Maribor, Mentor: dr. Branko Mayr. Lektorica: Suzana Adžič Prevod v tuji jezik: Jana Kunčič

Transcription

1 VPŠM VISOKA POSLOVNA ŠOLA MARIBOR PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA V DOMU DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Mojca Poklukar Maribor, 2007 Mentor: dr. Branko Mayr Lektorica: Suzana Adžič Prevod v tuji jezik: Jana Kunčič

2 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Branku Mayrju za koristne nasvete, usmerjanje pri izdelavi zaključne strokovne naloge ter pregled naloge. Rada bi se zahvalila tudi svoji družini za strpnost v času mojega študija.

3 POVZETEK Javni zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo starejših, so neprofitne oziroma nepridobitne organizacije, katerih ustanovitelj in lastnik je država. Take javne zavode imenujemo»domovi starejših občanov«ali»domovi starostnikov«. V Sloveniji trenutno obstaja 78 domov, od tega 60 javnih zavodov in 18 zasebnih ustanov s koncesijo. Zakon o socialnem varstvu določa ureditev področja socialnega varstva. Podrobnejšo vsebino, ki se nanaša na organizacijo dejavnosti in posameznih storitev, pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve uredilo s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Zakon o računovodstvu določa, da morajo računovodski izkazi prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter presežek oziroma primanjkljaj. Zakon tudi določa, da morajo poslovne knjige in poročila zagotavljati možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ. Računovodske informacije, ki jih predstavimo v letnem poročilu, so izrednega pomena za sprejemanje strateških usmeritev bodočega delovanja javnega zavoda. Analiza poslovanja se v javnem zavodu ocenjuje preko kakovosti njegovih storitev in izpolnitve vnaprej postavljenih nalog. Kljub temu pa mora javni zavod težiti k čim boljšemu poslovnemu rezultatu, saj le-ta omogoča njegov nadaljnji razvoj in kakovostnejše opravljanje osnovne dejavnosti, zaradi katere je ustanovljen. Pravilna opredelitev stroškov je pomembna predvsem zaradi zahteve sodobne ekonomije in racionalnega izvajanja javne službe z zagotavljanjem storitev zahtevane kakovosti s čim manjšimi stroški. Zato je izredno pomembno, da javni zavod čim bolj obvladuje stroške. Zaradi navedenih razlogov sem v obravnavani zaključni strokovni nalogi predstavila problematiko priprave in izdelave zaključnega računa v domu starostnikov. Konkretno je to Dom dr. Janka Benedika v Radovljica, ki že 30 let uspešno deluje v slovenskem prostoru. Obravnavano problematiko sem razčlenila po tematskih sklopih glede na kronološko zaporedje posameznih faz izdelave zaključnega računa in kakovostnega računovodskega letnega poročila. Naloga naj bi služila kot pripomoček drugim domovom v Sloveniji pri sestavljanju letnega poročila in zaključevanju poslovnega leta z računovodskega vidika.

4 ABSTRACT Public institutions which perform the institutional care for elderly people are non-profit organisations whose founder and keeper is the state. Such public institutions are called The old age homes or A residence for the elderly. Currently, there are 78 such places in Slovenia, 60 public institutions and 18 private institutions with concession. Social Assistance Act defines the regulation of social welfare. However, Ministry of Labour, Family and Social Affairs has specified detailed contents, referring to the organisation of activities and individual services with Rules on standards and norms for social assistance services. The Accountancy Act defines that the financial statements have to present a true and fair view of balance and obligations to sources of finance, revenue and expenditure, and also surplus or deficit. The Act also defines that the books of account and reports have to provide the possibility of assessing the intended function, economy and cost-effectiveness of the public finance funds. The accounting information, presented in the annual report, is of the utmost importance for adoption of strategic guidelines for the future running of the public institution. Operational review of the public institution is estimated through the quality of their services and execution of the tasks specified beforehand. Nevertheless, the public institution has to be directed towards the best possible operational result, as this ensures its further development and more efficient performance of main activity because of which it was established. The correct definition of the expenses is important primarily for reasons of the requirements of the advanced economy and rational public service execution to ensure the service of good quality with minimal expenses. Therefore it is very important that the public institution controls its expenses as much as possible. Due to the reasons indicated above, the objective of my specialist task is to present the problems of preparation and execution of annual financial statement in the residence for the elderly, namely the residence for the elderly Dr. Janko Benedik in Radovljica, which has been working successfully for 30 years. The issue under consideration has been dealt with in thematic scopes in relation to the chronological sequence of individual phases of the execution of the annual financial statement and the quality annual accounting report. My work should help other Slovenian residences for the elderly when compiling the annual report and concluding their financial year from the point of view of the accountancy.

5 KLJUČNE BESEDE zaključni račun, računovodstvo, poslovne knjige, knjigovodske listine, odhodek, prihodek, enotni kontni načrt, letni popis, računovodski izkazi, finančni načrt, nadzor, javni zavod KEY WORDS Annual financial statement, accountancy, books of account, book-keeping documents, expenditure, revenue, unified chart of accounts, annual inventory, financial statements, financing plan, supervision, public institution

6 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev problema raziskave Namen, cilj in teze zaključne strokovne naloge Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskave JAVNI SEKTOR, JAVNI ZAVOD, NJEGOVO FINANCIRANJE IN RAČUNOVODENJE Razvrstitev subjektov javnega sektorja, namen in cilj delovanja javnih zavodov Dejavnost in upravljanje domov starejših Financiranje in pravne podlage računovodenja javnega zavoda Financiranje javnega zavoda Pravne podlage računovodenja javnega zavoda PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DOMA DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Osnovni pojmi pri pripravi zaključnega računa Pooblaščeni računovodja Pomen in delitev računovodstva določenih uporabnikov Knjigovodstvo Knjigovodske listine in poslovne knjige Kontni načrt, konto Finančno-računovodska služba v Domu dr. Janka Benedika Radovljica PRIHODKI IN ODHODKI Vrste prihodkov Vrste stroškov in odhodkov Razporejanje stroškov med dejavnostjo javne službe in tržno dejavnostjo POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI Zakonske podlage popisa Izvedba popisa Posebnosti amortizacije NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA Sestavine letnega poročila Računovodsko poročilo Izkazovanje in vrednotenje sredstev in obveznosti do virov sredstev ter bilanca stanja Izkaz prihodkov in odhodkov Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka Poslovno poročilo s poročilom o doseženih ciljih in rezultatih Poročilo, skupaj s poročilom o doseženih ciljih in rezultatih Ugotovitev rezultata poslovanja Analiza poslovanja Finančni in poslovni načrt javnega zavoda PREDLOŽITEV LETNIH POROČIL IN ZAKLJUČITEV POSLOVNIH KNJIG Poslovni in davčni vidik računovodskega poročanja... 45

