NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET Študentka: Vida Bolha Naslov: Stara slovenska ulica 14, 1000 Ljubljana Številka indeksa: Izredni študij Program: visokošolski strokovni R/STR Študijska smer: Marketing Mentor: prof. dr. Bruno Završnik Ljubljana, januar 2007

2 2 PREDGOVOR Odločitev za nabavo voznih sredstev za podjetje predstavlja odločitev za investicijo in te odločitve sodijo med najpomembnejše poslovne odločitve, saj pomenijo večje denarne izdatke s ciljem, imeti v prihodnosti dalj časa korist. Neustrezne investicije povzročajo propad podjetja, nezadostne investicije omogočajo preživetje, investicije prilagojene tržnim možnostim pa zagotavljajo napredek in stalno rast podjetja ter tudi njegovo stabilnost (Kavkler. 1995, 1). Ko se podjetje odloča za nakup nove opreme ali gradnjo novih objektov, mora upoštevati veliko različnih faktorjev, ki vplivajo na stroške investiranja, med drugim tudi na nastanek stroškov, če se zaradi trenutno manj ugodne finančne situacije ne odloči za investicijo. Posledice teh odločitev so lahko neugodne v perspektivi podjetja, saj z zaostalo tehnologijo dela in nizko produktivnostjo ne more doseči kakovostnih in količinskih pričakovanj svojih kupcev. Posledično se z izgubo tržišč formira niz neugodnih posledic, ki vplivajo na poslovni rezultat podjetja. Za sodobno podjetje je investiranje v obnovo obstoječe osnovne opreme nujnost za doseganje konkurenčnosti na trgu. S stalnim vlaganjem v razvoj novih produktov in investicijsko dejavnostjo podjetje dokazuje svojo razvojno usmerjenost in sposobnost obstoja oziroma stalne rasti, kar je izziv vsakega dobrega vodstva ter pogoj za tehnološko in ekonomsko učinkovitost podjetja. Namen diplomskega dela je predstaviti specifiko postopka nabave voznih sredstev za železniški potniški promet - gre za način nabave po postopku javnega naročila. Tudi za tak način nabave velja, da je to poslovna funkcija z nalogo pravočasnega, cenovno in količinsko primernega ter kakovostno ustreznega oskrbovanja podjetij s surovinami, materiali, energijo in storitvami z namenom nemotenega delovanja poslovnega procesa (Potočnik. 2002, 28). Nabava deluje tudi na trgu javnih naročil, kjer kot naročniki nastopajo družbe, ki so neposredni uporabniki proračuna, javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava in tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija 1, mednje pa sodi tudi Holding Slovenske železnice, d.o.o. 1 Vir: Zakon o javnih naročilih. 2004, 3. člen in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. 2006, 3. člen

3 3 KAZALO 1. UVOD Problematika diplomske naloge Namen in cilj dela Metode dela 5 2. ANALIZA UPRAVIČENOSTI NABAVE NOVIH VOZNIH 6 SREDSTEV ZA POTNIŠKI PROMET 2.1 Analiza obstoječega stanja voznih sredstev za potniški promet Predstavitev Holdinga SŽ Vozna sredstva potniškega prometa Obseg storitev in značilnosti železniškega potniškega prometa 9 s prognozo 2.3 Opredelitev potrebnega števila novih voznih sredstev Upravičenost nabave novih voznih sredstev OPREDELITEV POSTOPKOV NABAVE VOZNIH SREDSTEV 15 ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET 3.1 Poslovna politika in politika nabave Holdinga SŽ Način vodenja projekta nabave voznih sredstev Opredelitev terminskega plana vseh aktivnosti za realizacijo 22 nabave voznih sredstev 3.4 Priprava razpisne dokumentacije za izbor dobaviteljev novih 23 voznih sredstev 4. NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI 24 POTNIŠKI PROMET 4.1 Izbor dobaviteljev Dobava in predaja voznih sredstev v obratovanje Zagotavljanje eksploatacije in vzdrževanja novih voznih sredstev SKLEP POVZETEK UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA 31 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Shema prog, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo v Republiki Sloveniji Priloga 2: Slikovni prikaz izbranih voznih sredstev za potniški promet Holdinga SŽ Priloga 3: Število prepeljanih potnikov v železniškem prometu v obdobju od leta 2000 do leta 2004 Priloga 4: Potek naročanja in nabave osnovnih sredstev na Holdingu SŽ

4 4 1. UVOD 1.1 Problematika diplomske naloge V Republiki Sloveniji se z dejavnostjo prevoza potnikov po železnici ukvarja le eno podjetje, to je Holding Slovenske železnice, d.o.o., katerega lastnica je Republika Slovenija. Holding Slovenske železnice, d.o.o. (v nadaljevanju Holding SŽ) ima namen postati glavni, tržno usmerjen, tehnološko razvit ter stroškovno učinkovit železniški operater in ponudnik logističnih storitev na križišču V. in X. vseevropskega železniškega koridorja, predvsem pa ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu v Sloveniji in v regiji (Poslovni načrt za leto Holding SŽ. 2006, 21). Holding SŽ kot pooblaščeni upravljavec opravlja storitev gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem prometu, in sicer na osnovi pogodbe, sklenjene z Javno agencijo za železniški promet Republike Slovenije ter kot tržno dejavnost prevoz potnikov v mednarodnem prometu. Železniški prevoz potnikov se v notranjem prometu opravlja kot mestni, primestni in medmestni prevoz potnikov, pri čemer so potnikom v notranjem železniškem prometu na razpolago tudi mednarodni vlaki. Med temeljnimi tržnimi cilji v potniškem prometu, ki jih želi doseči Holding SŽ, je povečanje števila prepeljanih potnikov in povečanje realiziranih potniških kilometrov 2 (PKM), kar je moč doseči z izboljšanjem ponudbe v potniškem prometu, med drugim tudi s posodobitvijo voznega parka. Leta 2000 so bili vključeni v ponudbo železniškega potniškega prometa novi vlaki (vlaki z nagibno tehniko Pendolino in novi vlaki v lokalnem prometu Siemens Desiro), uvedba katerih je pomenila izboljšanje kakovosti ponudbe potniškega prometa, prav tako pa se je povečal tudi obseg dela potniškega prometa. Izboljševanje kakovosti storitev, ki zadovoljujejo vse segmente potnikov od mladih do upokojencev, od manj zahtevnih do najbolj zahtevnih, je potrebno tako za rast prometa in pridobivanje novih potnikov, kot tudi nujno za ohranjevanje obstoječega števila uporabnikov storitev. 1.2 Namen in cilj dela Ustreznost voznih sredstev je eden izmed temeljnih elementov zagotavljanja kakovostnih storitev v železniškem potniškem prometu. Posodobitev in razširitev obstoječega voznega parka s konkurenčnimi in potniku bolj prijaznimi voznimi sredstvi ter s tem zagotovitev potrebnih dodatnih prevoznih kapacitet, večje konkurenčnosti nacionalnega operaterja na prihodnjem liberaliziranem trgu in boljše kakovosti potniških storitev v notranjem in mednarodnem prometu predstavlja dolgoročno zagotovilo za ohranjanje kakovosti storitev. Namen diplomskega dela je prikazati postopke, ki vodijo od začetne ideje po nabavi novih voznih sredstev do končne realizacije nakupa. 2 Potniški kilometer (PKM) pomeni prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra.

5 5 V diplomskem delu sem na osnovi analize obstoječega stanja in prihodnjih potreb po voznih sredstvih v železniškem potniškem prometu, skušala prikazati postopek nabave novih voznih sredstev, opozoriti na kaj vse mora biti investitor pozoren in kaj mora upoštevati pri odločitvi za nabavo novih voznih sredstev, ob predpostavki, da ima za realizacijo nakupa izdelano in potrjeno vso potrebno dokumentacijo (investicijsko, projektno). Nabava voznih sredstev za potrebe železniškega potniškega prometa je podvržena upoštevanju določil zakonodaje na področju javnega naročanja, izbira najugodnejšega dobavitelja pa poteka po postopku javnega naročanja z objavo javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem listu Evropske unije. Nakup novih voznih sredstev predstavlja visok investicijski vložek z omejenim številom možnih dobaviteljev. Taka investicija se običajno financira s kreditnimi sredstvi, za najem kredita je običajno potrebno poroštvo države. 1.3 Metode dela V diplomskem delu sem se omejila na prikaz postopka nabave voznih sredstev za prevoz potnikov, ki se bodo uporabljala na glavnih progah slovenske javne železniške infrastrukture, in sicer v notranjem prometu in v mednarodnem prometu (elektromotorne garniture ter klasični vagoni). Na glavnih elektrificiranih progah slovenske železniške infrastrukture, ki so sestavni del V. in X. panevropskega železniškega koridorja, je bilo leta 2005, v notranjem prometu po statističnih podatkih Holdinga SŽ, prepeljanih več kot tri četrtine vseh potnikov ter večina potnikov v mednarodnem prometu. Shema prog, ki sestavljajo javno železniško infrastrukturo v Republiki Sloveniji je podana v Prilogi 1. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivni pristop in v okviru tega metodo deskripcije ter metodo kompilacije. Z metodo deskripcije sem opazovala postopek nabave voznih sredstev za železniški potniški promet, z metodo kompilacije pa sem v sklepu povzela opazovanja in izoblikovala lastna stališča.

