LIZING KOT OBLIKA FINANCIRANJA VOZIL

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LIZING KOT OBLIKA FINANCIRANJA VOZIL Študent: Zlatka Šalamun Naslov: Planjsko 19b, 2322 Majšperk Številka indeksa: Redni študij Program: Visokošolski Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: doc. dr. Žan Jan OPLOTNIK Maribor, september 2006

2 2 PREDSTAVITEV DELA (PREDGOVOR) Beseda lizing izhaja iz angleškega glagola»to lease«in pomeni oddati. Je sodobna, enostavna in učinkovita oblika financiranja trajnih dobrin, ki relativno ohranjajo tržno vrednost (vozil, tehnološke in druge opreme, nepremičnin itd.), zlasti za tiste investitorje, ki s stalnim investiranjem skrbijo za dobro opremljenost in s tem konkurenčnost in razvoj ter jim je uporaba dobrine pomembnejša od pravnega lastništva. Pravno lastništvo predmeta lahko pridobijo šele s celotnim odplačilom (poplačilom) financiranja. Lizing torej ni kredit, temveč je investiranje financerja v korist uporabnika. Najstarejši ohranjen zapis o lizingu naj bi bila pogodba iz leta okrog 2000 pred našim štetjem, ki so jo uporabljali Sumerci za oddajo poljedelskega in ročnega orodja v najem. Vsebovala naj bi elemente, ki so značilni za današnje pogodbe operativnega lizinga. Danes kupovati avto za gotovino gotovo ni modro, tako govori direktor podjetja Summit Leasing Slovenija d.o.o. Koristneje je gotovino nameniti drugim, donosnejšim naložbam. Nov ali rabljen avto pa je bolje kupiti s financiranjem. Podjetja v osnovi ponujajo tako finančni kot tudi operativni lizing. Vsak ima svoje prednosti. V osnovi sta si oba produkta podobna, saj v obeh primerih lizinška hiša kupi predmet lizinga, ki ga izbere kupec in ga potem v določenem časovnem obdobju plačuje. Lizing je konkurenčen bančnemu posojilu ne samo zaradi obrestne mere, temveč tudi zaradi nekaterih drugih prednosti. Pot do potrebnega denarja je preprostejša in praviloma tudi hitrejša kot pot do posojila za nakup. Pri lizngu ni stroškov zavarovanja, saj je lizinško podjetje do poplačila lastnik predmeta lizinga. Pravila bančnega kreditiranja so strožja, zato so lizinški pogoji lahko bolj po meri stranke. Poleg tega lizing večkrat lahko pomeni ovinek za tiste, ki bančnega posojila ne morejo dobiti ali pa jim le to ne zadostuje. Z vse večjo finančno ozaveščenostjo se tudi vse več Slovencev odloča za lizing. Res pa je, da je nekaj slabih začetnih izkušenj s prvimi lizingodajalci povzročilo nezaupanje strank. Na drugi strani pa ni malo Slovencev, ki jim lastništvo nad avtom res veliko pomeni. Toda z raznimi akcijami, kot je»pol plačaš takoj, pol čez leto«ali»po tretjinah - brez obresti«, ki se večinoma financirajo s pomočjo lizinga, se tudi omenjeni stereotipi in prepričanja izgubljajo. Takšne akcije so za kupce prijazne, v račun običajno lahko dajo rabljeno vozilo in se odpeljejo z novim avtom. Tveganje lahko opredelimo kot vsako neželeno zmanjšanje gospodarskih koristi podjetja. Je torej možnost neprijetnega odmika od načrtovanih ciljev podjetja in je posledica negotovosti ocen razvoja dogodkov v prihodnosti kot tudi nepopolnosti informacij, ki jih vodstvo uporablja za sprejemanje poslovnih odločitev. Tveganja se izražajo kot nezaželena, tako negativna kot pozitivna gibanja opazovanih spremenljivk, torej je lahko dejanski donos manjši ali večji od pričakovanega. V zadnjih osmih letih se obseg lizing dejavnosti stalno povečuje. V letu 2005 so člani Združenja opravili za 354,1 mrd SIT lizinških poslov, kar pomeni 36% porast glede na leto Poleg klasičnega lizinga, to sta finančni in operativni lizing, lizing podjetja ponujajo tudi prodajo na kredit, vendar pa večino poslov sklenejo v obliki klasičnega lizinga. V letu

3 je bilo v obliki klasičnega lizinga sklenjenih za 330,9 mrd SIT poslov, kar pomeni 39% porast glede na leto Sklenjeni posli v obliki prodaje na kredit so v letu 2005 pomenili le slabih 7% vseh sklenjenih lizing poslov s strani članov Združenja in so se glede na leto 2004 zmanjšali za 2%. Vpliv dviga EURIBORA, ta je vezan na ključno obrestno mero Evropske centralne banke(ecb), na evrska posojila je večji, kot se zdi na prvi pogled. Pol odstotne točke višji EURIBOR na primer pomeni za 4,3 odstotka višje mesečno odplačevanje 20-letnega posojila za 20 milijonov tolarjev. Summit Leasing Slovenija je že tretje leto zapored vodilna lizinška hiša na področju financiranja osebnih vozil v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta Ustanovitelj in 100-odstotni lastnik je japonska multinacionalna korporacija Sumitomo Corporation Group, velikan, ki na leto ustvari 100 milijard dolarjev prometa. Največja konkurenčna prednost Summit Leasing je, da združujejo ponudbo bank, zavarovalnic in lizinških hiš na enem mestu, kar stranki pri iskanju najugodnejših možnosti financiranja prihrani tako denar kot čas.

4 4 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA 8 I TEORETIČNI DEL DIPLOMSKE NALOGE 2 LIZING DEFINICIJA LIZINGA ZGODOVINA LIZINGA PRVO LIZING PODJETJE PRIMERI LIZINGA V ANTIČNEM SVETU IN SREDNJEM VEKU PORAST LIZINGA V 19. STOLETJU IN 20.STOLETJU SODOBNI RAZVOJ GOTOVINA ALI LIZING FINANČNI ALI OPERATIVNI LIZING LIZING ALI KREDIT LIZING PREMIČNIN V PRIMERJAVI Z NEPREMIČNINAMI UPORABA LIZINGA PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI PREDNOSTI LIZINGA SLABOSTI LIZINGA TVEGANJE PRI LIZINGU LIZING NA SLOVENSKEM FINANČNEM TRGU* DVIG EURIBORA 28 II APLIKATIVNI DEL DIPLOMSKE NALOGE: ANALIZA PRIMERA "SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O." 4. PREDSTAVITEV»SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.« POSTOPEK ZA PRIDOBITEV LIZINGA ZA VOZILO PRI DRUŽBI SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O POSTOPEK ODOBRITVE LIZINGA PONUDBA (KALKULACIJA) SKLENITEV POGODBE PLAČILA REGISTRACIJA IN PREVZEM PREDMETA LIZINGA SPREMLJAVA ODKUP PODJETJE SUMMIT LEASING SLOVENIJA V PRIMERJAVI Z OSTALIMI 33

5 5 5. SKLEP POVZETEK SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL 38

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis problema, ki je predmet raziskave Beseda lizing izhaja iz angleškega glagola»to lease«in pomeni oddati. Je sodobna, enostavna in učinkovita oblika financiranja trajnih dobrin, ki relativno ohranjajo tržno vrednost. Lizing ni kredit, temveč je investiranje financerja v korist uporabnika. Razvoj lizinga sem prikazala skozi ključne točke po posameznih zgodovinskih obdobjih. Podjetja v osnovi ponujajo tako finančni kot tudi operativni lizing. Vsak ima svoje prednosti. V osnovi sta si oba produkta podobna, saj v obeh primerih lizinška hiša kupi predmet lizinga, ki ga izbere kupec, in ga potem v določenem časovnem obdobju plačuje. Pri obeh so ves čas plačevanja obroki znani in določeni v devizni valuti. Razlika je v pravnem in ekonomskem lastništvu, končnem odkupu in v obračunavanju davka na dodano vrednost na obresti, amortizaciji in obremenitvi bilance Lizing je konkurenčen bančnemu posojilu ne samo zaradi obrestne mere, temveč tudi zaradi nekaterih drugih prednosti. Pot do potrebnega denarja je preprostejša in praviloma tudi hitrejša kot pot do posojila za nakup. Pri lizingu ni stroškov zavarovanja, saj je lizinško podjetje do poplačila lastnik predmeta lizinga. Pravila bančnega kreditiranja so strožja, zato so lizinški pogoji lahko bolj po meri stranke. Poleg tega lizing večkrat lahko pomeni ovinek za tiste, ki bančnega posojila ne morejo dobiti ali pa jim le to ne zadostuje. V drugem poglavju sem prikazala lizing na slovenskem finančnem trgu, in sicer na podlagi podatkov Združenja lizing podjetij Slovenije. Konec leta 2005 je bilo 29 lizing podjetij članov Združenja. V tretjem poglavju pa sem opredelila osnovne značilnosti podjetja Summit Leasing Slovenija d.o.o., strukturo naložb in njihove partnerje. Prikazala pa sem tudi primer nakupa vozila, ko stranka nima dovolj denarja in najame lizing.

