev obsega naše ponudbe je močno vplival Siemensov prevzem Vatecha v Avstriji. Prej smo bili bolj omejeni na rešitve za kovinsko industrijo z elektro področja, zdaj obvladujemo tudi strojni del. To mnoga razmerja spremeni nam v prid, posli so obsežnejši, storitev je več in še bolj zahtevnim projektom smo kos! Primer hladne valjarne na Jesenicah je že eden takih, ki nam v praksi potrjuje, da smo močnejši, boljši. Rešitve, ki jih ponujamo, se niso bistveno spremenile: zaznati moramo, kaj naš kupec dejansko hoče in pričakuje, nato pa vse to preliti v končno učinkovito rešitev in projekt, ki Oddelek za industrijske rešitve in storitve (I&S) ni le na papirju, ampak dejansko deluje, prinaša dohodek. Obenem pa se naša sestavljanka zdaj še bolje ujema tudi znotraj Siemensa, ker v sklopu internega inženiringa lahko oblikujemo ekipe za projektno vodenje in s tem odpiramo sebi in drugim vrata do novih poslovnih izzivov ter se med seboj dopolnjujemo. Zato je logično, da oddelek tudi kadrovsko nadgrajujemo. Če je torej kovinska industrija naša prva»tarča«, je vsako naročilo ali zgolj želja zahteva za polno aktiviranje vseh naših možnosti, zmogljivosti in seveda ogromne banke znanja in izkušenj celotnega Siemensa. Dobava parkirnih avtomatov ali zahtevna naloga pri pogonu v jeseniškem Acroniju sta za nas po vsebini povsem enakovredni nalogi, ki ju moramo rešiti v prid naročnika. Rešitve, ki so zdaj bolj celostne, odpirajo nove tržne priložnosti in zato je bilo poslovno leto za nami tudi leto zagona za nov premik naprej k novim poslom, partnerjem, izzivom. Narava našega dela je iskanje. A iskanje ni dovolj, treba je tudi najti. Prisotni smo v zahtevnem predoru Trojane in drugod, jeklarjem na Jesenicah znamo pomagati pri zahtevni proizvodnji in vse to kaže na to, da bomo tudi v prihodnjem poslovnem letu rasli. Če smo namreč prej lahko za nekoga opravili petino vrednosti celotnega posla, zdaj obvladujemo celoto in to hočemo preliti v poslovni uspeh. Osnovna vrednota seveda ostaja kupec, ki je k nam prišel z zahtevo, idejo. Na koncu pa nam stisne roko, ker smo mu sprojektirali in zgradili vse, kar je želel. In še več. Oddelek za telekomunikacije (COM) Leto za nami in leto pred nami sta spremenila organizacijsko podobo in vzpostavila nova razmerja. V Sloveniji se je oddelek Siemens Comunications ločil od osnovne dejavnosti in v duhu globalnih kapitalskih in organizacijskih sprememb na ravni koncerna izoblikoval dve novi podjetji. Razlog več, da kljub tem spremembam cilj ostaja enak: zadovoljen uporabnik. Dogajanja v sodobnem gospodarstvu ni mogoče več meriti v časovnih enotah, tako hitro se odvija vse skupaj. Organizacijske spremembe, ki jih uveljavljata leto 2006 in tudi prihodnost, Siemens Communications spreminjajo vsebinsko in oblikovno. Umaknili smo se izpod okrilja velikega koncerna in ustanovili dve podjetji, ki skrbita za omrežja operaterjev in komunikacijske rešitve za podjetja. Vse to niso več le načrti, temveč dejstva. Prepričani smo, da te spremembe znotraj nas samih zunanji svet ter partnerji in kupci, celo konkurenca, zaznavajo samo po premiku naprej. Usmeritev na dve področji k poslovnim uporabnikom na eni in operaterjem na drugi strani - obe podjetji sili k agresivnemu, zavzetemu delu in soočanju z vsemi zahtevami in izzivi sodobne telekomunikacijske dobe, kjer moraš vedno narediti korak prej ter hitreje in bolje od drugih. Na eni strani moramo nujno povečati prodajo konvergenčnih rešitev, ki so že v preteklem letu prevladovale v prodaji komunikacijskih rešitev za podjetja. Slovenija po ničemer ne zaostaja in ne bo zaostajala za najbolj razvitimi področji in trgi, zato so nove IT in IP rešitve logična posledica razvojnega utripa in hotenj na trgu. Na področju omrežij operaterjev smo v Sloveniji lani pridobili nove prodajne kompetence tako v Sloveniji kot na področju nekdanje Jugoslavije ter okrepili prodajno organizacijo in sodelovanje s Simobilom ter alternativnimi operaterji na slovenskem trgu. Sredi poslovnega leta je tudi Siemens zajel val sprememb globalni trend združevanj velikih akterjev na področju telekomunikacij je vplival na odločitev o združitvi z Nokio na področju omrežij in izločitev področja Siemens Communications iz Siemensove klasične organizacijske strukture. Nudimo najnovejše hitre in učinkovite telekomunikacijske rešitve, torej mora biti vse to priložnost za razvoj tega področja v novi smeri. Prav zato pomeni leto 2006 konec nekega obdobja in začetek novega, še bolj usmerjenega v nadaljevanje tradicije Siemensa in iskanje novih povezav, ki jih v tem trenutku niti ne slutimo, ker je razvoj na našem področju tako silovit. Nobenega dvoma pa ni, da smo tudi mi del sile, ki vsem nam omogoča občutek, da je danes informacija last vsakogar in vseh.