6 6 2. ANALIZA UPRAVIČENOSTI NABAVE NOVIH VOZNIH SREDSTEV ZA POTNIŠKI PROMET 2.1 Analiza obstoječega stanja voznih sredstev za potniški promet Predstavitev Holdinga SŽ Holding SŽ, ki je nastal s preoblikovanjem javnega podjetja Slovenske železnice, deluje po principu dejanskega koncerna, opredeljenega v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01in 59/01), in je eno izmed največjih podjetij po številu zaposlenih v Sloveniji, saj je bilo na dan v njem skupaj zaposlenih 3. Temeljne dejavnosti družbe so naslednje: prevoz potnikov v notranjem in mednarodnem prometu, prevoz blaga v notranjem in mednarodnem prometu, vodenje prometa in vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu ter vodenje prometa in vzdrževanje javne železniške infrastrukture sta obvezni gospodarski javni službi, ki ju Holding SŽ izvaja kot pooblaščeni upravljavec po Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05), in sicer po pogodbi z Javno agencijo za železniški promet Republike Slovenije (v nadaljevanju AŽP), ta pa ureja odnose z družbo v imenu in po pooblastilu države. V pogodbah o izvajanju storitev gospodarske javne službe so opredeljeni vrsta, obseg in kakovost storitev, trajanje storitev, pogoji in načini sprememb pogodbe, ipd. Holding SŽ je v skladu z Zakonom o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 26/03) ter na osnovi delitvenega načrta in soglasja Vlade Republike Slovenije ustanovil tri odvisne jedrne družbe 4,5 : Slovenske železnice Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.; Slovenske železnice Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.; Slovenske železnice Infrastruktura, družba za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, d.o.o.. Osnovna storitev družbe Potniški promet (v nadaljevanju PE Potniški promet) je opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem potniškem prometu. 3 Vir: Poslovni načrt za leto Holding SŽ. Ljubljana Nove družbe so pridobile pravno samostojnost z dnem , ko so bile vpisane v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. 5 Holding SŽ lahko s soglasjem ustanovitelja ustanovi tudi druge gospodarske družbe ali preoblikuje tiste, katerih lastnik ali solastnik je, in katerih dejavnost je potrebna za nemoteno in kakovostno opravljanje dejavnosti treh osnovnih družb.

7 7 Železniški prevoz potnikov se v notranjem prometu opravlja kot mestni, primestni in medmestni prevoz potnikov, pri čemer so potnikom v notranjem železniškem prometu na razpolago tudi mednarodni vlaki. Storitve v potniškem prometu, ki jih opravlja Holding SŽ lahko razdelimo na naslednje skupine: osnovne storitve pri prevozu potnikov (npr. prevoz z vlaki, obveščanje potnikov, prodaja vozovnic, poprodajne in poprevozne storitve (reklamacije, pritožbe), sanitarije na postajah in na vlakih, urejene čakalnice, idr.); dodatne storitve na vlaku (npr. prevoz koles, postrežba na vlaku, obveščanje potnikov med potovanjem, prostori za invalide, časopisi); dodatne storitve na postajah (npr. hramba prtljage, parkiranje koles, komercialne storitve na večjih postajah - gostinske, bančne storitve, trgovine, telefon, taksi). Že za izvajanje sedanjega obsega prevozov se Holding SŽ sooča s težavami glede kapacitet prevoznih sredstev, predvsem zaradi premajhnega števila in tudi zastarelosti. Premajhno število kapacitet prihaja do izraza predvsem v konicah na glavnih progah. V mednarodnem prometu prihaja do izraza neustreznost in nekonkurenčnih vozil. Pri tem je toliko bolj pomembno dejstvo, da je prav ustreznost voznih sredstev prevoznikov, temeljni element za doseganje ciljev glede obsega ter hkrati zagotavljanja kakovostnih storitev, kar predstavlja dolgoročna zagotovila za uspešno poslovanje Vozna sredstva potniškega prometa Pri prevozu potnikov ima Holding SŽ dva močna konkurenta v notranjem potniškem prometu v Republiki Sloveniji, in sicer javni cestni promet in osebni avtomobil, v mednarodnem prometu pa tudi letalski promet. Z modernejšimi prevoznimi sredstvi bo Holding SŽ lahko uspešneje konkuriral javnemu cestnemu prometu, delno pa tudi prevozu z osebnimi avtomobili, še posebej zaradi zgostitve ter omejitev osebnega prometa v mestnih središčih, delno pa tudi zaradi visokih cestnin na avtocestah. Za prevoz dnevnih migrantov, ki so najpomembnejši potniki v notranjem prometu, so namenjeni lokalni vlaki, oziroma vlaki v notranjem prometu. Najvišji rang vlakov, ki vozijo v notranjem potniškem prometu, so vlaki InterCity Slovenija. To so sodobni vlaki z nagibno tehniko. Vlaki EuroCity so kakovostni mednarodni vlaki evropskih železnic z določenim mednarodnim standardom storitev, vlaki InterCity pa vozijo na večjih razdaljah v notranjem in mednarodnem prometu. Regionalni vlaki vozijo v notranjem ali maloobmejnem prometu in dopolnjujejo ponudbo vlakov InterCity ter mednarodnih vlakov. Maloobmejni vlaki vozijo do sosednje mejne postaje ali njej najbližje večje postaje in obratno ter se na obeh straneh meje navezujejo na vlake notranjega potniškega prometa. Potniški promet zagotavlja storitve z lastnimi dizel in elektromotornimi garniturami, z električnimi lokomotivami ter s klasičnimi potniškimi vagoni. Slikovni prikaz izbranih voznih sredstev v železniškem potniškem prometu je podan v Prilogi 2.

8 8 Pomemben del mednarodnega prometa se opravlja tudi z vagoni tujih železnic, in sicer na podlagi mednarodnega sporazuma o rabi potniških vagonov v mednarodnem prometu Pravilnik RIC. Večina potniškega prometa se opravlja na glavnih progah slovenskega železniškega omrežja, ki so elektrificirane, z izjemo prog Pragersko Središče in Ormož Hodoš, ki sta še neelektrificirani. Za vleko klasičnih potniških vagonov se uporabljajo električne in dizelske lokomotive. Zaradi zastarelosti in visokih stroškov vzdrževanja elektromotornih garnitur, so takratne Slovenske železnice v letu 1999 pričele z nabavo 30 novih elektromotornih garnitur za primestni promet (Siemens Desiro) in 3 elektromotornih garnitur z nagibno tehniko za medmestni promet (Fiat Ferroviaria»Pendolino«). Prve tri nove elektromotorne garniture z nagibno tehniko in štiri navadne elektromotorne garniture za primestni promet so bile v promet uvedene leta 2000, do konca leta 2002 pa je bilo postopoma predano v promet še preostalih 26 elektromotornih garnitur za primestni promet. Z uvedbo novih hitrih vlakov z nagibno tehniko in novih primestnih vlakov se je stanje na področju železniškega potniškega prometa na glavnih progah javnega železniškega omrežja po letu 2000, precej izboljšalo. Občutno se je zmanjšala povprečna starost elektromotornih garnitur in povečala kakovost prevoza potnikov. Slabše pa je stanje voznega parka klasičnih potniških vagonov. Holding SŽ je imel ob koncu leta 2005 v lasti skupno 130 štiri-osnih klasičnih vagonov in 8 dvo-osnih klasičnih potniških vagonov. Od tega je 5 vagonov restavracij, 6 vagonov spalnikov, 4 ležalniki in 5 prtljažnih vagonov. Zadnja nabava vagonov je bila realizirana leta 1991, ko je bilo nabavljenih 6 klasičnih potniških vagonov za mednarodni vlak»mimara«, ki dopuščajo hitrosti do 200 km/h. Po letu 1991 ni bilo nabav novih vagonov, izvajale so se le obnove starih. Potniški vagoni so označeni po UIC tipu, ki opredeljuje standard za vagone v prometu na področju celotne Evrope. Največ vzdrževanih vagonov je tipa UIC Y (skupaj 68), katerih največja dovoljena hitrost je 160 km/h, s tem, da je bilo leta 2000 sedem vagonov obnovljenih in opremljenih s klimatsko napravo. Najsodobnejši potniški vagoni so vagoni tipa UIC Z, ki dosegajo hitrosti do 200 km/h. Z elektromotornimi garniturami, ki jih ima Holding SŽ v lasti 42 in imajo skupaj sedežev, se opravlja večino primestnega in medmestnega prometa. Tehnično stanje in udobnost za potnika na vseh nista zadovoljiva. Starost elektromotornih garnitur je ob koncu leta 2005 znašala 10 let, vendar pa je v voznem parku še dobra petina vozil, ki so starejša od 30 let in ne ustrezajo sodobnim standardom v potniškem prometu ter niso pripravljena na izziv prihodnje liberalizacije železniškega prometa. Vključevanje slovenskega železniškega prevoza potnikov v mednarodnem in notranjem potniškem prometu namreč zahteva sodobna vozna sredstva. Pretekle nabave novih voznih sredstev so bile nujen ukrep izboljšanja kakovosti v potniškem prometu, nikakor pa ne zadosten, saj na kakovost vplivajo tudi dodatne storitve, točnost, zanesljivost, frekventnost, itd.

9 9 2.2 Obseg storitev in značilnosti železniškega potniškega prometa s prognozo V železniškem potniškem prometu je bilo leta 2005 prepeljanih 15,7 mio potnikov ter opravljenih 777 mio potniških kilometrov. Delež mednarodnega potniškega prometa je znašal v letu 2005 dobrih 5%, glede na število prepeljanih potnikov, merjeno v PKM pa je ta delež 14,2%, kar je razumljivo in je posledica daljše poprečne prevozne poti na potnika v mednarodnem prometu. Poprečna prevozna pot je v letu 2005 znašala 49,3 kilometre. V letu 2005 je bila ocenjena skupna povprečna tedenska zasedenost vseh vlakov na glavnih progah v notranjem in mednarodnem železniškem prometu na 31,9%. Skupna zasedenost posameznih sestavov vlakov se med progami zelo razlikuje, saj je ta odvisna predvsem od tega ali vozi posamezen vlak v konici ali izven nje, oziroma koliko sestavov posamezne vrste vozi na posamezni progi v okviru konice ali izven nje. Tako je npr. na progi Ljubljana Jesenice tedenska zasedenost sestava elektromotorne garniture vrste 311, s katero vozi en vlak, 4,3%, na progi Zidani Most Šentilj, kjer s tem sestavom prav tako vozi samo en vlak, pa kar 67,6%. V železniškem potniškem prometu je približno 80% vseh prepeljanih potnikov delavcev, dijakov in študentov, torej dnevnih migrantov. Najbolje so zastopane skupine dijakov in študentov, saj so v letu 2005 predstavljali med 44% 57% potnikov v notranjem prometu (medmestni in lokalni oz. primestni promet, razen vlakov ICS), delavci so predstavljali četrtinski delež. Potniki na vlakih z nagibno tehniko so zaradi specifičnosti vlakov (višji standard kakovosti prevozne storitve) obravnavani posebej, na njih prevladujejo delavci ter dijaki in študentje, delež poslovnih potnikov pa je v letu 2005 znašal 15%. Po letu 1998 je število poslovnih potnikov upadlo v vseh vrstah železniškega potniškega prometa. Podrobnejši prikaz števila prepeljanih potnikov v železniškem prometu, v obdobju od leta 2000 do leta 2004, je podan v Prilogi 3. Holding SŽ je vizijo razvoja svojih storitev podrobno podal v dokumentu Strateški načrt 2003/2010 Spremenjena in dopolnjena verzija. (Holding SŽ. 2003). Ocene bodočega števila potnikov, ki vplivajo na potrebe po novih voznih sredstvih, so podane za prihodnjih 25 let, ob predpostavki, da bo Holding SŽ tržno naravnano podjetje, ki bo sledilo potrebam trga in opredeljenim standardom kakovosti. Prenovljeni Strateški načrt Holdinga SŽ do leta 2010 predvideva rast števila prepeljanih potnikov v skupnem železniškem potniškem prometu, po povprečni letni stopnji 2,2%. Cilj Holdinga SŽ je do leta 2010 prepeljati na glavnih progah 17,3 mio potnikov ter do leta 2030 prepeljati 18,4 mio potnikov in opraviti 811 mio potniških kilometrov. Zastavljene cilje glede števila prepeljanih potnikov in predvidenega obsega dela, zapisane v strateških dokumentih Holdinga SŽ, bo do leta 2020 možno uresničiti z zagotovitvijo novih voznih sredstev, ki bodo ustrezali standardom kakovosti ter zagotavljali zadostno kapaciteto v primestnem potniškem prometu ob konicah.