7 7 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen mojega dela je predstaviti lizing kot obliko financiranja vozil. V letu 2005 se je lizing premičnin glede na leto 2004 povečal za 28% in je pomenil 66% v strukturi celotne lizinške dejavnosti. Struktura lizinga premičnin glede na vrsto opreme se v letu 2005 ni bistveno spremenila. Največ poslov so člani Združenja opravili iz naslova lizinga osebnih in komercialnih vozil. Temeljni cilj diplomskega dela je s teoretičnim pristopom podrobno analizirati razvoj in stanje lizing trga v Sloveniji. Cilji omejene raziskave so predvsem: - prikazati osnovne značilnosti lizinga in njegov razvoj - predstaviti razlike med finančnim in operativnim lizingom, ter lizingom premičnin in nepremičnin - analizirati lizing na slovenskem finančnem trgu - prikazati podjetje, ki se ukvarja z lizingom vozil, ter predstaviti potek najem lizinga Osnovne trditve: - lizing je konkurenčen bančnemu posojilu ne samo zaradi obrestne mere, temveč tudi zaradi nekaterih drugih prednosti - podobno kot drugje v Evropi tudi pri nas lizing premičnin krepko prevladuje pred lizingom nepremičnin - Summit Leasing Slovenija je že tretje leto zapored vodilna lizinška hiša na področju financiranja osebnih vozil v Sloveniji

8 8 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Pri pisanju diplomske naloge sem izhajala iz nekaj temeljnih predpostavk. Kot prvo sem predpostavila, da se bistvene spremembe na področju lizinga ne bodo dogajale. Kot drugo pa predpostavljam rast euribora. Omejitve Omejitve zadevajo omejitve vsebinskega in časovnega tipa. Pri vsebinskih omejitvah je potrebno upoštevati, da večina podanih teoretičnih konceptov temelji na izboru domače literature in virov, kateri pa se pogosto sklicujejo na tujo strokovno literaturo in vire ter na tuje strokovnjake. Časovne omejitve zadevajo izbor predvsem literature in virov novejše publikacije, z izjemo citiranja in razlaganja splošno veljavnih in sprejetih spoznanj in definicij. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo je obravnavano na področju mikroekonomske in makroekonomske raziskave, ker analiziramo celotno narodno gospodarstvo in njegovo ravnovesje ter obnašanje in delovanje temeljnih ekonomskih subjektov. Analiza v delu je dinamična ekonomska raziskava, ker proučujemo proces spreminjanja strukturnih značilnosti, nastajanja in sprememb lizinga nekoč in danes. Raziskujemo z deskriptivnim pristopom. Pri nastanku dela se bom opirala na strokovno literaturo tujih in domačih avtorjev, ki so objavili knjige, članke in prispevke s področja lizinga.

9 9 2 LIZING 2.1 Definicija lizinga Beseda lizing izhaja iz angleškega glagola»to lease«in pomeni oddati. Je sodobna, enostavna in učinkovita oblika financiranja trajnih dobrin, ki relativno ohranjajo tržno vrednost (vozil, tehnološke in druge opreme, nepremičnin itd.), zlasti za tiste investitorje, ki s stalnim investiranjem skrbijo za dobro opremljenost in s tem konkurenčnost in razvoj ter jim je uporaba dobrine pomembnejša od pravnega lastništva. Pravno lastništvo predmeta lahko pridobijo šele s celotnim odplačilom (poplačilom) financiranja. Lizing torej ni kredit, temveč je investiranje financerja v korist uporabnika. Najstarejši ohranjen zapis o lizingu naj bi bila pogodba iz leta okrog 2000 pred našim štetjem, ki so jo uporabljali Sumerci za oddajo poljedelskega in ročnega orodja v najem. Vsebovala naj bi elemente, ki so značilni za današnje pogodbe operativnega lizinga (KD 2005,16). SLIKA 1: DO AVTOMOBILA TAKO ALI DRUGAČE Vir: (KD 2005, 16)

10 Zgodovina lizinga Razvoj lizinga bom prikazala skozi ključne točke po posameznih zgodovinskih obdobjih, upoštevala pa bom predvsem Evroplan (Europlan, 2005). Prvi zametki najema segajo več kot 4000 let v preteklost, vendar pa so najstarejši zapisi o lizingu iz leta 2000 pr. n. št. iz sumerskega mesta Ur. Sumerci so lizing uporabljali za najem kmetijskega orodja, pravice do uporabe vodnih virov itd. Arheologi so te zapise našli na glinastih tablicah, prvi lizingodajalci pa so bili duhovniki v tamkajšnjih templjih Prvo lizing podjetje Znanstveniki so našli zapise, da se je okoli leta 450 do 400 pr. n. št. v starodavnem mestu Nippur družina Murashu odločila za odprtje bančne in tudi lizing hiše. V tedanjem Perzijskem imperiju je družina Murashu predstavljala vodilni finančni servis, specializirala pa se je v posojanju zemljišč in tudi drugih produktov in živil Primeri lizinga v antičnem svetu in srednjem veku Za stare Grke, Egipčane in Rimljane je lizing predstavljal učinkovito in velikokrat edino možno obliko financiranja nabave zemljišč, živine in izdelkov. S pridobitvijo zemljišč na tovrsten način si je marsikatera družina zagotovila preživetje. Rimljani so bili znani po velikih vojaških odpravah, za katere so potrebovali veliko število ladij in osebja. Lizing jim je tako predstavljal edino možno obliko financiranja vojaških odprav. Feničani pa so dosegali gospodarsko uspešnost ravno z znanjem v ladjedelništvu in so ladje dajali v čarter, ki je zelo podoben lizingu. Razlikovali so že med finančnim in poslovnim lizingom, njihove razlike pa so prvič napisane v Justinijanovem zakoniku. Leta 1066 je Norveška nenadoma napadla Anglijo in vso svojo vojaško invazijo financirala s pomočjo lizinga. V tem času so ljudje tu veliko najemali konje in kmetijsko opremo Porast lizinga v 19. stoletju in 20.stoletju V devetnajstem stoletju zasledimo velikanski porast uporabe lizinga, še zlasti pa so se spremenile vrste predmetov lizinga. Hiter razvoj tehnologije, kmetijstva in transporta je pomenil večje povpraševanje po lizingu. Njegov razvoj je dejansko povzročil razvoj železnic in lizing železniških vagonov v Veliki Britaniji leta 1840 je prvi primer lizinga, pri katerem na koncu pogodbenega roka preide lastnina v last lizingojemalca. V prvi polovici dvajsetega stoletja je v Evropi in v ZDA prevladoval lizing določenih vrst blaga in strojev za različne industrije. Proizvajalci so bili prepričani, da lahko več prodajo,