8 14 15 Vse, kar je povezano z računalniki, je v naslednjem trenutku lahko preteklost. Trg brez milosti srka človekove ideje, izboljšave, inovativnost in pronicljivost. Preživeti v tem norem ritmu, pomeni biti sposoben za vse pasti in izzive. Poglej na zaslon, klikni - ves svet je pred tabo. Organizacijske spremembe kažejo, da se učinkovito odzivamo na vse dogajanje okoli sebe. Naše področje ne prenese stopicanja ne mestu in glede na strategijo lastnikov bo v Sloveniji v naslednjem poslovnem letu Fujitsu Siemens Computers imel samostojno zastopstvo za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in po tej plati ne bomo več del osedanjega podjetja. Taka sprememba za naše uporabnike lahko pomeni dodatno pridobitev, sama organizacija pa za kupca, naročnika in partnerja sploh ni pomembna, če je vse, kar mu ponujamo, še boljše. To pa je seveda tudi namen drugačne organiziranosti. Trg je res nasičen in v Sloveniji ima vse značilnosti razvitih evropskih in svetovnih tržišč. Premiki niso več sunkoviti, treba je iskati tržne niše in priložnosti. Oddelek Fujitsu Siemens Computers (FSC) Pri tem Fujitsu Siemens Computers ima adute. Notesniki še vedno prinašajo prihodek, značilnost trga pa je tudi v tem, da podjetja ne bodo kupovala toliko novih izdelkov, temveč bosta prevladala zamenjava in dopolnjevanje obstoječe zastarele opreme. Pri tem znamo ponuditi vse, kar naše področje zmore. Velikih skokov rasti na našem trgu ne bo, naš uravnovešeni položaj pa na koncu poslovnega leta prinaša (tudi ob različnih kazalcih v posameznih kvartalih) pozitiven rezultat, kar pomeni uresničitev zastavljenih načrtov. V prihodnje bomo želeli z računalniško podporo doma uravnavati dobesedno vse. Gonilna sila na tržišču bo tako imenovani Home entertainment. Le kdo ne bi želel iz dnevne sobe urejati vse od ogrevanja, telefonije do naprav, ki mu služijo? Na tem področju se odpirajo nove priložnosti in nanje smo pripravljeni z rešitvami, ki Fujitsu Siemens Computers od nekdaj uvrščajo v sam vrh ponudnikov rešitev, storitev in izdelkov. Na našem področju ne bo več odločilno število prodanih računalnikov, cene na svetovnem trgu še padajo. Odločilno postaja razmerje med številom in ceno, pravo ceno pa lahko dosežemo le, če kupcu ponudimo res tisto, kar potrebuje in hoče. Naše novo podjetje bo tudi po tej plati odgovorilo na pogoje, ki se spreminjajo dobesedno hipoma. Prav zato je vsak naš pogled na zaslon, vsak naš klik, tudi že odgovor na spremembe. Tradicionalna kakovost izdelkov in ponujene rešitve pa Fujitsu Siemens v tej tekmi v Sloveniji in na drugih trgih uvrščata v sam vrh. Tega se zavedamo, vsak hip. Kajti hip je v računalniškem poslu večnost. Oddelek za prenos in distribucijo energije (PTD) Če bi nam nekdo skril vsa stikala in ne bi mogli več uporabljati električne energije, bi se nam svet ustavil in življenje zapletlo. Naša vloga v sodobnem svetu tehnološkega in siceršnjega napredka je zapletena in preprosta hkrati: električno energijo vam moramo dostaviti varno in zanesljivo, pa če ste zasebnik, podjetnik ali kdorkoli. Stikališča, oprema za razdelilne transformatorske postaje, transformatorji in še marsikaj, so sredstva in orodja, s katerimi upravljamo v korist končnega uporabnika. Od proizvajalca moramo pripeljati energijo do uporabnika. In ker je ta»tovor«posebne vrste, se spopadamo s posebnimi izzivi in problemi. Na dlani sta dve osnovni zahtevi: energijo moramo varno in zanesljivo dostaviti tistemu, ki jo želi in potrebuje. Lansko poslovno leto je bilo za nas zelo uspešno, ker so potrebe na trgu očitno velike. Energetski transformator 300 MVA za naročnika ELES za RTP Okroglo pri Kranju že preizkušajo, Elektro Gorenjska je dobila dve 24 kv GIS stikališči za RTP Primskovo in Bohinj, z Elektrom Maribor pa smo podpisali pogodbo za 110 kv GIS stikališče za RTP Koroška vrata v Mariboru, kar bo velik prispevek k zanesljivemu napajanju tega mesta. Poslovno uspešno smo sodelovali tudi s Krko (končan je projekt TP3 v Novem Mestu) in Acronijem (transformator 110/35 kv, novo polje 110 kv ter stikališče) in še bi lahko naštevali. Ker smo v preteklih letih že dobavljali opremo tudi v drugih pokrajinah, je naša prisotnost v Sloveniji zadovoljiva, nameravamo pa jo še izboljšati. Glede na to, da je v sodobnem gospodarstvu potreb po električni energiji vse več in Siemens po tehnološki in drugih plateh sodi v svetovni vrh, smo konkurenčni tudi v tem, da vse inovativne novosti zlahka ponudimo tudi trgu, partnerjem v državi in s tem na splošno dvigamo raven preskrbe z električno energijo na svojem področju. Za nas so pomembni tudi manjši projekti posameznih podjetij, ker s tem ustvarjamo svoj poslovni sloves, zasnovan na učinkovitih rešitvah in izpolnjevanju zahtev in rokov. Človek iz dneva v dan potrebuje energijo za vse več različnih naprav, zato naraščata naš pomen in odgovornost, da za vsak računalnik ali televizijski sprejemnik ali največje industrijsko podjetje energijo dostavimo tako, da se ta proces spremeni v močno vez med proizvajalcem in odjemalcem električne energije. Prenos in distribucija sta pri tem naša skrb in tega se zaveda vse več naših partnerjev.

