MOBILNO POSLOVANJE in WAP prirocnik

Transcription

1 Fakulteta za organizacijske vede Skripta MOBILNO POSLOVANJE in WAP prirocnik Avtor: Mag. Uroš Hribar, Prirocnik je namenjen študentom Fakultete za organizacijske vede, kot pomoc pri izvajanju vaj s podrocja mobilnega poslovanja.

2 KAZALO 1 UVOD MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV O MOBILNIH TEHNOLOGIJAH IN STORITVAH TEHNOLOGIJE MOBILNEGA POSLOVANJA MOBILNI TERMINALI MOBILNE KOMUNIKACIJE MOBILNA OMREŽJA DODANE STORITVE MOBILNIH OMREŽIJ MOBILNO POSLOVANJE ZACETEK MOBILNEGA POSLOVANJA OPREDELITEV MOBILNEGA POSLOVANJA RAZVOJNI KROG MOBILNEGA POSLOVANJA POVEZANO IN NEPOVEZANO (ONLINE OFFLINE) MOBILNO POSLOVANJE MOBILNO POSLOVANJE GLEDE NA UDELEŽENCE VREDNOSTNA VERIGA MOBILNEGA POSLOVANJA STORITVE MOBILNEGA POSLOVANJA POTISNE STORITVE IN STORITVE NA ZAHTEVO "PUSH PULL" PREDNOSTI MOBILNIH STORITEV LOKACIJSKO IN CASOVNO ODVISNE STORITVE UPORABNIKU PRIJAZNE STORITVE PRIMERI STORITEV MOBILNEGA POSLOVANJA NADALJNJI RAZVOJ MOBILNIH STORITEV RAZVOJ WAP STORITEV MOBILNEGA POSLOVANJA WAP WIRELESS MARKUP LANGUAGE (WML) WIRELESS MARKUP LANGUAGE SCRIPT (WMLS) METODOLOGIJA IZDELAVE UPORABNIH REŠITEV: OSNOVNE SMERNICE OBLIKOVANJA MOBILNIH STORITEV PRIKAZOVANJE STRANI VNOS PODATKOV SLIKE OSNOVNI PRINCIP OBLIKOVANJA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA UPORABA SLOVENSKIH POSEBNIH ZNAKOV WML OSNOVE OZNAKE (TAGS) ELEMENTI (ELEMENTS) LASTNOSTI (ATTRIBUTES) KOMENTARJI STRUKTURA WML JEZIKA DO IN GO ELEMENTA OBLIKOVANJE BESEDILA IN TABEL SPREMENLJIVKE POVEZAVE IN SLIKE VNOS PODATKOV

3 7 LITERATURA POJMOVNIK VAJE IN NALOGA VAJA 1 (OBLIKOVANJE BESEDILA) VAJA 2 (POVEZAVE) VAJA 3 (CASOVNA OMEJITEV IN PRIKAZ SLIKE) VAJA 4 (PRIKAZ PODATKOV V TABELI) VAJA 5 (VNOS PODATKOV) NALOGA PRIMER NALOGE (M-PIZZA) PREVERJANJE

4 1 Uvod Mobilno poslovanje, mobilne storitve, storitve mobilnega poslovanja, mobilno trgovanje, mobilno nakupovanje in mobilno placevanje so še vedno zelo novi pojmi, ki jih vse bolj pogosto srecujemo v vsakodnevnem življenju. Zelo malo ljudi bi znalo natancno povedati kaj kateri od pojmov pomeni, ceprav jih uporabljajo. Precejšen odstotek slovenske populacije tudi uporablja vsaj kakšno od mobilnih storitev, vendar ozadja o mobilnih tehnologijah in mobilnem poslovanju ne poznajo. V Sloveniji je bila izvedena raziskava o mobilnih tehnologijah in storitvah mobilnega poslovanja. Za osnovno prestavo o stanju mobilne telefonije in mobilnega poslovanja v Sloveniji so predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Mobilne storitve so v bistvu spletne storitve elektronskega poslovanja, ki so uporabnikom dostopne preko novega komunikacijskega kanala - mobilnih komunikacij (Wickramasinghe in drugi, 2002, 126). Mobilna omrežja in ostala mobilna tehnologija predstavljajo osnovno infrastrukturo za mobilno poslovanje. V prvem delu gradiva so predstavljene mobilne komunikacije na splošno, mobilna omrežja, mobilni terminali ter dodane storitve mobilnih omrežij, ki jih lahko uporabimo za storitve mobilnega poslovanja. Dodane storitve mobilnih omrežij so komunikacijske storitve, ki jih omrežja omogocajo poleg osnovne - govorne storitve. Te dodane komunikacijske storitve potem služijo kot osnova za storitve mobilnega poslovanja. Mobilno poslovanje je bolj podrobno predstavljeno v posebnem poglavju. Prav tako so posebej podrobno predstavljene mobilne storitve. S predvidevanji o nadaljnjem razširjanju storitev mobilnega poslovanja se prvi del zakljuci. Drugi del predstavlja prirocnik za razvoj Wireless Application Protocol (WAP) rešitev mobilnega poslovanja. Najprej so predstavljene same osnove WAP tehnologije in nacela izdelave mobilnih storitev. V Nadaljevanju je bolj podrobno predstavljen jezik Wireless Markup Language (WML) za izdelavo mobilnih rešitev. Tretji del vsebuje vaje s katerimi naj bi prakticno spoznali osnove WML jezika in ga uporabili pri izdelavi naloge, ki sledi vajam. Pripravljen je tudi primer naloge in sicer rešitev za mobilno picerijo. 1.1 Mnenja slovenskih uporabnikov o mobilnih tehnologijah in storitvah Raziskava, ki je bila izvedena v letu 2002, je temeljila na spletni in pisni anketi. Rezultati med spletno in pisno anketo so se precej razlikovali, saj je spletna anketa zajela le uporabnike interneta, ki so vecinoma mlajši in bolje izobraženi. V pisno anketo je bilo vkljucenih 1998 oseb starejših od 15 let s stalnim prebivališcem v Sloveniji. Vzorec oseb je bil pripravljen glede na spol, starost in kraj bivališca. Na ta nacin je bila precej dobro pokrita celotna populacija Slovenije, zato lahko rezultate dobljene s to anketo posplošimo na celotno Slovenijo. Povzetek rezultatov pisne ankete je predstavljen v nadaljevanju. Razširjenost mobilne telefonije v Sloveniji je zelo visoko, saj ima mobilni telefon 87,1% populacije (Graf 1). Približno desetina populacije (9,8%) nima mobilnega telefona in ga ne nacrtuje kupiti niti v prihodnosti. Med internetnimi uporabniki je uporaba mobilnih telefonov še bolj razširjena, saj ga uporablja že 99,5%. Polovica uporabnikov ima mobilni telefon od dve do štiri leta. Med anketiranci, ki nimajo mobilnega telefona, jih vec kot polovica meni, da ga ne potrebuje, ostali ne vedo dovolj o mobilnih telefonih, menijo, da je predrag oziroma prezapleten za uporabo. 4

5 Izkljucno za osebno uporabo Vec za osebno kot za poslovno uporabo Približno enako Vec za poslovno kot za osebno uporabo Izkljucno za poslovno uporabo 100,00 75,00 50,00 Odstotek 25,00 0,00 Pisni Spletni Vrsta vprašalnika Graf 1: Razširjenost mobilne telefonije v Sloveniji Ali imate mobilni telefon? Da Nacrtujem nakup v naslednjih trh mesecih Nacrtujem nakup v naslednje pol leta Nacrtujem nakup v enem letu ali kasneje Ne in ga ne nacrtujem kupiti Vec kot polovica (53,9%) uporabnikov uporablja mobilni telefon izkljucno za osebno uporabo, le 0,9% uporabnikov ga uporablja izkljucno za poslovno uporabo. Zato tudi ni cudno, da si 76,8% uporabnikov sami placujejo racun za mobilne storitve (Graf 2). Zanimivo je, da le 5,7% uporabnikov, ki jim delodajalec placuje racun za mobilne storitve, uporablja mobilni telefon izkljucno v poslovne namene Odstotek Placnik racuna za mobilne storitve Sam Moj delodajalec Starši ali sorodniki Drugo Graf 2: Vrsta uporabe mobilnega telefona glede na placnika racuna za mobilne storitve 5

6 Uporabniki so med ponudniki mobilnih komunikacij zelo neenakomerno porazdeljeni. Storitve Mobitela uporablja 75,6%, Simobila 16,9%, Debitela 4,9% ter Vege 0,2% uporabnikov. Vec kot polovica uporabnikov ima z operaterjem sklenjeno narocniško razmerje. Mobitel in Simobil imata približno enak odstotek narocnikov in predplacnikov, medtem ko ima Debitel le narocnike. Med uporabniki interneta je še nekoliko vecji delež uporabnikov z narocniško pogodbo. Najbolj so z izbranim operaterjem zadovoljni uporabniki Debitela, manj so zadovoljni uporabniki Mobitela, najmanj pa uporabniki Simobila. Uporabniki uporabljajo dokaj nove mobilne telefone. Najvec jih ima mobilni telefon star od pol do dve leti. Vec kot tri cetrtine uporabnikov bi kupilo nov mobilni telefon le v primeru, da bi se stari pokvaril ali postal neuporaben. Najpomembnejši dejavniki za izbiro novega mobilnega telefona so videz (velikost, oblika, barva), cena, število funkcij in zmogljivost baterije. Vec kot polovica (52,9%) uporabnikov v povprecju preko mobilnega telefona govori manj kot 15 minut na dan. Vecina od teh placuje mesecni racun od 2000 SIT do 4000 SIT. Cetrtina uporabnikov v povprecju dnevno telefonira z mobilnim telefonom od 16 minut do pol ure in njihov mesecni racun v povprecju znaša od 2000 SIT do 8000 SIT. Vec kot dve uri na dan uporablja mobilni telefon le 1,4% uporabnikov in vecina od teh je samostojnih podjetnikov oziroma samozaposlenih. Rezervacija potovanj Rezervacija vstopnic Nakupovanje Drugo Bancne storitve Storitve placevanja Elektronska pošta Pregled novic Ponudba informacij Zabavne storitve Nobene 10.0% 20.0% 30.0% 40.0% 50.0% Odstotek uporabnikov Graf 3: Pogostost uporabe storitev mobilnega poslovanja Približno polovica (52%) uporabnikov mobilne telefonije ne uporablja nobene storitve mobilnega poslovanja (Graf 3). Da bi ti uporabniki zaceli uporabljati mobilne storitve bi se morale storitve poceniti in postati enostavnejše za uporabo. Najbolj pogosto uporabljene storitve so zabavne storitve, ponujanje informacij in novic, elektronska pošta in storitve placevanja. Najbolj pogosti vzroki za uporabo mobilnih storitev so neodvisnost od kraja in casa, udobnost in prirocnost ter dobro razmerje storitev/cena. 6