11 11 če kupcu ponudijo obročni način odplačevanja. Z razvojem avtomobilske industrije leta 1918 se je uveljavil še lizing vozil, s katerim je pričel v Chicagu Frank Zolli leta K razvoju lizinga je pomembno prispevala tudi druga svetovna vojna, saj so podjetja dobivala obsežna državna naročila. Predvsem ameriško gospodarstvo je veliko povpraševalo po letalih, računalnikih in drugi naložbeni opremi. Iz dokaj razvitega ameriškega trga pa so se lizing podjetja začela počasi usmerjati še na druge mednarodne trge. Rojstvo lizinga je torej leto 1954, ko je bilo s tem namenom ustanovljeno prvo podjetje U. S. Lizing Corp., ki je že vsebovalo lastnosti in značilnosti današnjih lizing hiš. Leta 1959 je to podjetje ustanovilo prvo podružnico v Kanadi, nato pa so se tovrstna podjetja začela ustanavljati tudi v Evropi, Aziji in Afriki Sodobni razvoj Sodobni lizing se je širil po drugi svetovni vojni, ko so začeli ustanavljati samostojne lizing družbe, ki prevzamejo vlogo posojevalca, katero sicer opravljajo banke in neodvisne finančne ustanove. Najhitreje se je takrat lizing širil prav v ZDA, kar ni naključje, saj so finančne potrebe presegle ponudbo, pojavila se je povečana težnja po najemanju kapitala in produkcijskih sredstev. Največji razmah je lizing doživel zadnjih trideset let. Kot glavne vzroke pa lahko navedemo tehnološki bum, davčne in računovodske predpise ter izoblikovanje lizinga kot pomoč pri prodaji. Danes je postal primarna ekonomska in finančna realnost s prednostno vplivnostjo. V Evropi je bilo prvo lizing podjetje, imenovano leasing A. G., ustanovljeno leta 1958 v Švici. Leta 1961 so bile ustanovljene lizing družbe v Franciji in Italiji, leta 1962 že v ZR Nemčiji in Belgiji. Po letu 1960 se je tako kot v Evropi začelo ustanavljanje lizing podjetij tudi v Aziji, Avstraliji in Afriki ter tako rekoč po celem svetu (Stepan 2000, 6).

12 Gotovina ali lizing Danes kupovati avto za gotovino, gotovo ni modro, meni direktor podjetja Summit Leasing Slovenija d.o.o. Koristneje je gotovino nameniti drugim, donosnejšim naložbam. Nov ali rabljen avto pa je bolje kupiti s financiranjem. Gotovinskim nakupom je težko slediti, a po ocenah, Slovenci še vedno kupijo okoli četrtino vozil za gotovino. Preostanek bi lahko v grobem razdelili takole: 60 odstotkov je kreditov in 40 odstotkov lizingov. Med lizingi je 85 odstotkov finančnega in 15 odstotkov operativnega lizinga. Fizične osebe se odločajo predvsem za finančni lizing, z le redkimi izjemami za operativni lizing, predvsem ko gre za nakup dražjih vozil. Pravne osebe, ki nočejo večjih lastnih voznih parkov in s tem bremeniti osnovnih sredstev, pa se opredelijo za operativni lizing (Lenič 2006, 30). TABELA 1: VREDNOST OPRAVLJENIH LIZING POSLOV V LETU 2005 PROMET (v mio.eur) TRŽNI DELEŽ HYPO LEASING 591,00 39,99% SKUPINA NLB 170,05 11,51% SUMMIT 120,53 8,16% SPARKASSEN/IMMORENT 107,80 7,29% SKB LEASING 103,14 6,98% PORSCHE LEASING 80,26 5,43% DEBIS AC LEASING 78,00 5,28% RAIFFEISEN 64,19 4,34% VBS LEASING+VBS HIŠA 30,09 2,04% GORICA LEASING 26,53 1,80% ALEASING/ex EUROFIN 25,69 1,74% KBM LEASING 20,67 1,40% PROBANKA LEASING 18,77 1,27% VOGO LEASING 10,89 0,74% MICRAT 9,97 0,67% BKS-LEASING 9,89 0,67% KOVINOTRADE 6,92 0,47% VB LEASING 3,08 0,21% INTERRA 0,27 0,02% SKUPAJ 1477,73 100,00% Vir: (Velcl 2006, 26)

13 Finančni ali operativni lizing Podjetja v osnovi ponujajo tako finančni kot tudi operativni lizing. Vsak ima svoje prednosti. V osnovi sta si oba produkta podobna, saj v obeh primerih lizinška hiša kupi predmet lizinga, ki ga izbere kupec in ga potem v določenem časovnem obdobju plačuje. Pri obeh so ves čas plačevanja obroki znani in določeni v devizni valuti. Razlika je v pravnem in ekonomskem lastništvu, končnem odkupu in v obračunavanju davka na dodano vrednost na obresti, amortizaciji in obremenitvi bilance. Zato velja pravilo, da je za fizične osebe primernejši finančni lizing. Pri finančnem lizingu se običajno že ob sklenitvi pogodbe določi, da bo po odplačilu vseh obrokov in s plačilom zadnjega obroka predmet lizinga prešel v last lizingojemalca, ki je medtem le uporabnik. Pri poslovnem najemu se lizingojemalec običajno odloči le za uporabo, ne pa tudi za končni odkup predmeta in prenos lastništva, čeprav ta možnost ob izteku pogodbe obstaja (Velcl 2006, 26). Po Slovenskih računovodskih standardih in po IAS (International Accounting Standards) sta temeljni ločnici med operativnim in finančnim lizingom tako imenovani pravili»75«in»90«. Prvo pomeni, da obdobje najema ne sme presegati 75 odstotkov življenjske dobe predmeta lizinga. Na drugi stani to pomeni, da mora preostanek vrednosti predmeta lizinga znašati minimalno 25 odstotkov od celotne nabavne vrednosti, kar predstavlja prodajno vrednost v primeru končnega odkupa. Drugo pravilo pa pomeni, da lahko polog oziroma lastna udeležba v skupnem financiranju znaša največ 10 odstotkov od nabavne vrednosti predmeta lizinga, obravnava pa se kot prva najemnina oziroma depozit. Če sta opisani meji preseženi, transakcija zapade pod finančni lizing. Finančni lizing Finančni lizing pomeni zadržanje lastninske pravice na predmetu lizinga s strani lizingodajalca. Lizingojemalec pridobi lastninsko pravico s plačilom zadnjega obroka najema ali s predčasnim poplačilom obveznosti. Prednosti finančnega lizinga so: - v nasprotju s kreditom omogoča razporeditev finančnih obveznosti na daljše obdobje, - davčna olajšava od davka na dobiček, - DDV se plača v celoti ob sklenitvi pogodbe za celotno obdobje vnaprej. V primeru nakupa nepremičnine, komercialnih vozil in opreme tako obračun DDV za lizingojemalca pomeni vstopni davek in odbitno davčno postavko. V primeru nakupa osebnih vozil in plovil DDV ne pomeni odbitne davčne postavke. Podroben računovodski pregled: - lizingojemalec izkazuje predmet lizinga v svojih poslovnih knjigah kot osnovno sredstvo v uporabi. Z računovodskim izkazovanjem ne zanika ali posega v lastninsko pravico lizingodajalca na predmetu financiranja,

14 14 - v aktivnem delu bilance stanja se v tekočem poslovnem letu povečajo sredstva v postavki drugih opredmetenih sredstev, - na pasivni strani bilance stanja se za isti znesek povečajo obveznosti do virov sredstev v postavki dolgoročnih obveznosti, - v izkazu uspeha se stroški finančnega lizinga kažejo kot amortizacija ter stroški obresti in drugih odhodkov financiranja (obstajajo tudi posebnosti pri osebnih vozilih), - amortizacija se obračunava od bruto vrednosti predmeta v celotni dobi koristnosti. Lizingojemalec, ki je registriran davčni zavezanec, lahko uveljavlja vračilo plačanega DDV-ja le v primeru, da za osnovno sredstvo velja odbitna postavka, torej obstaja možnost poravnavanja davka (pri vozilih: če gre po homologaciji za tovorno vozilo) (Lizing opreme, računovodski pogled 2006). Operativni lizing V nasprotju s finančnim lizingom pravni in ekonomski lastnik predmeta lizinga ostane do poplačila vseh obveznosti lizingodajalec. Ob izteku pogodbe lizingojemalec predmet lizinga praviloma vrne lizingodajalcu ali pa sklene novo pogodbo o lizingu. S finančnega in davčnega vidika operativni lizing ponuja naslednje ugodnosti: - zmanjšanje tveganja okvar, tehnološke zastarelosti ali neuporabnosti predmeta lizinga, - vse stroške vzdrževanja, popravil in zavarovanja nosi lizingodajalec, - zmanjšanje poslovnega tveganja brez finančne obveznosti v vrednosti celotne investicije, - minimalno povečanje stroškov poslovanja za stroške najema, ki gredo v celoti v odhodke in zmanjšujejo davčno osnovo, - ne bremeni kreditnega potenciala, saj se operativni lizing vodi kot zunajbilančna obveznost, (SKB Banka d.d. 2005) Podroben računovodski pogled: - predmet najema se v bilanci stanja najemojemalca ne izkazuje med osnovnimi sredstvi, - predmet najema je knjižen kot osnovno sredstvo pri najemodajalcu, - v izkazu uspeha najemojemalec najemnino in ostale stroške, povezane z najemom, izkazuje v postavki stroškov blaga, materiala in storitev tekočega obračunskega obdobja,