9 16 17 Svet, Evropa, Slovenija nobene izjeme ni. Potrebe po energiji nezadržno naraščajo. Slovenija kot celota in zlasti njeno gospodarstvo se ne moreta razviti brez zagotovljene energije. In tu nastopimo mi: polovica pri nas pridobljene električne energije namreč izhaja prav iz Siemensovih naprav. V poslovnem letu, ki je za nami, naj od izvedenih projektov omenimo predvsem težko pričakovano prenovo sistema vodenja bloka 3 v ljubljanski Toplarni, poleg tega pa je Siemens v rekordno hitrem času prenovil sistem vodenja Vibracijskega monitoringa v Nuklearni elektrarni Krško, kar je prvič vključevalo tudi dela znotraj same reaktorske stavbe. Letos so se sicer v našem oddelku intenzivno pripravljali na prihajajoče leto, ki bo vse prej kot mirno; v drugi polovici 2007 bo dobavljena prva od obeh novih 42 MW plinskih turbin za Termoelektrarno Šoštanj. Turbini bosta opazno izboljšali izkoristek obstoječih premogovnih blokov in s tem bistveno pripomogli k čistejšemu okolju ter izpolnjevanju Kyotskega sporazuma. V tem okviru načrtujemo Oddelek za proizvodnjo energije (PG) sklenitev dolgoročne vzdrževalne pogodbe, za kar v Sloveniji že pripravljamo vzdrževalno ekipo. V Šoštanju bodo spomladi naši strokovnjaki izvedli tudi generalni remont parne turbine in generatorja na bloku 5 (345 MW). To bo predvidoma vključevalo tudi transport in prenovo večjih komponent v isti tovarni; nazadnje so bile te dobavljene pred polnimi 30. leti. V bližnji prihodnosti se Sloveniji končno obeta razpis za nov, moderen 600 MW premogovni blok 6 v TE Šoštanj s t.i. nadkritično tehnologijo, kar bo za našo državo največja investicija v energetiko v zadnjih nekaj desetletjih in velik izziv za Siemens kot vodilnega dobavitelja tovrstnih sistemov. Razvoj elektrogospodarstva je podlaga za razvoj vsake družbe. Siemens je njegov globalni partner, ki stremi k integraciji v gospodarsko stvarnost in prihodnost. Prav zaradi takega pristopa nam naši partnerji zaupajo, ohranjajo z nami poslovne vezi in pričakujejo od nas, da bomo v vsakem trenutku znali narediti, izboljšati, predlagati. Sodobni svet zahteva cenejšo, zanesljivejšo in okolju prijazno energijo; Slovenija temu trendu sledi tudi z našo pomočjo. Oddelek za tehnično opremo objektov (SBT) Človek tretjega tisočletja je vse zahtevnejši. Na eni strani stremi k udobju in ugodju v vsakem okolju in času, po drugi pa izredno ceni varnost. Šele povezava obeh pojmov v konkretni obliki pa mu lahko ponudi tudi tisti občutek udobne varnosti, ki ga v našem Oddelku za tehnično opremo objektov zaznamo, razumemo in spoštujemo. Naša vizija je, da nas izberete za partnerja in dobavitelja varnostnih in krmilnih sistemov. Želimo narediti varnejši svet in za stranke vzpostaviti nove vrednote. Pri tem lahko koristno uporabimo globalna znanja in jih povežemo s sistemi varnosti in udobja v dobro družin, zaposlenih v podjetjih, in za njihovo imetje. Ločnice med varnim in udobnim (ali obratno, vrstni red je dejansko zabrisan) torej v sodobnem svetu ni in je ne sme biti. Različne globalne okoliščine in posamezni dejavniki nas silijo, da znamo to celoto zagotoviti v konkretnih primerih, ki jih pred nas postavijo naši partnerji oziroma kupci. Če se zatečemo k malo oguljeni trditvi o človeku kot največjem bogastvu, je v svetu pehanja za dobičkom varovanje človeka delo, ki ne bo nikoli zamrlo in postaja vse pomembnejše, ker so tudi nevarnosti vse bolj sofisticirane. Naj bo torej bolnišnica ali hotel, letališče ali predor povsod so zahteve podobne, poti za doseganje varnosti in udobja pa različne. Naj gre za hlajenje, ogrevanje ali klimatizacijo, nadzor in varovanje, povsod lahko uporabimo naše sisteme in izdelke, jih dopolnjujemo in prepletamo. Ob pregledu preteklega poslovnega leta lahko z zadovoljstvom pokažemo nove izdelke, ki po tehnološki dognanosti in popolnosti, ki človeka osupne, Siemens uvrščajo v sam svetovni vrh. Naši novi javljalniki dima delujejo tako popolno, da nam uporabniki takoj priznajo, da sprva sploh niso mogli verjeti, da nam je uspelo odstraniti enega od motečih elementov lažni alarm. Ker je nesrečnih dogodkov malo, naši javljalniki reagirajo samo takrat, ko je to potrebno. Koliko živcev in energije je prihranjeno, ker je sodobna tehnologija odgovorila na človekove zahteve! Kombinacija infrardečih senzorjev in kamer pa ponuja odgovore na področju varnosti, kjer poseben algoritem omogoča Siemensovim napravam»pametno«ravnanje. In ko boste v bodoče s kartico odprli vrata hotelske sobe, bo to tudi vaša vstopnica do udobja, uravanavanja vseh mogočih procesov in popolno zagotovilo varnosti. Prihodnje leto bomo tako kot do zdaj pozornost posvetili varnosti v predorih in sodelovali pri poslih na tem področju, okrepili sodelovanje in svetovanje pri sistemih upravljanja in optimizaciji poslovanja v hotelih ter s posebnimi predstavitvami novih sistemov Siemeca TM ljudi ekološko osveščali. Gre za odčitavanje števcev porabljene energije (tako imenovani Heat cost allocators, merjenje porabe vode, hladilnih ali ogrevalnih metrov, električnih števcev, plinomerov) vse v smislu ekološkega osveščanja, varovanja naravnih virov in varčevanja. Podobno je tudi z naložbami v zdravstvu. Uporabnost in zanesljivost naših naprav nam omogočata kosanje s konkurenco na tržišču brez omejitev. Udobja in varnosti si želimo namreč povsod doma, v službi, med prostim časom, na potovanju, Siemens pa te želje spreminja v konkretne sodobne rešitve.

10 18 19 Zaveza kakovosti Zaposleni Težnja k popolnosti je za poslovni svet morda pretežak cilj, saj se vsak dan dogaja toliko stvari, ki neusmiljeno ovirajo uresničevanje teh prizadevanj in nanje navadno niti nimamo neposrednega vpliva. Toda Siemens je vsekakor ustvaril okolje, kjer sta težnja h kakovosti in odličnosti postala pravilo in vsakodnevna praksa. Potem, ko smo leta 2002 v Siemensu, d. o. o., uspešno vpeljali standard kakovosti ISO 9001:2000, je postala jasna zahteva, da na tem področju to oznako ohranimo v vsakdanjem delu. Za preteklo poslovno leto torej velja, da smo sledili usmeritvam in zahtevam, ki jih tak naziv prinaša, za povrh pa smo stanje v svojem podjetju uspešno preverili. Tako smo z notranjo revizijo tega standarda naredili korak naprej k zunanji potrditvi, ki nas čaka na začetku prihodnjega poslovnega leta, v katerega smo že zakorakali. Na področju varovanja okolja družba pri svojem poslovanju upošteva veljavne okoljske in okoljevarstvene standarde. V skrbi za okolje smo v Siemensu stopili korak naprej in minulo poslovno leto začeli postopek pridobitve okoljskega standarda pri certifikacijski hiši Bureau Veritas Certification. Postopek bo predvidoma uspešno končan v koledarskem letu 2006 in tako bo Siemens izpolnil še en cilj na poti k poslovni odličnosti. Človeški kapital je za vsako podjetje neizmerljiva vrednota. Tako kot druge kapitalske vrednosti poskušamo oplemenititi tudi to. Združevanje trdno zasnovane tradicije, uspešne blagovne znamke z razvojem in izobraževanjem kadrov, kjer imajo zaposleni možnost razvijati svoje sposobnosti, je vir naše uspešnosti. Občutek doprinosa k uspešnosti podjetja poskušamo razširiti na čim večje število zaposlenih, saj se nam to zdi ključni faktor motivacije ambicioznih ljudi. Razvoj ambicij vsakega posameznika ter implementacija teh v poslu, spodbujanje kreativnosti ter lastnih vizij vse to je naš cilj in hkrati instrument za doseganje zadovoljstva med zaposlenimi. Poleg spoštovanja vseh veljavnih pogodb o zaposlitvi, ki jih imamo sklenjene z njimi, nam merjenje organizacijske klime in letni razgovori glede na vloženi trud zagotavljajo uspešno opravljeno delo. Povprečno število zaposlenih se giblje okoli 101, že prihodnje leto pa načrtujemo 3-odstotno rast. V povprečju je zaposleni star 36 let in ima 13 let delovne dobe, od tega 5 let v Siemensu, d. o. o. Izobrazbena struktura zaposlenih na dan V sklopu koncerna Siemens so pogoste revizije, zlasti na področju varnosti IT, in tudi tu Siemens, d. o. o., dosega odlične rezultate. Stalna preverjanja odražajo prizadevanja vseh zaposlenih za dejansko uporabo tistega, kar nam priznavajo certifikati. Navada je železna srajca, pravi star pregovor. V Siemensu temu sledimo z ohranjanjem dobrih navad, ki se odražajo v našem ravnanju, odločitvah, storitvah, projektih in izdelkih. Ker je pot h kakovosti in odličnosti za podjetje in posameznika zahtevna, nam uspešni poslovni rezultati dokazujejo, da naše okolje, poslovni partnerji in seveda kupci ta naša prizadevanja cenijo. 3% 2% 30% 45% 20% Univerzitetna Višja Srednješolska Podiplomska Poklicna