10 10 Rast notranjega potniškega prometa po letu 2020 bo predvsem posledica ukrepov prometne politike v Republiki Sloveniji, saj bo zaradi naraščanja prometa in vedno večje potrebe po čistejšem okolju, na ravni države potrebno spodbujati načine prevoza, ki najmanj obremenjujejo okolje oz., ki povzročajo nižje eksterne stroške, pri čemer velja železniški promet za najbolj okoljsko sprejemljivo obliko motoriziranega prevoza, če upoštevamo učinke na enoto opravljenega dela (PKM). Ker gre v smeri spodbujanja okolju prijaznejšega načina prevoza ter revitalizacije železniškega prometa in v smeri zmanjševanja negativnih vplivov na okolje tudi evropska prometna politika, lahko v prihodnosti realno pričakujemo naraščanje števila potnikov tudi v železniškem mednarodnem prometu (preusmeritev iz ceste na železnico). Realno je tudi pričakovati, da bo Evropska unija v prihodnosti (po letu 2015) namenila več finančnih sredstev za razvoj železniškega potniškega prometa z ukrepi, ki bodo za potnika privlačni in dostopni: cenovno najugodnejši prevoz, zagotavljanje možnosti kombiniranega prevoza vlak/kolo, zagotavljanje možnosti za kvalitetne ponudbe storitev prevoza, zagotavljanje možnosti dostopnosti železnice itd. Po drugi strani, je pri načrtovanju bodočega obsega železniškega potniškega prometa upoštevana tudi predpostavka, da se bo razvijala in posodabljala javna železniška infrastruktura v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (RS Ministrstvo za promet. 2005), ki je v fazi priprave, ter predvideva: obnovo železniških prog, nadgradnjo prog (povečanje obratovalne sposobnosti obstoječih prog in postaj, povečanje varnosti ), novogradnje prog (Maribor-Šentilj; Ljubljana-Jesenice; Koper-Divača; nova proga Trst-Divača), gradnja izvennivojskih križanj s cestami, gradnja potniških centrov in postajališč (potniški center Ljubljana, postaja Maribor, gradnja novih postajališč), zmanjšanje vplivov na okolje (protihrupne ograje).

11 Opredelitev potrebnega števila novih voznih sredstev V celoti gledano, je vozni park Holdinga SŽ, z izjemo elektromotornih garnitur z nagibno tehniko in klasičnih elektromotornih garnitur, star in zastarel. Obstoječa vozna sredstva so v povprečju stara sedemindvajset let, vendar so tehnične zasnove vozil zastarele. Večina vozil že zaostaja za sodobnimi standardi o kvaliteti prevoza potnikov. Garniture in vagoni ne zagotavljajo minimalne kakovosti sodobne železniške prevozne storitve, ki jo danes pričakuje potnik in jo meri predvsem s časom potovanja, ceno, udobnostjo (uporabnost prostora namenjenega potniku, sedeži, udobnost speljevanja in ustavljanja, čistoča, kakovost zraka, hrup, itd.), obveščenostjo, varnostjo idr. Prav tako sedanje stanje voznih sredstev komajda še zadošča potrebam voznega reda za pokrivanje konic, kar velja predvsem za elektromotorne garniture, ki vozijo v notranjem prometu. Pri oceni prihodnjih potreb po voznih sredstvih potniškega prometa so v Strategiji razvoja voznih sredstev do leta 2010 (Holding SŽ. 2003) upoštevani naslednji dejavniki: zagotavljanje sodobnih standardov o kakovosti prevoza potnikov, oz. višjega nivoja ponudbe - udobnost (klima, telefon, priključek za računalnik, lahek in hiter vstop, ustreznost sedežev, mizic, gostinske ponudbe, možnost prevoza kolesa, prijaznost invalidom in drugim osebam z omejeno mobilnostjo), točnost, zanesljivost, varnost; izpolnjevanje naslednjih pogojev: tehnično sodobna vozila, majhna poraba energije, okolju prijazna vozila z majhnimi eksternimi stroški, ustrezna moč vozil, minimalno število različnih tipov vozil, optimalen sistem vzdrževanja, itd.; primerjava pričakovanega obsega potnikov, oz. njihove rasti v prihodnjem obdobju ter sedanjega obsega sedežnih kapacitet elektromotornih garnitur in vlakov s klasičnimi vagoni, ki ustrezajo vsaj minimalnim standardom kakovosti prevozne storitve na glavnih progah; oblikovanje konkurenčnih prednosti v primerjavi z ostalimi vrstami prevoza (osebni avto, javni cestni prevozniki), in tudi v primerjavi z ostalimi ponudniki storitev prevoza potnikov po železnici v prihodnosti - tuja konkurenca. Zaradi ohranjanja trenutne ponudbe voznih sredstev in obstoječega obsega potnikov, kot tudi z namenom pridobivanja novih potnikov, se je Holding SŽ odločil, da je potrebno dvigniti kakovost železniškega potniškega prevoza vsaj na minimalno sprejemljivo raven, skladno s strategijo o zagotavljanju minimalne kakovosti prevoznih storitev potniškega prometa in evropskim standardom SIST EN 13816:2003. Dvig kakovosti je še toliko bolj pomemben zaradi možnega prihoda drugih konkurentov po letu 2010, ko se obeta liberalizacija trgov železniškega potniškega prometa. Po vključitvi v evropske integracije in predvideni liberalizaciji transportnega trga v naslednjem desetletju, bo konkurenca v mednarodnem potniškem prometu vse bolj močna in bo posledica večjega števila prevoznikov, tudi tujih, po naših progah.

12 12 Nabave novih voznih sredstev za potrebe izvajanja potniškega prometa so opredeljene v strateškem dokumentu Holdinga SŽ, imenovanem Nova smer - Strateški projekt SP-10 (Strategija razvoja voznih sredstev do leta 2010) ter v predinvesticijski zasnovi»ocena upravičenosti nabave ali najema novih voznih sredstev za potrebe potniškega prometa«(prometni institut Ljubljana d.o.o. 2006, 21-76). Holding SŽ namerava do leta 2012 nabaviti vsaj 24 novih elektromotornih garnitur in 31 novih potniških vagonov kot sledi: 20 elektromotornih garnitur: - 20 tričlenskih enosistemskih, namenjenih za notranji primestni ter obmejni promet. 4 elektromotorne garniture z nagibno tehniko: - 4 petčlenske večsistemske za notranji medmestni in mednarodni promet. 31 potniških vagonov, od tega: - 6 vagonov serije AB (oddelčni vagoni), - 22 vagonov serije B (13 oddelčnih in 9 enoprostorskih), - 3 vagoni serije WR (vagon restavracija). Z nabavo novih sodobnih voznih sredstev želi Holding SŽ izboljšati kakovost prevoznih storitev in zagotoviti potrebne kapacitete za prevoz potnikov v prihodnje, tako v mednarodnem prometu, kakor tudi v notranjem železniškem prometu. Eden pomembnejših ciljev, ki jih želi doseči Holding SŽ z nabavo novih sodobnih voznih sredstev, je zagotavljati takšne potovalne hitrosti vlakov, da bo imel prednost pred ostalimi vrstami transporta, predvsem osebnimi vozili in javnimi cestnimi prevozniki.

13 Upravičenost nabave novih voznih sredstev Nabava voznih sredstev pomeni, da Holding SŽ kupi vozna sredstva (plača nabavno ceno) in postane njihov formalno pravni lastnik s trenutkom, ko jih pridobi v svojo posest. Iz proizvodno tehničnega vidika je nabavo (nakup) voznih sredstev možno izvesti na dva načina, kar je podrobno opisano v dokumentu Strategija razvoja voznih sredstev Holdinga SŽ (2003), in sicer: a) Nakup dokončanih voznih sredstev»na ključ«pri zunanjem (tujem) proizvajalcu, kar pomeni: novo in funkcionalno vozno sredstvo, ki bo zadovoljilo večino uporabnikov; ob morebitnih okvarah in reklamacijah za vse sklope odgovarja dobavitelj, oz. samo en proizvajalec; pridobi se kvalitetna in celotna tehnična dokumentacija, ki je pomembna za vzdrževanje; dolgoročno isti proizvajalec zagotavlja enake in zato cenejše rezervne dele; manjša finančna vlaganja ob revizijah (rednih»tehničnih«pregledih); življenjska doba vozil z enim večjim vmesnim vlaganjem je 25 do 30 let. b) Nakup vseh vitalnih sklopov pri zunanjih (tujih) proizvajalcih, montažo pa lahko (odvisno od rezultata mednarodnega razpisa) opravi slovenski (domač) izvajalec: nakup bi bil cenejši, ugodnejši; delo dobi slovenski izvajalec; pridobi se večji del tehnične dokumentacije; za okvare različnih sklopov odgovarjajo različni proizvajalci; zamudno in drago poslovanje z več dobavitelji opreme; nabava in zaloga materialnih rezervnih delov vpliva na ceno in je odvisna od pogodbe. Začetni investicijski stroški so pri postopku a) višji, vendar pa le-ta nudi hitrejše in ugodnejše poprodajne aktivnosti. Postopek b) je precej zapleten in prinaša sicer nižjo začetno investicijsko vrednost, napovedi po nabavi pa so negotove, saj je prisotnih več rizikov (različni proizvajalci). Ne glede na način zagotovitve novih voznih sredstev pa morajo tehnične karakteristike novih voznih sredstev ustrezati sodobnim standardom kakovosti v javnem potniškem prometu, prav tako pa tudi zahtevam javne železniške infrastrukture. Vsa nova vozna sredstva morajo ustrezati naslednjih karakteristikam: klimatiziranost, omogočen prevoz invalidnih oseb, omogočen prevoz koles (razen nekaterih vagonov), omogočena hitra izmenjava potnikov (nizkopodna vozila, široka vrata), omogočeno hitro spenjanje in razpenjanje, omogočena max. hitrost 120 km/h do 200 km/h, sistem vleke 3 kv.