7 Vecino mobilnih storitev razen SMS sporocil uporabniki uporabljajo zelo redko. Ceprav uporabniki kar precej mobilnih storitev poznajo jih ne uporabljajo. Presenetljivo veliko je uporabnikov, ki za dolocene mobilne storitve sploh še niso slišali oziroma jih ne poznajo. Najbolj pogosto uporabniki uporabljajo SMS na splošno in SMS informacijske storitve ter pregled porabe na mobilnem racunu. Precej pogosto uporabljene so tudi zabavne storitve. WAP storitev je precej dobro poznana med uporabniki vendar jo uporablja malo uporabnikov. Najmanj poznane in tudi uporabljene storitve so prenos podatkov, lokacijsko odvisne storitve in mobilno placevanje. Zanimivo je, da ni bistvenih razlik med pogostostjo uporabe mobilnih storitev glede na to pri katerem operaterju gostuje uporabnik. Pomembne razlike so se pokazale glede na status anketiranca. Tudi kot najvecjo težavo so uporabniki navedli previsoko ceno. Pomembne težave so še neprilagojenost uporabniku, neprirocni telefoni, majhna varnost in slaba kakovost storitev. Lastnosti mobilnih storitev, ki so uporabnikom pomembne so zanesljivo delovanje, enostavna uporaba, hitro delovanje, nizka cena storitev in da je storitev vedno na voljo. Presenetljiva je ugotovitev, do uporabnikom sploh ni pomembno, da jim storitev neposredno prinaša neko korist. Približno tretjina Slovencev nebi nikoli uporabilo storitve mobilnega poslovanja. Druga tretjina bi storitev uporabila, ceprav je niso še nikoli prej. Ostali bi za uporabo storitev mobilnega poslovanja potrebovali pomoc oziroma navodila za uporabo. Najvec uporabnikov je za mobilne storitve, ki jih uporabljajo izvedela, od prijateljev (35,5%), od ponudnika mobilnih storitev (31,4%), iz tiskanih medijev (22%) in s televizije ter radia (19%). Uporabniki v Sloveniji zelo redko priporocajo mobilne storitve drugim uporabnikom. Skoraj dve tretjini (65,9%) uporabnikov ni priporocilo nobene mobilne storitve drugim uporabnikom. Najbolj pogosto uporabniki priporocajo zabavne storitve, pregled novic, ponudbo informacij in mobilno elektronsko pošto. Priporocila so ponavadi posredovana prijateljem (36,8%), staršem (18,1%) in zakoncu oziroma spremljevalcu (17,2%). Zaposleni so najpogosteje priporocili mobilne storitve sodelavcem, šolarji sošolcem in starši otrokom. 2 Tehnologije mobilnega poslovanja Tipicen sistem mobilnega poslovanja zajema ponudnika storitev s spletnim strežnikom in strežnikom za mobilne rešitve, mobilnega operaterja z mobilnim omrežjem in uporabnika storitev z mobilnim terminalom (Slika 1). Tehnologije za mobilno poslovanje v grobem delimo na mobilne terminale, mobilna omrežja in dodane storitve mobilnih omrežij, ki jih lahko izkoristimo oziroma uporabimo za mobilno poslovaje. Mobilne tehnologije so predstavljene v treh glavnih poglavjih glede na zgornjo delitev. Mobilna omrežja omogocajo razne dodane storitve mobilne telefonije, ki jih lahko s pridom uporabimo za mobilno poslovanje. Nekatere dodane storitve mobilne tehnologije so bolj primerne za mobilno poslovanje kot druge. Vse tehnologije niso enako primerne za vse storitve mobilnega poslovanja. Nekatere tehnologije nudijo vec varnosti, druge vecjo hitrost tretje zopet nekaj drugega. Iz stališca varnosti in zanesljivosti ni vseeno ali nudimo storitev 7

8 mobilnega bancništva ali pa vremensko napoved. Zato je potrebno tehnologijo za mobilne storitve izbrati glede na naravo storitve in zahteve, ki jih imajo uporabniki. Mobilna omrežja so tehnicna osnova za mobilno poslovanje, vendar sama brezžicna tehnologija še ne zagotavlja mobilnosti uporabnikom (Carlson, Walden, 2002, 464). Slika 1: Tipicen sistem mobilnega poslovanja (Jones, 2000, 16) 2.1 Mobilni terminali Razširjenost mobilnih terminalov narašca izjemno hitro. V svetovnem merilu je v uporabi že vec kot 1 milijardo mobilnih telefonov. V Evropski Uniji bo do leta 2004 povprecna razširjenost mobilnih telefonov, ki omogocajo prenos podatkov, vecje od 65% (Jones, 2000, 2). Za mobilno poslovanje lahko uporabimo razlicne mobilne terminale. Vsi terminali ne omogocajo enakih funkcij in zato tudi niso vsi enako primerni za uporabo razlicnih rešitev (Slika 2). Današnji mobilni terminali imajo nekaj skupnih karakteristik: majhen zaslon, majhen pomnilnik, pocasen procesor, nizka hitrost prenosa podatkov, omejena velikost, zapleten in pocasen vnos podatkov, itd. V nadaljevanju so predstavljeni najbolj razširjeni mobilni terminali, ki jih lahko uporabimo za mobilno poslovanje. Slika 2: Mobilni terminali (Dulaney, 2000, 13) 8

9 2.1.1 Prenosni racunalnik Prenosni racunalniki so verjetno prvi racunalniki, ki so bili namenjeni mobilni uporabi. Ponavadi vsebujejo podobne sestavine kot osebni racunalnik, le da so tu vse naprave od diskov, pomnilnika, zaslona, vhodno-izhodnih enot manjše in delujejo na baterije. Na prenosnih racunalnikih imamo lahko namešcene razlicne operacijske sisteme in razlicno programsko opremo. Za mobilno poslovanje je potrebno prenosni racunalnik povezati z mobilnim telefonom. Na ta nacin lahko od kjerkoli in kadarkoli vstopimo v omrežje internet in uporabljamo vse storitve enako kot na osebnem racunalniku. Edina ovira je ozka pasovna širina prenosa podatkov preko mobilnega omrežja. GSM omrežje omogoca hitrost prenosa podatkov 9.6 kbit/s in 14.4 kbit/s ter z nadgradnjo HSCSD tudi do štirikrat višjo hitrostjo. Prenosni racunalnik lahko povežemo z mobilnim telefonom z podatkovnim kablom ali preko infra rdece (IR) povezave Rocni racunalnik Rocni racunalnik je podoben prenosnemu racunalniku le da je manjši, manj zmogljiv in ne omogoca toliko razširitvenih možnosti kot prenosni racunalnik. Rocni racunalnik se imenuje zato, ker ga med uporabo lahko držimo v roki. Navadno ima cez polovico površine zaslon, drugo polovico pa zavzema tipkovnica. Tipkovnica je majhna vendar vseeno omogoca precej enostaven vnos podatkov. Zaslon je lahko monokromatski ali pa barvni in je v primerjavi z zaslonom prenosnega racunalnika precej manjši. Predvsem novejši modeli imajo že barvni zaslon, precej velik pomnilnik in zmogljiv procesor. Delovno okolje predstavlja en od operacijskih sistemov. To pomeni, da je možno k že standardnim programom naložiti še dodatne programe po lastni želji. Katere storitve lahko uporabljamo na rocnem racunalniku je odvisno predvsem od tega katero programsko opremo imamo namešceno. Uporabljamo lahko spletne storitve, elektronsko pošto, WAP storitve oziroma vse ostale rešitve, ki jih imamo namešcene na racunalniku. V internet se lahko povežemo preko mobilnega telefona, ki z racunalnikom komunicira preko kabla ali preko infrardece povezave. Novejši pa poleg teh dveh možnosti ponujajo tudi povezavo z drugimi napravami preko Bluetooth povezave. Hitrost prenosa podatkov z interneta je odvisna od tega od uporabljene tehnologije. Lahko uporabljamo klicni dostop, hitri prenos podatkov ali GPRS. Posebna vrsta rocnih racunalnikov so tudi dlancniki, ki pa imajo drugacne lastnosti Dlancnik Dlancnik je racunalnik, ki je navadno brez tipkovnice in ima velik zaslon skoraj cez celotno površino. Poleg zaslona ima še nekaj tipk za najbolj pogosta opravila. Zaslon je lahko monokromatski ali barvni. Dlancniki delujejo na baterije in imajo v primerjavi s telefoni velik pomnilnik in hiter procesor. Glede na operacijski sistem locimo razlicne dlancnike, ki potrebujejo združljive programe. Najbolj pogosti so dlancniki z operacijskim sistemom Palm OS ali združljivi, Microsoft Windows CE ali Pocket PC ter EPOC. Pojavljati so se zaceli tudi dlancniki z operacijskim sistemom na osnovi Jave in Linuxa. Uporabljamo jih lahko v povezavi z mobilnim telefonom ali osebnim racunalnikom. Povezava je lahko preko kabla ali preko IR povezave. Z dlancniki lahko uporabljamo razlicne storitve mobilnega poslovanja, vendar je odvisno od naložene programske opreme. Zaradi vecjega zaslona je pregledovanje WAP in spletnih vsebin preglednejše, vecji pomnilnik ter bolj zmogljiv procesor pa omogoca uporabo tudi bolj zahtevnih storitev. Za dlancnike je zelo primerna uporaba Web Cliping tehnologije. V velikih ameriških mestih in tudi že v nekaterih evropskih so na voljo mobilne 9

10 storitve za posebne dlancnike, ki vsebujejo modem. Tako lahko uporabnik uporablja mobilne storitve brez mobilnega telefona. Posebne storitve so prirejene za dostop preko posebnih v ta namen postavljenih omrežij. Ponujajo razne informacije o vremenu, vrednostnih papirjih, novice, športne rezultate idr. Zaradi hitrega razvoja mobilnih omrežij verjetno nikoli ne bodo prišli posebej do izraza, saj jih bodo popolnoma nadomestili pameti telefoni Mobilni telefon Mobilni telefoni so najbolj razširjeni mobilni terminali. Glede na lastnosti in funkcije locimo vec vrst mobilnih telefonov: obicajni mobilni telefoni, mobilni telefoni, ki omogocajo prenos podatkov, mobilni telefoni z WAP podporo in tako imenovani pametni telefoni. Obicajni mobilni telefoni so v glavnem namenjeni le telefoniranju. V ta namen so tudi oblikovani. Imajo majhen zaslon, malo funkcij, ne omogocajo prenosa podatkov, nimajo vgrajenega modema in IR vrat za povezavo z drugimi napravami, Zato niso posebej primerni za mobilno poslovanje. Uporabljamo jih lahko za govorne storitve oziroma storitve zasnovane na avtomatskih govornih odzivnikih. Vsi mobilnih telefonov omogocajo tudi storitev kratkih sporocil SMS (Short Message Service). To storitev lahko uporabimo za izmenjevanje pisnih sporocil med uporabniki, obvešcanje dolocene skupine uporabnikov in pošiljanje informacij, na katere je uporabnik narocen in jih tudi placuje. Uporabniki teh mobilnih telefonov so lahko narocniki storitve mobilnega oglaševanja preko SMS storitve. Vsi mobilni telefoni, vkljucno z obicajnimi, omogocajo uporabo mobilnih storitev na osnovi pametne SIM kartice. Mobilni telefoni s podporo za prenos podatkov imajo ponavadi vec funkcij in omogocajo uporabo vec mobilnih storitev. Poleg že predstavljenih storitev lahko s temi telefoni uporabljamo storitev prenosa podatkov. Ta storitev v vecini primerov s samim mobilnim telefonom ni uporabna. Zelo uporabna pa se izkaže pri povezavi mobilnega telefona z prenosnim racunalnikom ali dlancnikom. Nekateri boljši modeli mobilnih telefonov imajo vgrajen tudi modem in infra rdeca vrata za povezavo z drugimi napravami. Mobilni telefon, lahko uporabimo za povezavo v internet ter ga povežemo s prenosnim racunalnikom preko IR povezave ali pa preko kabla. Mobilni telefon nam v tem primeru služi kot modem za prenos podatkov preko mobilnega omrežja. Na ta nacin se lahko vedno in povsod povežemo v internet in uporabljamo vse storitve elektronskega poslovanja. Uporabljamo lahko storitve elektronske pošte, faks, storitve zasnovane na osnovi spletnega brskalnika in druge storitve, ki za svoje delovanje potrebujejo povezavo v internet. Razlika je le v tem, da je prenos podatkov preko mobilnih omrežij danes še zelo pocasen. Še posebej, ce ga primerjamo z hitrostmi prenosa podatkov, ki jih dosežemo v fiksnih omrežjih. Vendar se bo z uvajanjem novih omrežij tudi hitrost prenosa preko mobilnih omrežij povecala in ne bo vec predstavljala vecjih ovir za mobilno poslovanje. Mobilni telefoni, ki omogocajo uporabo WAP storitev so vedno bolj razširjeni. Že skoraj vsi proizvajalci mobilnih telefonov v svoji paleti ponujajo vsaj en mobilni telefon z WAP podporo. Ti mobilni telefoni ponujajo poleg uporabe ostalih že opisanih storitev tudi uporabo posebnih WAP storitev. WAP brskalnik, ki je vgrajen v mobilne telefone, omogoca pregledovanje prirejenih vsebin z interneta in posebne WAP storitve. Storitve so lahko zelo razlicne: ponujanje raznih informacij, oglaševanje, zabave, mobilne bancne storitve. Mobilni 10