11 20 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Upravljanje s tveganji Upravljanje in obvladovanje tveganj je v koncernu Siemens izredno pomembno. Koncern je razvil in uveljavil metodologijo poročanja in obvladovanja tveganj, ki jo uporabljajo v vseh povezanih družbah, torej tudi v Siemensu, d. o. o. Ker pa so za razvoj podjetja tako kot poslovna tveganja pomembne tudi poslovne priložnosti, metodologija poročanja omogoča natančno kategorizacijo in ovrednotenje potencialnih poslovnih tveganj na eni strani ter poslovnih priložnosti na drugi. To omogoča večjo transparentnost in pripravljenost na nenehne spremembe v poslovnem okolju. Projektno tveganje To je tveganje, da cilji projekta ne bodo doseženi v dogovorjenem roku in v okviru dogovorjenih stroškov. To vrsto tveganj sestavlja več kategorij in sicer tveganja, ki se pojavijo zaradi zunanjih dejavnikov, organizacijska tveganja in strokovna tveganja. Za učinkovito in temeljito obvladovanje projektnih tveganj je Siemens razvil sistemski pristop obvladovanja projektnih tveganj, ki zajema identifikacijo, ocenjevanje in ovrednotenje tveganj. Ta pristop je povezan z nenehnim izobraževanjem zaposlenih na področju projektnega dela. Valutno tveganje Je tista vrsta tveganja, ki je vezana na nihanje finančnih instrumentov kot posledico spremembe deviznih tečajev. Siemens, d. o. o., na bilančni dan nima odprtih terminskih pogodb. Med letom so bile sklenjene štiri terminske pogodbe z namenom varovati valutno tveganje in so bile na dan zaprte. Terminske pogodbe so evidentirane zabilančno. Računovodsko poročilo za poslovno leto, ki se je končalo Kreditno tveganje Je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo. Družba posebno pozornost namenja preverjanju bonitete poslovnih partnerjev in s tem minimizira kreditno tveganje. Obrestno tveganje Je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Družba ima devizno klavzulo in fiksno obrestno mero vključeni v večino sklenjenih pogodb. Oba instrumenta zavarovanja tveganja sta vključena tudi v pogodbi za prejeto posojilo in v posojilnih pogodbah zaposlenim. Plačilnosposobnostno tveganje Je tista vrsta tveganja, pri katerem se lahko zgodi, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Siemens, d. o. o., zmanjšanje plačilno sposobnostnega tveganja dosega z ustreznimi plačilnimi in kreditnimi pogoji ter primernimi instrumenti plačil ali instrumenti zavarovanja plačil. V poslovnem letu 2006/07 podjetje ni imelo težav pri zagotavljanju plačilne sposobnosti in jih ne pričakuje niti v prihodnje.

12 23 Vsebina 1 Splošna razkritja Računovodsko poročilo 1 Splošna razkritja 2 Bilanca stanja na dan Izkaz poslovnega izida za obdobje od do Izkaz finančnega izida od do Finančni kazalniki 6 Izkaz gibanja kapitala 7 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev Sedež in pravna oblika podjetja Družba Siemens Trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o., Bratislavska 5, Ljubljana, Slovenija, je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko registrskega vložka 061/ Skrajšani naziv se glasi Siemens, d. o. o. 1.2 Ostali podatki matična številka: šifra dejavnosti: Identifikacijska številka: SI velikost: Po Zakonu o gospodarskih družbah je glede na merila 51. člena družba razvrščena v skupino velikih gospodarskih družb devizni in tolarski transakcijski računi: devizni in tolarski transakcijski račun št pri Bank Austria Creditanstalt, d. d. devizni in tolarski transakcijski račun št pri Abanki Vipa, d. d. poslovno leto: 1. oktober september 8 Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom 9 Druga razkritja 10 Dogodki po datumu bilance stanja Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti Družba se ukvarja s prodajo računalniške opreme, telekomunikacij, medicinske opreme ter s projektiranjem in izvedbo večjih projektov z naslednjih področij: distribucije in proizvodnje električne energije, sistemov za avtomatizacijo in modernizacijo proizvodnih procesov. Družba v poslovanju ni dejavna na področju raziskav in razvoja. 11 Revizorjevo poročilo Podatki o obvladujočem podjetju Edini družbenik in lastnik družbe je Siemens AG, Dunaj, Avstrija. Letni izkazi podjetja so vključeni v konsolidirane letne izkaze koncerna in so na ogled na internetu Organi družbe Organi družbe so: skupščina, poslovodstvo, delegacija družbenikov. Direktor družbe je g. Tihomir Rajlić, poslovodja družbe pa g. Borut Ogrin. Njune pristojnosti in omejitve so opredeljene v Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Delegacija družbenikov določata temelje poslovne politike in nadzoruje njeno izvajanje ter ima pravico dajati navodila poslovodstvu. Sestavo, poslovanje in ostale pristojnosti delegacije družbenikov določa Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo in Poslovnik delegacije družbenikov.