15 15 - izjemo predstavlja delna najemnina (predplačilo najemnine), ki ga najemojemalec poknjiži sorazmerno, na celotno najemno obdobje, - najemojemalec, ki je registriran davčni zavezanec, lahko uveljavlja vračilo plačanega DDV- ja le v primeru, da za predmet najema velja odbitna postavka za davek, pri vozilih so to tovorna vozila

16 Lizing ali kredit Lizing je konkurenčen bančnemu posojilu ne samo zaradi obrestne mere, temveč tudi zaradi nekaterih drugih prednosti. Pot do potrebnega denarja je preprostejša in praviloma tudi hitrejša kot pot do posojila za nakup. Pri lizingu ni stroškov zavarovanja, saj je lizinško podjetje do poplačila lastnik predmeta lizinga. Pravila bančnega kreditiranja so strožja, zato so lizinški pogoji lahko bolj po meri stranke. Poleg tega lizing večkrat lahko pomeni ovinek za tiste, ki bančnega posojila ne morejo dobiti ali pa jim le to ne zadostuje. Boj za stranke med lizinškimi podjetji je vse hujši. Obrestna mera in stroški niso edino merilo izbire, v ospredje prihajajo dodatne storitve. Pomembna razlika med podjetji je predvsem v stroških odobritve. Zato je priporočljivo za stranke, da pred sklenitvijo posla primerjajo ponudbe različnih lizinških hiš (Velcl 2006, 26). Pri lizingu je stranka ekonomski, lizingodajalec pa pravni lastnik vozila. Stranka tako lahko vsestransko razpolaga z avtom, le odtujiti ga ne sme, razen v primeru, ko se dogovorimo za predčasno poplačilo pogodbe. Pri kreditu pa stranka s sklenitvijo pogodbe postane tudi lastnik vozila (Lenič 2006, 30). TABELA 2: VRSTE LIZINGA PO RAZREDIH VOZIL (V %) Finančni lizing Kredit Operativni lizing Nižji razred Nižji srednji razred Višji srednji razred Visoki razred Vir: Summit Leasing Z vse večjo finančno ozaveščenostjo se tudi vse več Slovencev odloča za lizing. Res pa je, da je nekaj slabih začetnih izkušenj s prvimi lizingodajalci povzročilo nezaupanje strank in da po drugi strani ni malo Slovencev, ki jim lastništvo nad avtom res veliko pomeni. Toda z raznimi akcijami, kot je»pol plačaš takoj, pol čez leto«ali»po tretjinah, brez obresti«, ki se večinoma financirajo s pomočjo lizinga, se tudi omenjeni stereotipi in prepričanja izgubljajo. Takšne akcije so za kupce prijazne, v račun običajno lahko dajo rabljeno vozilo in se odpeljejo z novim avtom.(lenič 2006, 30) TABELA 3: OBSEG LIZINGA V ZADNJIH PETIH LETIH leto Skupna vrednost poslov lizinga (v mio evrov) Lizing avtomobilov (v mio evrov) Rast lizinga avtomobilov(v%) osebnih komercialnih osebnih skupaj ,16 148,32 94,32 Ni podatka Ni podatka ,09 155,19 106,00 4,63 7,64

17 ,79 200,38 106,46 29,12 17, ,29 258,28 141,70 28,90 30, ,53 341,19 166,68 32,10 26, ,85 436,13 188,15 27,82 22,92 Vir: ZLPS, lastni izračuni 2.5 Lizing premičnin v primerjavi z nepremičninami Lizing nepremičnin tudi v Sloveniji počasi pridobiva pomen in po mnenju poznavalcev ima zelo velike možnosti za razvoj. K temu poleg dejstva, da lizing nepremičnin postaja vedno bolj zanimiv za gospodarske subjekte, prispeva tudi vedno boljša urejenost zemljiške knjige in elektronski vpogled stanja v njej (Kranjec 2005, 32). SLIKA 2: LIZING NEPREMIČNIN NIHA Financirana vrednost(v mio eur) financirana vrednost September Vir: (Kranjec 2005, 32) Delež nepremičnin v lizinški pogači trenutno zavzema slabih trideset odstotkov. Največ se stranke odločajo za lizing poslovnih zgradb, ki zavzemajo prek polovice financirane vrednosti, ki se je v letošnjem trimesečju ustvarila pri lizingu nepremičnin (Kranjec 2005, 32).

18 18 TABELA 4: PRI NEPREMIČNINAH NAJVEČ LIZINGA POSLOVNIH ZGRADB Financirana vrednost konec septembra 2005 (v mio eur) VREDNOST ODSTOTNI DELEŽ Proizvodni objekti 22,62 7,66 Maloprodajni objekti 36,52 12,37 Poslovne zgradbe 148,61 50,31 Hotelski in gostinski objekti 14,15 4,79 Javnostoritveni objekti 15,93 5,39 Drugo 57,52 19,48 Skupaj 295, Vir: (Kranjec 2005, 32) Podobno kot drugje v Evropi tudi pri nas lizing premičnin krepko prevladuje pred lizingom nepremičnin. Z lizingom premičnin je bilo v Slovenji v treh četrtletjih leta 2005 ustvarjene slabih 70 odstotkov financirane vrednosti. Vodilno mesto pri lizingu premičnin ima prodaja osebnih vozil. Lizinška podjetja z lizingom osebnih vozil so ustvarila skoraj 54 odstotkov financirane vrednosti v okviru lizinga premičnin. Podatki za pretekla leta nam pokažejo, da se lizing osebnih vozil nenehno krepi. (Kranjec 2005, 26) SLIKA 3: NAJBOLJ JE RAZVIT LIZING OSEBNIH VOZIL Financirana vrednost (v mio eur) financirana vrednost September Vir: (Kranjec 2005, 26) Počasi raste tudi financirana vrednost, ki jo lizinška podjetja namenjajo za financiranje nakupov strojev in proizvodne opreme, s čimer se naš lizinški trg približuje lizinško razvitim evropskim državam, kjer je to pomembna oblika financiranja naložb podjetja (Kranjec 2005, 26).

19 Uporaba lizinga prednosti in pomanjkljivosti Ko se uporabnik odloča za določeno obliko financiranja svojih investicij, se vedno odloča na podlagi svojih finančnih zmožnosti ter prednosti in slabosti, ki mu jih prinaša določena alternativa. Lizing ima poleg prednosti tudi določene pomanjkljivosti, vendar pa se je v Sloveniji uveljavil kot uporabnikom prijazen bančni produkt. Slovenska lizing podjetja dajejo velik poudarek na lizing, ki je prilagojen potrebam strank in je zato za uporabnike tako zelo privlačen Prednosti lizinga Lizing je kot oblika najema premičnin in nepremičnin zelo ekonomična oblika financiranja. Lizingojemalcu namreč ponuja racionalnejšo kombinacijo finančnih obremenitev, možnost zmanjšanja davčne osnove in zaščito pred tehnološkim zastaranjem. Nekateri uporabniki morajo biti stalno v stiku z novo tehnologijo. S pomočjo lizinga lahko učinkovito rešimo ta problem, saj se s posameznimi določbami v lizing pogodbi prenese tveganje tehnološkega zastaranja z lizingojemalca na lizingodajalca. Lizing je posebno primeren tudi za srednja in majhna podjetja, saj so postopki in potrebna dokumentacija za odobritev lizinga bistveno enostavnejši kot pri odobravanju posojil. Lizing lažje pridobijo tudi novo nastala podjetja in podjetja s slabšo boniteto. Glavna razlika med kreditom in lizingom je v načinu zavarovanja terjatev do upnika. Pri kreditiranju banka praviloma zahteva dodatno zavarovanje v obliki poroštva, garancije, zastave premičnin, nepremičnin, vrednostnih papirjev ipd. Pri lizingu pa zavarovanje običajno predstavlja lastništvo nad predmetom lizinga. Lizing tudi ne vpliva na kreditno sposobnost, saj plačila obrokov lizinga niso vključena v kreditni potencial pri bankah. Dobrim strankam podjetja za lizing nudijo tudi do 100- odstotno financiranje, kar pomeni, da lizingojemalcem ni treba plačati pologa. Pri nakupu opreme in komercialnih vozil lahko stranka pridobi premostitveni kredit za plačilo DDV-ja za obdobje največ šestih mesecev, ki ga uveljavlja kot svoj vstopni davek. Financiranje nakupa z lizingom zahteva manjši del lastnih sredstev, kar omogoča nadaljnjo prerazporeditev prostih sredstev za poslovne odločitve, ki praviloma zagotavljajo večji donos, kot znašajo stroški lizinga. Naslednja prednost lizinga je tudi njegova prilagodljivost, saj lahko lizingojemalec sam izbira velikost prvega obroka, dolžino trajanja najema, velikost zadnjega obroka itd. Lizingojemalcu omogoča tudi natančno načrtovanje izdatkov, saj se obroki lizinga ne spreminjajo do izteka pogodbe, razen v primeru spremenljive obrestne mere. Lizing je ponavadi nominiran v trdih valutah (EUR, CHF). Iz naslova lizinških poslov lahko lizingojemalec uveljavlja manjšo davčno osnovo pri obračunu davka od dobička pravnih oseb oziroma pri napovedi davka od dohodka iz dejavnosti za samostojne podjetnike. Obrok pri finančnem lizingu v bilanci uspeha predstavlja strošek, in sicer delno kot amortizacija, delno pa kot strošek (plačilo obresti). Pri operativnem lizingu pa se obrok v celoti obravnava kot strošek