11 telefoni z WAP podporo imajo ponavadi vecji zaslon, vecji pomnilnik in hitrejši procesor. Zelo so primerni za uporabo enostavnih storitev mobilnega poslovanja. Pametni mobilni telefoni Proizvajalci ves cas tekmujejo, kdo bo hitreje izdelal in prvi na trg poslal cim boljši mobilni telefon. Mobilnim telefonom poleg standardnih dodajajo vedno vec naprednih funkcij: koledar, naslove, opomnik. Zasloni so vedno vecji, povecini barvni in boljše kakovosti, pomnilniki vecji, procesorji zmogljivejši. Poleg osnovne funkcije, ki je telefoniranje, ponujajo tudi prenos podatkov, WAP, dostop do e-pošte, brskanje po navadnih spletnih straneh, poslušanje glasbe v MP3 formatu, pošiljanje MMS sporocil. Najsodobnejši mobilni terminali imajo vgrajeno tudi že kamero za fotografiranje in snemanje kratkih video posnetkov. Mobilni telefoni pocasi postajajo univerzalne komunikacijske naprave oziroma pametni telefoni, ki združujejo mobilni telefon in dlancnik. V osnovi locimo dve vrsti pametnih telefonov, in sicer mobilni telefon z dlancnikom in dlancnik z mobilnim telefonom. Pametni telefoni so zelo uporabni za mobilno poslovanje, saj imajo vecji zaslon ter podpirajo uporabo tako internet kot WAP storitev. 2.2 Mobilne komunikacije Mobilna komunikacija je pojem, ki je bolj razširjen v Evropi, medtem ko je v ZDA veliko bolj pogosto uporabljen izraz brezžicna komunikacija. Mobilna komunikacija pomeni brezžicen prenos signala od oddajnika do prejemnika. Brezžicna komunikacija lahko poteka na osnovi elektromagnetnih oziroma radijskih valov, infrardecih valov ali na osnovi mikro valov (ITtoolbox, 2002). Brezžicna omrežja glede na geografsko pokritost locimo na osebna, lokalna, mestna, regijska, celinska in globalna (Toh, 2002). Brezžicne komunikacije omogocajo uporabnikom fizicno premikanje, medtem ko uporabljajo doloceno mobilno napravo, kot je na primer mobilni telefon, prenosni racunalnik ali dlancnik. Mobilne naprave brez fizicne povezave v omrežje z vodniki ali žicami in mobilna omrežja omogocajo uporabnikom dostop do informacij, elektronske pošte in uporabo razlicnih storitev mobilnega poslovanja tudi takrat, ko so na poti oziroma nekje na terenu. Vedno vec je poklicev, ki zahtevajo stalno dosegljivost, oziroma povezljivost s centralnim informacijskim sistemom. Zaradi zniževanja stroškov in omogocanja mobilnosti zaposlenih, se uporaba brezžicnih omrežij v organizacijah vse bolj razširja (ITtoolbox, 2002). Brezžicne sisteme locimo na fiksne in prenosne radijske ter infrardece sisteme (Rysavy, 1998): Pri fiksnih brezžicnih povezavah morata biti sprejemnik in oddajnik v vidni liniji. Za razliko od telefonskih mobilnih omrežij, lete uporabljajo usmerjene radijske valove in se uporabljajo za nadomestitev žicnega vodnika. Takšne povezave ponavadi uporabljajo telekomunikacijska podjetja in druge vecje organizacije, ki imajo svoje prostore na razlicnih lokacijah. Brezžicni prenosni radijski sistem je ponavadi naprava, ki jo napaja baterija in se uporablja zunaj pisarne, stanovanja ali avtomobila. To so na primer mobilni telefon, 11

12 prenosni racunalnik ali dlancnik, ki lahko komunicirajo z drugimi napravami preko mobilnega omrežja na osnovi radijskih valov. Infrardeci sistemi za komunikacijo uporabljajo infrardeco svetlobo. Ta komunikacija ima zelo omejen doseg. Naprave, ki uporabljajo to komunikacijo so: upravljalec televizorja ali drugih zabavnih naprav, senzor gibanja, brezžicna miška in tipkovnica pri osebnem racunalniku. Ker ta komunikacija deluje na osnovi svetlobe, je veliko bolj obcutljiva na fizicne ovire, saj morata biti oddajnik in sprejemnik v vidni povezavi. Mobilne komunikacije so se razvijale precej hitro. Prva brezžicna povezava je bila vzpostavljena v zacetku 20 stoletja z radiotelegrafom. Za sporazumevanje so uporabljali Morzejevo abecedo. Kmalu za tem so s procesom modulacije dodali informacije glavnemu nosilnemu signalu. To je omogocilo prenos glasu in glasbe preko brezžicnih omrežij. Pojavila se je tudi potreba po brezžicnem prenosu podatkov. Analogna omrežja so kmalu nadomestila digitalna, ki so poleg prenosa govora omogocala še celo vrsto dodanih storitev. Danes so med najbolj razširjenimi mobilnimi omrežji prav telefonska mobilna omrežja ali brezžicna celicna omrežja, kot jih tudi imenujemo. Brezžicne komunikacije, ki jih omogocajo ta mobilna omrežja, so osnova za današnje in prihodnje mobilne storitve (Smith in drugi, 2002, 471) 2.3 Mobilna omrežja Osnova za razvoj mobilnega poslovanja so seveda mobilna omrežja. Mobilna omrežja se razvijajo zelo hitro. Razvoj mobilnih omrežij ni vec samo v tem, da bi posamezen operater želel s signalom pokriti cim vec ozemlja oziroma prebivalstva, ampak želijo operaterji z uvedbo novih omrežij uporabnikom omogociti kvalitetnejše storitve in nove storitve z dodano vrednostjo. Dobra pokritost s signalom je že samoumevna, zato se sedaj operaterji borijo za hitrejši prenos podatkov. Ko bo zadovoljena ta potreba, bodo operaterji tekmovali na drugih podrocjih Razvoj mobilnih telefonskih omrežij Razvoj mobilnih telefonskih omrežij opisujemo z generacijami (Slika 3). Pasovna širina 384Kbps EDGE do 2Mbps IMT-2000 UMTS W-CDMA 115Kbps ni prenosa podatkov AMPS NMT 9.6Kbps-14.4Kbps GSM CDMA TDMA GPRS 1G 2G 2,5G 3G 4G 12

13 Slika 3: Razvoj mobilnih omrežij po generacijah Prva generacija Prvo generacijo mobilnih omrežij imenovano Nordic Mobile Telephone (NMT) so uvedli v skandinavskih državah že v letu Potem se je ta sistem razširil še v 40 drugih evropskih držav (Mclvor, 2001). V Ameriki se je malo kasneje, leta 1983, zacel uporabljati Advanced Mobile Telephone System (AMPS) sistem prve generacije mobilnega omrežja (Toh, 2002). Ti sistemi so omogocali enostaven brezžicen prenos govora. Sistemi so bili analogni, kar pomeni, da so se signali pošiljali preko omrežja kot kontinuiran tok elektricnih valov (Mclvor, 2001). NMT sistem je uporabljal dve frekvenci in sicer 450Mhz in 900 MHz. S povecevanjem števila uporabnikov so postali analogni sistemi neuporabni, saj niso bili dovolj zmogljivi. Pojavile so se celicna mobilna omrežja, ki so ozemlje razdelila na manjše cone, imenovane celice. V celicah, ki se niso prekrivale, je bilo možno uporabiti iste frekvencne pasove, kar je povecalo kapaciteto teh omrežij. Zaradi še vedno vecjega števila uporabnikov, so analogna omrežja zamenjala digitalna, ki omogocajo zgošcevanje in kodiranje signalov, in s tem vecjo izrabo frekvencnega spektra (Mclvor, 2001). Analogni sistem NMT se umika sistemom višjih generacij, saj ima tako s tehnicnega kot cenovnega vidika v primerjavi s sistemom Global System for Mobile Communication (GSM) precej slabosti in vse manj prednosti. Zanimivo je, da se v Sloveniji v obdobju od do število narocnikov NMT naraslo za 0.7%, medtem ko je na Finskem število NMT narocnikov v enakem obdobju že upadlo za 50% (Štular, 2000). Okoli leta 1990 je postalo jasno, da analogni sistemi niso vec primerni za normalno uporabo, ceprav se jih še danes kar nekaj uporablja. Tudi v Sloveniji še vedno deluje NMT omrežje. Druga generacija: Prednosti digitalnih omrežij so bile jasne, zato je bil leta 1980 razvit sistem druge generacije, tako imenovan GSM (Mclvor,2001). Ta sistem je bil najprej uveden na Finskem in sicer leta 1991 (Leppihalme, 2001). Nato se je v letu 1992 razširil po državah zahodne Evrope. GSM je v Evropi prevladujoc sistem celicne mobilne tehnologije ter zelo razširjen tudi v Aziji in v severni Ameriki. GSM uporablja Time Division Multiple Access (TDMA) sistem, ki združuje digitalne signale v en kanal ter s tem omogoca uporabo istega prenosnega kanala vec uporabnikom. V Evropi GSM deluje na 900MHz in 1800MHz, v Združenih Državah Amerike pa na 1900MHz. GSM omrežje omogoca digitalen prenos govora, prenos podatkov in hitri prenos podatkov s hitrostmi 9.600Bps Bps (Leppihalme, 2001) ter "paging" in faks storitve (Toh, 2002). Zelo dobro je podprto gostovanje uporabnikov v drugih omrežjih. Gostovanje ali "roaming" omogoca vsem uporabnikom GSM sistema, ki so narocniki pri enem od operaterjev, da storitve lahko uporabljajo tudi v GSM omrežjih drugih operaterjev. Na ta nacin lahko uporabnik uporablja mobilne storitve po celi Evropi, ceprav imamo sklenjeno pogodbo samo z enim od operaterjev. Poleg tega GSM omrežje omogoca tudi pošiljanje kratkih sporocil med uporabniki in dodatne možnosti, kot je identiteta klicocega, cakajoci klic, konferencno zvezo itd. Ena od prednosti GSM omrežja je tudi uporaba pametne kartice, ki jo imenujemo Subscriber Identification Module (SIM). Ta omogoca enostavno zamenjavo mobilnih telefonov z obstojeco številko uporabnika (Mclvor, 2001). GSM je bil kljub možnosti prenosa podatkov in pošiljanja kratkih sporocil še vedno v osnovi namenjen govorni komunikaciji in ne prenosu podatkov. GSM omrežje ne omogoca stalne podatkovne 13

14 povezave v omrežje. Potreba trga po hitrejšem in cenejšem prenosu podatkov preko mobilnih omrežij se je hitro povecevala in razvoj komunikacij je pripeljal do druge in pol generacije. Druga in pol generacija: Glavna iznajdba 2,5 generacije je General Packet Radio Service (GPRS) (Mclvor, 2001). GPRS sistem deluje na osnovi paketnega prenosa podatkov in omogoca stalno povezavo v omrežje. GPRS teoreticno omogoca prenos podatkov s hitrostjo 171,2 kbit/s, kar bi zadošcalo za uporabo vecine mobilnih storitev. Zaracunavanje GPRS storitev temelji na dejanski zasedenosti omrežja in se obracunava po kolicini prenesenih paketov (Leppihalme, 2001). Kot nadgradnjo GPRS sistema operaterji lahko izbirajo med Enhanced Data Rates for Global Evolution (EDGE), ali pa direktno uvedejo sistem tretje generacije. Zaradi bolj ucinkovite modulacije EDGE omogoca hitrost prenosa podatkov do 384 kbit/s. Druga prednost EDGEa pred GPRSjem je v podpiranju povezav vec uporabnikov z vec uporabniki, medtem ko GPRS omogoca povezavo samo povezavo eden z enim. V nasprotju z omrežjem tretje generacije za EDGE operaterjem ni potrebno pridobiti licence za uporabo frekvencnega pasu. To pomeni, da operaterjem ni potrebno odšteti gromozanskih vsot za uporabo 3G frekvencnega pasu, zato bodo vec sredstev namenili posodabljanju in nadgrajevanju omrežja. Ta druga in pol generacija predstavlja prehod k novim boljšim sistemom tretje generacije, ki so ponekod že v uporabi. Ce ne bo prišlo do vecjih zakasnitev z uvajanjem UMTS, je pricakovati, da bo casovno okno za EDGE zelo majhno (Durlacher Research, 1999, 20). Zadnji podatki kažejo, da so se operaterju z nakupom licenc prevec izcrpali in vsi napovedujejo zakasnitev uvedbe tretje generacije mobilnih omrežij. Tretja generacija: Universal Mobile Telecommunications System (UMTS) je tehnologija mobilnih komunikacij tretje generacije. Leta 2001 je bil na Japonskem uveden prvi komercialni sistemi UMTS v letu 2002 je pricakovati razvoj UMTSa v Evropi (Mobitelova Akademija, 2002). Omrežja tretje generacije ponujajo poleg velike hitrosti paketnega prenosa podatkov, teoreticno do 2Mbit/s, tudi napredno gostovanje, napredne lokacijske storitve in paketni prenos besedila, govora, videa in prenos ter uporabo vecpredstavnih vsebin (Zohar in drugi, 1999, 2; Tarashewich in drugi, 2002, 48). Ta omrežja zahtevajo ogromna vlaganja v razvoj in uvajanje, zato se vsi operaterji ne bodo odlocili za prehod na tretjo generacijo. Glavna trenutna ovira je pomanjkanje terminalov, ki podpirajo ta nova omrežja. Zaradi zelo velikih vlaganj v koncesije in novo infrastrukturo so si zaceli operaterji deliti 3G infrastrukturo in s tem tudi stroške (Bauer in drugi, 2001, 45). Cetrta generacija in nadaljevanje Raziskave in razvoj poteka tudi že v smeri novih mobilnih omrežij tako imenovane cetrte generacije. Ta omrežja naj bi bila na trgu okoli leta 2010 in naj bi omogocala prenos podatkov s hitrostmi, ki so 200 krat višje od dosedanjih. Na Japonskem so že uspeli vzpostaviti prvo povezavo s tehnologijo omrežja cetrte generacije. Hitrost prenosa podatkov je bila v smeri operater-uporabnik 100 Mbps, v obratni smeri pa 10 Mbps. Za primerjavo so strokovnjaki navedli, da bo kakovost slike, ki se bo prenašala preko teh omrežij dva krat boljše kakovosti kot je slika na klasicni televiziji. Verjetno pa se razvoj ne bo zaustavil pri cetrti generaciji, ampak se bo nadaljeval tudi v peto in 14