7 7.2 Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ Zaključitev poslovnih knjig in arhiviranje knjigovodskih listin NADZOR NAD DELOVANJEM JAVNEGA ZAVODA Cilji strategije notranjih kontrol Revidiranje in vrste revidiranja Notranje revidiranje Izvajanje notranje revizije v Domu dr. Janka Benedika Radovljica Zunanji nadzor SKLEP KAZALO SLIK Organigram Doma dr. J. Benedika - Slika: KAZALO PRILOG Priloga 1: Značilnosti Zakona o računovodstvu, ki vplivajo na pripravo zaključnega računa.. 65 Priloga 2: Pregled analitičnih kontov stroškov oziroma odhodkov doma starostnikov Priloga 3: Kategorije in postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev Priloga 4: Izkaz prihodkov in odhodkov...68 Priloga 5: Izhodišča za pripravo poslovnega poročila Priloga 6: Seznam prilog in pojasnil računovodskih poročil OPREDELITEV NAJPOGOSTEJŠIH OKRAJŠAV DDV davek na dodano vrednost EKN enotni kontni načrt SRS Slovenski računovodski standardi UL Uradni list ZDDPO-2 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZGD Zakon o gospodarskih družbah ZIPRS Zakon o izvrševanju proračuna ZJF Zakon o javnih financah ZR Zakon o računovodstvu ZSV-UPB2p Zakon o socialnem varstvu ZZ Zakon o zavodih

8 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema raziskave Ureditev javnih zavodov je opredeljena v velikem številu zakonskih in podzakonskih aktov, najpomembnejši pa so: Zakon o zavodih, Zakon o računovodstvu, Slovenski računovodski standardi, Zakon o javnih financah. V nobeni literaturi še nisem zasledila kompleksno predstavljenega celotnega postopka v zvezi s pripravo zaključnega računa za javni zavod na področju socialnega in zdravstvenega varstva. V zaključni strokovni nalogi želim predstaviti potrebne dejavnosti pri pripravi zaključnega računa pri posrednih uporabnikih proračuna, oziroma konkretno v javnem zavodu Domu dr. Janka Benedika Radovljica. Računovodski izkazi in letna poročila dajejo uporabnikom informacije o finančnem položaju javnega zavoda in o spremembah finančnega položaja ter informacije, koristne za ocenjevanje delovanja zavoda in njegovega poslovodstva. Zaradi tega morajo biti zanesljivi, pripravljeni razumljivo, prikazovati morajo bistvene zadeve. Računovodski izkazi in letno poročilo so izhodišče za poslovno odločanje pri nadziranju in v zvezi z načrtovanjem. Odražati morajo realno dogajanje v preteklosti ter nakazovati, kaj bo treba upoštevati v prihodnosti. 1.2 Namen, cilj in teze zaključne strokovne naloge Cilj te naloge je metodološka obravnava priprave in izdelave zaključnega računa doma starostnikov in seznanitev uporabnika z obračunsko tehniko zajemanja poslovnih dogodkov v bilančne izkaze. Temeljna hipoteza naloge vsebuje tezo, da je zaključni račun in poslovno poročilo osnovno sporočilo javnega zavoda ciljni javnosti o njegovem delovanju. Računovodski izkazi ne morejo prikazati vseh potrebnih informacij, so pa temelj kakovostnejših smernic pri pripravi letnih poročil. Samo tehniko nameravam predstaviti, z analizo poslovanja pa opozoriti na njene prednosti in pomanjkljivosti. V nalogi bom naredila kritičen vpogled v obstoječo teoretično podlago, zakonodajo, predpise in oceno primernosti raznih navodil za sestavo zaključnega računa javnega zavoda. Nalogo bom razdelila v več tematskih sklopov. 8

9 V prvem sklopu oziroma drugem poglavju bom predstavila subjekte javnega sektorja, dejavnost in upravljanje domov za starejše ter pravne podlage financiranja in računovodenja javnih zavodov. V tretjem in četrtem poglavju bom opredelila aktivnosti in osnovne računovodske pojme, ki so podlaga priprave zaključnega računa. Predstavila bom finančnoračunovodsko službo obravnavanega javnega zavoda Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Opredelila bom pojme prihodek, odhodek, razporejanje stroškov med dejavnostjo javne službe in tržne dejavnosti. V petem poglavju bom predstavila kriterije za izvedbo letnega popisa premoženja javnega zavoda. V nadaljevanju bom oblikovala smernice računovodskega poročanja, izdelave letnega poročila (računovodskega poročila, vključno s poslovnim poročilom) z vsemi ustreznimi prilogami in opredelila osnove računovodskega načrtovanja. V sedmem poglavju bom predstavila sistem analiziranja izkazov javnega zavoda, poslovnega in davčnega poročanja, opredelila razlike med njima in predstavila zaključitev in arhiviranje poslovnih knjig. V zadnjem poglavju pa bom podala kriterije in možne oblike nadzora nad delovanjem javnega zavoda. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Za raziskavo zaključne strokovne naloge sem izbrala problematiko»priprava zaključnega računa«, pri kateri se bom osredotočila le na to področje, čeprav je vsako leto poleg zaključnega računa potrebno pripraviti tudi finančni načrt. To pa zahteva dodatne dejavnosti računovodskih in poslovodnih delavcev, vendar bi bilo potem področje obravnavanega problema preširoko, zato bom na te dejavnosti samo na kratko opozorila. Računovodski izkazi ne morejo prikazati vseh potrebnih informacij, so pa osnova za kakovostnejše smernice pri pripravi letnega poročila. Predvidevam, da bo se bodo učinki obravnavane problematike v tej nalogi pri uporabnikih pokazali že pri pripravi zaključnega računa za poslovno leto 2007 in bo omenjena naloga dobro izhodišče za pripravo kakovostnih zaključnih računov v bodoče tako v našem domu, kot tudi ostalih s podobno dejavnostjo. V raziskavi ne bom podajala konkretnih podatkov obravnavanega javnega zavoda zaradi tajnosti in varovanja podatkov. 1.4 Predvidene metode raziskave V zaključni strokovni nalogi bom uporabila poslovno raziskavo, ki bo osredotočena na posamezne funkcije javnega zavoda. Analiza bo osredotočena na računovodsko funkcijo oziroma na posebnosti pri pripravi in izdelavi zaključnega računa javnega zavoda. Naloga bo 9