13 Računovodski izkazi za poslovno leto 2004/2005 Računovodske izkaze za preteklo poslovno leto je revidirala revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o., podano je bilo mnenje brez pridržka. 1.7 Podružnice Siemens, d. o. o., v Sloveniji in tujini nima podružnic. 2 Bilanca stanja na dan Pojasnila SREDSTVA A STALNA SREDSTVA I Neopredmetena dolgoročna sredstva II Opredmetena osnovna sredstva III Dolgoročne finančne naložbe B GIBLJIVA SREDSTVA I Zaloge II Poslovne terjatve A Dolgoročne poslovne terjatve B Kratkoročne poslovne terjatve III Kratkoročne finančne naložbe IV Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina V TSIT 3 Izkaz poslovnega izida za obdobje od do V TSIT Pojasnila 2005/ / Čisti prihodki od prodaje Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga 3 Kosmati poslovni izid Stroški prodaje Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) Drugi poslovni prihodki Finančni prihodki iz deležev 0 8 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 0 9 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Davek iz dobička iz rednega delovanja Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek iz dobička zunaj rednega delovanja 0 18 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah Čisti poslovni izid obračunskega obdobja C AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ZABILANČNA EVIDENCA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A KAPITAL I Vpoklicani kapital II Kapitalske rezerve 0 0 III Rezerve iz dobička IV Preneseni čisti poslovni izid V Čisti poslovni izid poslovnega leta VI Prevrednotovalni popravki kapitala B REZERVACIJE C FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI I Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 0 0 II Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Č PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ZABILANČNA EVIDENCA

14 Izkaz finančnega izida od do Nekateri finančni kazalniki 2005/ /2005 A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Pritoki pri poslovanju: Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve b) Odtoki pri poslovanju: Poslovni odhodki brez amortizacije in dolg. rezervacij Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Končne manj začetne zaloge Začetni manj končni poslovni dolgovi Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve ,266 c) Prebitek pritokov pri poslovanju B Finančni tokovi pri naložbenju: a) Pritoki pri naložbenju Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje - - Izredni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje - - Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolg. sredstev - - Pobotano zmanjšanje opredmetenih dolg. sredstev - - Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb - - b) Odtoki pri naložbenju Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje - - Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje - - Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb - - Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek pritokov pri naložbenju (ali prebitek odtokov pri naložbenju) C FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Pritoki pri financiranju Finančni prihodki, ki se nanašajo na financiranje Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje - - Povečanje kapitala (brez čistega dobička) - - Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij - - Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov - - Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov - - b) Odtoki pri financiranju Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje - Zmanjšanje kapitala (brez čiste izgube poslovnega leta) - Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov - Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička c) Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) / /2005 stopnja lastniškosti financiranja 19,38 27,93 stopnja dolgoročnosti financiranja 20,04 28,37 stopnja osnovnosti investiranja 1,37 1,60 stopnja dolgoročnosti investiranja 2,25 1,96 koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 14,15 17,48 koeficient neposr. pokritosti kratk. obvezn. (hitri koef.)* 0,05 0,06 koef. pospešene pokritosti kratk. obvezn. (posp. koef.)* 1,21 1,35 koef. kratkoročnih pokritosti kratk. obvezn. (kratk. koef.)* 1,22 1,37 koeficient gospodarnosti poslovanja 1,04 1,07 koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,35 0,53 koeficient dividendnosti osnovnega kapitala 1,80 1,02 Opomba: *v izračun so vključeni tudi AČR in PČR. 6 Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala od do Začetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala V TSIT Končno stanje I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) - - II. Kapitalske rezerve - - III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleže Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička - - IV. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid poslovnega leta VI. Prevrednoteni popravki kapitala Splošni prevrednoteni popravek kapitala Posebni prevrednoteni popravek kapitala - SKUPAJ Č Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Finančni izid v obdobju Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Negativni pritok pomeni odtok in negativni odtok pomeni pritok.

15 28 29 Izkaz gibanja kapitala od do V TSIT Začetno stanje Premiki v kapital Premiki v kapitalu Premiki iz kapitala Končno stanje I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) - - II. Kapitalske rezerve - - III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleže Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička - - IV. Preneseni čisti poslovni izid V. Čisti poslovni izid poslovnega leta VI. Prevrednoteni popravki kapitala Splošni prevrednoteni popravek kapitala Posebni prevrednoteni popravek kapitala - SKUPAJ Bilančni dobiček na dan znaša: V TSIT Poslovno leto na dan na dan Čisti poslovni izid poslovnega leta preneseni čisti dobiček zmanjšanje rezerv iz dobička povečanje zakonskih rezerv iz dobička 0 0 = bilančni dobiček Predlog uprave glede delitve bilančnega dobička 2006 je, da dobiček ostane nerazporejen. O končni delitvi dobička odloča skupščina. 7 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev Podlaga za sestavo računovodskih izkazov Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: poslovni dogodki, časovna neomejenost delovanja ter resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. 7.1 Izvirna vrednost Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti. 7.2 Spremembe računovodskih usmeritev in računovodskih ocen Družba je v poslovnem letu spremenila eno izmed računovodskih usmeritev in računovodskih ocen. Spremenjena je računovodska usmeritev glede preračuna terjatev, obveznosti in drugih postavk, izraženih v tujih valutah na dan bilance stanja. Postavke se po novem preračunajo po paritetnem tečaju 1 evro = 239,640 tolarja in ne več po prodajnem tečaju Bank Austria Creditanstalt, d. d., ki je veljal na tisti dan. V spodnji tabeli so prikazani učinki, ki jih ima nova računovodska usmeritev na posamezne postavke v bilanci stanja. v T SIT Kratkoročne poslovne terjatve 81 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 915 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 39 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 0 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 7 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 171 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij 498 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 0 Finančni učinek bi bil po stari računovodski usmeritvi za 359 TSIT manjši. 7.3 Valuta za merjenje in tečaj preračuna Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot. Posli v tujih valutah so preračunani v SIT z uporabo deviznih tečajev, veljavnih na dan sklenitve posla. Tečajne razlike, ki se pojavijo zaradi različnih deviznih tečajev na dan sklenitve posla in na dan plačila, se pripoznajo kot finančni prihodek oz. finančni odhodek v izkazu poslovnega izida. Terjatve, obveznosti in druge postavke, izražene v tujih valutah, se na datum bilance stanja preračunajo v SIT po paritetnem tečaju 1 evro = 239,640 tolarja. Tečajne razlike, nastale zaradi preračuna, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, ki so ovrednotene po izvirnih vrednostih, se preračunajo v tolarje po deviznem tečaju, ki je bil veljaven na dan sklenitve posla. 7.4 Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za popravek vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter ostali neposredni stroški, povezani z usposobitvijo sredstva za nameravano uporabo. Družba nima osnovnih sredstev v finančnem najemu. Stroški amortizacije se pripoznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi uporabe metode enakomernega časovnega amortiziranja skozi dobo koristnosti osnovnih sredstev. Ocenjene dobe koristnosti, izražene v amortizacijskih stopnjah, so predstavljene v spodnji tabeli: v % Neopredmetena dolgoročna sredstva 33,33 Računalniška oprema 33,33 Pohištvo 20,00 Telekumikacijska oprema 20,00-25,00 Druga oprema 10,00-20,00