20 Slabosti lizinga Kljub vsem prednostim lizinga se uporabniki velikokrat odločijo za druge oblike financiranja, saj je lizing nekoliko dražji od posojila in tudi od nakupa. V primeru odkupa predmeta lizinga po poteku pogodbenega roka se lahko lizingojemalec sooči s slabim nadomeščanjem osnovnih sredstev z novimi, sodobnejšimi. Ponavadi lizingojemalec tudi nima pravice za izboljšanje sredstev, saj se mora s tem strinjati dajalec lizinga. Slabost za lizingojemalca je tudi dejstvo, da je lizingojemalec boljše zavarovan in tako izkorišča svoj položaj na trgu. Težave pa ne nastopijo zgolj na strani lizingojemalca, temveč tudi na strani lizingodajalca. Problemi nastanejo zlasti v primeru majhnega in slabo razvitega trga za rabljeno opremo. Po preteku pogodbenega roka ostane oprema pri lizingodajalcu, ki pa ima lahko težave pri prodaji, saj je pogosto že tehnološko zastarela. Kljub vsemu pa je lizing vedno bolj konkurenčen (Viršek2004,6).

21 Tveganje pri lizingu Tveganje lahko opredelimo kot vsako neželeno zmanjšanje gospodarskih koristi podjetja. Je torej možnost neprijetnega odmika od načrtovanih ciljev podjetja in je posledica negotovosti ocen razvoja dogodkov v prihodnosti kot tudi nepopolnosti informacij, ki jih vodstvo uporablja za sprejemanje poslovnih odločitev (Berk e tal 2005, 9). Tveganja se izražajo kot nezaželena, tako negativna kot pozitivna gibanja opazovanih spremenljivk, torej je lahko dejanski donos manjši ali večji od pričakovanega (Berk e tal 2005,55). Posojanje sredstev, še posebno za posameznega varčevalca, ki sredstva posoja neposredno, je tvegana dejavnost. Ne glede na boniteto lizingojemalca (kreditojemalca) obstaja možnost nevračila izposojenega zneska zaradi negotovosti, ki spremlja vsako investicijo. Hkrati pa je prevzemanje tveganja glavni vir zaslužka za finančno institucijo. Brez prevzemanja tveganja finančne institucije ne bi obstajale. Lizing hiše so največkrat ustanovljene kot hčerinske družbe domačih in tujih poslovnih bank. Za svojo dejavnost potrebujejo veliko finančnih sredstev. Ker niso banke, ne morejo sprejemati depozitov, zato se morajo financirati podobno kot vsako drugo podjetje. Glede na to, da so v lasti bank, jih s finančnimi sredstvi v obliki kreditov ali celo lastniškega kapitala oskrbujejo njihovi lastniki- banke. Seveda ni izključeno, da se zadolžujejo pri drugih bankah, izdajajo obveznice ali druge vrednostne papirje. Tveganje najlažje ponazorimo z verjetnostno porazdelitvijo, največkrat zaradi lažje predstave kar normalno, kjer lahko celotno odklanjanje dogajanja od pričakovane vrednosti opišemo z dvema parametroma pričakovano vrednostjo in standardnim odklonom. Pri takšni porazdelitvi so vse potencialne realizacije za prihodnje obdobje v območju, ki se navzdol in navzgor za tri standardne odklone razlikuje od povprečja. Pri tem je standardni odklon mera za variabilnost pojava. Večja je vrednost standardnega odklona, večja je variabilnost pojava, kar pomeni, da je merjena spremenljivka bolj tvegana. Tveganju je izpostavljeno vsako podjetje, med seboj pa se podjetja razlikujejo po izpostavljenosti posameznim dejavnikom glede na nagnjenost k tveganju in seveda tudi glede na dosežene izide (Berk e tal 2005, 57). Finančne institucije (in lizing hiše) lahko k upravljanju s tveganjem pristopijo na tri načine (Ribnikar 1994, 15): 1. Aktivno sprejemanje tveganja je najpogostejši pristop bank k izpostavljenosti tveganju. Finančna institucija izkoristi dejstvi, da večina ekonomskih subjektov negativno gleda na tveganje in da je pripravljena plačati instituciji za prevzem tveganja. Finančna institucija služi prav z aktivnim upravljanjem tveganja. Bistveno pri tem je, da zna tveganje izmeriti in s tem določiti ceno, ki jo zaračuna tistim, od katerih prevzame tveganje. 2. Pasivno sprejemanje tveganja, kjer finančna institucija v upanju, da bo gospodarska situacija stabilna, nima nikakršnih zaščitnih ukrepov pred tveganjem. Tako se tudi ogne plačilu stroškov zavarovanja pred njim.

22 22 3. Prenos tveganja na druge finančne institucije z uporabo ustreznih finančnih instrumentov, kot so zamenjava, terminske pogodbe in opcije. V praksi je zelo redko mogoče prenesti celotno izpostavljenost tveganju na druge. Poleg tega pa je prenos izpostavljenosti tveganju na druge povezan z velikimi stroški. Lizing hiša na nek način specializirano pokriva eno izmed dejavnosti poslovne banke, zato je pomembno, da pristopi k upravljanju tveganja na enak način. V prečiščenem besedilu Zakona o bančništvu (2003) so zapisane tri točke, ki določajo, kako mora lizing hiša (banka) obvladovati tveganje, in sicer: Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na vrste in obseg storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev. Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oz. vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev, določenih z zakonom. Banka mora poslovati tako, da je sposobna v vsakem trenutku pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje sposobnosti (solventnost). Dejavnost lizing hiše je v veliki meri podobna poslovanju poslovne banke. Zato si poglejmo, s katerimi vrstami tveganj se pri svojem delovanju soočata poslovna banka in lizing hiša. V strokovni literaturi lahko najdemo različne delitve tveganj bančnega poslovanja: Ribnikar (1994, 17) tako npr. tveganja bančnega poslovanja deli na: - poslovna tveganja, kamor sodijo: kreditno tveganje in tveganje spremembe obrestne mere, - tveganje spremembe deviznega tečaja ter likvidnostno, tržno, operativno in fiducirano tveganje (fiducirano tveganje pomeni, da bo morala banka povrniti škodo v primeru, če se dokaže, da z zaupnimi sredstvi svojih komitentov ni ravnala po načelu dobrega gospodarja), - finančna tveganja, ki so povezana s kapitalskim tveganjem banke. Graddy in Spencer (1990, 39-41) razdelita bančna tveganja na: - finančno tveganje, ki predstavlja tveganje za lastnike bank. Čim večji je delež dolžniškega kapitala v banki oziroma čim večji je finančni vzvod, tem hitreje lahko banka zabrede v likvidnostne težave in nesolventnost, saj zaradi majhnosti lastniški kapital nezadostno opravlja svojo funkcijo prvega prestreznika oziroma blažitelja izgub na aktivi, - poslovno tveganje, ki izvira iz normalnega bančnega poslovanja in se deli na likvidnostno, kreditno, tržno tveganje, operativno tveganje, tveganje prevare in fiducirano tveganje.