10 predstavljena preko deskriptivnega in analitičnega pristopa. Vsa poglavja bodo predstavljena preko deskriptivnega pristopa, pri čemer bodo uporabljene metode deskripcije in metoda kompilacije, pri praktični predstavitvi pa bo uporabljen tudi analitičen pristop. Uporabljena bo metoda zbiranja podatkov in informacij o javnem zavodu ter metoda analize in sinteze. Glede na izbrano tematsko področje, namen in cilj zaključne strokovne naloge bom uporabila metode dela, ki temeljijo na raziskovanju teoretičnih in zakonskih podlag za uspešno pripravo in izvedbo zaključnega računa. Podatke za nalogo bom zbrala s pomočjo strokovne literature ter virov s področja računovodstva, financ, organizacije delovanja javnih zavodov ter zakonskih predpisov, ki urejajo delovanje zavodov. Pri raziskovanju bom uporabila domačo in tujo literaturo, vire, izkušnje institucij in strokovnjakov s področja računovodstva, financ, organizacije delovanja javnih zavodov in priprav letnih poročil. Del virov bodo predstavljala tudi priporočila mednarodnih organizacij. V pomoč mi bo tudi strokovna literatura in viri, navedeni na koncu naloge. Zbrane podatke bom uredila in analizirala. V nalogo bom vključila tudi svoje dolgoletne izkušnje, pridobljene z dosedanjim delom na področju računovodenja posrednih uporabnikov državnega proračuna in gospodarskih družb. 10

11 2 JAVNI SEKTOR, JAVNI ZAVOD, NJEGOVO FINANCIRANJE IN RAČUNOVODENJE 2.1 Razvrstitev subjektov javnega sektorja, namen in cilj delovanja javnih zavodov Zakon o javnih financah kot subjekte javnega sektorja opredeljuje vse pravne osebe, ki so razvrščene v statistični sektor države. Na tej osnovi je bila izdelana statistična uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev. Sektor država je opredeljen kot eden izmed temeljnih institucionalnih sektorjev v gospodarstvu države, ki ga tvorijo enote: 1. neposredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov to so organi in organizacije na ravni države ali občin, ki se financirajo neposredno iz proračuna 1.1 Med neposredne uporabnike državnega proračuna spadajo: - nevladni proračunski uporabniki - vladni proračunski uporabniki (vladne službe, ministrstva in organi v sestavi ministrstev ter upravne enote) - pravosodni proračunski uporabniki 1.2 Med neposredne uporabnike občinskih proračunov spadajo: - občine, krajevna skupnosti, druge lokalne skupnosti 2. posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov, katerih ustanovitelj in lastnik je država oziroma občina, so: - javni zavodi in drugi izvajalci javnih služb - skladi in drugi izvajalci obveznega socialnega zavarovanja (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje) - javni skladi, katerih ustanovitelji so posredni uporabniki; samoupravne narodnostne skupnosti, kmetijsko-gozdarska zbornica ter javni zavodi, katerih ustanovitelj je kmetijsko-gozdarska zbornica 3. druge pravne osebe javnega sektorja: javni gospodarski zavodi, javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država ali občina odločujoč vpliv na upravljanje. Javni gospodarski zavodi in javna podjetja so lahko osebe zasebnega ali javnega prava, delujejo na trgu in imajo lahko organizacijske oblike po zakonu o gospodarskih družbah. 11

12 Dejavnost javne službe javnih zavodov se opredeli v zakonu ali odloku, nacionalnih programih, podzakonskih in ustanovitvenih aktih ter letnih programih. Javni zavodi so nepridobitne organizacije, katerih temeljna dejavnost je zagotovitev dobrin v javnem interesu in ne ustvarjanje dobička, kar je cilj zasebnih podjetij. Analiza poslovanja se v javnem zavodu ocenjuje preko kakovosti njihovih storitev in izpolnitvi vnaprej postavljenih nalog. Kljub temu pa mora javni zavod težiti k čim boljšemu poslovnemu rezultatu, saj le-ta omogoča njegov nadaljnji razvoj in kakovostnejše opravljanje osnovne dejavnosti, zaradi katerega je ustanovljen. Poleg opravljanja osnovne dejavnosti javne službe, ki jo javnim zavodom določi ustanovitelj, lahko javni zavodi opravljajo tudi tržno (lastno) dejavnost. 2.2 Dejavnost in upravljanje domov starejših Osnovna dejavnost Doma dr. Janka Benedika Radovljica obsega v skladu z ustanovitvenim aktom in z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti sledeče aktivnosti, določene z zakonom kot javna služba: celodnevno institucionalno varstvo starejših od 65 let, oziroma mlajših invalidnih oseb, ki zaradi svoje lastne odločitve po spremembi okolja ali pa zaradi starosti in različnih zdravstvenih težav potrebujejo oskrbo in nego (osnovni standard bivanje oziroma namestitev v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih enoposteljnih, dvoposteljnih in triposteljnih sobah), vzdrževanje in čiščenje prostorov in perila, organizirano, zdravstvenemu stanju primerno prehrano ter tehnično oskrbo, samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne izvajajo zdravniki (zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija in podobne storitve), zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo, splošno izvenbolnišnično zdravstveno dejavnost, drugo osnovno zdravstveno in specialistično zdravstveno dejavnost, ki jo v domu izvaja zdravstveni dom skladno z naravo dejavnosti zavoda in z mrežo javne zdravstvene službe, osebno pomoč, socialno oskrbo, ki pomeni varstvo ter posebne oblike varstva, ki so namenjena ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, zaposlitvi, korekciji in terapiji motenj ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Storitve v okviru osnovne dejavnosti so standardizirane. Odstopanja od standarda so dopustna zaradi podstandardnih ali nadstandardnih bivalnih pogojev. 12