16 Finančne naložbe Finančne naložbe v dana posojila se ob začetnem pripoznavanju izmerijo na podlagi dane glavnice, ki je opredeljena v posojilni pogodbi. Izkazujejo se ločeno za dolgoročni in kratkoročni del finančne naložbe Poslovne in druge obveznosti Poslovne in druge obveznosti so izkazane po izvirnih vrednostih. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. 7.6 Poslovne in druge terjatve Poslovne in druge terjatve se izkazujejo po izvirnih vrednostih, zmanjšanih za oblikovane popravke vrednosti za dvomljive in sporne terjatve. Terjatve, za katere domnevamo, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, štejemo kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Družba oblikuje individualne popravke vrednosti terjatev za tiste terjatve, za katere obstaja utemeljen razlog, da ne bodo poplačane, ter pavšalne popravke za zapadle neplačane terjatve po kriteriju odpisa 40 odstotkov terjatve, če je zapadlost od 91 do 120 dni, odpis 60 odstotkov terjatve v primeru, da je zapadlost od 121 do 180 dni in odpis 90 odstotkov terjatve v primeru, da je zapadlost nad 181 dni Kratkoročne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve sestavljajo kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in kratkoročno nezaračunani prihodki. Pasivne časovne razmejitve sestavljajo kratkoročno vnaprej vračunani stroški (odhodki) in kratkoročno odloženi prihodki. Družba uporablja pri večjih projektih za pripoznavanje stroškov in njim pripadajočih prihodkov metodo stopnje dokončanosti. Pri uporabi te metode nastanejo aktivne in pasivne časovne razmejitve. Večji del kratkoročnih časovnih razmejitev, izkazanih v bilanci stanja, se nanaša na uporabo metode stopnje dokončanosti. Metoda stopnje dokončanosti je opisana v naslednji točki. 7.7 Zaloge trgovskega blaga Zaloge trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Za ugotavljanje nabavne vrednosti prodanega blaga uporabljamo metodo povprečnih tehtanih nabavnih cen. 7.8 Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. Knjižni denar je denar na računih pri banki, sestavljajo pa ga razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic Poslovni prihodki Prihodki od prodaje trgovskega blaga se v izkazu poslovnega izida pripoznajo pod pogojem, da je bilo trgovsko blago prevzeto in da so prihodki pričakovani ter jih je možno zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo po prodajnih cenah iz računov ali drugih dokumentov in vključujejo popuste, brez DDV-ja in brez drugih davkov, povezanih s prodajo. Za pripoznavanje prihodkov od opravljenih storitev in dobave blaga pri projektih, ki trajajo daljše časovno obdobje, družba uporablja metodo stopnje dokončanosti. Stopnjo dokončanosti projekta ugotovimo na podlagi planiranih stroškov projektov v primerjavi z nastalimi stroški do dneva bilance stanja. S tako ugotovljeno stopnjo dokončanosti se sorazmerno priznajo tudi prihodki. Razlika med ugotovljenimi prihodki na podlagi stopnje dokončanosti in zaračunanimi prihodki na podlagi izdanih računov se izkaže med kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. 7.9 Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital vodimo v domači valuti Dolgoročne rezervacije Dolgoročne rezervacije predstavljajo dolgoročno odložene prihodke za pokrivanje stroškov garancijskih popravil. Oblikovane so za določeno obdobje in črpamo jih s sprostitvijo prihodkov na podlagi dejanskih stroškov odprave napak v času garancijske dobe. Poleg dolgoročno odloženih prihodkov obstajajo tudi kratkoročno odloženi prihodki, ki so prav tako namenjeni pokrivanju stroškov garancijskih popravil, vendar v roku enega leta Poslovni odhodki Poslovni odhodki se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob nastanku. Sestavljeni so iz nabavne vrednosti prodanega blaga, stroškov materiala, stroškov storitev, stroškov dela in ostalih poslovnih odhodkov. Nabavno vrednost prodanega blaga pripoznamo takrat, ko je trgovsko blago prodano. Stroške materiala in storitev pripoznamo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Za pripoznavanje odhodkov od opravljenih storitev in dobave blaga pri projektih, ki trajajo daljše časovno obdobje, družba uporablja metodo stopnje dokončanosti. Stopnjo dokončanosti projekta ugotovimo na podlagi planiranih stroškov projektov v primerjavi z nastalimi stroški do dneva bilance stanja. Razlika med ugotovljenimi odhodki in zaračunanimi odhodki na podlagi prejetih računov se izkaže med kratkoročnimi časovnim razmejitvami Izkaz finančnega izida Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan in bilance stanja na dan ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2005/2006 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

17 32 33 Izkaz finančnih tokov je pripravljen po skrajšani drugi različici v skladu z SRS Izkaz finančnega izida kaže finančne tokove pri poslovanju, finančne tokove pri naložbenju in finančne tokove pri financiranju družbe za poslovno leto, spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v poslovnem letu in stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov na začetku ter na koncu poslovnega leta. Finančni tokovi pri poslovanju so izračunani kot čisti dobiček, prilagojen za nedenarne transakcije in spremembe v obratnem kapitalu. Finančni tokovi pri naložbenju so sestavljeni iz plačil, povezanih z nabavami in odtujitvami neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih naložb. Finančni tokovi pri financiranju so sestavljeni iz sprememb v velikosti in strukturi osnovnega kapitala, z najemanjem in odplačevanjem posojil ter z izplačilom deležev v dobičku lastnikom družbe. Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. 8 Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom 8.1 Bilanca stanja Neopredmetena dolgoročna sredstva TSIT Dolgoročne premoženjske pravice TSIT Dolgoročne premoženjske pravice NABAVNA VREDNOST Stanje Nabava, aktiviranja Odtujitve, odpisi, aktiviranja - Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Odtujitve in odpisi - Amortizacija Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje Opredmetena osnovna sredstva TSIT Račun. oprema Telekom. oprema Pohištvo Tehnično orodje Ostala oprema Skupaj NABAVNA VREDNOST Stanje Nabava, aktiviranja Odtujitve in odpisi Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Odtujitve in odpisi Amortizacija Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje Opredmetena osnovna sredstva niso obremenjena z zastavnimi ali drugimi pravicami. V poslovnem letu ni bilo posebnega prevrednotenja osnovnih sredstev. Odtujitve in odpisi so bili izvedeni za staro in poškodovano opremo, ki je bila v večini tudi že odpisana. Podjetje je imelo v poslovnem najemu tudi poslovne prostore, kjer opravlja svojo dejavnost, ter avtomobile. Podjetje nima sredstev, vzetih v finančni najem Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe TSIT Dolgoročno dana posojila Stanje Nova Stanje Vračila Prenos Oslabitve posojila Dana posojila Dolgoročni del Kratkoročni del Siemens izkazuje dana posojila do zaposlenih, ki so bila sklenjena v preteklih letih. V tekočem poslovnem letu ni bilo novih odobritev posojil. V skladu s posojilnimi pogodbami smo nekatera dana posojila oslabili. Direktor družbe in delavci s sklenjenimi individualnimi pogodbami v poslovnem letu 2005/2006 niso prejeli nobenega posojila. V dolgoročnih finančnih naložbah je letos prvič izračunana in prikazana dolgoročna terjatev za odložene davke. 0 TSIT V okviru dolgoročnih premoženjskih pravic je izkazana programska oprema. Dolgoročno odložene terjatve za davek TSIT Poleg dolgoročnih premoženjskih pravic so v neopredmetena dolgoročna sredstva vključeni tudi dolgoročno odloženi stroški poslovanja. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Skupaj TSIT Dolgoročno odložene terjatve za davek Skupaj V postavki so izkazane odložene terjatve za davek od prevrednotenja terjatev v višini TSIT in od prevrednotenja blaga v višini TSIT.