15 Trenutno imamo v Sloveniji drugo ter drugo in pol generacijo mobilnih omrežij. Z uvajanjem UMTSa pocasi že stopamo proti tretji generaciji Brezžicno lokalno omrežje (Wireles Local Area Network - WLAN) Brezžicno lokalno omrežje je racunalniško omrežje kratkega dosega, ki deluje na osnovi radijskih valov oziroma infrardece svetlobe. WLAN je lokalno omrežje, v katerega se lahko povezujejo uporabniki s prenosnimi racunalniki ali dlancniki brez žicnih povezav. Omrežje sestavljajo bazne postaje, ki ponavadi delujejo kot usmerniki. Te bazne postaje pokrivajo doloceno podrocje s signalom, preko katerega se uporabniki lahko povežejo v lokalno omrežje. Domet posamezne bazna postaje je od 30 metrov v notranjosti betonskih zgradb do 300 metrov na odprtem. Domet oziroma pokritost dolocenega podrocja lahko zagotovimo s postavitvijo vec baznih postaj. Hitrost prenosa podatkov preko brezžicnega LAN omrežja se giblje okoli 11Mbit/s, v prihodnosti naj bi standard a podpiral prenos podatkov s hitrostmi do 56Mbit/s (Mizaras in Kauber, 2002). Vsak uporabnik mora imeti v racunalniku vgrajen brezžicni modul, ki ga sestavlja antena, oddajnik in sprejemnik. Ko uporabnik pride z elektronsko napravo na podrocje, ki je pokrito z WLAN signalom, se avtomaticno poveže v omrežje in takoj ima na razpolago vsa sredstva, ki jih ponuja ponudnik. To je lahko dostop do interneta, dostop do intraneta ali dostop katerih drugih resursov. Najprej se je zacela uporaba WLANa v organizacijah, ki uporabljajo veliko osebnih oziroma prenosnih racunalnikov. Na ta nacin so se izognili zapleteni napeljavi mrežnih vodnikov in zapletov pri premikanju uporabnikov iz pisarne v pisarno. Pri WLANu ni nikoli problema z iskanjem mrežne vticnice. Tudi vecje javne površine; letališca, železniške postaje, hoteli. namešcajo WLAN omrežje ter s tem ponujajo dodano storitev svojim strankam. V zadnjem casu so se pojavili tudi cenejši sistemi, ki so primerni za domaco rabo. Stanovanje oziroma hišo in vrt lahko pokrijemo z brezžicnim signalom in si s tem omogocimo dostop do omrežja tudi z vrta. Na žalost obstaja prevec razlicnih standardov brezžicnega LANa, kar zavira hitrejše razširjanje na trgu (Kalakota in Robinson, 2002, 52) Bluetooth Bluetooth je tehnologija, ki omogoca brezžicno komunikacijo med elektronskimi napravami na krajše razdalje. Komunikacija poteka na osnovi radijskih valov nizke moci. Zato ni potrebno, da sta napravi, ki komunicirata, v medsebojnem vidnem polju kot pri infra rdeci povezavi. Za to brezžicno komunikacijo ni potrebno pridobiti licence za uporabo frekvencnega obmocja, saj deluje na frekvenci 2,4GHz. Hitrost prenosa podatkov se giblje okoli 1Mbps. Velika prednost se pokaže pri povezovanju naprav z mobilnim telefonom, ki je v tem primeru lahko shranjen v žepu, poslovni torbi ali se nahaja kjerkoli na dosegu 10 metrov. Tehnologija je posebej primerna za mobilne telefone, prenosne racunalnike in dlancnike. S tehnologijo Bluetooth je možno lociti sprejemno-oddajni del mobilnega telefona od zaslona in slušalke ter mikrofona. Tako je možno uporabiti zaslon zapestne ure in slušalke v ušesih brez povezovalnih žic. Mobilno poslovanje je možno tudi brez tehnologije Bluetooth, vendar je z uporabo le-te veliko bolj prirocno in enostavno. Še posebej se bo pokazala prednost pri uporabi mobilnih terminalov kot elektronske denarnice za placevanje preko POS (Point of Sale) terminalov. Elektronske naprave si bodo avtomaticno izmenjale podatke in za placilo racuna bo moral uporabnik transakcijo samo odobriti. Za sedaj tehnologija še ni zelo razširjena. Vzrok je verjetno v precej visoki ceni naprav, ki podpirajo Buetooth protokol. Vendar je možno pricakovati, da se bo v bližnji prihodnosti tehnologija pocenila in hitro razširila. V prihodnosti naj bi imela vsaka elektronska naprava vgrajeno podporo za Bluetooth 15

16 brezžicno komunikacijo, preko katere se bo lahko povezovala z katerokoli drugo elektronsko napravo Digital Enhanced Cordless Telecommunications (DECT) DECT je ISDN digitalni brezžicni celicni telefonski sistem, ki deluje na frekvenci 1,88 GHz do 1,9GHz (ECS TEL, 2002). Ta tehnologija je zelo podobna mobilnim omrežjem, le da je krajšega dosega. Osnovni gradnik sistema je celica, ki jo sestavlja oddajno sprejemna postaja. Ena celica lahko pokriva podrocje od 50 do 200 metrov, odvisno od strukture okolja. Vec celic lahko povežemo in na ta nacin s signalom pokrijemo vecje podrocje. Ko je podrocje pokriti z vec celicami, sistem omogoca gostovanje in brez prekinitveno predajo zveze med celicami. Gostovanje pomeni, da omrežje spremlja uporabnika, ko se premika med celicami in vedno ve v dosegu katere celice se trenutno nahaja. Brezprekinitvena predaja zveze pa poskrbi, da se med premikanjem med celicami zveza ne prekine.ta omrežja omogocajo brezžicno govorno komunikacijo, prenos faksa, podatkov, vecpredstavnih vsebin in brezžicna lokalna omrežja. Omogoceno je tudi pošiljanje besedilnih sporocil znotraj DECT omrežja in identifikacijo klicoce številke iz ISDN javnega omrežja. DECT se v glavnem se uporablja v podjetjih in drugih organizacijah, na voljo so tudi že enote za domaco uporabo TErrestrial Trunked RAdio (TETRA) TETRA je odprt digitalen telekomunikacijski standard, ki ga je razvil European Telecommunications Standardisation Institute (ETSI) za potrebe najbolj zahtevnih profesionalnih uporabnikov (TETRA MoU, 2002). Zlasti je namenjen zaprtim skupinam uporabnikov kot so gasilci, policija in reševalci. Sistem pa uporabljajo tudi na nekaterih letališcih ali pri organizaciji posebnih dogodkov. TETRA omogoca (Toikkanen, 2001; ECS TEL', 2002): hitro vzpostavljanje zvez skupinske komunikacije varen prenos govora in podatkov, lahko tudi hkrati, vnaprej postavljene prioritete avtomatsko sledenje vozil, informacije za cestne prevoznike, prenos datotek ali dostop do zbirk podatkov, prenos prstnih odtisov, telefaks, prenos slik, prenos pocasnega videa, upravljanje z množico mobilnih uporabnikov. Sistem deluje na osnovi posebnega mobilnega omrežja, ki omogoca visoko stopnjo varnosti. Posebni TETRA mobilni terminali se na kratke razdalje lahko povezujejo med seboj tudi direktno brez mobilnega omrežja. 16

17 2.4 Dodane storitve mobilnih omrežij Dodane storitve mobilnih omrežij so storitve, ki jih omogocajo mobilna omrežja poleg osnovne govorne storitve.v nadaljevanju so kratko opisane dodane storitve mobilne telefonije, ki jih lahko uporabimo za mobilno poslovanje Glasovni odzivnik Glasovni odzivniki predstavljajo zacetek mobilnega poslovanja. Razvili so se že v stacionarni telefoniji. Z uvedbo v mobilna omrežja so dodali vecjo vrednost uporabnikom, ki so lahko storitve uporabljali kjerkoli. V glavnem je šlo za posredovanje informacij: vremenske razmere, tecajne liste, stanje na racunu, zamude potniškega prometa Locimo interaktivne glasovne storitve in pasivne. Pri pasivnih uporabnik lahko samo posluša, kar mu sporoci avtomatski odzivnik. Pri interaktivnih storitvah pa uporabnik lahko vpliva na možnosti oziroma sporocila avtomatskega odzivnika. Glasovni odzivnik deluje na osnovi avtomatskega odzivnika. Uporabnik za uporabo dolocene storitve poklice na telefonsko številko storitve. Oglasi se avtomatski odzivnik, ki uporabniku ponudi vec možnosti. Uporabnik storitev uporablja tako, da z glasom ali tonskimi tipkami upravlja glasovni odzivnik. Storitve z glasovnim upravljanjem so vse bolj pogoste. Narašca število storitev kot tudi število uporabnikov (Wihelmsson, 2000) Prenos podatkov Storitev omogoca prenos racunalniških podatkov preko mobilnega omrežja. Mobilni telefon služi kot modem za povezavo v internet. Podobno kot v fiksni telefoniji tudi v mobilni poklicemo na številko ponudnika internetnih storitev. Ko so preveri uporabniško ime in geslo, je uporabnik povezan v internet in lahko uporablja vse internetne storitve. Prenos podatkov preko mobilnih omrežij je precej pocasnejši od prenosa po žicnih vodnikih. Obicajna klicna povezava omogoca hitrosti prenosa do 14,4 kbit/s. Hitri prenos podatkov z združevanjem kanalov lahko doseže hitrosti do 57,6 kbit/s. Ta dva nacina prenosa podatkov potekata na osnovi vzpostavitve klica. Ves cas, ko je aktivna povezava v omrežje, mora biti vzpostavljen klic. Zato se tudi ves ta cas uporabniku zaracuna. GPRS prenos podatkov pa temelji na paketnem prenosu in ne potrebuje vzpostavljenega klica. Pri tem nacinu je uporabnik ves cas povezan v omrežje. Ker pa omrežje obremenjuje samo takrat, ko preko njega prenaša podatke, se mu zaracuna samo dejanska kolicina prenesenih podatkov. Nove tehnologije predvidevajo precej višje hitrosti prenosa podatkov. EDGE naj bi omogocal prenos podatkov s hitrostmi do 384 kbit/s, UMTS omrežje tretje generacije pa naj bi omogocal hitrosti do 2Mbit/s Storitev kratkih sporocil SMS (Short Mesage Service) Storitev kratkih sporocil je bila v Evropi na voljo že leta Do eksplozije uporabe SMS je prišlo šele leta V oktobru 1999 je bilo v GSM omrežju poslanih 2 milijardi kratkih sporocil (Durlacher Research, 1999, 21). Veliko rast so povzrocili predvsem predplacilni paketi mobilnih storitev, ki so zelo priljubljeni pri mladih. Število poslanih SMS sporocil je naraslo iz približno štirih milijard v zacetku lata 2000 na 24 milijard spomladi 2002 (Graf 4). 17