23 23 3. LIZING NA SLOVENSKEM FINANČNEM TRGU* Na podlagi podatkov Združenja lizing podjetij Slovenije sem prikazala značilnosti lizing dejavnosti in njen pomen za slovenski finančni trg. Konec leta 2005 je bilo 29 lizing podjetij članov Združenja. V zadnjih osmih letih se obseg lizing dejavnosti stalno povečuje. V letu 2005 so člani Združenja opravili za 354,1 mrd SIT lizinških poslov, kar pomeni 36% porast glede na leto Poleg klasičnega lizinga, to sta finančni in operativni lizing, lizing podjetja ponujajo tudi prodajo na kredit, vendar pa večino poslov sklenejo v obliki klasičnega lizinga. V letu 2005 je bilo v obliki klasičnega lizinga sklenjenih za 330,9 mrd SIT poslov, kar pomeni 39% porast glede na leto Sklenjeni posli v obliki prodaje na kredit so v letu 2005 pomenili le slabih 7% vseh sklenjenih lizing poslov s strani članov Združenja in so se glede na leto 2004 zmanjšali za 2%. SLIKA 4: OBSEG LIZING DEJAVNOSTI V MRD SIT Vzrok upada sklepanja poslov v obliki prodaje ne kredit po letu 1999 je v uvedbi davka na dodano vrednost. Po uvedbi davka na dodano vrednost je lizing bolj pravilno obdavčen, in sicer zgolj dodana vrednost. Z uvedbo davka na dodano vrednost je lizing postal konkurenčen drugim oblikam financiranja, zaradi česar tudi ni več motiva za sklepanje pogodb na kredit. V letu 2005 so člani Združenja opravili za 235,5 mrd SIT poslov iz naslova lizinga premičnin in 118,6 mrd SIT iz naslova lizinga nepremičnin. V strukturi lizing dejavnosti se je v letu 2005 zmanjšal delež lizinga premičnin in povečal delež lizinga nepremičnin.

24 24 V letu 2005 se je lizing premičnin glede na leto 2004 povečal za 28% in je pomenil 66% v strukturi celotne lizinške dejavnosti. Struktura lizinga premičnin glede na vrsto opreme se v letu 2005 ni bistveno spremenila. Največ poslov so člani Združenja opravili iz naslova lizinga osebnih in komercialnih vozil. SLIKA 5: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA VRSTO OPREME V LETU % 2% 18% 10% 51% Osebna vozila Ostalo Stroji in proizvodna oprema Računalniki, pisarniška tehnika Komercialna vozila Prav tako se v letu 2005 ni bistveno spremenila struktura lizinga premičnin glede na sektor. Največ poslov je bilo sklenjenih z industrijskim sektorjem in dejavnostjo gradbeništva. Pomemben delež poslov je bil sklenjen za potrošnjo fizičnih oseb in s privatnim storitvenim sektorjem. SLIKA 6: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA SEKTOR V LETU % 29% Fizične osebe(potrošnja) Ostalo 7% 29% 1% 11% Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo Industrija in gradbeništvo Javni storitveni sektor Privatni storitveni sektor

25 25 V strukturi lizinga premičnin glede na dolžino obdobja so v letu 2005 prevladovali lizing posli, ki so jih člani Združenja sklenili za obdobje do 5 let. Sledi delež lizing poslov, sklenjenih za obdobje do dveh let, katerih delež se povečuje in je konec leta 2005 znašal 23%. Lizing nad 10 let se je med člani Združenja prvič pojavil v letu 2000, vendar predstavlja zanemarljiv delež. SLIKA 7: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA DOLŽINO OBDOBJA V LETU % 61% 1% 23% Do 10 let Nad 10 let Do 2 leti Do 5 let Zanimanje za lizing nepremičnin se je v Sloveniji v preteklih letih povečevalo, v letu 2004 je nekoliko upadlo, v letu 2005 pa zopet poraslo. Med člani združenja je bilo v letu ponudnikov lizinga nepremičnin, kar je eden manj kot v letu Poslovanje z nepremičninami je iz pravnega in davčnega vidika precej zapleteno. Neurejena zemljiška knjiga pa pomeni še dodatne omejitve. Člani Združenja so v letu 2005 opravili za 118,6 mrd SIT poslov iz naslova lizinga nepremičnin, kar pomeni 53% več kot v letu V strukturi celotnega obsega lizing dejavnosti to pomeni 34%. Leta 2005 se je med člani Združenja v strukturi lizinga nepremičnin glede na vrsto opreme povečal delež poslov iz naslova maloprodajnih objektov, ki predstavlja drugi največji delež. Še vedno pa je bilo največ poslov sklenjenih iz naslova lizinga poslovnih zgradb. Delež lizinga javno storitvenih objektov se je v letu 2005 povečal na 8%.

26 26 SLIKA 8: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA VRSTO OPREME V LETU % 7% Hotelski in gostinski objekti Poslovne zgradbe 5% 16% 42% Javno storitveni objekti Ostalo Proizvodni objekti 8% Maloprodajni objekti V strukturi lizinga nepremičnin glede na sektor v letu 2005 ni prišlo do bistvenih sprememb. Največ poslov je bilo sklenjenih s privatnim storitvenim sektorjem. Pomemben delež poslov je bil sklenjen s sektorjem industrije in gradbeništva in z javnim storitvenim sektorjem. SLIKA 9: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA SEKTOR V LETU % 2% 5% Fizične osebe 2% (potrošnja) Ostalo 12% Privatni storitveni sektor Javni storitveni sektor Industrija in gradbeništvo 66% Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo

27 27 V strukturi lizinga nepremičnin glede na dolžino obdobja je med člani Združenja v letu 2005 prišlo do povečanja sklenjenih poslov nad 10 let in poslov do 2 let. Precej pa se je zmanjšal delež lizing poslov, sklenjenih za obdobje do 10 let. SLIKA 10: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA DOLŽINO OBDOBJA V LETU % 5% 29% Do 10 let Nad 10 let Do 2 leti Do 5 let 61% * Publikacije, Finančni trgi:banka Slovenije [URL:

28 Dvig EURIBORA Vpliv dviga EURIBORA, ta je vezan na ključno obrestno mero Evropske centralne banke(ecb), na evrska posojila je večji, kot se zdi na prvi pogled. Pol odstotne točke višji EURIBOR na primer pomeni za 4,3 odstotka višje mesečno odplačevanje 20-letnega posojila za 20 milijonov tolarjev. V eni izmed bank so pripravili izračune mesečnega obroka treh posojil, vezanih na evro. Ob pol odstotne točke višjem EURIBOR bi komitent vsak mesec odplačeval pri petletnem posojilu za pet milijonov tolarjev tolarjev več, pri 10-letnem posojilu za 10 milijonov pa tolarjev več. Banke pri obračunu obrestne mere za posojila, vezana na evro, uporabljajo večmesečni EURIBOR. V tem primeru pa je ta banka uporabljala 12- mesečni EURIBOR. To pomeni, da tudi če bi se danes EURIBOR dvignil za pol odstotne točke, bi posojilojemalci celotni dvig občutili šele po letu dni (Petrič 2006, 3). SLIKA 11: VPLIV VIŠJEGA EURIBOR NA ANUITETO EVRSKEGA POSOJILA (v tisočih SIT/EUR)