14 14 Ker nabava novih voznih sredstev za podjetje predstavlja večji investicijski vložek, morajo za vsako nabavo ustrezne strokovne službe Holdinga SŽ izdelati oziroma zagotoviti ustrezno investicijsko dokumentacijo, na osnovi katere se sprejemajo odločitve za nabavo. Dokument, ki je osnova za odločitev o nabavi, je potrjen investicijski program. Dober investicijski program mora biti izdelan skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) in ob upoštevanju Priročnika za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov (Burkeljca. Zaletel. 2004). Osnova vsebina investicijskega programa je (Burkeljca. Zaletel. 2004, 15): predstavitev projekta (cilji in namen), predstavitev investitorja in njegovih možnosti in razvojnih sposobnosti, analiza stanja in projekcije razvojnih možnosti, tehnološko tehnične značilnosti projekta, predstavitev lokacije in njenih značilnosti, predstavitev učinkov projekta na okolje, terminski plan izvedbe in drugi organizacijski vidiki ter kadrovske rešitve, vrednost investicije, stroški obratovanja, viri financiranja, finančni izkazi, ocena učinkov investicije z analizo upravičenosti, analiza občutljivosti in tveganj, zbirna ocena oziroma povzetek rezultatov. V dokumentu Strategija razvoja voznih sredstev Holdinga SŽ (2003), se je Holding SŽ tudi zavezal, da bodo pri odločanju o nabavi novih voznih sredstev upoštevani vsi stroški v življenjski dobi posameznega vozila. To so nabavna cena, poraba energije, stroški financiranja, vzdrževanja, nege in eksploatacije (life-cyrcle-cost / LCC).

15 15 3. OPREDELITEV POSTOPKOV NABAVE VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET 3.1 Poslovna politika in politika nabave Holdinga SŽ Poslovna politika se nanaša na določanje poslovnih ciljev, ki jih namerava podjetje doseči v določenem obdobju, izbiro metod, poti in sredstev za uresničitev teh ciljev ter kontrolo izvajanja poslovnih odločitev. Na oblikovanje poslovne politike podjetja vplivajo številni dejavniki. Nekateri izmed pomembnejših so (Potočnik. 1998, 43): zunanji dejavniki: notranji dejavniki: naravni pogoji, predpisi, javno mnenje o podjetju, trgi, ipd.; sestava sredstev, struktura proizvodnje, način vzdrževanja proizvodnih kapacitet, delovni pogoji ipd. Nabavna politika je del splošne poslovne politike podjetja. Pomeni odločanje o vseh najpomembnejših nabavnih dejavnostih. Temelji na analitičnem proučevanju nabavne problematike in predvidevanju možnih rešitev. Nanaša se na določanje nabavnih ciljev, ki jih namerava podjetje doseči v določenem obdobju, na izbiro metod, poti in sredstev za uresničitev teh ciljev ter kontrolo izvajanja nabavnih odločitev. Nabavna politika je tesno povezana s proizvodno, finančno, kadrovsko in prodajno politiko. Spremembe v eni politiki se nujno odrazijo v ostalih politikah (so interferentno povezane). Odločanje o nabavi je jedro nabavne politike in se nanaša na kakovost materiala, količino materiala, ceno materiala, roke dobave, pogoje in način plačila, dostavo materiala, nabavne vire in poti, nabavne stroške, kompenzacijsko nabavo, nakup, proizvodnjo ali najem (lizing). Načeloma mora nabava, prav tako kot prodaja, zadovoljiti potrebe in zahteve uporabnikov (van Weele. 1998, 129). Nabavo moramo izpeljati iz splošne politike podjetja in pri tem upoštevati ekonomska načela nabave, ki jih lahko strnemo v 6 : 1. načelo čim bolj ugodnih cen - gre za optimalno integralno ceno pri dani količini in kakovosti, ki vključuje vse stroške do predaje osnovnega sredstva v uporabo oziroma blaga v skladišče; 2. načelo takojšnje dobave - potrebno je upoštevati časovni faktor; 3. načelo racionalnosti - prizadevanje za čim nižje stroške nabave; 4. načelo racionalnega kroženja angažiranih sredstev v nabavi - čim hitrejši čas porabe; 5. načelo splošne politike podjetja - nabavna politika ne sme biti v neskladju s splošno politiko podjetja; 6. načelo produktivnosti - pravočasna dobava ustreznih količin in kakovosti; 7. načelo ekonomičnosti - optimalni izkoristek nabavljenega materiala je možno doseči, če je to blago v ustreznih količinah, dimenzijah in kakovosti pripravljeno že pri proizvajalcu; 8. načelo rentabilnosti - obstoj podjetja je v tržnem gospodarstvu odvisen od količine, kakovosti storitve in donosnosti tržne cene, zato mora nabava tesno sodelovati z drugimi funkcijami v podjetju. 6 Povzeto po Buncu. 1985,

16 16 Naloge in odgovornosti nabavnega oddelka v posameznih podjetjih so zelo različne. V nekaterih podjetjih lahko nabavni oddelek samo naroča, v drugih je nabava strateška dejavnost in je vključena v dolgoročno načrtovanje podjetja. Pri organiziranju nabave je potrebno upoštevati, oziroma gledati podjetje kot celoto. Če vemo, kakšna je strategija in dejanska organizacija celotnega podjetja, lahko postavimo učinkovito organizacijo vseh funkcij podjetja. Po Buncu (1985,137) je primernost in učinkovitost posameznih oblik organizacije nabave odvisna od številnih dejavnikov: velikosti podjetja, razpoložljivosti in strokovnosti ustreznega kadra, pristojnosti in razporejenosti ustreznih poslovnih funkcij nabave, narave tehnološkega procesa, števila nalog, gledanja poslovodnih delavcev na pomembnost nabavnih funkcij, zgrajene poslovne filozofije ipd. Za čimbolj produktivno, ekonomično in rentabilno delo v nabavi je potrebna dobra organizacija delovnih opravil. Ta mora biti prilagojena konkretnim potrebam in razmeram, ki izhajajo iz notranjih in zunanjih poslovnih dejavnikov določenega podjetja. Položaj in oblika nabave sta odvisna tudi od odnosa, ki ga ima vodstvo podjetja do nabavne funkcije. Odnos vodstva in možne oblike nabave so odvisni od (van Weele. 1998, 275): deleža nabave v končni ceni izdelka / storitve, kar pomeni: večji je delež v ceni, toliko bolj je pomembna vloga nabave; finančnega položaja podjetja, saj se pri večjih finančnih izgubah zahteva povečana odgovornost nabave; obsega odvisnosti podjetja od dobaviteljev. V zvezi z nabavo se v Holdingu SŽ uporabljata dva organizacijska predpisa. Eden opredeljuje postopke nabave materiala, rezervnih delov in drobnega inventarja, drugi pa opredeljuje potek naročanja in nabave osnovnih sredstev ter naročanje in izvajanje storitev (Zbirka organizacijskih predpisov o nabavi Slovenskih železnic. 1995). Nabavno poslovanje, vezano na nabavo materiala, rezervnih delov in drobnega inventarja, poteka v Nabavni službi, to je posebni organizacijski enoti, ki je v organizacijski strukturi Holdinga SŽ samostojna enota, delujoča v Upravnem področju Ekonomika. Poslovanje Nabavne služne je centralizirano, pri čemer se kažejo naslednje prednosti (Zbirka organizacijskih predpisov o nabavi Slovenskih železnic. 1995): uresničevanje nabavne politike je bolj učinkovito, enoten nastop do dobaviteljev, nabava večjih količin omogoča doseganje boljših nabavnih pogojev, produktivnost v nabavi se poveča zaradi večjega obsega poslovanja, kar omogoča specializacijo in boljše poznavanje nabavnih trgov, uporaba razpoložljivih finančnih sredstev postane racionalnejša, večja informiranost o stanju na nabavnem trgu, vhodna kontrola materiala in dokumentacije je učinkovitejša, število naročil se zato zmanjšuje, ravnanje z zalogo materiala je gospodarnejše.

17 17 Z uveljavitvijo nove notranje organiziranosti Holdinga SŽ, ki je stopila v veljavo konec leta 2006 (Pravilnik o notranji organizaciji. URO ) pa sta za nabavo pristojni dve področji oziroma službi, in sicer Področje za nabavo in Služba za investicije. V okviru Področja za nabavo deluje Oddelek za nabavo, storitve in prodajo, ki je v prvi vrsti odgovoren za pridobivanje potrebnih materialov, rezervnih delov, sklopov in storitev. Za nabavo investicijske opreme, kamor se uvrščajo tudi vozna sredstva, pa je zadolžena Služba za investicije, ki ima dva oddelka: Oddelek za planiranje in pripravo investicij ter Oddelek za vodenje investicij. Oddelka sta zadolžena za (Pravilnik o notranji organizaciji. URO ): izdelavo predloga in uskladitev letnega plana investicij ter spremljanje investicij, izdelavo in pregled investicijske dokumentacije, izdelavo razpisne dokumentacije, pripravo osnutkov pogodb, vodenje razpisnih postopkov oddaje del in podpis pogodb za investicije, pripravo terminskih in finančnih planov, koordinacijo in kontrolo izvajanja del v skladu s terminskim planom, pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, nadzor nad izvedbo investicij, obračun del dobavitelja opreme in organizacijo internih in državnih tehničnih pregledov ter vodenje postopka primopredaje. Tudi v Holdingu SŽ je cilj nabavne funkcije opredeljen splošno na podlagi jasno definiranega naročila: opraviti nabavo. Ta mora biti izvedena v ustrezni kakovosti, v potrebni količini in mora pravočasno prispeti na pravo mesto. Pomen nabavne funkcije se v zadnjih letih povečuje. Je namreč tista poslovna funkcija, ki neposredno odgovarja na temeljna ekonomska vprašanja, kdaj, koliko, kje, pod kakšnimi pogoji kupiti in koliko za to plačati. Nabavna funkcija zajema odgovornost za opravila, katerih namen je (van Weele. 1998, 29-30): opredelitev zahtevane količine in kakovosti za material in storitve, ki jih je treba kupiti, izbira najprimernejšega dobavitelja, priprava na pogajanja z dobaviteljem za sklenitev posla in njihova izvedba, naročanje, spremljanje in kontrola izpolnitve naročila, kasnejše spremljanje in ocenitev opravljene dobave - reklamacije, ažuriranje evidence izdelkov in dobaviteljev zaradi dokumentiranja in razvrščanja. Opravljanje nabavne funkcije vključuje štiri razsežnosti (van Weele. 1998, 58): tehnično, ki se nanaša na specifikacije nabavljenih izdelkov, komercialno, povezano s plačilnimi in dobavnimi pogoji, o katerih se je potrebno dogovoriti z dobaviteljem, logistično, ki se nanaša na časovno razporejanje materiala, ki ga je potrebno naročiti, ali dobav glede na načrtovane materialne potrebe, administrativno, ki se nanaša na administrativna opravila nabavnega oddelka.