18 Ta storitev omogoca prenos kratkih besedilnih sporocil iz enega mobilnega terminala na drugega. Posamezno sporocilo lahko vsebuje 160 znakov, vendar nekateri novejši telefoni znajo daljše sporocilo razbiti na vec krajših in jih poslati preko mobilnega omrežja naslovniku. Za Okoli 90% poslanih kratkih sporocil je enostavnih sporocil ene osebe drugi in obvestil operaterjev o novem glasovnem sporocilu. Ostalih 10% predstavljajo mobilne informacijske storitve: novice, tecajna lista, vremenska napoved, stanje na cestah horoskop itd SMS je idealna tehnologija za pošiljanje obvestil od enega do drugega uporabnika ali od enega uporabnika do vec uporabnikom (Durlacher Research, 1999, 22). MILIJARDE Rast števila SMS januar 2000 maj 2002 jan-00 maj-00 sep-00 jan-01 maj-01 sep-01 jan-02 maj-02 Graf 4: Rast števila poslanih SMS sporocil (GSM World, 2002) SMS je odlicen primer ponazarjanja, da niso vse storitve nujno odvisne od prepustnosti omrežja. Vsi GSM operaterji doživljajo eksponentno rast SMS prometa. Mlajši del uporabnikov mobilnih telefonov porabijo celo vec denarja za SMS kot za telefoniranje (Wihelmsson, 2000) Storitev vecpredstavnih sporocil MMS (Multimedia Message Service) Vecpredstavna sporocila so sporocila, ki lahko poleg besedila vsebujejo tudi slike, zvok in kratke video posnetke. MMS združuje dobre strani SMS sporocil in elektronske pošte ter tako omogoca vecpredstavno sporocanje, ki je optimizirano za mobilne naprave (Kellett in Linde, 2001, 10). Ta sporocila se lahko pošiljajo iz mobilnega telefona, ki omogoca MMS tehnologijo, preko mobilnega omrežja na drug telefon, ki mora prav tako omogocati to tehnologijo. MMS sporocila je možno pošiljati tudi iz mobilnega telefona na strežnik oziroma na osebni racunalnik preko elektronske pošte. Za enkrat je še zelo malo mobilnih telefonov, ki podpirajo to tehnologijo in so precej dražji. Mobilni telefoni morajo za udobno uporabo te storitve imeti vecji, barvni zaslon in kamero, ki je lahko vgrajena v terminal ali ima oliko dodatnega modula. Podobno kot SMS sporocila se tudi MMS sporocila lahko uporabljajo v osebne namene, kot zabavne storitve ter za resno poslovno rabo. 18

19 2.4.5 Unstructured Supplementary Services Data (USSD) USSD je storitev za posredovanje kratkih besedilnih sporocil med uporabniki preko GSM omrežja. Zelo podobno je SMS-u, ki v osnovi le shranjuje in posreduje kratka sporocila. USSD nudi povezavo med dvema uporabnikoma v realnem casu. Povezava ostane odprta dokler si uporabnika ali neka rešitev ne izmenjajo vseh sporocil. USSD sporocilo lahko vsebuje 182 znakov. Zelo primerno je za rešitve v realnem casu kot je mobilno borzno poslovanje, kjer je potrebno potrdilo o poslanem sporocilu. USSD je lahko tudi nosilec WAP protokola. Pricakovati je, da se bo z razvojem WAP-a tudi USSD bolj razširil. USSD je vecinoma namenjen mobilnim financnim transakcijam, nakupovanju in placevanju, vendar za sedaj ni posebej dobro razširjen Celicno sporocanje (Cell Broadcast - CB) Celicno sporocanje je tehnologija, ki omogoca, da istocasno pošljemo kratko sporocilo vec uporabnikom na dolocenem obmocju. Ta tehnologija je podobna SMS-u, le da SMS omogoca pošiljanje kratkega sporocila enemu uporabniku ali nekaj uporabnikov, celicno sporocanje pa omogoca pošiljanje kratkega sporocila vsem uporabnikom, ki so trenutno na obmocju dolocene celice mobilnega omrežja. Kratko sporocilo prejmejo vsi uporabniki, ki so v dolocenem trenutku na obmocju dolocene celice oziroma antene mobilnega omrežja. Celicno sporocanje je medij za masovno distribucijo novic ali drugih sporocil. Ker so celice mobilnega omrežja ponavadi razporejene ob glavnih cestnih povezavah, je ta storitev zelo primerna za obvešcanje voznikov o cestnih in prometnih posebnostih na dolocenem kraju. Uporabnik mora vkljuciti poseben kanal, ce želi sprejemati sporocila dolocenega ponudnika. Tako se uporabniki izognemo prejemanju neželenih sporocil. Ponavadi je ta storitev za uporabnike brezplacna. Operater zaracuna storitev ponudniku vsebine, ki želi poslati sporocilo Wireless Application Protocol (WAP) WAP je niz dolocil, ki jih je razvil WAP Forum in dopušcajo razvijalcem na osnovi Wireless Markup Language (WML) razviti mrežne rešitve primerne za rocne mobilne naprave. WAP je bil oblikovan tako, da lahko deluje znotraj omejitev, ki jih imajo telefoni oziroma rocni racunalniki. Omejitve so naslednje: hitrost procesorja in velikost pomnilnika, majhni zasloni, nizka hitrost prenosa podatkov. WAP je "de facto" standard, ki ga je leta 1999 podpiralo že vec kot 200 proizvajalcev (Johnson, 1999, 69). Wireless Application Protocol zagotavlja univerzalen odprt standard za prenos vsebine interneta in naprednih storitev z dodano vrednostjo na mobilne telefone in druge mobilne naprave (Nokia, 2000). Lahko recemo, da WAP protokol povezuje mobilno tehnologijo z internetom. Najbolj je primeren za povezavo interneta z majhnimi brezžicnimi mobilnimi napravami kot je GSM telefon. WAP protokol je standard, ki predpisuje dve glavni sestavini brezžicne komunikacije, in sicer: "end to end" aplikacijski protokol in aplikacijsko okolje na osnovi brskalnika. Aplikacijski protokol je vecplastni komunikacijski protokol, ki ga podpira vsak WAP odjemalec. Odjemalec je ponavadi brskalnik, ki je integriran v neki mobilni napravi. Za povezavo med mobilnim omrežjem in racunalniškim omrežjem skrbi WAP prehod (gateway), ki zna komunicirati z vsakim WAP odjemalcem. Prehod usmerja zahteve, ki prihajajo z odjemalcev proti aplikacijskim strežnikom, ki ponujajo dolocene storitve. WAP prehod torej 19

20 predstavlja most med telekomunikacijskim in racunalniškim omrežjem. Potreben je samo en prehod, ki pa se lahko nahaja v kateremkoli omrežju. WAP protokol je bolj natancno predstavljen v posebnem poglavju Razvoj WAP rešitev mobilnega poslovanja Pametna SIM kartica (SIM Application Toolkit) Pametna SIM kartica je tehnologija, ki omogoca izvajanje dolocene mobilne storitve na samem telefonu oziroma bolj natancno v sami pametni SIM kartici. Pametna kartica vsebuje procesor in pomnilnik ter poleg modula za identiteto uporabnika omogoca tudi izvajanje dolocenih mobilnih rešitev. Operaterji mobilne telefonije lahko preko mobilnega omrežja spremenijo obstojece rešitve ali pa dodajo nove. Ta tehnologija se osredotoca na obicajne mobilne telefone, ki še ne spadajo v kategorijo "pametnih telefonov". Dostop do rešitev, ki so shranjene na SIM kartici, je uporabniku omogocen preko telefonskih menijev. Zato je uporaba teh rešitev za uporabnike mobilnih telefonov precej enostavna. Operaterji lahko enostavne rešitve razvijejo sami in jih preko omrežja naložijo na uporabnikovo SIM kartico. Glavna znacilnost SIM pametne kartice je varnost, saj sta zaupnost in celovitost že vkljuceni v standard. Predvsem je uporaben za mobilno bancništvo, mobilni e-pošto, informacijske storitve in placevanje. Prednost te tehnologije je predvsem v tem, da omogoca uporabo storitev preko telefonskih menijev. To olajša uporabo rešitev na omejenem telefonskem uporabniškem vmesniku. Na osnovi tega orodja se uporabnik lahko premika po menijih dokler ne pride do želene storitve. Pod doloceno izbiro v meniju se skriva vec ukazov, ki se samodejno izvedejo. Ukazi so shranjeni na SIM kartici (Jordan, 2001, 18-19) Web Clipping Web Clipping je tehnologija, ki omogoca, da doloceno vsebino z interneta shranimo v mobilni terminal in jo lahko potem pregledujemo kadarkoli želimo, tudi ko nismo povezani v internet. Ponavadi je storitev organizirana tako, da izberemo želene kanale oziroma teme, katerih vsebino želimo prenesti na svoj mobilni terminal. Potem se povežemo s ponudnikom storitev in želeno vsebino prenesemo na mobilni terminal. Mobilni terminali so v glavnem rocni racunalniki ali dlancniki, ki se v internet povezujejo preko mobilnih telefonov. Prednost storitve je v tem, da se v internet povežemo le takrat, ko želimo vsebine sinhronizirati in shraniti v rocni racunalnik. To lahko naredimo z uporabo mobilnega telefona, ali pa v povezavi z osebnim racunalnikom preko kabla oziroma infra rdece povezave. Ko imamo enkrat vsebine shranjene v dlancniku, jih lahko pregledujemo kadarkoli, brez povezave v internet. Eden najvecjih ponudnikov takšne storitve je AvantGo. Ponudnik zagotavlja programsko opremo in strežnik, ki skrbi za sinhronizacijo želenih vsebin. Vsebine lahko zagotavlja kdorkoli. Nekatere vsebine so na voljo brezplacno, druge pa je potrebno placati. Nekaj vsebin je na voljo tudi v slovenšcini: PinkPonk, Mobinet, Delo online, Dnevnik, vremenska napoved, tecajna lista SKB Banke in še nekatere druge. V ZDA pa delujejo tudi naprave, ki za sinhronizacijo ne potrebuje mobilnega telefona, ampak uporablja posebno brezžicno omrežje. 20