13 Domovi za starejše lahko ob osnovni opravljajo tudi dodatne dejavnosti, ki obsegajo: različne dodatne oskrbne ali druge storitve za stanovalce domov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije oskrbe, dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma (vključene so oskrbne in zdravstvene storitve), oskrbne in zdravstvene storitve za stanovalce oskrbovanih stanovanj, zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nege ter drugih oblik pomoči posamezniku in družini na domu, ki vsebuje socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč, naloge v zvezi s pripravo okolja, družine in posameznikov na starost, storitve socialnega servisa na domu za starejše oziroma druge, sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih starejšim ljudem zunaj doma, opravljanje drugih storitev, predvsem za starejše v njihovem domačem okolju. Te dejavnosti moramo računovodsko spremljati. Cene storitev dodatnih storitev določajo organi upravljanja domov ali pa pristojne občine. Oskrbne storitve plačujejo stanovalci sami oziroma s pomočjo svojcev ter občine. Cene oskrbe morajo biti oblikovane v skladu s predpisano metodologijo o oblikovanju cen socialnovarstvenih storitev, sprejemajo jih pristojni organi upravljanja zavodov. K njim je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojnega ministra za socialne zadeve. Zdravstvene storitve v domovih so zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cene zdravstvenih storitev so določene v vsakoletni pogodbi doma z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je tudi plačnik teh storitev. Dejavnost domov spremljajo in nadzirajo: ministrstvi, pristojni za področji socialnega in zdravstvenega varstva, Socialna inšpekcija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Računsko sodišče. Domovi morajo imeti zagotovljeno tudi notranjo in zunanjo revizijo poslovanja. Pritožbe v zvezi z izvajanjem dejavnosti je mogoče urejati prek pristojnih organov domov in ministrstva, odgovornega za socialne zadeve. Domovi po zakonu lahko opravljajo tudi dodatno gospodarsko dejavnost oziroma tržno dejavnost, ki je namenjena višji kakovosti življenja in varstva starejših občanov, gostinske storitve, prodajo izdelkov delovne terapije, pripravo in dostavo hrane, pranje za zunanje 13

14 uporabnike in podobno. Pridobljena sredstva namenjajo za izboljševanje pogojev za izvajanje svoje osnovne dejavnosti. Dom gospodari z obstoječim premoženjem in s sredstvi, ki jih pridobiva z izvajanjem dejavnosti. V pravnem prometu nastopa samostojno, v svojem imenu in za svoj račun sklepa pogodbe in pravne posle v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register, ter odgovarja za sprejete obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja. Splošni akti doma so statut, pravilniki, poslovniki, organizacijski akti in sklepi ter drugi splošni akti. Z njimi se urejajo predvsem naslednja vprašanja: hišni red, organizacija dela in sistemizacija delovnih mest doma, delo sveta doma, delitev sredstev za plače in druge prejemke delavcev, finančno poslovanje in računovodstvo, popis stvarnega premoženja in sredstev v upravljanju, varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih tajnosti, odnosi doma z javnostjo, varnost in varovanje zdravja pri delu ter varstvo pred požarom, druga vprašanja v skladu z veljavno zakonodajo in statutom. Organi upravljanja javnih zavodov so: svet doma, direktor in strokovni svet. Službe zavoda so predstavljene v organigramu. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE DEMENTNI ODDELEK SLUŽBA PREHRANE DIREKTOR POMOČ NA DOMU ZDRAVSTVENO- NEGOVALNA SLUŽBA TEHNIČNE SLUŽBE Slika: 1 organigram Doma dr. Janka Benedika Radovljica 14

15 2.3 Financiranje in pravne podlage računovodenja javnega zavoda Financiranje javnega zavoda Dejavnosti, ki jih opravlja javni zavod, in njihovo financiranje lahko razvrstimo v tri skupine: a) Dejavnost javne službe, ki je financirana iz javnih virov (iz sredstev občinskega ali državnega proračuna, sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali drugih oblik obveznega financiranja). Obseg dela, cene, vsebina javne službe so določene v pogodbi z ustanoviteljem. občinskega ali državnega proračuna. b) Dejavnost javne službe, s katero javni zavod nastopa na trgu oziroma je financirana iz zasebnih virov. Ustanovitelj določa vsebino in cene storitev javne službe, obseg ni nujno določen. c) Tržna dejavnost oziroma prodaja blaga in storitev na trgu, ki ne sodijo v javno službo. Vsebino in obseg tržne dejavnosti določi javni zavod sam z letnim delovnim programom, ki je odvisen od zmogljivosti javnega zavoda in trga, vendar mora biti dejavnost odobrena s strani ustanovitelja. Cene določa večinoma zavod sam, v redkih primerih ustanovitelj ali financer. Tržna dejavnost je financirana neposredno iz zasebnih virov uporabnikov storitev. Nikakor pa zavod sam ne odloča o porabi dobička, ustvarjenega iz tržne dejavnosti. Porabi ga lahko le v soglasju s pristojnim ministrstvom Pravne podlage računovodenja javnega zavoda Financiranje, vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil opredeljujejo: - Zakon o zavodih, ki določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi, - zakoni, ki urejajo posamezna področja. Področni zakoni, uredbe in pravilniki, ki posamezne dejavnosti urejajo statusno in organizacijsko, so računovodjem tudi podlage za organiziranje in vodenje poslovnih knjig, tako da so iz njih jasno razvidni prihodki in odhodki po posameznih vrstah dejavnosti, po organizacijskih enotah, delih, programih, projektih in podobno. Zakon o javnih financah je krovni zakon, ki s finančnega, računovodskega in poslovnega vidika načelno določa delovanje javnih zavodov. Računovodstvu namenja člen 8. 15