18 18 Navedene razsežnosti nabavne funkcije so prikazane še na sliki 1 v nadaljevanju. Slika 1: ŠTIRI OSNOVNE RAZSEŽNOSTI NABAVNE FUNKCIJE TEHNIČNA RAZSEŽNOST opredelitev specifikacij materiala in storitve, ki jih je treba nabaviti presoja dobaviteljeve organizacije kakovosti kontrola kakovosti izbira dobavitelja sestavljanje pogodbe KOMERCIALNA RAZSEŽNOST raziskava trga obiski pri dobaviteljih zbiranje in ocenjevanje ponudb pogajanja z dobavitelji LOGISTIČNA RAZSEŽNOST NABAVNA optimiranje politike naročanja skupaj s kontrolo zaloge spremljanje izpolnjevanja naročila in kasnejše spremljanje vhodna kontrola spremljanje zanesljivosti dobave FUNKCIJA ADMINISTRATIVNA RAZSEŽNOST vodenje evidence dobaviteljev, obdelava naročil in spremljanje izpolnjevanja naročil preverjanje plačil dobaviteljem Vir: van Weele. 1998, 58. Odločanje o nabavi, izbiro metod, poti ter sredstev, ki so potrebna za uresničevanje in doseganje nabavnih ciljev ter kontrolo uresničevanja ciljev, razumemo pod pojmom»nabavna politika«(potočnik. 2002, ). V zvezi s pojmom»nabava«velikokrat prihaja do nejasnosti in nepravilnega enačenja s podobnimi pojmi, ki so z nabavo v ožjem ali širšem pomenu povezani, nikakor pa ne pomenijo isto. Nabava je širši pojem od nakupa in vključuje proces nakupovanja. Značilnost obeh, nabave in nakupa, je opredelitev potreb, sledi izbira dobavitelja, s katerim se kasneje dogovarjamo o primerni ceni ter določitvi plačilnih in nabavnih pogojev. Sklenitev pogodbe je naslednji skupni korak, kateremu sledi še spremljanje izpolnjevanja naročila. Ožji pomen kot nabava ima tudi pojem naročanje. Naročanje se nanaša na izstavljanje naročil dobaviteljem po prej dogovorjenih pogojih. Naročanje štejemo med nabavne procese.

19 19 Nabavne odločitve se ne sprejemajo neodvisno, ampak z upoštevanjem in usklajenostjo s splošno sprejeto politiko podjetja ter iz nje izvedene finančne, proizvodne in prodajne politike (Potočnik. 2002, 127). Na Holdingu SŽ so z nabavo povezane finančna, razvojna, pravna, proizvodna in kontrolna funkcija. Potek naročanja in nabave osnovnih sredstev, kamor se uvršča nabava voznih sredstev, ter naročanje in izvajanje storitev, je na Holdingu SŽ opredeljen v Organizacijskem predpisu o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev. Postopek naročanja je podrobneje prikazan v Prilogi 4. Proces naročanja lahko poteka na tri načine (Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. 1995): na osnovi nove razvojne usmeritve, na osnovi tekočih nalog oziroma predlog načrta potreb, interventno. Glede na to, da prikazujemo postopek nabave osnovnih sredstev, si bomo podrobneje ogledali način nabave na osnovi nove razvojne usmeritve. Za realizacijo nabave na osnovi novih razvojnih usmeritev, Služba za investicije pripravi oziroma zagotovi ustrezno investicijsko dokumentacijo. Osnovo za odločitev o investiciji predstavlja investicijski program. Novo razvojno usmeritev opredeli: na podlagi strateških analiz, oblikovane politike in strategije podjetja, z uvajanjem nove prometno-tehnološke in tehnične usmeritve v sistemu železnice, z vključevanjem nove tehnologije v sistem, na podlagi izdelanih prometno-ekonomskih študij za razvojne naloge se opredeli prioriteta ter ekonomsko vrednotenje investicijskih ukrepov, s pripravo investicijske dokumentacije, ki se jo spremlja od faze ideje do faze investicijske odločitve in nato do faze predaje investicije v eksploatacijo. Investicijska odločitev za nabavo novih voznih sredstev mora biti usklajena, potrjena in vključena v vse plane, ki se nanašajo na investicijsko dejavnost. Izvedbeni del investicijskega postopka se prične s sprejemom investicijske odločitve ter v zvezi s tem izdelanimi ustreznimi dokumenti. Osnovni dokument, na podlagi katerega se Holding SŽ kot investitor odloči za investicijski ukrep, je investicijski program. Investicijski program s svojo vsebino podaja odgovore na vsa bistvena vprašanja investitorja (naročnika) o upravičenosti investicije, tako z vidika smotrnosti kot z vidika izvedljivosti. Rezultati, podani v investicijskem programu, morajo biti plod čim bolj realnih predvidevanj obsega investicije: stroškov, časa realizacije in vračila vlaganj.

20 Način vodenja projekta nabave voznih sredstev Ena od ključnih faz v procesu nabave investicijske opreme je izbor pravega dobavitelja, ki mora zagotoviti podjetju kakovostno, pravočasno in cenovno ustrezno opremo. Ker je Holding SŽ v celoti v državni lasti, in ker v tem smislu predstavlja javni sektor, se je proces nabave voznih sredstev za potniški promet do konca leta 2006 izvajal po določilih Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/04), z letom 2007 pa je stopil v veljavo nov Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06), na osnovi katerega se bo v bodoče izvajala nabava voznih sredstev za potrebe železniškega potniškega prometa. Oba zakona delita javna naročila na javna naročila malih in javna naročila velikih vrednosti, ki se razlikujejo po izvedbeni proceduri. Postopek izvedbe javnih naročil večje vrednosti, kamor sodi nabava voznih sredstev, se prične s pripravo razpisne dokumentacije in objavo razpisa v Uradnem listu RS in Uradnem listu Evropske skupnosti. Po starem Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/04) se je javno naročilo lahko oddalo po treh postopkih (načinih): po odprtem postopku, po omejenem postopku ali postopku s pogajanji. Pri oddaji naročila po odprtem postopku (veljal je za nabavo voznih sredstev) so lahko vsi, ki so imeli interes pridobiti javno naročilo, predložili svoje ponudbe, pripravljene z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji (Zakon o javnih naročilih, 2004). V novem Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06) pa je opredeljenih šest postopkov javnega naročanja, ki se opravijo v primeru, ko vrednost predmeta ali storitve naročanja dosega vrednosti, določene z zakonom. Postopki javnega naročanja, ki so opredeljeni v novem zakonu, so: odprti postopek, postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopek s pogajanji, natečaj, postopek zbiranja ponudb, v katerem ponudniki na podlagi povabila naročnika predložijo svoje ponudbe in postopek zbiranja ponudb, ko naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov. Izvedba procesa nabave investicijske opreme v gospodarskih družbah je odvisna od ciljev podjetja, panoge, v kateri podjetje deluje, predmetov investiranja in glavnih razlogov za investiranje. Pri izvedbi investicijske procedure gospodarske družbe upoštevajo standarde serije ISO 9000 (če imajo pridobljen tovrsten certifikat kakovosti) in svoje interne organizacijske predpise.

21 21 Nabava novih voznih sredstev za potrebe železniškega potniškega prometa, zaradi svoje specifike (investicijska vrednost, tehnične zahteve novih vozil, dinamika dobave), sodi med strateške naloge Holdinga SŽ, zato so projekti nabave novih voznih sredstev opredeljeni kot strateški projekti in je za njihovo realizacijo vedno predvidena projektna organizacija. S postopki nabave voznih sredstev se na osnovi pisnega sklepa o potrditvi investicije - investicijskega programa, v katerem se jasno opredelijo naslednje naloge (Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. 1995) prične: obseg, vrsta, naziv in nivo naloge, način izvedbe in zahtevana kakovost, predstavnika investitorja oziroma projektnega vodjo za nadzor investicije ter posebne zahteve in usmeritve, če so potrebne. Za realizacijo projekta, je skladno s pravili poslovanja Holdinga SŽ, imenovana projektna skupina z vsaj naslednjimi člani: nosilec projektnih aktivnosti - vodja projekta, odgovorna oseba za pripravo investicijske dokumentacije, odgovorne osebe za izvedbo prevzemnih aktivnosti pri dobavitelju, oz. na lokaciji dobave naročnika. Če povzamemo, da bi Holding SŽ kot investitor, oz. naročnik lahko pridobil tehnično in ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo biti za izvedbo projekta nabave voznih sredstev predvidene in realizirane vsaj naslednje aktivnosti: izdelava in potrditev investicijskega programa, izdelava razpisne dokumentacije, objava javnega razpisa, predaja ponudb, pregled in ocenjevanje ponudb, pogajanja s ponudniki in izbor najugodnejšega ponudnika, podpis pogodbe, dobava novih vozil in njihova predaja v obratovanje. Izbor dobavitelja se je, za vse do sedaj realizirane nabave, izvedel skladno z določili Zakona o javnih naročilih (2004) po odprtem postopku, in sicer po potrditvi investicijskega programa.