29 29 4. PREDSTAVITEV»SUMMIT LEASING SLOVENIJA D.O.O.«Summit Leasing Slovenija je že tretje leto zapored vodilna lizinška hiša na področju financiranja osebnih vozil v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta Ustanovitelj in 100-odstotni lastnik je japonska multinacionalna korporacija Sumitomo Corporation Group, velikan, ki na leto ustvari 100 milijard dolarjev prometa. Summit Leasing je neodvisna, specializirana, tehnološko napredna finančna družba, aktivna v evropskem združenju lizinških podjetij, edina v Sloveniji pa je tudi članica elitnega svetovnega Multilease Cluba. Ukvarja se predvsem z lizingom osebnih in komercialnih vozil, tako na enem mestu združuje najširšo ponudbo različnih produktov za fizične in pravne osebe. Poleg različni oblik finančnega in operativnega lizinga ter klasičnega posojila ponujajo tudi možnost sklenitve police za osnovno in kasko zavarovanje vozila. Edini v Sloveniji strankam omogočajo tudi najem potrošniškega posojila za nakup kakršnegakoli potrošnega blaga. Poleg vseh naštetih možnosti vsem svojim strankam omogočajo pridobitev kreditnih kartic Diners Club Summit Leasing in Magna. Kreditna kartica Diners Club Summit Leasing tako strankam ponuja vse ugodnosti kot klasična kartica Diners Club, prinaša pa tudi različne prednosti pri nakupu avtomobila. Z vsemi naštetimi možnostmi je podjetje Summit Leasing Slovenija edina lizinška hiša v Sloveniji s tako široko ponudbo. Osnovni kapital Summit Leasing Slovenija znaša 352 milijonov tolarjev. Sestava naložb podjetja je 84 odstotkov osebnih vozil in 16 odstotkov komercialnih vozil in druge opreme. Na področju lizinga pomenijo fizične osebe 60 odstotkov vseh njihovih strank, preostali delež pa sestavljajo pravne osebe, medtem ko na področju posojil prevladujejo fizične osebe. Največja konkurenčna prednost Summit Leasing je torej, da združujejo ponudbo bank, zavarovalnic in lizinških hiš na enem mestu, kar strankam pri iskanju najugodnejših možnosti financiranja prihrani tako denar kot čas. V želji, da bi svojim strankam čimbolj poenostavili in olajšali nakup oziroma najem vozila, aktivno sodelujejo z več kot 300 partnerji po vsej Sloveniji. Tako lahko njihove stranke pogodbo o kreditiranju ali lizingu za izbrano vozilo sklenejo kar v salonu. Če v partnerski mreži stranke ne najdejo svojega izbranega trgovca, se lahko oglasijo v katerikoli poslovni enoti Summit Leasinga, kjer z veseljem svetujejo ter pripravijo vso potrebno dokumentacijo.

30 30 Partnerji Summit Leasinga so: Ford Kia Mazda Toyota Volvo BMW Chevrolet Citroën Jaguar Land Rover Opel Peugeot Saab Subaru Suzuki Škoda Osebna izkaznica podjetja Naziv: Summit Leasing Slovenija d.o.o. Naslov: Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ Telefaks: 01/ E-pošta: Internet: Transakcijski računi: Matična številka: Ident. št.. za DDV: SI Družba je registrirana na Okrožnem sodiščo v Ljubljani Registrska številka vpisa: 01/ Osnovni kapital: SIT

31 Postopek za pridobitev lizinga za vozilo pri družbi Summit Leasing Slovenija d.o.o. Ko se stranka odloči za nakup vozila na lizing poteka postopek tako, kot je prikazano v nadaljevanju Postopek odobritve lizinga Lizingojemalec si vedno sam izbere opremo in dobavitelja. To pomeni, da se kupec in dobavitelj sama dogovorita o pogojih, ki opredeljujejo izvedbo oziroma tehnične karakteristike, rok dobave, garancijsko dobo itd. Stranka lizingodajalcu dostavi zahtevano dokumentacijo (priloga 1,2), skupaj s predračunom dobavitelja in izrazi svojo željo glede dobe financiranja ter višine pologa oziroma lastne udeležbe. Možnost izbire glede dobe financiranja je od enega do sedem let Ponudba (kalkulacija) Ponudba je informativna, je pa osnova za sklepanje lizing pogodbe. Na ponudbi je razvidna celotna kalkulacija lizinga. Osnova za izdelavo ponudbe je maloprodajna cena predmeta lizinga, ki je navedena na predračunu dobavitelja. Višina pologa se vedno računa v procentih od neto cene. Preostanek vrednosti se običajno plačuje v mesečnih obrokih, DDV je pri osebnih vozilih vključen v obroke, sorazmerni delež pa v polog Sklenitev pogodbe Ko so z lizingojemalcem dogovorjeni vsi pogoji, se da posel v odobritev, kjer se preverja boniteta lizingojemalca. Ko pa je posel odobren, pride do sklenitve pogodbe. Osnova za pripravo pogodbe je izdelana ponudba oziroma kalkulacija. Lizing pogodba je normirana v evrih, vsi zneski pa so plačljivi v tolarski protivrednosti po pogodbenem tečaju na dan plačila. Pred izdelavo pogodbe je potrebno vnesti v šifrant partnerjev lizingojemalca, seveda le v primeru, če gre za novega lizingojemalca, prav tako pa mora biti v šifrant partnerjev vnešen tudi dobavitelj. V pogodbi se opredeli predmet lizinga, datum plačila pologa, datum zapadlosti prvega obroka in ostalih obrokov, datum zapadlosti odkupnega obroka. Praviloma zapade prvi obrok v plačilo en mesec od plačila pologa, saj v tem času lizingojemalec tudi že prevzame predmet lizinga. Pogodbeni členi opredeljujejo tudi način zavarovanja predmeta lizinga, jamstva in podobno Plačila Summit leasing Slovenija d.o.o. plača dobavitelju predmet lizinga po podpisu lizing pogodbe in po plačilu pologa s strani lizingojemalca. V primeru, da je lizingojemalec plačal aro dobavitelju se pripravi pogodba o cesiji, ki jo podpišejo lizingojemalec, lizingodajalec in dobavitelj.

32 Registracija in prevzem predmeta lizinga Dobavitelj je dolžan po plačilu izročiti lizingodajalcu oz. lizingojemalcu po pooblastilu lizingodajalca vso potrebno dokumentacijo, ki omogoča registracijo vozila. Lizingojemalec si uredi obvezno in kasko zavarovanje. Vozilo se praviloma registrira na ime stranke, le v opombah prometnega dovoljenja je Summit Leasing Slovenija d.o.o. vpisan kot lastnik. Ob prevzemu mora lizingojemalec podpisati prevzemni zapisnik, iz katerega so razvidni vsi podatki o vozilu. S podpisom prevzemnega zapisnika lizingojemalec med drugim potrdi, da je vozilo prevzel v brezhibnem stanju. Ob prevzemu, ko lizingodajalec prejme račun od dobavitelja, se pogodba tudi aktivira Spremljava Če lizingojemalec redno plačuje svoje mesečne obveznosti, za kar mesečno prejema obvestila, je običajno prvi stik z njim po enem letu, ko za vozilo poteče obvezna letna registracija. Pred potekom registracije dobi lizingojemalec obvestilo o njenem poteku. Ob podaljšanju registracije mora lizingojemalec lizingodajalcu predložiti nove podaljšane police obveznega in kasko zavarovanja. Spremljava pa zajema tudi morebitne škodne dogodke, predčasna poplačila, reprogramiranje glavnice. V primeru neplačevanja pa tudi izterjavo Odkup Odkup predmeta lizinga po plačilu vseh pogodbenih obveznosti pomeni zaključek lizing pogodbe. Poznamo dve vrsti odkupa in sicer predčasni odkup in redni iztek pogodbe. Ko je pogodba zaključena dobi v računalniku oznako»z«, sama pogodba z vso spremljajočo dokumentacijo pa se skenira. Redni iztek: s plačilom zadnjega obroka postane lizingojemalec tudi pravni lastnik predmeta lizinga, do tedaj pa je pri finančnem lizingu bil le ekonomski lastnik. Ob dokončnem poplačilu prejme lizingojemalec potrdilo, ki mu omogoča, da prosto razpolaga s predmetom lizinga. Predčasni odkup: pri tem pride do diskontiranja bodočih neplačanih obresti. Po plačilu lizingojemalec prav tako prejme potrdilo, ki mu omogoča prosto razpolaganje s predmetom lizinga.