16 poglavja. Določa potrebo po razmejevanju pristojnosti med odredbodajalci, računovodji in notranjimi nadzorniki, usmerja vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil na Zakon o računovodstvu, pooblašča ministra za finance, da predpiše računovodske postopke, kontni načrt, vodenje knjig in izdelavo letnih poročil, stopnje odpisa osnovnih sredstev, zahteva določitev pooblaščenih računovodij, ponavlja določila o izdelavi in predložitvi letnih poročil, kakor tudi poročanje o doseženih ciljih in rezultatih pristojnemu ministrstvu, ter ureja osnove notranjega nadzora. Pri računovodenju pravnih oseb javnega prava je zelo pomembna hierarhija predpisov, po kateri se najprej upoštevajo določbe Zakona o računovodstvu, podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in šele nato določbe Slovenskih računovodskih standardov, ki se uporabljajo le v tistem delu, ki ni opredeljen v Zakonu o računovodstvu ali podzakonskih predpisih. Tako Zakon o računovodstvu kot podzakonski akti se opirajo na Kodeks računovodskih načel ter na mednarodne in Slovenske računovodske standarde, razen v izjemah, ki so opredeljene ali v zakonu ali podzakonskih aktih. Na podlagi Zakona o računovodstvu in Zakona o javnih financah je minister za finance izdal naslednje podzakonske predpise, ki določajo področna pravila in postopke, ki jih morajo pri vodenju poslovnih knjig ter pripravi računovodskih izkazov upoštevati pravne osebe javnega prava: - Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, - Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, - Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu ter kapitalskih naložb, - Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. V skladu z Zakonom o računovodstvu javni zavod uporablja za knjiženje dva kontna načrta, in sicer enega za redno knjiženje po načelu nastanka poslovnega dogodka in enega za evidenčno knjiženje po načelu denarnega toka. 16

17 Značilnosti Zakona o računovodstvu, ki vplivajo na pripravo zaključnega računa, so razvidne v prilogi 1. Določenim uporabnikom enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju EKN) pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov ter pri vrednotenju sredstev in obveznosti do njihovih virov ni več treba upoštevati SRS 36, saj je hierarhija uporabe predpisov zanje točno določena. Določeni uporabniki EKN, ki so uvrščeni med posredne uporabnike proračuna, morajo ugotavljati prihodke in odhodke ter vrednotiti sredstva in obveznosti do njihovih virov po načelu poslovnega dogodka (prvi odstavek 16. člena) in v skladu z dvanajstim odstavkom 16. člena tudi po načelu denarnega toka. Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je novembra 2005 sprejel nove SRS, ki temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in so usklajeni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP, 2004), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB). SRS združujejo domačo računovodsko teorijo z mednarodnimi zahtevami, zlasti mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in direktivami Evropske unije. Zajemajo finančno, stroškovno in poslovodno računovodstvo. Mednarodne računovodske standarde za javni sektor (v nadaljevanju: MRSJS oziroma IPSAS) razvija in izdaja Upravni odbor za izdajo Mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board IPSASB), v okviru Sveta za mednarodne računovodske standarde za javni sektor Mednarodnega računovodskega združenja IFAC in so na voljo na spletni strani S tem bo prišlo do usklajevanja mednarodnih in nacionalnih standardov, kar povečuje kakovost in enotnost računovodskega poročanja po vsem svetu. Upravni odbor MRSJS razvija MRSJS, ki veljajo za računovodenje, zasnovano na poslovnih dogodkih ter MRSJS, zasnovane na denarnih tokovih. Upravni odbor priporoča postopni prehod na računovodsko načelo poslovnega dogodka. Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za javni sektor predpisuje obvezen kontni načrt, v katerem določa način knjiženja javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev. 17

18 3 PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DOMA DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA 3.1 Osnovni pojmi pri pripravi zaključnega računa Z računovodskimi izkazi želimo prikazati ekonomsko sliko podjetja. Ta kaže vrsto in obseg uporabljenih sredstev in preskrbljenih virov ter uspešnost, ki jo ima lastnik od naloženega denarja in poslovnega napora. Računovodski izkazi kažejo premoženjsko-finančno sliko v bilanci stanja in uspešnostno sliko v izkazu uspeha. Letna poročila, ki jih morajo pripraviti uporabniki sredstev javnih financ, so pomembne informacije o porabi sredstev javnih financ. Turk in Melavc (2001, str. 24) govorita o računovodskih obračunih, ki so podlaga za sprejemanje poslovnih odločitev v okviru nadziranja kot odločevalne funkcije in so sestavljeni iz podatkov, ki jih vsebujejo poslovne knjige, le-te pa prevzemajo podatke iz knjigovodskih listin. Podlaga za pripravo zaključnega računa so seveda podatki, ki jih pripravi in ustrezno knjiži finančno-računovodska služba doma. Zato moram pred opisom metodike izdelave zaključnega računa pojasniti še nekaj računovodskih pojmov, ki vplivajo na samo izdelavo zaključnega računa. To so: pooblaščeni računovodja, računovodstvo, knjigovodstvo, knjigovodske listine, poslovne knjige, kontni načrt, konto, prihodki, stroški, odhodki, evidenčni prihodki, evidenčni odhodki, stroškovno mesto, stroškovni nosilec, popis Pooblaščeni računovodja V skladu z 92. členom Zakona o javnih financah predstojnik posrednega ali neposrednega uporabnika proračuna določi pooblaščenega računovodjo. Vodenje poslovnih knjig in priprava letnih poročil je odgovorna naloga poslovodnih in računovodskih delavcev. Računovodja pri vodenju poslovnih knjig in pripravi računovodskih poročil in podatkov za poslovna poročila poslovodnih delavcev ravna v skladu s Kodeksom poklicne etike računovodje, ki narekuje strokovnost in odgovornost, zaupnost podatkov, poštenost opravljanja dolžnosti, resničnost podatkov, prizadevnost za stalno izboljševanje informacijskega sistema v zavodu. Vloga računovodje v javnem sektorju je zagotavljati kakovostne informacije, ki so potrebne za kontrolo porabe javnih sredstev ter za pripravo in 18