22 Opredelitev terminskega plana vseh aktivnosti za realizacijo nabave voznih sredstev Pri izvedbi projekta nabave voznih sredstev je bilo potrebno postopati v skladu s predpisi s področja javnih financ, prav tako je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo postopek oddaje javnega naročila in pripravo investicijske dokumentacije. Za vse do sedaj realizirane nabave voznih sredstev, je bila na Holdingu SŽ izdelana potrebna investicijska dokumentacija, v okviru katere je bil pripravljen podroben popis vseh aktivnosti za izvedbo investicije, ali pa je bil pripravljen tako imenovani Zagonski elaborat. V obeh dokumentih morajo biti podrobno opisane organizacijske rešitve, potrebne za uspešno realizacijo nabave voznih sredstev, predstavljen način in postopek izbora dobaviteljev voznih sredstev, prikazan okvirni terminski plan vseh aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo investicije in vzpostavitev obratovanja, s seznamom potrebne investicijsko-projektne dokumentacije po obstoječih predpisih in opisanim načinom zaključnega prevzema in vzpostavitve obratovanja. Okvirni terminski plan realizacije nabave mora biti razdelan vsaj po sledečih točkah: strateški plan aktivnosti, ki vsebuje: - prikaz projektnih aktivnosti glede na izdelavo potrebne investicijske, projektno tehnične in razpisne dokumentacije; - časovno opredelitev izvedbe razpisa z izborom dobavitelja in sklenitvijo pogodbe; - opis postopkov za pridobitev potrebnih finančnih sredstev ter - plan izdelave ali spremembe organizacijskih predpisov, vezanih na predajo v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje novih voznih sredstev; operativni plan aktivnosti, ki prikazuje: - projektne aktivnosti v zvezi s samo operativno nabavo novih voznih sredstev, preizkušanjem in predajo voznih sredstev v redno obratovanje, - pridobitev uporabnega in tehničnega dovoljenja za obratovanje novih voznih sredstev. Posebna pozornost mora biti namenjena opisu načina tehničnega pregleda s pridobitvijo uporabnega (obratovalnega) dovoljenja, izdelavi posebne tehnične dokumentacije za obratovanje in vzdrževanje novih voznih sredstev, opisu načina predaje voznih sredstev v obratovanje in v čigavi pristojnosti bo vzdrževanje novih vozil.

23 Priprava razpisne dokumentacije za izbor dobaviteljev novih voznih sredstev Osnova za izdelavo razpisne dokumentacije je ustrezna investicijsko projektna tehnološka dokumentacija. V razpisni dokumentaciji so opredeljeni pogoji javnega razpisa za oddajo naročila. Razpisna dokumentacija mora obvezno vsebovati (Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. 1995): vsebino razpisne dokumentacije in predmet ponudbe, razpisne in splošne pogoje, sestavne dele ponudbe: cene, valute, plačila, veljavnost, varščino in obliko ponudb, možnost alternativnih predlogov, zahtevane kvalifikacije ponudnikov, finančno trdnost in kreditiranje, rok za predložitev ponudb, spremembe in umik, datum odpiranja in vrednotenja ponudb, kriterije za dodelitev pogodbe, varščino in izvršitev posla, pogodbene pogoje in časovno dinamiko, kriterije in nadzor nad kakovostjo in stroške, prenehanje pogodbe, tehnične pogoje in načrte ter posebnosti pri tem, vzorčne obrazce za varščino ter vzorec in obrazec ponudbe. Razpisna dokumentacija mora biti ponudniku kvalitetno vodilo, na podlagi katerega bo pripravil ponudbo, ki bo z vidika tehničnih, prevzemnih in ostalih zahtev za naročnika (Holding SŽ) ustrezna. V razpisno dokumentacijo je običajno dodana tudi klavzula, da so ponudniki s ponudbo dolžni predlagati tako tehnične kot druge izboljšave, ki bi rezultirale v optimalnejšem delovanju opreme, nižjih stroških, hitrejši dobavi, itd. V razpisni dokumentaciji je potrebno posebno pozornost posvetiti opisu in navedbi tehničnih zahtev, katerim morajo ustrezati nova vozna sredstva, kot npr. vozna sredstva z nagibno tehniko, delana za italijanske proge, nimajo enakih tehničnih značilnosti kot tista, ki so delana za slovenske proge, so pa denimo enaka po sistemu električne vleke.

24 24 4. NABAVA VOZNIH SREDSTEV ZA ŽELEZNIŠKI POTNIŠKI PROMET 4.1 Izbor dobaviteljev Izbira dobavitelja je odločilna faza nabavnega procesa. Vsi naslednji postopki oziroma faze so podrejeni odločitvam, sprejetim v tej fazi. Zato je pomembno, da so ponudbe, ki so prispele na osnovi javnega razpisa, skrbno pregledane in ovrednotene. Pravilna izbira dobavitelja je odvisna od pravilnega postopka izbire. Med prispelimi ponudbami dobaviteljev naredimo selekcijo, upoštevaje kriterije, napisane v razpisni dokumentaciji, in izberemo najboljšega. Ferišak in Stihović (1989, ) predlagata naslednji postopek: pregled ponudb dobaviteljev, analiza ponudb dobaviteljev, kriteriji in načini primerjave ponudb, izbira najboljšega dobavitelja. Nekateri avtorji menijo, da je potrebno pri izbiri dobaviteljev dati prednost tistim, ki se prilagajajo standardom ISO 9000 in tistim, ki že imajo certifikate o kakovosti, potrjene s strani zunanjih neodvisnih institucij. V teh primerih je določeno, da se je v pogodbi potrebno dogovoriti za občasne kontrole v okviru dobaviteljeve notranje kontrole in glede zagotavljanja garancij dobavitelja. Če pa dobavitelj nima uvedenega sistema standardov ISO 9000, izvaja kontrolo kakovosti na osnovi dogovorjenih prevzemnih pogojev ter kontrolo tehnologije, dogovorjeno ob naročilu in določeno s pogodbo (Zbirka organizacijskih predpisov o nabavi Slovenskih železnic. 1995). Ravni, na podlagi katerih se ocenjuje potencialni dobavitelj, so (Potočnik. 2002, 202): raven materiala, ki pove, koliko dobaviteljev material ustreza zahtevam glede kakovosti, procesna raven, kjer se ocenjuje dobaviteljev proizvodni proces, raven sistema zagotavljanja kakovosti, ki pomeni dobaviteljevo organizacijo kakovosti, raven podjetja to so boniteta in finančni vidiki. Dobavitelje Holdinga SŽ se ocenjuje glede na sledeče kriterije (Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. 1995): po pomembnosti to vrednotenje je izvedeno na podlagi naslednjih kriterijev: - vpliv na varnost v prometu, pri čemer se upoštevata neposreden in posreden vpliv in na podlagi tega dodeljujejo ocene, - poslovanje dobavitelja; po presoji sistema kakovosti presoja se izvaja na podlagi naslednjih kriterijev: - certifikat kakovosti najvišjo oceno dobijo tisti, ki so pridobili certifikat kakovosti po standardu ISO 9000 in ISO 14000, - izvedena presoja, ki se ugotavlja z vprašalnikom in določenimi navodili;

25 25 z analizo rezultatov prejšnjih dobav, ki zajema naslednje elemente: - reklamacije, - odzivnost, ki pomeni reakcije na potrebe in pripombe, - status dobavitelja in stalnost dobav; z drugimi kriteriji, ki so specifični za posamezen izdelek ali storitev. Na osnovi obvestila o izbiri ponudnika, se od le-tega pridobi pogodbo z vsemi potrebnimi prilogami. Pogodba se pripravi po vzorcu (običajno je vzorec pogodbe sestavni del razpisne dokumentacije, ki jo potencialni ponudnik tudi parafira in priloži svoji ponudbi), ki določa glavne sestavine dogovora med naročnikom investitorjem in dobaviteljem. Pri izbiri dobavitelja Nabavna služba sodeluje s tehničnimi oddelki oziroma, konkretneje, v komisiji za izbor dobavitelja mora biti tudi član s področja Vleke vlakov in tehnično vozovne dejavnosti. Dobavitelj, s katerim želi Holding SŽ kot kupec sodelovati, mora biti o tem obveščen. Obvestilo se pošilja v pisni obliki. O izbiri se obvesti tudi ostale ponudnike, katerih ponudbe niso izpolnjevale pogojev kupca. V obvestilu morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev. V praksi se velikokrat zgodi, še posebej pri investicijskih nabavah, da ponudbe dobaviteljev niso v celoti v skladu z zahtevo kupca. Kupec in dobavitelj morata zato, za uspešno sklenitev posla, uskladiti svoje zahteve. Najpogostejše teme za pogajanja v nabavi so (Završnik. 1999): cena, stroški, dobavni roki, kakovost, garancija, sistemske pogodbe, popusti, plačilni roki, tehnična pomoč, stroški dodelave, zavarovanje, zaupnost, licenčne in patentne pravice, spremembe v načrtih, nihanja v kakovosti, zaščita cene, blagovne znamke, testiranje in potrjevanje. Pogajanja za nabavo voznih sredstev so preveč zahtevna in kompleksna, da bi bila lahko v celoti prepuščena zgolj eni osebi, zato jih izvajajo pogajalske skupine. Število in karakteristike oseb, ki sestavljajo pogajalsko skupino, so odvisne od relevantnosti in kompleksnosti pogajanj ter od razpoložljivega časa (Gruban. 2004, 117). Najpogostejše vloge v pogajalski skupini so: vodja pogajanj: izbran je na osnovi pogajalskih znanj; analist: spremlja in registrira faze razprave in sklenitev dogovorov, pripravlja zapiske in za vodjo naredi povzetek pogajanj, ne govori, razen, če se mu zastavi direktno vprašanje; strokovnjak / specialist: kot član pogajalske skupine poda svoje pričevanje, ki temelji na njegovem specifičnem znanju, ob primernem času in zgolj na vprašanja, ki so mu neposredno zastavljena. Verbalno ne sodeluje v pogajanjih, temveč svetuje svoji skupini v času odmorov.