33 Podjetje Summit Leasing Slovenija v primerjavi z ostalimi Med lizinškimi družbami je v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani financirana vrednost najhitreje rasla KBM Leasingu, ki jo je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 390,7 odstotka, na 9,17 milijarde tolarjev. Hypo Leasing je financirano vrednost povečala za 50,7 odstotka, na 79,71 milijarde tolarjev. Skupna financirana vrednost vseh lizinških podjetij pa je zrasla za 46,2 odstotka, na 204,9 milijarde tolarjev. SLIKA 12: FINANCIRANA VREDNOST DESETIH NAJVEČJIH LIZINŠKIH HIŠ V PRVEM POLLETJU IN NJIHOVI TRŽNI DELEŽI (v mrd SIT/mio Eur) Vir: (Hafner 2006, 27)

34 34 5. SKLEP Upam, da sem cilje, ki sem si jih zadala, tudi uspešno dosegla. Moje predpostavke so bile točne, saj bistvenih sprememb na področju lizinga ni bilo. Predpostavka o dvigu euribor-a se je uresničila.vpliv dviga euribor na evrska posojila je večji, kot se zdi na prvi pogled. Pol odstotne točke višji euribor na primer pomeni za 4,3 odstotka višje mesečno odplačevanje 20-letnega posojila za 20 milijonov tolarjev. Beseda lizing izhaja iz angleškega glagola»to lease«in pomeni oddati. Je sodobna, enostavna in učinkovita oblika financiranja trajnih dobrin, ki relativno ohranjajo tržno vrednost. Danes kupovati avto za gotovino ni modro, koristneje je gotovino nameniti drugim, donosnejšim naložbam. Nov ali rabljen avto pa je bolje kupiti s financiranjem. Podjetja v osnovi ponujajo tako finančni kot tudi operativni lizing. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Lizing je konkurenčen bančnemu posojilu ne samo zaradi obrestne mere, temveč tudi zaradi nekaterih drugih prednosti. Lizing je konkurenčen bančnemu posojilu. Pot do potrebnega denarja je pri lizingu preprostejša in praviloma tudi hitrejša. Tveganje lahko opredelimo kot vsako nezaželeno zmanjšanje gospodarskih koristi podjetja. Je možnost neprijetnega odmika od načrtovanih ciljev podjetja. Tveganja se izražajo kot nezaželena, tako negativna kot pozitivna gibanja opazovanih spremenljivk, torej je lahko dejanski donos manjši ali večji od pričakovangea. V drugem poglavju sem prikazala lizing na slovenskem finančnem trgu, in sicer na podlagi podatkov Združenja lizing podjetij Slovenije. V zadnjih osmih letih se obseg lizing dejavnosti stalno povečuje. V letu 2005 so člani Združenja opravili za 354,1 mrd SIT lizinških poslov, kar pomeni 36% porast glede na leto Prikazane pa so tudi posledice dviga euribor-a, kar sem predvidevala že na samem začetku pisanja diplomske naloge. Dvig EURIBORA na evrska posojila je večji, kot se zdi na prvi pogled. Pol odstotne točke višji EURIBOR na primer pomeni za 4,3 odstotka višje mesečno odplačevanje 20-letnega posojila za 20 milijonov tolarjev. V tretjem poglavju pa sem opredelila osnovne značilnosti podjetja Summit Leasing Slovenija d.o.o., ki je že tretje leto zapored vodilna lizinška hiša na področju financiranja osebnih vozil v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta Ustanovitelj in 100- odstotni lastnik je japonska multinacionalna korporacija Sumitomo Corporation Group, ki na leto ustvari 100 milijard dolarjev prometa.

35 35 6. POVZETEK V diplomskem delu sem obravnavala temo z naslovom Lizing kot oblika financiranja vozil, kjer sem ugotavljala razvoj lizinga, osnovne značilnosti lizinga, tveganja lizing hiš, lizing na slovenskem finančnem trgu ter poslovanje podjetja Summit Leasing Slovenija d.o.o. Prikazan je tudi primer iz prakse, ko fizična/pravna oseba želi kupiti avto, pa nima zadostnih finančnih sredstev. Summit Leasing Slovenija d.o.o. ji ponudi finančno rešitev. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope poglavij. V prvem delu opisujem lizing nasploh, v drugem sem raziskala slovenski finančni trg, v zadnjem delu pa opišem družbo Summit Leasing Slovenija d.o.o., primer iz prakse in primerjam družbo Summit Leasing s konkurenčnimi družbami v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE: finančni lizing, operativni lizing, kredit, tveganje, lizingojemalec, lizingodajalec SUMMARY In my diploma I was working on the theme "Lease as a method of car financing" where I focused on the lease through the history, basic characteristics of the lease, risks, the lease in Slovenian financial market and the company Summit Leasing Slovenija d.o.o.. A practical case of car financing by Summit leasing Slovenija d.o.o. is shown and some different financial solutions which this company offers to the customers. Diploma is divided into three main chapters. In the first one lease is taken into consideration as general, in the second one the effort was put in the research of Slovenian financial market and in the third chapter Summit leasing Slovenija d.o.o. is presented. There is also a practical case and Summit leasing Slovenija d.o.o. is compared with competitive companies in Slovenia. KEY WORDS: financial lease, operative lease, credit, risk, lessor, lessee.

36 36 7. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV Literatura: 1. Velcl, Aleksander Lizing je tudi pri nas vse bolj priljubljen. Dobro jutro: I.J V tekmi z bankami je lizing znova močnejši. Delo. Str: Kranjec, Samo Pri lizingu nepremičnin vse večja gneča. Finance: Koritnik, Boštjan Je avto sploh še statusni simbol?. Družinski delničar: Pečnik, Dejan Vpliv novega kapitalskega sporazuma na lizing podjetje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. str 4,5 6. Hočevar Marko, Igličar Sandi, Zaman Maja Osnove računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Kondža, Blaž Vse več je poti do novih in rabljenih jeklenih konjičkov. Delo: Koritnik, Boštjan Zdaj lizing ni več bavbav. Delo: Gerbec Franci, Košir Borut Pogodbe o leasingu-vzorčne in komentar. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 10. Petrič, Tine Dvig EURIBOR draži posojila. Finance: Lenič, Boris Za avtomobil je škoda gotovine. Dnevnik: M.PU., B.G Vlada jutri o spremenjenih zamudnih obrestih. Finance: Berk Aleš, Petelin Joško, Ribarič Peter Obvladovanje tveganja: Skrivnosti celovitega pristopa. Ljubljana: GV založba. str Ribnikar, Ivan Denar, denarna politika in bančni sistem. Ljubljana: Bančni vestnik 43. str Graddy Duane B., Sprencer Austin H Managing commercial banks: community, regional, and global. Englewood Cliffs (N.J.): Prentice Hall International. str Hafner Andraž KBM Lizing rasel hitreje, Hypo najbolj. Finance: 27

37 37 Viri: 1. Summit Leasing & Credit. [Online] Dostopno na: [ ] Publikacije, Finančni trgi: Banka Slovenije. [URL: SEZNAM SLIK SLIKA 1: DO AVTOMOBILA TAKO ALI DRUGAČE 9 SLIKA 2: LIZING NEPREMIČNIN NIHA 17 SLIKA 3: NAJBOLJ JE RAZVIT LIZING OSEBNIH VOZIL 18 SLIKA 4: OBSEG LIZING DEJAVNOSTI V MRD SIT. 23 SLIKA 5: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA VRSTO OPREME V LETU SLIKA 6: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA SEKTOR V LETU SLIKA 7: STRUKTURA LIZINGA PREMIČNIN GLEDE NA DOLŽINO OBDOBJA V LETU SLIKA 8: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA VRSTO OPREME V LETU SLIKA 9: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA SEKTOR V LETU SLIKA 10: STRUKTURA LIZINGA NEPREMIČNIN GLEDE NA DOLŽINO OBDOBJA V LETU SLIKA 11: VPLIV VIŠJEGA EURIBOR NA ANUITETO EVRSKEGA POSOJILA (v tisočih SIT/EUR) 28

38 38 SLIKA 12: FINANCIRANA VREDNOST DESETIH NAJVEČJIH LIZINŠKIH HIŠ V PRVEM POLLETJU IN NJIHOVI TRŽNI DELEŽI (v mrd SIT/mio Eur) SEZNAM TABEL TABELA 1: VREDNOST OPRAVLJENIH LIZING POSLOV V LETU TABELA 2: VRSTE LIZINGA PO RAZREDIH VOZIL (V %) 16 TABELA 3: OBSEG LIZINGA V ZADNJIH PETIH LETIH 16 TABELA 4: PRI NEPREMIČNINAH NAJVEČ LIZINGA POSLOVNIH ZGRADB 18

39 PRILOGA 1: 39

40 PRILOGA 2: 40

41 41

42 42