19 izvrševanje proračuna, kar naj bi omogočilo višjo stopnjo uresničitve zastavljenih ciljev ter vplivalo na večjo gospodarnost, učinkovitost in uspešnost porabe javno-finančnih sredstev Pomen in delitev računovodstva določenih uporabnikov Računovodstvo je del informacijskega podsistema, ki spremlja v denarni merski enoti izražene poslovne dogodke, povezane s poslovanjem družbe. Računovodstvo je usmerjeno k posredovanju računovodskih podatkov in informacij svojim uporabnikom: upravi za odločanje in vodenje družbe, lastnikom za preverjanje uprave in pošten prikaz poslovanja, poslovnim partnerjem za ugotavljanje bonitete, državi za ustrezen obračun in plačilo davščin (Zadravec, 2003, str. 20). Računovodstvo opredeljuje Kodeks računovodskih načel v 3. točki načelo vsebine računovodske funkcije, ki določa, da je računovodstvo temeljna informacijska dejavnost v poslovni celoti, ki obsega sistemsko celoto računovodskega informiranja na podlagi knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, računovodskega nadziranja in računovodskega analiziranja sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov, stroškov in odhodkov. Pojem»računovodstvo«ne vključuje samo knjigovodske funkcije, temveč tudi tri računovodske funkcije: računovodsko predračunavanje, računovodsko analiziranje in računovodsko nadziranje. Računovodstvo določenih uporabnikov je sistematična celota knjigovodstva in mora zagotavljati: - spremljanje in evidentiranje poslovnih dogodkov po enotnem kontnem načrtu, - spremljanje poslovanja s sredstvi za izvajanje javne službe iz javnih financ in drugih virov ter poslovanja na trgu, - upoštevanje enotnih načel in standardov za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil, - delovanje notranje revizijske službe v skladu z zakonom o javnih financah, - časovno in vsebinsko usklajeno načrtovanje ekonomskih kategorij pri pripravi finančnih načrtov, - računovodska poročila, kot so predpisana. 19

20 Pri opredelitvi računovodstva je pomembna tudi delitev celotnega računovodstva po poslovnih dogodkih na stroškovno in finančno računovodstvo. Stroškovno računovodstvo je računovodsko spremljanje notranjega področja poslovanja, ki nadrobno proučuje osnovna sredstva, material, plače, stroške po stroškovnih mestih in nosilcih, proizvode in storitve. Stroškovno računovodstvo je del poslovodnega računovodstva in del finančnega računovodstva (Horngren, 1991, str. 4). Razlike med poslovodnim in finančnim računovodstvom se kažejo pri uporabnikih informacij, časovni naravnanosti, prožnosti poročanja, natančnosti, poročevalskih enotah, vrstah podatkov in poročevalskih zahtevah (Hansen, Mowen, 1992, str. 5). Računovodstvo za notranje uporabnike informacij je strokovna dejavnost, ki spremlja nabavo, uporabo in porabo vhodnih prvin, ustvarjanje poslovnih učinkov, njihovo skladiščenje in trženje ter notranjo poslovno uspešnost (Koletnik, 1996, str. 9). Finančno računovodstvo je računovodsko spremljanje in presojanje zunanjega poslovanja, je tisti del računovodstva, ki zagotavlja računovodske informacije o poslovanju organizacije v razmerjih z drugimi: o stanju in gibanju sredstev, o obveznostih do virov sredstev, o oblikovanju poslovnega izida in o njegovi razdelitvi, torej je usmerjeno k računovodskim izkazom. Glavna naloga finančnega poslovanja je zagotavljanje finančnih sredstev, zakonito, gospodarno in pravočasno razporejanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev z namenom omogočati opravljanje dejavnosti. Računovodstvo za zunanje uporabnike informacij spremlja in proučuje premoženjski in finančni položaj ter poslovno in finančno uspešnost poslovne osebe kot celote. Zaradi vrednostnih in finančnih podatkov o stanjih in spremembah, ki so posledica razmerja do okolja predvsem do raznovrstnih tržišč in države, mu pravimo tudi finančno računovodstvo (Koletnik, 1996, str. 25). Zaradi potrebe po preoblikovanju podatkov informacije pa poznamo še poslovodno računovodstvo. Poslovodno računovodstvo pripravlja računovodske informacije, ki jih 20

21 pridobi iz stroškovnega in finančnega računovodstva in jih dopolni z informacijami, ki niso predmet računovodskega spremljanja ter jih spreminja v informacije za poslovno odločanje Knjigovodstvo Knjigovodstvo lahko opredelimo kot posebno vrsto evidentiranja poslovanja, v okviru katerega gre za sistematično zbiranje, urejevanje, obdelovanje in shranjevanje knjigovodskih podatkov in informacij ter njihovo posredovanje posameznim uporabnikom (Hočevar et al., 2000, str. 144). Knjigovodski proces: poslovni dogodek knjigovodska listina poslovne knjige poročilo. Poslovni dogodek v knjigovodskem smislu je tista poslovna sprememba, ki povzroči spremembo sredstev, obveznosti do virov sredstev, stroškov, odhodkov in prihodkov (Hočevar et al., 2000, str. 149) Knjigovodske listine in poslovne knjige Slovenski računovodski standard 21 določa vsebino knjigovodskih listin in obravnava knjigovodske listine kot podlago za vpisovanje v poslovne knjige. Računovodska načela knjigovodsko listino opredeljujejo kot pisno izraženo trditev, da je nastal poslovni dogodek, ki se knjiži na podlagi knjigovodskih listin (temeljnic, dokazil in drugih listin). Knjigovodske listine so podlaga za vnos v poslovne knjige. Teorija govori še o drugih poslovnih knjigah. Knjigovodska listina je pisno pričevanje o nastanku poslovnega dogodka ter služi kot podlaga za vnašaje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Da bi neka listina lahko postala knjigovodska listina, mora biti v posebni obliki sestavljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku, ki spremeni kako sredstvo, obveznost do virov sredstev, prihodke ali odhodke in je prenašalec knjigovodskih podatkov (Mayr, 2000, str. 25). Knjigovodska listina se praviloma sestavi ob nastanku in na kraju poslovnega dogodka v takšni obliki, da se podatki kasneje ne morejo popravljati brez podpisa odgovorne osebe. Glede na kraj nastanka poslovnega dogodka ločimo zunanje in notranje knjigovodske listine. Zunanje knjigovodske listine so tiste, ki nastanejo izven organizacije, notranje knjigovodske 21