18 Zaloge TSIT Zaloge trgovskega blaga v skladišču Blago na poti 0 0 Predujmi za zaloge 0 0 Skupaj Pri inventuri ni bilo ugotovljenih nobenih pomembnejših odstopanj dejanskih stanj od knjigovodskih. V poslovnem letu je bilo opravljeno razvrednotenje oz. odpis zalog trgovskega blaga v višini TSIT. Zaloge trgovskega blaga niso obremenjene z zastavno pravico Dolgoročne poslovne terjatve TSIT Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev Dolgoročne varščine Skupaj Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev se nanašajo na dolgoročne blagovne kredite. Kratkoročna zapadlost v višini TSIT je izkazana na kratkoročnih poslovnih terjatvah do kupcev. Dolgoročna varščina je v skladu z najemno pogodbo dana lastniku poslovnih prostorov, v katerih ima družba sedež. Glej skupaj s točko Kratkoročne poslovne terjatve TSIT Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Druge kratkoročne poslovne terjatve Skupaj Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v skupini 0 0 Dani predujmi podjetjem v skupini Skupaj Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne terjatve do kupcev v državi Popravek vrednosti terjatev do kupcev v državi Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini Popravek vrednosti terjatev do kupcev v tujini Skupaj Način oblikovanja popravkov vrednosti terjatev je opisan v računovodskih usmeritvah, točka 7.6. Gibanje popravka vrednosti domačih in tujih poslovnih terjatev v poslovnem letu prikazuje naslednja tabela: Začetno stanje Oblikovanje Izbris terjatev Odprava popravka vrednosti terjatev Končno stanje Analiza zapadlosti Nezapadle terjatve Zapadle do 90 dni Zapadle od 91 do 120 dni Zapadle od 121 do 180 dni Zapadle nad 180 dni Skupaj terjatve V analizo zapadlosti niso vključeni popravki vrednosti terjatev. Terjatve do kupcev so deloma zavarovane z bančnimi garancijami Denarna sredstva TSIT Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki 0 0 Denarna sredstva na tolarskih računih Denarna sredstva na deviznih računih Skupaj Aktivne časovne razmejitve TSIT Kratkoročno odloženi stroški in odhodki Nezaračunani prihodki Skupaj TSIT nezaračunanih prihodkov ter TSIT kratkoročno odloženih stroškov in odhodkov se nanaša na uporabo metode stopnje dokončanosti za pripoznavanje prihodkov in stroškov na projektih. Ostale aktivne časovne razmejitve se nanašajo na razmejitev stroškov in prihodkov iz rednega poslovanja Kapital TSIT Tabela gibanja kapitala v poslovnem letu je prikazana v točki 6. Po sklepu družbenika z dne je bila družbeniku izplačana udeležba v dobičku v bruto znesku TSIT. Dodatne rezerve iz čistega dobička v tem letu niso bile oblikovane.

19 Dolgoročne rezervacije TSIT Družba ima oblikovane dolgoročne rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, ki so namenjeni pokrivanju stroškov garancijskih popravil v garancijski dobi. Poleg dolgoročnih odloženih prihodkov ima družba tudi kratkoročne odloge za isti namen in so opisani v točki kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev Dolgoročno odloženi prihodki Gibanje dolgoročnih in kratkoročnih odloženih prihodkov za prodajne garancije v poslovnem letu: Stanje Črpanje in sproščanje Oblikovanje Stanje Kratkoročno odloženi prihodki Dolgoročno odloženi prihodki Skupaj Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti TSIT Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Skupaj Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do tujih dobaviteljev Obveznosti do domačih dobaviteljev Skupaj Finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, razen do pridruženih podjetij Finančne obveznosti 0 0 Poslovne obveznosti Skupaj Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Obveznosti do delavcev Obveznosti do državnih institucij Druge obveznosti Skupaj Pasivne časovne razmejitve TSIT Kratkoročno odloženi prihodki Odloženi prihodki za stroške garancijskih popravil Vnaprej vračunani stroški dela Drugi vnaprej vračunani stroški Skupaj Kratkoročno odloženi prihodki za stroške garancijskih popravil znašajo TSIT in so opisani v točki TSIT kratkoročno odloženih prihodkov se nanaša na uporabo metode stopnje dokončanosti za pripoznavanje prihodkov in odhodkov na projektih. Preostalih TSIT kratkoročno odloženih prihodkov pa se nanaša na odlog prihodkov, ki se nanašajo na redno dejavnost. Kratkoročno vnaprej vračunani stroški oz. odhodki Vračunani stroški dela Vračunani stroški potencialnih obveznosti Vračunani stroški na projektih Vračunani stroški možnih izgub na projektih Ostali vračunani stroški Skupaj Vnaprej vračunani stroški na projektih se nanašajo na uporabo metode stopnje dokončanosti pri pripoznavanju prihodkov in stroškov. Vnaprej vračunani stroški dela se nanašajo na obračun variabilnega dela plač in nagrad za tekoče poslovno leto Zabilančna sredstva / obveznosti TSIT Na je bilo za TSIT izstavljenih bančnih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi, medtem ko je bilo prejetih bančnih garancij v višini TSIT. Kratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na kratkoročni okvirni kredit od podjetja v skupini Siemens AG Munchen. Kredit v višini 0,6 mio EUR je na dan zapadel in je bil v celoti odplačan. Nominalna obrestna mera je znašala 3,13 odstotka letno. Kredit je bil nezavarovan.