26 26 Gruban (2004, 117) vidi prednosti za uporabo pogajalskih skupin v: širokem strokovnem znanju, različni spretnosti, boljši pripravi; moralni podpori in skupinski presoji pri odločanju; boljši sposobnosti poslušanja, opazovanja; omogoča uporabo skupinskih taktik in tudi možnost obrambe pred le-temi; omogoča širšo participacijo; omogoča ovrednotenje»šibkosti in moči«po končanih pogajanjih. Pogajanja se zaključijo z izborom dobavitelja in pripravo pogodbe. Pogodba za nabavo voznih sredstev vsebuje določila, ki se nanašajo na: predmet pogodbe, ceno, plačilni rok, dobavne roke (dobava, zagon in funkcionalni prevzem vozil), pariteto, garancije, zavarovanja, obveznosti dobavitelja, kazenske določbe v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, šolanje, servisiranje, določeno je pristojno sodišče za reševanje morebitnih sporov. Podpisnik pogodbe je generalni direktor Holdinga SŽ. Pogodba je pravno formalno sklenjena, ko je podpisana s strani dobavitelja izvajalca in naročnika investitorja. Ob podpisu pogodbe generalni direktor izda tudi odločbo o imenovanju skrbnika pogodbe ali vodje projekta. 4.2 Dobava in predaja voznih sredstev v obratovanje V razpisnih pogojih je pri nabavi novih voznih sredstev običajno dana zahteva, da mora izbrani izvajalec dobavljati vozna sredstva sukcesivno, z opredeljenim najmanjšim letnim številom dobav, s tem, da prevzemne aktivnosti potekajo skladno z dobavami novih voznih sredstev. Že v razpisni dokumentaciji, predvsem pa v pogodbi o dobavi, je opredeljen kraj prevzema novih voznih sredstev in predpisi po katerih se bo prevzem opravil. Nova vozna sredstva se prevzemajo šele, ko je izdelana in predana kompletna dokumentacija v predpisanem obsegu, obliki in rokih, z vsemi načrti posameznih sklopov in naprav. Opredeljen mora biti garancijski rok, ki prične teči s prevzemom voznega sredstva v promet, v garancijski dobi pa mora dobavitelj (izvajalec) zagotoviti takojšnjo odpravo napak. Podroben terminski plan dobave je skladno z razpisnimi pogoji vedno dolžan pripraviti izbrani dobavitelj novih voznih sredstev in je priloga pogodbe, okvirni plan izvedbe projekta pa mora biti razviden že iz potrjenega investicijskega programa. Kakovost opravljenih del se opravlja kot vizualni pregled dobavljenega, kot kontrola in pregled dokumentacije, s katero dobavitelj - izvajalec izkazuje kakovost storitev ter s kontrolo izvajanja postopkov, predpisanih v dokumentih za zagotavljanje kakovosti (Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. 1995). Izbrani dobavitelj novih vozil mora zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevam, izdati oziroma zagotoviti mora izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti. Zagotoviti mora ustrezno garancijo, ki je običajno do 30 mesecev od dneva prevzema vozil v promet. V garancijski dobi mora izbrani dobavitelj zagotoviti takojšno odpravo napak, s časom odziva na reklamacijo max. 24 ur.

27 Zagotavljanje eksploatacije in vzdrževanja novih voznih sredstev Že v okviru tehnično - tehnološkega dela razpisne dokumentacije za nabavo novih voznih sredstev so podane zahteve, ki jih morajo potencialni in kasneje izbrani dobavitelj upoštevati pri izdelavi in dobavi vozil. Izbrani dobavitelj mora dobaviti tehnično najsodobnejša vozila moderne oblike, ki omogoča enostavno in brezhibno čiščenje, vozila morajo biti lahka z manjšo porabo energije, biti morajo okolju prijazna z minimalnimi eksternimi stroški (minimalen hrup in emisija škodljivih snovi). Holding SŽ se je običajno odločil za nabavo večjega števila vozil pri enem ponudniku, predvsem zaradi doseganja minimalnega števila različnih tipov vozil, ki so tudi tehnično poenotena, kar omogoča optimalno vzdrževanje in nego vozil. Običajno je, in to izhaja že iz pogojev razpisa, da mora izbrani dobavitelj novih voznih sredstev izdelati dinamiko vzdrževanja, kriterije in strošek vzdrževanja (LCC) v življenjski dobi vozil 25-ih let ter mora zagotoviti ustrezna orodja za popravila z opisom tehnologije popravil. Izbrani dobavitelj mora zagotoviti servisiranje tistih sklopov (delov) novih vozil v njihovi življenjski dobi (25 let), ki jih Holding SŽ kot kupec sam ne more vzdrževati. Hkrati ob predaji vozil v uporabo mora dobavitelj vozil predati tudi servisno knjigo, ki vsebuje navodila za uporabo in rokovanje, navodila za vzdrževanje z vsemi načrti ter katalogi v slovenskem jeziku. V pogodbeno vrednost nabave novih voznih sredstev je običajno vključeno tudi šolanje vzdrževalcev, z vsemi navodili za vzdrževanje in katalogom nadomestnih delov. Proizvajalci so že pri izdelavi voznih sredstev vezani na zakonodajne omejitve in okoljske standarde glede tehničnih značilnosti posameznih komponent in opreme voznih sredstev, kot tudi na uporabo okolju prijaznih materialov. Tako lahko proizvajalci na trgu ponudijo le tista vozna sredstva in opremo, ki je izdelana v skladu z ustreznimi standardi UIC, EN, ISO, CEN, CENELEC in IEC. Za vsako posamezno komponento voznega sredstva (varnostne naprave, klima, vlečne naprave, podstavni voziček, pnevmatski sistem, idr.) ter tudi za vozno sredstvo kot celoto, mora proizvajalec predložiti izjavo o skladnosti, certifikate, ateste in poročila o opravljenih meritvah, ki predstavljajo osnovo za ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih tehničnih kot tudi okoljskih pogojev. Ob prevzemu novih voznih sredstev se, v okviru tehničnega pregleda, s testnimi vožnjami in izvajanjem meritev opravi preizkus voznega sredstva na progah javne železniške infrastrukture. Vozno sredstvo se lahko izroči v promet le, če se v okviru tehničnega pregleda ugotovi, da izpolnjuje tehnične pogoje in normative, določene s predpisi in standardi, ki urejajo področje železniških voznih sredstev, varnosti in okolja. Na tej podlagi se pridobi obratovalno dovoljenje. Vzdrževanje vseh vrst železniških vozil, ki so v lasti Holdinga SŽ, se danes izvaja v SŽ Centralnih delavnicah Ljubljana d.o.o., ki je v 100% lasti Holdinga SŽ. Vzdrževanje vseh voznih sredstev se opravlja po pogodbi v pooblaščenih in usposobljenih delavnicah v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje železniških vozil, po standardnem postopku sprotnega vzdrževanja in revizije železniških voznih sredstev.

28 28 Zahteve glede vzdrževanja železniških vozil v lasti Holdinga SŽ in drugih pravnih oseb, ki uporabljajo železniško infrastrukturo, način pooblaščanja delavnic za vzdrževanje vozil ter njihovih sestavnih sklopov in delov, določa Pravilnik o vzdrževanju železniških vozil (Uradni list RS, št. 53/02). Namen vzdrževanja potniških voznih sredstev je preventivno ohranjanje njihovega zadovoljivega tehničnega stanja, s katerim se zagotavlja zanesljiv, varen, urejen, ekonomičen in okolju prijazen železniški promet. Vzdrževanje vozil se opravlja kot redno, periodično, ponavljajoče in vnaprej planirano, izredno ali kot vzdrževanje za odpravljanje pomanjkljivosti, okvar in poškodb. Glede na vzdrževalni proces se na vozilih opravljajo sprotno vzdrževanje in revizije. Sprotno vzdrževanje vozil obsega nadzor, nego, kontrolne preglede in izredno vzdrževanje. Revizije pa so popravila, pri katerih je treba pregledati, izmeriti in po potrebi popraviti vse ali samo določene dele in sklope zaradi zagotovitve predpisanega tehničnega stanja vozil. Vzdrževanje vozil ter njihovih sklopov in delov se opravlja na mestih, ki se določajo glede na vrste vozil ter vrste, značaj in obseg vzdrževalnih del ter eksploatacijske pogoje. Ta mesta so: podjetja za vzdrževanje vozil, lastne delavnice lastnikov vozil, delovišča oziroma pregledovalna mesta tehničnovagonske dejavnosti lastnikov vozil, stojišča vozil v delovnih enotah upravljavcev in uporabnikov vozil, postaje, gradbišča ipd. V Pravilniku o vzdrževanju železniških vozil (2002) so natančno opredeljeni pogoji za pridobitev pooblastila vzdrževalnih delavnic. Nanašajo se na: osebje vzdrževalnih delavnic: osebje mora biti posebej usposobljeno za opravljanje določenih vrst vzdrževalnih del in uporabo tehnične dokumentacije za vzdrževanje, posebno na področjih zavorne in varilne tehnike, preskusov brez okvar materiala ter za posebno zahtevna vzdrževalna dela, tehnično opremo: ta mora biti v skladu z vrstami vzdrževalnih vozil in/ali njihovih sestavnih delov ter vrstami vzdrževalnih del oziroma popravil, za katera imajo ali nameravajo pridobiti pooblastilo, tehnično dokumentacijo in tehnične predpise: tehnično dokumentacijo predstavljajo konstrukcijska dokumentacija, ki mora vsebovati sestavne in delavniške načrte, potrebne za vzdrževanje vozil, dokumentacija o tehničnih pogojih, ki mora vsebovati najvažnejše podatke za vzdrževanje ter navodila za popravilo posameznih sklopov in delov z določanjem postopkov za opravljanje zahtevnejših del.