22 listine pa so tiste, ki nastanejo znotraj organizacije na mestih, kjer nastanejo poslovni dogodki. To so izvirne knjigovodske listine. V nekaterih primerih pa lahko knjigovodske listine nastanejo tudi znotraj knjigovodstva, in sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin. To so izvedene knjigovodske listine (Hočevar et al., 2001, str. 125). Javni zavod je odgovoren za sestavljanje knjigovodskih listin. Pooblaščena oseba javnega zavoda s podpisom na listini jamči, da je knjigovodska listina resnična in da pošteno prikazuje podatke o poslovnih dogodkih. Zakon o računovodstvu v 4. členu določa, da je potrebno s pravilnikom podrobneje urediti način sestavljanja knjigovodskih listin, vrste knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje v skladu z zakonom in računovodskimi standardi. Vse te zahteve so upoštevane v internem Pravilniku o računovodstvu in Predpisu o gibanju in likvidiranju prejetih faktur v Domu dr. Janka Benedika Radovljica. Poslovne knjige so evidence, s katerimi se v javnem zavodu podatki o stanju in gibanju sredstev ter o obveznostih do virov sredstev, o prihodkih, odhodkih, stroških in poslovnem rezultatu sistematično obdelujejo in urejajo po ekonomskih kategorijah in času nastanka poslovnega dogodka. Javni zavod vodi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige so podlaga za računovodske knjige. Zakon o računovodstvu za javni zavod določa vodenje temeljnih in pomožnih knjig. Temeljni knjigi sta glavna knjiga in dnevnik glavne knjige. Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa samo, če verodostojni podatki niso zagotovljeni drugače. V glavni knjigi spremljamo spremembe in stanja vseh ekonomskih kategorij sintetično po posameznih kontih, po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Dnevnik je evidenca po časovnem zaporedju. V dnevniku se knjižijo poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in zunajbilančne evidence. Naloga dnevnika je omogočati kontroliranje knjiženih postavk z avtomatizmom dvostavnega knjigovodstva, izraženim z enačbo: vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro. Glavno knjigo tvorijo konti, ki vsebujejo postavke sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ter zunajbilančne evidence (Mayr, 2000, str. 31). 22

23 Poslovni dogodki, ki se knjižijo v glavno knjigo iz knjigovodskih listin, se istočasno zapisujejo tudi v dnevnik. V dnevniku so evidentirani poslovni dogodki po časovnem zaporedju, brez upoštevanja vsebine knjižb. Dnevnik se praviloma izpiše vsaj dvakrat do trikrat v poslovnem letu, obvezno pa po zaključnem računu za vsako poslovno leto. Z dnevnikom zagotavljamo kontrolo za pravilno knjiženje poslovnih dogodkov. SRS-22 omogoča tudi pomožne knjige. To so analitične evidence in druge pomožne knjige, ki praviloma dopolnjujejo konte glavne knjige in vključujejo blagajniški dnevnik, knjigo opredmetenih osnovnih sredstev, knjigo terjatev do kupcev, knjigo obveznosti do dobaviteljev, knjigo prejetih računov, knjigo izdanih računov, analitične evidence plač, materiala, drobnega inventarja. V pomožnih knjigah se poleg vrednostnih evidentirajo tudi količinski podatki po posameznih ekonomskih kategorijah, v kolikor niso verodostojni podatki zagotovljeni drugače. Zakon o računovodstvu določa za vse zavezance praviloma dvostavno knjigovodstvo, pri katerem so na kontih zajeta vsa sredstva in obveznosti do virov sredstev ter vsi prihodki in odhodki Kontni načrt, konto Kontni načrt vsebinsko ureja posamezne konte glavne knjige v razrede, skupine, sintetične in analitične konte. Mayr (2000, str. 23) opredeljuje kontni okvir kot seznam obveznih skupin kontov, ki ustrezajo skupinam postavk v bilanci stanja in izkazu uspeha. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je na osnovi enotnega kontnega načrta za domove starejših občanov predpisalo kontni plan s šestmestnimi konti prihodkov in odhodkov, posebej razčlenjen za te potrebe. Podroben prikaz kontnega plana presega okvir te naloge, zato je razviden iz priloge 2. Enotni kontni načrt je tudi osnova za kontni načrt določenih uporabnikov EKN, torej javnih zavodov. V pravilniku o enotnem kontnem načrtu so prihodki in odhodki določeni na podlagi ekonomske klasifikacije, ki omogoča enotno računovodsko izkazovanje in proračunsko planiranje, evidentiranje in spremljanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Prihodki in drugi prejemki posrednih uporabnikov, določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta, se 23

24 evidentirajo na kontih skupine 76 zaračunani prihodki določenih uporabnikov, odhodki pa na kontih skupine 46 zaračunani odhodki določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta. Določeni uporabniki EKN, ki so uvrščeni med posredne uporabnike proračuna, morajo ugotavljati prihodke in odhodke ter vrednotiti sredstva in obveznosti po načelu poslovnega dogodka. Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov, sestavljanja skupinske (konsolidirane) bilance prihodkov in odhodkov države in občine ter skupinske premoženjske bilance države in občin pa tudi po načelu denarnega toka. (plačane realizacije), kar pomeni, da se prihodek oz. odhodek prizna ob izpolnitvi naslednjih dveh pogojev: - da je poslovni dogodek nastal in je njegova posledica izkazovanje prihodka oziroma odhodka ali pa da je bil izvršen predujem na ta račun, - da je kot posledica poslovnega dogodka prišlo do prejema oziroma izplačila denarja ali njegovega ustreznika (ekvivalenta) oziroma da je na kakšen drug način prišlo do poravnave obveznosti oziroma terjatve, npr. medsebojna kompenzacija obveznosti in terjatev. Pri spremljanju denarnega toka, torej pri evidenčnem knjiženju odhodkov, uporabljajo določeni uporabniki enotnega kontnega načrta sledeče skupine: 40 tekoči odhodki (plačila stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve, plačila obresti posojil) 41 tekoči transferji (subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom, npr. štipendije pri določenih uporabnikih) 42 investicijski odhodki (plačila za pridobitev ali nakup opredmetenih osnovnih sredstev, izdatki za novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, investicijsko vzdrževanje in podobno) Vrste nedavčnih prihodkov so: 71 - nedavčni prihodki (prihodki od premoženja, upravne takse in pristojbine, globe in denarne kazni, prihodki od prodaja blaga in storitev, drugi nedavčni prihodki) 72 - kapitalski prihodki (prihodki od prodaje osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog) 73 - prejete donacije (prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev) 74 - transferni prihodki (prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij) 78 - prejeta sredstva iz Evropske unije konti skupine 78 (prihodki, ki jih zagotavljajo 24