20 Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je sestavljen po II. različici. Podrobnejša razdelitev po funkcionalnih skupinah je prikazana v naslednji tabeli. 2005/ /2005 Čisti prihodki od prodaje Nabavna vrednost prodanega blaga Kosmati poslovni izid od prodaje Stroški prodaje (z amortizacijo) Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) normalni stroški splošnih dejavnosti prevrednoteni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstvih prevrednoteni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni prihodki Poslovni izid iz poslovanja Razčlenitev stroškov po naravnih vrstah za poslovno leto 2005/2006 Nabavna vrednost prodanega blaga Nabavna vrednost prodanega blaga Stroški prodajanja Strošek materiala Stroški splošnih dejavnosti Strošek storitev Stroške dela Strošek amortizacije Odpisi vrednosti Drugi poslovni odhodki Skupaj Skupaj Čisti prihodki od prodaje TSIT 2005/ /2005 Prihodki od prodaje storitev v državi Prihodki od prodaje storitev v tujini Prihodki od prodaje blaga v državi Prihodki od prodaje blaga v tujini Skupaj Razčlenitev pomembnejših naravnih vrst stroškov Stroški storitev TSIT 2005/ /2005 Stroški izvajanja projektov in opravljanja storitev Stroški transporta blaga in ljudi Stroški najema in vzdrževanja Stroški sejmov in reklam Skupaj Stroški dela TSIT 2005/ /2005 Stroški plač in nadomestil plač zaposlenih Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja Drugi stroški dela Skupaj Davek na izplačane plače je izkazan pod drugimi stroški dela in za leto 2005/2006 znaša TSIT, medtem ko je za preteklo leto znašal TSIT. Strošek amortizacije TSIT 2005/ /2005 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Skupaj Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih TSIT 2005/ /2005 Neto prevrednotenje terjatev zaradi oslabitve in izbrisov Odpisi in oslabitve zalog Skupaj Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev TSIT Finančne prihodke iz kratkoročnih terjatev sestavljajo predvsem prihodki iz naslova obresti od finančnih naložb in zamudnih obresti Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti TSIT 2005/ /2005 Odhodki za obresti do podjetij v skupini Odhodki za obresti do ostalih podjetij Odhodki od prevrednotenja obveznosti Skupaj Izredni odhodki TSIT 2005/ /2005 Rezervacije za kritje možnih izgub iz kočljivih pogodb Odškodnine Drugi izredni odhodki Skupaj

21 Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo evra in cen življenjskih potrebščin 11 Revizorjevo poročilo Če bi izvedli splošno prevrednotenje kapitala z indeksom cen življenjskih potrebščin, bi bil čisti dobiček poslovnega leta nižji za TSIT in bi znašal TSIT. V primeru splošnega prevrednotenja z gibanjem tečaja evra bi bil čisti dobiček poslovnega leta nižji za 82 TSIT in bi znašal TSIT. 9 Druga razkritja 9.1 Izločitev COM oddelka V skladu s strategijo koncerna se oddelek COM v prvem trimesečju poslovnega leta 2006/2007 izloči iz podjetja. Oddelek COM C (Carrier Business), ki ga sestavljajo področja Mobile Networks (MN), Fixed Networks (FN) in Carrier Services (CS), se prenese z dnem na novoustanovljeno podjetje, ki se imenuje Siemens omrežja, d. o. o. Prvega januarja leta 2007 bo to podjetje postalo del novoustanovljenega podjetja»nokia Siemens Networks«, v katerem bosta na globalnem nivoju oba partnerja imela 50-odstotni delež. Področje Wireless Modules (WM), ki je sestavni del oddelka COM, ni predmet izločitve, temveč ostane v koncernu in se je 01. oktobra 2006 preneslo na oddelek AUD. Oddelek COM C je ponudnik celovitih komunikacijskih rešitev. Področja delovanja so celovite rešitve za graditev širokopasovnih fiksnih glasovnih in podatkovnih omrežij, postavitev mobilnih omrežij druge in tretje generacije (GSM, GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA) ter rešitve na področju širokopasovnih prenosnih sistemov. Z rešitvami ponujajo tudi storitve, ki obsegajo svetovanje, izobraževanje, načrtovanje omrežij, graditev telekomunikacijskih omrežij in tehnično podporo. Ob začetku poslovnega leta 2006/2007 se je izločil tudi oddelek COM E (Enterpreise business), ki ga sestavljata področji Enterprise Systems (ESY) in Enterprise Services (ESR). Izločil se bo del podjetja Siemens, d. o. o., Ljubljana in sicer v novo podjetje Siemens poslovne komunikacije, d. o. o., katerega lastnik je ravno tako Siemens AG Avstrija. Oddelek COM E je ponudnik odprtih komunikacijskih rešitev za podjetja vseh velikosti. Prodajni spekter zajema opremo, kot so telefonske centrale (TDM in IP) in naprave, aplikacije, oprema za podatkovna omrežja ter storitve montaže in vzdrževanja. S poslovnim letom 2005/2006 je prenehalo tudi poslovanje oddelka FSC (Fujitsu Siemens Computers). Fujistu Siemens Computers AG Dunaj je prekinil pogodbo o sodelovanju, s katero ga je podjetje Siemens, d. o. o., zastopalo na slovenskem trgu, in ustanovil podružnico FSC, ki še naprej zastopa interese FSC-ja na slovenskem trgu. 9.2 Podatki o skupinah oseb Vodstvo družbe predstavljata zakonita zastopnika družbe in sicer direktor Tihomir Rajlić in finančni direktor Borut Ogrin s pravico skupnega zastopanja. Zakonita zastopnika sta zaposlena v podjetju in sta v poslovnem letu 2005/2006 prejela letno bruto plačo v višini TSIT; vanjo je vključena tudi ugodnost zasebne uporabe službenih vozil. Podjetje ima sklenjene tri individualne pogodbe, katerih skupna letna bruto plača znaša TSIT. Zaposleni po individualnih pogodbah so vključeni tudi v dodatno pokojninsko zavarovanje. Do vodstva družbe in delavcev zaposlenih po individualnih pogodbah ni odprtih terjatev iz naslova posojil. 10 Dogodki po datumu bilance stanja Po datumu bilance stanja in do dneva izdelave letnega poročila ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na resničnost in poštenost računovodskih izkazov za poslovno leto, ki se je končalo

22