21 MexE (Mobile Station Application Execution Environment) MexE je tehnologija, ki združuje Java navidezni stroj v mobilnem telefonu. Namen MexE je ta, da na mobilnem telefonu zagotavlja delovni okvir za izvajanje rešitev, ki jih ponujajo operater ali ponudniki storitev. MexE omogoca programiranje celotnih rešitev za mobilno poslovanje. Protokol vsebuje podporo za lokacijske storitve, napredne pametne uporabniške menije, prepoznavanje govora in celo vrsto drugih vmesnikov. Dobra lastnost te tehnologije je v tem, da lahko mobilne rešitve naložimo v mobilni telefon preko mobilnega omrežja. Ko jih uporabljamo, zasedajo prostor v pomnilniku in procesorsko moc. Ko pa jih ne potrebujemo vec, jih enostavno izbrišemo iz pomnilnika. Za naslednjo uporabo iste storitve se bo morala rešitev zopet prenesti preko mobilnega omrežja v pomnilnik terminala. MexE je podoben WAP-u, s tem da omogoca še vecjo funkcionalnost. Predvidevanja kažejo, da bo sistem vgrajen v mobilne telefone 3G, ki bodo imeli dovolj zmogljiv procesor za zaganjanje javanskih programov I-mode I-mode je ena od najuspešnejših brezžicnih tehnologij, ki omogoca dostop do interneta in elektronske pošte prek mobilnega telefona (I-mode links, 2002). Razvil jo je najvecji Japonski operater mobilnih komunikacij NTT DoCoMo in jo februarja 1999 ponudil japonskim uporabnikom. V zadnjih letih se je ta storitev razširila tudi v Evropo. Na japonskem je storitev i-mode najbolj popularna med mladimi uporabniki starimi od 24 do 35 let. Najbolj pogosto jo uporabljajo ženske stare od 27 do 29 let. Konec leta 2001 je bilo na japonskem že 29,5 milijonov uporabnikov (Megler, 2002). Storitev je bila zasnovana na dveh nacelih, in sicer storitev mora biti poceni in enostavna za uporabo. K ogromnemu uspehu te storitve sta prispevala vizija in pristop k zaracuna vanju storitve (Jordan, 2001, 25). Za uporabo te storitve se uporabnikom zaracunava samo kolicina prenesenih podatkov, ne pa cas uporabe storitve ali sama storitev. I-mode deluje na osnovi paketnega prenosa podatkov preko mobilnega omrežja s hitrostjo 9,6 kbit/s. Za povezavo do storitev morajo uporabniki uporabljati poseben mobilni telefon, ki ima dodano tipko ta povezavo do vstopnih vrat storitve i-mode. Tu so zbrane povezave do storitev najrazlicnejših ponudnikov spletnih vsebin in storitev. Za to, da jim operater omogoca povezavo do njihove storitve, mu placujejo 9% od vsake storitve, ki je ponujena preko i-mode tehnologije. Vsebine storitve i-mode temeljijo na standardnem opisnem jeziku HTML, ki je malo prirejen v chtml (compact HTML), zato je prilagajanje spletnih storitev v i-mode storitve zelo preprosto. Do posameznih vsebin ali storitev uporabniki pridejo preko i-mode vstopnih vrat oziroma jih poišcejo z enim od petih iskalnikov. Vec kot 400 ponudnikov uporabnikom i-mode ponuja vec kot 7000 neodvisnih spletnih strani (Jordan, 2001, 25). Med drugim i-mode storitve zajemajo tudi: trgovanje z vrednostnimi papirji, prometne informacije, novice, elektronsko poslovanje, elektronsko trgovino, rezervacijo vstopnic in vozovnic, igre in zabavne storitve. 21

22 Freedom Of Mobile multimedia Access (FOMA) NTT DoCoMo ponuja to storitev na osnovi mobilnega omrežja tretje generacije, ki omogoca prenos podatkov preko mobilnega omrežja z veliko hitrostjo. FOMA je napredna mobilna storitev, ki zajema poleg i-mode storitev še video telefonijo, pregledovanje kratkih video posnetkov, zelo hiter prenos podatkov in vec-opravilni uporabniški vmesnik (NTT DoCoMo, 2002). Storitev je zacela delovati v letu V zacetku je bilo zelo malo mobilnih terminalov in uporabniških rešitev, ki podpirajo to tehnologijo, vendar se že pojavljajo tako novi terminali kot tudi novi ponudniki storitev. Ponudniki bodo pripravi uporabniške rešitve, ki bodo izkorišcale zmogljivosti FOMA tehnologije in bodo uporabnikom ponujale bogato izbiro vecpredstavnih mobilnih storitev. 3 Mobilno poslovanje Mobilno poslovanje je ena od najnovejših oblik elektronskega poslovanja. Mobilno poslovanje pomeni, da so ljudje pri poslovanju mobilni in pri tem uporabljajo najsodobnejšo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Mobilnost pomeni popolnoma prenosljiv dostop v realnem casu do istih informacij in storitev, ki so bile še pred kratkim dostopne samo z osebnega racunalnika (Kalakota in Robinson, 2002, 3). Mobilno poslovanje pomeni poslovanje ne glede na to kje, kdaj in v kakšnem položaju je uporabnik. Mobilno poslovanje povezuje komunikacijsko in informacijsko tehnologijo. Komunikacijska tehnologija zajema predvsem mobilno telefonijo in zemeljsko infrastrukturo, ki služi za povezavo v internet. Informacijska tehnologija pa združuje strojno in programsko opremo za mobilno poslovanje. Za mobilno poslovanje v literaturi lahko zasledimo tudi izraze kot so: m-poslovanje, mobilno elektronsko poslovanje ali brezžicno elektronsko poslovanje. V angleški literaturi, predvsem ameriški, je možno zaslediti dva razlicna pojma "m-business" in "m-commerce". Razmerje med pojmoma je enako kot razmerje med "e-business" in "e- Commerce". E-Commerce predstavlja samo prodajanje in kupovanje izdelkov in storitev preko interneta. E-Business pa predstavlja širše podrocje, ki združuje vse tehnologije, rešitve, poslovne procese, ki organizacijam omogocajo "e-commerce" (Kalakota in Robinson, 2002, 8). Glede na opis bi pojma v Slovenšcino prevedli kot e-trgovanje in e-poslovanje. Podobno predstavlja "m-commerce" poslovne transakcije, ki jih uporabniki lahko uporabljajo kjerkoli. "M-Business" pa predstavlja rešitve in infrastrukturo, ki omogoca izvajanje poslovnih transakcij. V slovenšcini jih lahko poimenujemo kot m-trgovanje in m-poslovanje. V prispodobi bi lahko m-trgovanje predstavili kot fasado, m-poslovanje pa vse ostalo, ki je za njo in jo drži pokonci (Kalakota in Robinson, 2002, 8). Vendar se v zadnjem casu po Evropi kot tudi v Sloveniji uporabljata le pojma e-poslovanje za "e-commerce" in m-poslovanje za "m-commerce", ki pokrivata najširše podrocje in vkljucujeta tudi m-trgovanje. V magistrski nalogi bom uporabljal pojem m-poslovanje, ki združuje tako "m-commerce" kot "m- Business" 22

23 3.1 Zacetek mobilnega poslovanja Sprva so mobilna omrežja omogocala izkljucno govorne storitve. Tudi mobilni telefoni so omogocali samo telefoniranje. Že sama oblika mobilnega terminala, kot telefonske slušalke, je nakazovala njegov namen. Poleg samega telefoniranja so operaterji zaceli ponujati tudi druge glasovne storitve. To so bile prve storitve mobilnega poslovanja, ki so bile zasnovane na avtomatskih glasovnih odzivnikih. Pred nekaj leti so glasovne storitve mobilnega poslovanja vzbujale veliko pozornost v nekaterih evropskih državah. Pojavili so se glasovni portali, glasovno overjanje in glasovno mobilno placevanje oziroma bancništvo (Wickramasinghe in drugi, 2002, 126) Z razvojem novih dodanih storitev mobilnih omrežij, kot so kratka sporocila in prenos podatkov, so se zacela pojavljati tudi nove storitve mobilnega poslovanja. Prenos podatkov preko mobilnega omrežja je omogocil mobilni dostop do interneta, in s tem možnost ponujanja najrazlicnejših storitev mobilnega poslovanja. Mobilno poslovanje je v bistvu elektronsko poslovanje, ki je dostopno preko mobilnega omrežja (Carlson in Walden, 2002, 464). Mobilne storitve so spletne storitve, ki so ponujene preko novega brezžicnega kanala. Ponudniki spletnih storitev so to poskusili izkoristiti in spletne storitve ponudili tudi mobilnim uporabnikom. Te storitve niso postale uspešne, in sicer zaradi štirih glavnih dejavnikov (Carlson in Walden, 2002, 464): spletno tehnologijo so želeli neposredno prenesti na mobilne terminale, uporabniški vmesnik, ki je bil odlicen za 17' oziroma 19' zaslone, nikakor ni bil primeren za mobilne terminale, vsebina, ki so jo želeli uporabniki na mobilnem telefonu, je bila drugacna od tiste, ki so jo želeli na svetovnem spletu, precej visoka cena za uporabo mobilnih storitev. Zelo so se razširile enostavne storitve zasnovane na kratkih sporocilih. Razvita pa je bila tudi nova tehnologija imenovana Wireless Application Protocol (WAP), ki je omogocala mobilni dostop do storitev na internetu. Storitve so morale biti posebej prirejene za mobilni dostop in tudi mobilni terminali so morali podpirati WAP protokol. Zaradi pocasnih povezav, nezanimivih storitev in visoke cene uporabe, se te storitve niso zelo razširile. Šele s prihodom GPRSja, ki omogoca stalno povezanost v omrežje in cenejši ter hitrejši prenos podatkov, lahko pricakujemo hitrejši razvoj in razširjanje najrazlicnejših mobilnih storitev. Te pa se bodo v tretji generaciji mobilnih omrežij še nadgrajevale. Kako so razširjene mobilne storitve med uporabniki mobilnih komunikacij v nekaterih evropskih državah, prikazuje Preglednica 1. Nemcija Finska Grcija Bancne in financne storitve 10% 14% 7% Nakupovanje 1% 2% 1% Zabavne storitve 6% 48% 8% Ponudba informacij in novic 20% 19% 18% Rezervacije potovanj 2% 2% 3% Rezervacije vstopnic 2% 6% 3% Elektronska pošta 31% 11% 15% Preglednica 1: Razširjenost uporabe mobilnih storitev v treh evropskih državah (MobiCom, 2001) 23

24 Razširjanje uporabe mobilnega poslovanja bo, glede na predvidevanja, potekal po tako imenovani krivulja razocaranja (Slika 4). Mobilno poslovanje se navidezno zelo hitro razvija, vendar gre tu predvsem za nepopolne storitve in rešitve mobilnega poslovanja, ki niso tako zelo uporabne, kot je bilo mišljeno v zacetku. Tudi omrežja ne omogocajo zadovoljivih hitrosti delovanja storitev. Tako pride iz nekega nerealnega pricakovanja do razocaranja uporabnikov in razvoj ter uporaba mobilnega poslovanja se spusti na realno mejo. V uporabi ostanejo le storitve in rešitve, ki so resnicno uporabne in prinašajo uporabnikom dodano vrednost. Uporabniki sedaj bolj realno gledajo na rešitve mobilnega poslovanja. Tudi ponudniki storitev so postavljeni pred nalogo, da ponudijo uporabnikom takšne storitve, ki jih potrebujejo. Tako se zacne realen razvoj mobilnega poslovanja. Slika 4: Razširjanje uporabe mobilnega poslovanja (Vir: Durlacher Research, 1999) 3.2 Opredelitev mobilnega poslovanja "Internet + Wireless + E-Business = M-Business" (Kalakota in Robinson, 2002, 8). Mobilno poslovanje je vsaka transakcija z denarno vrednostjo, ki je izvedena preko mobilnega omrežja (Durlacher Research, 1999, 7). Vsaka transakcija povezana s proizvodi ali storitvami, ki jo opravi kupec ali prodajalec z uporabo mobilnega telefona ali dlancnika preko mobilnega omrežja v internet, je mobilno poslovanje (McGuire, 2001, 2). Mobilno poslovanje predstavlja nove poslovne modele, ki jih omogocajo široko razvite mobilne brezžicne tehnologije in naprave ter z mobilnostjo povezan nacin dela in življenja vecine ljudi (Gartner Group, 2000, 250) Forester opredeljuje mobilno poslovanje kot: "Uporabo mobilnih rocnih naprav za komunikacijo, medsebojno povezovanje in transakcije preko hitrih, ves cas v internet povezanih povezav" (Zohar in drugi, 1999, 6). 24