29 29 5. SKLEP Holding SŽ izvaja tržno dejavnost prevoza potnikov v mednarodnem železniškem prometu in storitev javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu. Za opravljanje javne gospodarske službe prejema državno nadomestilo, ker ob normalnih tržnih pogojih dejavnost v pogodbenem obsegu ni rentabilna. Že za izvajanje sedanjega obsega prevoza se Holding SŽ sooča s težavami, vezanimi na premajhne in zastarele prevozne kapacitete v konicah v notranjem prometu na glavnih progah in neustrezna ter nekonkurenčna vozila za mednarodni promet. Pri tem je toliko bolj pomembno dejstvo, da je prav ustreznost voznih sredstev temeljni element, ne le za doseganje ciljev obsega prevoza, temveč predvsem zagotavljanja kakovostnih storitev, kar predstavlja dolgoročna zagotovila za uspešno poslovanje, zato je posodobitev in dopolnitev obstoječega voznega parka prioritetna naloga Holdinga SŽ. Železniški potniški promet v preteklosti ni bil deležen ustrezne pozornosti, kar tudi ne nazadnje najlepše odraža podatek, da je povprečna potovalna hitrost v potniškem prometu na slovenskem železniškem omrežju v letu 2005 znašala 52,6 kilometra na uro. Vzrok za to niso samo neustrezna vozna sredstva, temveč tudi izredno slabo stanje železniške infrastrukture, kar je posledica nezadostnih vlaganj v posodobitev železniškega omrežja. Pretekle nabave novih voznih sredstev (nabava elektro motornih garnitur vrste 310 in 312) so bile nujen ukrep izboljšanja kakovosti v potniškem prometu, nikakor pa ne zadosten, saj na kakovost vplivajo tudi dodatne storitve, točnost, zanesljivost, frekventnost, itd. Nakup novih potniških vlakov ter vlakov z nagibno tehniko je sicer izboljšal udobnost za potnike, ni pa bistveno prispeval k višjim hitrostim. Za izboljšanje stanja bo v prihodnosti na eni strani potrebno dvigniti kakovost storitev, namenjenim uporabnikom javnega potniškega prometa, na drugi strani pa tudi zagotoviti ustrezno dolgoročno sistemsko financiranje javnega potniškega prometa, ki bo zagotavljalo cenovno sprejemljiv železniški prevoz, samemu potniškemu železniškemu prometu pa ustrezen razvoj. Bistveno več sredstev bo potrebno vložiti v razvoj in posodabljanje javne železniške infrastrukture, saj samo z modernizacijo voznih sredstev, ne bo možno doseči želenih ciljev.

30 30 6. POVZETEK Nabava novih voznih sredstev za železniški potniški promet je za Holding SŽ strateškega pomena. Ob delno že zastavljeni in še planirani posodobitvi javne železniške infrastrukture, le obnovljen in posodobljen park voznih sredstev za železniški potniški promet omogoča postopno doseganje rentabilnejšega poslovanja, oziroma določene prihranke pri stroških obratovanja in vzdrževanja. V kolikor Holding SŽ ne bi investiral v nabavo novih voznih sredstev, bi bil z zastarelim voznim parkom tehnološko nepripravljen na prihod tuje konkurence na slovensko železniško infrastrukturo in ne bi bil sposoben konkurirati na tujih trgih. Posodobitev voznega parka, ki je eden od strateških projektov za razvoj voznih sredstev v potniškem prometu Holdinga SŽ, zagotavlja uresničevanje cilja povečanja kakovosti v potniškem prometu in ponudbo novih produktov potniškega prometa. Z nabavo novih voznih sredstev si Holding SŽ zagotavlja ustrezna osnovna sredstva, ki so ključnega pomena, da bo lahko kot nacionalni operater postal glavni ponudnik celovitih in potniku prijaznih prevoznih storitev v Sloveniji in regiji. Ključne besede: nabava, vozna sredstva, železniški potniški promet, vzdrževanje, dobavitelj, investicija, dokumentacija. ABSTRACT The purchase of the new means of transport for the passenger railway traffic has a strategically meaning for the Holding SŽ. In the renewal of the public railway infrastructure, that is already mainly planned, only the renovated park for the means of transport is gradually making more profitable management possible. It also contributes to saving resources for the maintenance and operating. If the Holding SŽ did not invest in the purchase of the new means of transport and be still using the old and technologically undeveloped park, it would be unprepared for the arrival of the foreign competition at the Slovenian railway infrastructure and it would also be unable to operate in the foreign markets. The renewal of the transporting vehicles park is one of the strategical project for developing the means of transport in Holding SŽ. And it also assures the realization of the quality increase in the public transport and offers the new products of public transport. With the purchase of the new transporting vehicles Holding SŽ insures the suitable basic means that have the key value, so that the national operator could become the main offer of the complete and friendly for passenger transporting services in Slovenia. Key words: purchase, means of transport, passenger railway traffic, maintenance, supplier, investment, documentation.

31 31 7. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA 1. Bunc, Mirko Integrirani marketing v nabavi. Ljubljana: Delavska enotnost. 2. Burkeljca, Milojka. Zaletel, Breda Priročnik za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov. Ljubljana: Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. 3. Ferišak, Vilim. Stihović, Ladislav Nabava i materialno poslovanje. Zagreb: Informator. 4. Holding Slovenske železnice, d.o.o Poslovni načrt za leto Gruban, Brane Strategije poslovnih pogajanj. Ljubljana: DIALOGOS, strateške komunikacije. 6. Holding Slovenske železnice, d.o.o Pravilnik o notranji organizaciji. URO Holding Slovenske železnice, d.o.o Uradna statistika Slovenskih železnic za obdobje Kavkler, Stane Programsko tehnološki vidiki investicij. Ljubljana: CISEF. 9. Potočnik, Vekoslav Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani. 10. Prometni institut Ljubljana d.o.o Predinvesticijska zasnova Ocena upravičenosti nabave ali najema novih voznih sredstev za potrebe potniškega prometa. Ljubljana. 11. RS Ministrstvo za promet Resolucija o nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture. Ljubljana. 12. Slovenske železnice, d.d Organizacijski predpis o naročanju in nabavi osnovnih sredstev ter naročanju in izvajanju storitev Slovenskih železnic. Ljubljana. 13. Slovenske železnice, d.d Zbirka organizacijskih predpisov o nabavi Slovenskih železnic.ljubljana. 14. Slovenske železnice. Poslovna enota Vleka in TVD Strategija razvoja voznih sredstev do leta Ljubljana. 15. SŽ - Slovenske železnice Strateški načrt 2003/2010 Spremenjena in dopolnjena verzija Nova smer: Potniški vagoni. Ljubljana. 16. Uradni list RS Pravilnik o vzdrževanju železniških vozi 53/02.

32 Uradni list RS Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ 60/ Uradni list RS Zakon o gospodarskih družbah 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01 in 59/ Uradni list RS Zakon o javnih naročilih 36/ Uradni list RS Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev 128/ Uradni list RS Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice 26/ Weele, van J. Arjan Nabavni management. Analiza, planiranje in praksa. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 23. Završnik, Bruno Zapiski predavanj iz predmeta Nabava. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.

33 Litija Radohova vas Trb ovlje Hrastnik Vu zenica Vu hred Po dvelka Šentjur R uta R uše 1 PRILOGA 1: SHEMA PROG, KI SESTAVLJAJO JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V REPUBLIKI SLOVENIJI Spielfeld-Strass (Špilje) Hodoš Budimpešta (Budapest) Rosenbach (Podrozca) Nova Gorica Vrtojba Šempeter pri Gorici Gorizia (Gorica) Volčja Draga Ajdovščina Prvačina Štanjel Villa Opicina (Opcine) Sežana Koper tov.p. Rižana Koper potn.p. Hrastovlje Rakitovec Jesenice Bled-jezero Boh.Bistrica Podbrdo Grahovo Most na Soči Anhovo Kreplje Divača G.Ležeče Rodik Kozina Prešnica Podgorje Pula (Pulj) Slovenski Javornik Žirovnica Lesce-Bled Podnart Kranj Škofja Loka Medvode Rakek Postojna Prestranek Pivka Ilirska Bistrica Rijeka (Reka) Bleiburg (Pliberk) Črnuče Kamnik Lj. Vižmarje Lj. Šiška Ljubljana Brezovica Preserje Škofljica Borovnica Grosuplje Verd Logatec Zalog Jarše Domžale Lj. Moste V. Lašče Ortnek Laze Ribnica K resnice Višnja Gora Kočevje Dravograd Prevalje Otiški vrh Šoštanj Šmartno ob Paki Ivančna Gorica Sava Polzela Velenje Celje Metlika Pragersko Karlovac Šentilj Gornja Radgona Sl. Bistrica Poljčane Ponikva Rogatec Zabok Grobelno Stranje R.Toplice Imeno Zidani Most Savski Marof Breg Sevnica Blanca Trebnje Brestanica Tržišče Krško Brežice Mirna peč Dobova Novo mesto Zagreb Straža Zag orje Žalec Uršna sela Semič Črnomelj Laško M b. Stu denci Rače Pesnica Maribor Mb. Tezno Hoče Ljutomer Dankovci Murska Sobota Beltinci Lendava Moškanjci Kidričevo Ptuj Ormož Središče Legenda: Dizel 3 kv 15 kv 25 k V Čakovec Prometni institut Ljubljana, 2004 GLAVNE ŽELEZNIŠKE OSI PREKO SLOVENIJE GDYNIA VARŠAVA BRECLAV DUNAJ BRUCK NA MURI GRADEC BRUCK NA MURI BELJAK ŠENTILJ 67 JESENICE PRAGERSKO SREDIŠČE 69 KOTORIBA BUDIMPEŠTA LJUBLJANA ZIDANI MOST PARIZ TORINO MILANO TRST 70 SEŽANA DOBOVA ZAGREB DIVAČA PIVKA BEOGRAD SOFIJA ANKARA KOPER REKA E 65: Gdynia-Varšava-Breclav-Dunaj-Bruck na Muri-Beljak-Jesenice-Ljubljana-Pivka-Reka E 67: Bruck na Muri - Gradec - Šentilj - Zidani Most E 69: Budimpešta - Kotoriba - Pragersko - Zidani Most - Ljubljana - Koper E 70: Pariz-Torino-Milano-Trst-Sežana-Ljubljana-Dobova-Zagreb-Beograd-Sofija-Ankara

34 2 PRILOGA 2: SLIKOVNI PRIKAZ IZBRANIH VOZNIH SREDSTEV ZA POTNIŠKI PROMET HOLDINGA SŽ 7 Elektromotorna garnitura vrste 311 Elektromotorna garnitura vrste Vir:

35 3 Tričlenska elektromotorna garnitura vrste 312/317 Potniški vagon vrste AB 8 8 Črkovne oznake posameznih vrst vagonov so naslednje: A vagoni s sedeži prvega razreda Aee vagoni s sedeži prvega razreda s klimatsko napravo B vagoni s sedeži drugega razreda Bee vagoni s sedeži drugega razreda s klimatsko napravo AB vagoni s sedeži prvega in drugega razreda ABee vagoni s sedeži prvega in drugega razreda s klimatsko napravo WR jedilni vagon WRee jedilni vagon s klimatsko napravo WL spalniki (ležalniki) D prtljažni vagon

36 4 Električna lokomotiva vrste 363 Dizel motorna garnitura vrste 713/715