25 proračun Evropske unije in druge institucije Evropske unije) 3.2 Finančno-računovodska služba v Domu dr. Janka Benedika Radovljica Finančno računovodska služba v Domu dr. Janka Benedika Radovljica opravlja sledeče funkcije: 1. računovodsko funkcijo, ki vključuje vodenje celotnega informacijskega sistema in predstavlja osnovo za sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev: a) knjigovodske naloge evidentiranja podatkov po vrstah dejavnosti b) predračunavanje (proračunsko-finančno načrtovanje in računovodsko načrtovanje) c) naloge kontrole in nadzora (notranja kontrola, sodelovanje pri notranji in zunanji reviziji) d) analiziranje in poročanje ter priprava drugih podlag odgovornim organom upravljanja doma in ustanoviteljem oziroma lastnikom za odločanje 2. finančno funkcijo, ki vključuje evidentiranje in spremljanje prilivov in odlivov denarnih sredstev na računih in v blagajni doma, spremljanje denarnega toka, spremljanje plačilne likvidnosti, spremljanje investiranja 3. izvajanje predpisov s področja javnih financ ter plač 4. izvajanje predpisov z davčnega področja Pri izvajanju finančno-računovodske službe dom uporablja poleg zakonskih in podzakonskih predpisov še interne predpise. Predvsem Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o blagajniškem poslovanju in Sklep o višini blagajniškega maksimuma, Pravilnik o popisu, Predpis o gibanju in likvidaciji prejetih faktur, Pravilnik o žepninah, Pravilnik o blagajni oskrbovancev, Pravilnik o povračilih potnih stroškov v času službenega potovanja in izobraževanja, Pravilnik o vsebini in zaračunavanju storitev, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in ostale interne akte. Sredstva, ki jih pridobiva Dom dr. Janka Benedika Radovljica z opravljanjem svojih storitev: - sredstva stanovalcev, njihovih svojcev in občin kot plačila ali doplačila za opravljene storitve oskrbe, - sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene zdravstvene storitve, - sredstva uporabnikov kot plačila za prodane storitve tržne dejavnosti doma, - prejete donacije. 25

26 4 PRIHODKI IN ODHODKI 4.1 Vrste prihodkov Prihodki so po SRS 18 (2006) povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo privedli do prejemkov, če se ne uresničijo že ob nastanku. Javni zavod kot določeni uporabnik enotnega kontnega načrta razčlenjuje prihodke na poslovne, finančne in druge (obsegajo dosedanje izredne prihodke). Poslovni in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Med poslovne prihodke sodijo prihodki iz prodaje proizvodov, blaga in materiala ter prihodki iz prodaje storitev. Poslovni prihodki oziroma prihodki od poslovanja so prihodki od prodaje ter prejete državne pomoči (subvencije), državne podpore (dotacije) in podobni prihodki, če se nanašajo na prodane količine proizvodov, blaga, materiala in storitev ter njihove stroške. Posebna vrsta prihodkov so prevrednotovalni prihodki, ki se pojavljajo predvsem ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ko nastane presežek prodajne vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo. Kot prevrednotovalni poslovni prihodki se izkazujejo tudi odpisi obveznosti iz preteklih let in drugi prevrednotovalni prihodki. Finančni prihodki so po SRS 18.7 prihodki od kratkoročnega in dolgoročnega naložbenja. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Med finančne prihodke sodijo vse obresti od kreditiranja kupcev, zamudne obresti kupcev zaradi prepoznega plačila obveznosti, obresti od danih posojil in depozitov, prihodki od prevrednotenja naložb zaradi ohranitve realne vrednosti in drugi finančni prihodki. Izredni prihodki sestavljajo v skladu s SRS 18 neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. To so prihodki, ki niso običajni pri rednem opravljanju dejavnosti pravne osebe, zato se ne pojavljajo niti redno niti pogosto, pa tudi ni razumno pričakovati, da se bodo pojavili v dogledni prihodnosti. Od 1. januarja 2007 govorimo o drugih prihodkih in ne več o izrednih prihodkih. 26

27 Dom dr. Janka Benedika Radovljica razvršča prihodke v sledeče podskupine: 760 prihodki od prodaje proizvodov in storitev (prihodki iz proračunov države in občin, prihodki od oskrbnin, prihodki od zdravstva, ostali prihodki od prodaje proizvodov in storitev javne službe, prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu, prihodki iz prejšnjih obračunskih obdobij) 761 prihodki od prodaje blaga in materiala (javne službe, tržne dejavnosti) 762 finančni prihodki, 763 drugi prihodki (nenamenske donacije, prejete kazni in odškodnine, drugih prihodki) 764 prevrednotovalni poslovni prihodki (prevrednotovalni poslovni prihodki pri odtujitvi osnovnih sredstev, odpisi obveznosti iz prejšnjih let, drugi prevrednotovalni poslovni prihodki) 4.2 Vrste stroškov in odhodkov SRS 16 opredeljuje delitev stroškov po vrstah (stroški materiala, storitev, amortizacije, dela, dajatev, finančni stroški), mestih in nosilcih. Stroške predstavi kot v denarni merski enoti izražene potroške prvin poslovnega procesa pri nastajanju in razpečavanju poslovnih učinkov v nekem obdobju. Stroški materiala so stroški tistega materiala, ki se porablja pri nastajanju poslovnih učinkov (neposredni stroški materiala), pa tudi stroški drugega materiala, ki se porablja v poslovanju podjetja (posredni stroški materiala). Med prvine poslovnega procesa štejemo delovna sredstva, predmete dela, delo in storitve in so razvrščene v naravne vrste stroškov. Stroški po prvinah poslovnega procesa - naravne vrste stroškov - so stroški materiala, storitev, amortizacije in dela: 1. stroški poslovnih učinkov so povezani s kakim poslovnim učinkom: neposredni stroški, posredni stroški 2. stroški glede na obseg dejavnosti kadar se spreminja obseg dejavnosti: spremenljivi stroški, stalni stroški 3. časovna plat razvrščanja stroškov: načrtovani stroški, uresničeni stroški Odhodke javni zavod razčlenjuje po SRS 17 na poslovne, finančne in izredne odhodke (po novem druge), prevrednotovalne poslovne odhodke, prevrednotovalne finančne odhodke. Odhodki obračunskega obdobja so tisti znesek stroškov, nastalih v obračunskem obdobju, ki 27