25 Keen in Mackintosh opredeljujeta mobilno poslovanje: "Razširjeno elektronsko poslovanje z brezžicnimi telekomunikacijami in mobilnimi napravami ter poslovanje razširjeno iz staticne lokacije v kjerkoli, kadarkoli in kdorkoli sistem (Carlson in Walden, 2002, 464; Keen in Mackintosh, 2001)." Mobilno poslovanje je poslovanje z uporabo najnovejše informacijske in mobilno - telekomunikacijske tehnologije, od kjerkoli in kadarkoli. Poslovne transakcije se izvajajo preko mobilnih omrežij v celoti ali vsaj delno. Uporabniki pri poslovanju uporabljajo mobilni terminal s katerim se povezujejo do storitev mobilnega poslovanja, ki se nahajajo nekje na internetu. Mobilno poslovanje imenujemo zato, ker uporabnik mobilnih storitev ni vezan na dolocen kraj in cas v katerem lahko uporablja mobilne storitve, ampak je pri poslovanju bolj svoboden in neodvisen (Gartner Group, 2000, 250). Mobilno poslovanje ne zajema samo prenosa podatkov ampak združuje tudi storitve in rešitve, kot so elektronska pošta, brskanje po internetu, mobilno bancništvo, mobilno nakupovanje oziroma narocanje, pri katerih ni pomembna samo kolicina prenesenih podatkov, ampak predvsem vsebina in vrednost, ki jo predstavlja uporabniku. Pri mobilnem poslovanju sama tehnologija ni mobilna. Mobilni smo uporabniki tehnologije. Seveda mora biti tehnologija tako informacijska kot tudi komunikacijska prirejena za takšno uporabo. Tehnologija mora biti majhna, lahka in enostavna za uporabo. Mobilne naprave oziroma terminali morajo omogocati brezžicno komunikacijo in delovati na prenosljiv vir energije. Ponavadi so to baterije, za katere je priporocljivo, da zdržijo cim dlje in jih je možno veckrat ponovno napolniti. Mobilni telefoni so postali osnovno sredstvo za komunikacijo, ki poleg osnovne govorne storitve omogocajo tudi dostop do interneta in uporabo mobilnih storitev. K hitremu razvoju mobilnega poslovanja pripomore predvsem hiter razvoj mobilnih omrežij in mobilnih terminalov. Mobilni operaterji že obljubljajo nadgradnje obstojecih omrežij in gradnjo novih omrežij tretje generacije. Nova omrežja bodo omogocala vecje hitrosti prenosa podatkov in stalno prikljucitev na internet. S tem bodo odprte nove možnosti za nove dodane storitve in mobilno poslovanje. Nekako skupaj z razvojem omrežij pa se morajo razvijati tudi novi mobilni telefoni. Ti morajo podpirati komunikacijo preko novih omrežij in uporabo novih storitev ter tehnologij. 3.3 Razvojni krog mobilnega poslovanja Razvojni krog storitev mobilnega poslovanja vkljucuje: inovacije infrastrukture, inovacije strojne opreme in naprav, spremenljive prioritete uporabnikov in poslovne modele, ki se oblikujejo glede na prejšnje tri elemente (Slika 5). Inovacije infrastrukture zajemajo razvoj novih omrežij, novih dodanih storitev mobilnih omrežij, povezovanje omrežij, povecevanje pasovne širine ter njeno poosebljanje. S poosebljanjem pasovne širine, bi dosegli to, da bi imel vsak uporabnik na voljo takšno hitrost prenosa podatkov, kot bi jo potreboval in bi jo toliko tudi placal. Tudi mobilne naprave so ves cas podvržene izboljšavam in inovacijam. Naprave, kot so mobilni telefoni in dlancniki, se združujejo v eno napravo tako imenovani 25

26 pametni telefon. Mobilni terminali so vedno manjši in lažji in vedno bolje opremljeni. Velika pozornost se v zadnjem casu posveca tudi glasovnim uporabniškim vmesnikom. Mobilne naprave, ki bodo to omogocale, bo možno upravljati samo z glasom. Tretji element tega inovacijskega kroga predstavljajo uporabniki s svojimi spremenljivimi željami in potrebami. Uporabniki želijo vedno nove storitve, ki morajo biti cim bolj enostavne, hitre in jim prinašati neko dodano vrednost. Zelo pomembna je tudi prirocnost naprav in njihovo zanesljivo delovanje. Vsak od elementov razvojnega kroga vpliva na ostale elemente. Spremenljive prioritete uporabnikov Demografski dejavnik Enostavnost in prirocnost Hitrost storitve Poslovni modeli Mobilnega poslovanja Inovacije infrastrukture Pasovna širina omrežja Združevanje omrežij Poosebljena pasovna širina Inovacije strojne opreme in naprav Novi kanali Pomanjševanje Združevanje naprav Glasovni uporabniški vmesnik Slika 5: Razvojni krog mobilnega poslovanja (Kalakota in Robinson, 2002, 32). V tem krogu ni dolocenega vrstnega reda v katerem elementu se razvoj zacne, v kateri smeri poteka in v katerem elementu se konca. Razvojni proces ni enkraten ampak kontinuiran. Inovacije se pojavljajo v posameznih elementih nakljucno. Ostali elementi se morajo tem inovacijam prilagoditi. 3.4 Povezano in nepovezano (online offline) mobilno poslovanje Mobilno poslovanje ne zajema samo uporabnikov prenosljivih naprav, ki so ves cas povezane v omrežje, ampak tudi uporabnike, ki se v omrežje povežejo le obcasno. Zato govorimo o dveh razlicnih nacinih mobilnega poslovanja: povezano in nepovezano (Kalakota in Robinson, 2002, 9). Katera vrsta mobilnega poslovanja je bolj primerna, je predvsem odvisno od stopnje interaktivnosti, ki jo dolocena mobilna storitev zahteva. Nepovezane mobilne storitve ne zahtevajo stalne povezave v omrežje, ampak se izvajajo lokalno na sami mobilni napravi. (npr koledar na dlancniku). Sestanke in ostale stvari uporabnik vpiše lokalno v svoj program, ki deluje na dlancniku. Vedno in povsod lahko dodaja oziroma pregleduje zapiske v koledarju. 26

27 Ceprav ni ves cas povezan v omrežje, vseeno uporablja eno od mobilnih rešitev. Ko pa želi podatke iz lokalne naprave prenesti na strežnik, se samo poveže preko mobilnega omrežja v internet in uskladi podatke s strežnikom. Zato storitve, ki jih lahko uporabljamo na sami mobilni napravi brez povezovanja v omrežje, imenujemo nepovezano mobilno poslovanje. Tiste storitve, ki za delovanje potrebujejo stalno povezavo v omrežje, imenujejo povezane mobilne storitve. Ce bi uporabnik z brskalnikom na eni od mobilnih naprav direktno dostopal do svojega koledarja na strežniku, bi potreboval stalno povezavo. In takšna storitev bi bila povezana storitev. 3.5 Mobilno poslovanje glede na udeležence Mobilno poslovanje vkljucuje poslovanje med podjetjem in zaposlenim, med podjetjem in podjetjem, med državno upravo in uporabnikom ter med podjetjem in uporabnikom (Berger in drugi, 2002). Zelo pogosta povezava pri mobilnih storitvah je tudi povezava uporabnik z uporabnikom (Panis in drugi, 2002). Ta povezava je zasnovana na zagotavljanju potrebne infrastrukture, ki dvema ali vec uporabnikom omogoca izmenjavo informacij. Pri povezavi podjetja z zaposlenim gre predvsem za dostop zaposlenega do intraneta podjetja in uporabo intranet rešitev preko mobilnih terminalov. Na ta nacin imajo zaposleni veliko vec svobode, saj lahko do kljucnih informacij, za katere so prej morali priti v pisarno, dobijo kjerkoli so in kadarkoli želijo. Mobilno poslovanje podjetja s podjetjem predstavlja poslovno povezavo med dvema podjetjema preko mobilnih omrežij. Povezavi podjetje z zaposlenim in podjetje s podjetjem ponujajo ogromno možnosti za izboljšanje poslovne ucinkovitosti in izboljšanje kakovosti dela zaposlenih. Povezave oddelkov znotraj ene organizacije ne spadajo v to skupino, ampak v povezavo podjetja z zaposlenim, ker gre samo za interne povezave. Tudi vladne ustanove pocasi zacenjajo ponujati mobilne storitve za državljane. Tu gre za že obstojece spletne storitve, ki so uporabnikom dostopne tudi preko mobilnih terminalov in za ponudbo novih, ki še posebej izkorišcajo prednosti mobilnega poslovanja. Na ta nacin se državna uprava približa uporabnikom. Recemo lahko, da na ta nacin ni vec potrebno uporabniku stopiti do okenca dolocenega urada, ampak storitev državnega urada pride do uporabnika, kadar jo le-ta potrebuje. Povezave podjetja in uporabnika so najbolj pogoste povezave za ponujanje vsebin, opravljanje storitev in komuniciranje s strankami. 3.6 Vrednostna veriga mobilnega poslovanja Poslovanje v novi mobilni ekonomiji bo moralo ponujati obstojece in nove storitve z vecjo hitrostjo, inteligenco, interaktivnostjo in poosebljanjem kot v preteklosti. Za dosego te vizije se oblikuje nova vrednostna veriga, ki se poskuša osredotociti na mobilne naprave, brezžicni dostop in vsebino (Kalakota, Robins, 2002, 7). To novo vrednostno verigo sestavlja vecje število clenov (Slika 6). Na samem zacetku verige so dobavitelji programske opreme, ki zagotavljajo operacijske sisteme in mikro brskalnike za mobilne terminale. Dobavitelji infrastrukture in opreme skrbijo za dobavo opreme za mobilna omrežja. Dobavitelji platform rešitev so naslednji v vrednostni verigi in skrbijo za dobavo vmesne infrastrukture, ki deluje na osnovi mobilnih omrežij. To je na primer oprema za dodane storitve mobilnih omrežij, oziroma za njihovo uporabo (WAP prehod, SIM Toolkit oprema..). Na podlagi lastnosti opreme, ki jo zagotavljajo predhodni cleni v vrednostni verigi, razvijalci rešitev razvijejo uporabniške rešitve. Med temi so za enkrat najbolj razširjene 27

28 rešitve za dlancnike in pametne telefone, ki omogocajo dodajanje novih rešitev. Ko bodo tudi mobilni telefoni imeli vecje pomnilnike in hitrejše procesorje ter bodo omogocali nalaganje novih rešitev preko mobilnega omrežja, se bodo uporabniške rešitve razširile tudi na te mobilne naprave. Dobavitelji programske opreme Dobavitelji infrastrukture in opreme Dobavitelji platform rešitev Razvijalci rešitev Dobavitelji vsebin Zbiratelji vsebin Ponudniki mobilnih portalov Operaterji mobilnih komunikacij Ponudniki mobilnih storitev Dobavitelji mobilnih terminalov Uporabnik Slika 6: Vrednostna veriga mobilnega poslovanja (Durlacher Research, 1999, 15) Dobavitelji vsebin skrbijo za ustvarjanje, urejanje in distribucijo vsebin. V najvecji meri so to medijske hiše od televizij, radijskih postaj, tiskovnih agencij, casopisov Zbiratelji vsebin zbirajo vsebine iz razlicnih virov od razlicnih dobaviteljev ter jih primerno uredijo in pripravijo za distribucijo na mobilne naprave. Dodana vrednost je predvsem v tem, da zagotavljajo vsebino v najbolj primerni obliki glede na uporabnikovo napravo. Mobilni portali združujejo dolocene rešitve kot so e-pošta, koledar, neposredno sporocanje in vsebine razlicnih ponudnikov. Poskušajo ponuditi uporabnikov vse, kar si ti želijo in tako postati glavni ponudnik spletnih informacij in rešitev, ki so dostopne preko mobilnega terminala. Mobilni operaterji so v najboljšem položaju izmed vseh clenov vrednostne verige. Imajo direkten dostop do uporabnikov, vzpostavljen imajo že sistem za zaracunavanje storitev in samo oni lahko omogocijo dostop do posameznih storitev oziroma vsebin preko svojega omrežja. Mobilni operaterji bodo imeli najvecje koristi od mobilnih storitev, ker sami posegajo v dolocene druge clene vrednostne verige. Veliko operaterjev zbira vsebine in razvija uporabniške rešitve, ki jih potem ponudijo na lastnih mobilnih portalih. Operaterji postajajo tudi ponudniki storitev, ki jim sledijo v vrednostni verigi. Ponudniki storitev imajo z uporabniki sklenjene pogodbe, vpeljan nacin zaracunavanja storitev, nimajo pa v lasti infrastrukture mobilnih omrežij. Na koncu vrednostne verige je uporabnik, pred njim so še dobavitelji mobilnih terminalov. Ti so v kriticni clen vrednostne verige. Že iz prakse vemo, da ko se pojavi novo omrežja oziroma nova storitev, so mobilni terminali vedno tisti, ki zavirajo hitrejše razširjanje novih mobilnih storitev. Dobavitelji infrastrukture zagotovijo najnovejše omrežje, operaterji ga namestijo, ponudniki mobilnih storitev pripravijo nove storitve, toda dokler uporabniki ne dobijo mobilnih terminalov, storitev ne morejo uporabljati. Mobilni terminali vedno pridejo na trg zadnji. Na koncu je potem še uporabnik, ki potrdi ali je vrednostna veriga pripravila dovolj dobro, zanimivo in uporabno ponudbo mobilnega poslovanja ali ne. 4 Storitve mobilnega poslovanja Že kar nekaj casa mobilnih telefonov ne uporabljamo samo za govorne storitve. Poleg te osnovne storitve uporabniki vse bolj pogosto uporabljamo tudi druge dodatne storitve mobilne telefonije: ponujanje dolocenih informacij, mobilna pošta, mobilno poslovanje, mobilno bancništvo, mobilno oglaševanje, itd. Mobilne rešitve bodo spremenile nacin življenja, zabave in poslovanja (Kalakota in Robinson 2002, 4; Carlsson in Walden, 2002, 464). 28

29 Ponudniki spletnih vsebin in storitev zelo hitro dopolnjujejo svojo ponudbo z mobilnim poslovanjem. Svoje storitve prilagodijo in jih ponudijo preko novega mobilnega kanala. Ena od bistvenih prednosti mobilnih storitev je v tem, da uporabniku ni potrebno fizicno iti do storitve ampak na nek nacin storitev pride k uporabniku. Mobilne storitve ne bodo predstavljale samo konkurencne prednosti v boju za uporabnike in prevlado na tržišcu, ampak bo le-to kmalu postalo nujno za normalno poslovanje. Tudi mobilni operaterji se vse bolj pogosto pojavljajo kot ponudniki vsebin in storitev mobilnega poslovanja. Ti želijo svoje uporabnike zadovoljiti in zadržati z novimi in uporabnimi storitvam, ki jih ponujajo po zelo konkurencnih cenah. Mobilne storitve so ponavadi kar spletne storitve, ki jih uporabniki lahko uporabljajo preko mobilnih telefonov. Zato moramo pri oblikovanju in razvoju mobilnih storitev upoštevati znacilnosti mobilnih terminalov in mobilnih omrežij. Mobilne storitve morajo biti oblikovane tako, da so enostavne za uporabo, hitre in da uporabniku rešujejo dolocen problem. Razvoja mobilnih storitev se lahko lotimo tako, da spletno storitev dodelamo in dolocene enostavnejše dele celotne storitve ponudimo tudi preko mobilnih telefonov. Druga možnost je, da razvijemo popolnoma novo rešitev za mobilno poslovanje. Pri razvoju mobilnih storitev moramo imeti v mislih uporabnika, njegove zahteve, želje in tudi nacin razmišljanja. Uporabnik mora v storitvi, ki mu jo ponudimo neko korist, drugace storitve ne bo uporabljal. Ponudniki storitev, financne ustanove, operaterji mobilnih komunikacij in dobavitelji morajo sodelovati pri razvoju uspešnih mobilnih storitev. Poleg tega morajo seznaniti uporabnike s prednostmi mobilnega poslovanja. Za ameriške uporabnike mobilne storitve v prvi vrsti pomenijo dostop do informacij in elektronske pošte, šele potem razne transakcije. (McGuire 2001, 1) Mobilne storitve lahko razdelimo v tri glavne skupine (May, 2001): osnovne storitve ( , sporocanje, internet dostop, glasovne storitve, dolocanje lokacije in dostop do digitalnih vsebin) storitve za uporabnike (rezervacije potovanj, vozovnic in vstopnic, bancništvo, borzništvo, novice in šport, hazardne igre, zabavne igre, nakupovanje in placevanje) poslovne storitve (mobilne trgovine in neodvisno profesionalno sodelovanje pri vodenju, upravljanju in izvajanju nalog v podjetju) Do leta 2003 bodo najpomembnejši del storitev mobilnega poslovanja predstavljali: mobilno oglaševanje (23%), borzno poslovanje, placevanje in mobilno bancništvo (21%) ter poosebljene in krajevno odvisne storitve mobilnega nakupovanja (15%). Tudi mobilne storitve za zabavo bodo po letu 2003, z uvedbo GPRS-a in UMTS-a, na trgu vse bolj pomembne (Durlacher Research, 1999, 21). Uporabniki želijo izkoristiti prednosti, ki jih storitvam ponujajo primarne funkcije mobilnih terminalov (Zohar in drugi, 1999, 8): zagotavljanje prilagojenih in casovno odvisnih informacij omogocanje enostavnih transakcij zagotavljanje krajevne odvisnosti informacij in storitev. 29

30 Storitve mobilnega poslovanja se gibljejo od "dobro jih je imeti", vodenje osebnih informacij (imenik, koledar, seznam opravil ) do "nujno jih je imeti" kriticno pomembne, strateške rešitve podjetja (Kalakota in Robins, 2002, 20) Bistvo mobilnih storitev je (Carlsson in Walden, 2002, 469): razviti vsebino z dodano vrednostjo, vsebine morajo biti povezane z dolocenim krajem, krajevna prilagodljivost storitev, združiti izdelke in storitve, ki so povsod navzoce in prilagojene mobilnim uporabnikom, zagotoviti pravocasno dostavo, zagotoviti oziroma izboljšati svobodo uporabnikov. 4.1 Potisne storitve in storitve na zahtevo "push pull" Mobilne storitve lahko razdelimo tudi glede na nacin dostave, in sicer na potisne storitve in storitve na zahtevo. Pri storitvah na zahtevo uporabnik s svojo mobilno napravo sproži zahtevo za doloceno storitev. Mobilni terminal zahtevo pošlje preko mobilnega omrežja ponudniku storitve. Ponudnik storitve zahtevo obdela in uporabniku pošlje odgovor z zahtevano vsebino. Potisne storitve pa so storitve, ki jih ponudniki storitev avtomaticno pošiljajo na mobilne terminale uporabnikov. Ponavadi je potrebno, da uporabnik takšno storitev naroci, potem pa vedno, ko je izpolnjen dolocen pogoj, ponudnik sproži doloceno storitev. Glede na stopnjo interaktivnosti in zapletenosti storitve lahko recemo, da so glasovne storitve najbolj interaktivne in so zato lahko bolj zapletene. Ker so WAP storitve manj interaktivne, morajo biti manj zapletene. Še najmanj so interaktivne SMS storitve, zato naj bi bile te najbolj enostavne (Vihinen in Tuunainen, 2002). 4.2 Prednosti mobilnih storitev Mobilne storitve imajo v primerjavi s klasicnimi in spletnimi storitvami naslednje prednosti: Globalna navzocnost je verjetno ena najbolj pomembnih prednosti mobilnega poslovanje. Pri mobilnem poslovanju gre za resnicno globalno navzocnost, saj lahko uporabnik storitve mobilnega poslovanja uporablja kjerkoli. Dosegljivost je druga pomembna prednost pred storitvami elektronskega poslovanja. Poleg tega, da uporabnik lahko uporablja storitve ne glede na to kje se nahaja, je tudi ves cas dosegljiv neodvisno od lokacije. Tako lahko uporabnika mobilnega terminala dosežemo kjerkoli se nahaja. Uporabnik je ves cas in povsod dosegljiv, kar vcasih posledicno pusti tudi neprijetne posledice. Prirocnost je sama po sebi znacilna za mobilne terminale. Ti shranjujejo podatke, omogocajo komunikacijo, so vedno pri roki in zelo enostavni za uporabo. Varnost mobilnih storitev je že na stopnji varnosti internetnih storitev z Secure Socket Layer protokolom. Pametna kartica v telefonu tako imenovana SIM kartica zagotavlja overjanje lastnika s PIN (Personal Identification Number) kodo. Podatki pa se preko 30

31 omrežja pošiljajo kodirano, tako da je prisluškovanje onemogoceno. S tem je zagotovljena višja stopnja varnosti, kot je navadno v uporabi za spletne storitve. Poosebljenost je lastnost storitev, ki so prilagojene vsakemu uporabniku posebej. To pomeni, da vsak uporabnik sam doloci, katere storitve in vsebine ter na kakšen nacin jih želi prejemati na mobilni terminal. Do neke mere so storitve že poosebljene, vendar še zdalec niso izkorišcene vse možnosti, ki bi ponujale cim bolj naravnane storitve po željah vsakega uporabnika. Lokalizacija storitev oziroma lokacijsko odvisne storitve bodo dodale vecjo vrednost mobilnim terminalom in storitvam. To, da ponudnik vsebin ali storitev ve, kje se uporabnik trenutno nahaja, mu omogoca ponuditi bolj kakovostne in bolj poosebljene storitve, ki so povezane z dolocenim krajem ali pa so od dolocenega kraja odvisne. Takojšna povezljivost bo prišla do vecje veljave z uvedbo novih tehnologij mobilnih omrežij. Tehnologije GPRS in 3G omogocajo stalno povezavo v omrežje. Na ta nacin je lažje in hitreje dobiti doloceno informacijo z interneta oziroma je lažje uporabiti doloceno storitev, kot pa zagnati osebni racunalnik in se preko povezave na klic povezati v internet. Kvalitetne informacije in storitve, ki so dostopne preko mobilnega omrežja, imajo precej omejitev v primerjavi s storitvami preko drugih kanalov. Hitrost, velikost zaslona, majhnost pomnilnika so samo nekatere od njih. Bistvo mobilnih storitev ni prenos velikanskih datotek in vecpredstavnih vsebin. Namesto tega je potrebno uporabiti in izkoristiti mobilnost in tisto kar lahko prispeva k uporabnosti storitve (Wilhelmsson, 2000). Zelo neuporabno je prebirati dnevni casopis na telefonu, ko pa imamo ob sebi tiskano verzijo, osebni racunalnik z dostopom do interneta ali radio. Toda prebrati domace lokalne novice, ko smo nekje na potovanju je možno edino z mobilnim telefonom ali rocnim racunalnikom. 4.3 Lokacijsko in casovno odvisne storitve Storitve mobilnega poslovanja so lahko odvisne od kraja ali pa so povezane z dolocenim krajem. Nekatere storitve so casovno odvisne oziroma povezane z dolocenim casom. Storitve pa lahko tudi razdelimo v takšne, ki zahtevajo enostavne transakcije, in takšne, ki zahtevajo kompleksne transakcije. Razvrstitev nekaterih storitev je prikazana na sliki 7. 31

32 Slika 7: lokacijsko in casovno odvisne storitve 4.4 Uporabniku prijazne storitve Pri oblikovanju rešitev za mobilno poslovanje moramo paziti na nekaj osnovnih smernic: - Intuitivna navigacija: Dobra rešitev mora biti oblikovana glede na tok procesa, ki ga podpira. Uporabnik se ubada z reševanjem problema in se ne želi ubadati še z orodjem za reševanje problema. Koraki, ki jih mora uporabnik izvesti pri uporabi dolocene storitve, si morajo logicno slediti. Ce se uporabnik pri uporabi storitve izgubi v množici možnosti, ki jih ima na razpolago, ali pa zaide v napacen del rešitve zaradi zapletene navigacije, take rešitve gotovo ne bo uporabljal. - Skladnost izgleda in ukazov mora biti v celotni rešitvi zagotovljena. Uporabnik mora razumeti kratka imena ukazov, povezav in možnosti. Ponavadi je potrebno uporabiti metafore, ki uporabniku povejo, kaj naredi akcija, ki jo predstavlja metafora. S tem postane rešitev enostavna za uporabo. - Glavne akcije zahtevajo najmanj operacij. Do tistih akcij, ki jih najpogosteje uporabljamo, moramo priti cimbolj enostavno in hitro. Tako mora biti za vsako rešitev ali storitev nabor funkcij ki jih najbolj pogosto uporabljamo dosegljiv s par koraki. Seveda so te funkcije za vsako storitev drugacne in tudi iste funkcije so pri razlicnih storitvah in pri razlicnih terminalih dosegljive na drugacen nacin. Na tem mestu se pojavi potreba po standardizaciji dolocenih funkcij in nacina dostopa do le teh. Tako bi poenostavili uporabo storitev mobilnega poslovanja. - Nevsakdanja opravila morajo biti organizirana tako, da si jih lahko enostavno zapomnimo. Tiste funkcije, ki jih povprecni uporabniki sploh ne uporabljajo ali pa jih uporabljajo manj pogosto, naj zahtevajo vec korakov, da pridejo do njih. Menuji pa morajo biti logicno oblikovani, tako da si pot do takšnih funkcij enostavno zapomnimo. 32

33 - Reševanje novih problemov naj bo enostavno. Ko se uporabnik sreca z neko novo storitvijo ali akcijo, ki je še ni nikoli uporabljal, ga mora sama rešitev voditi do želenega cilja. Rešitev mora biti oblikovana tako, da bo uporabnik možnost enostavno našel brez navodil za uporabo. 4.5 Primeri storitev mobilnega poslovanja Nekaj storitev mobilnega poslovanja je že na trgu, nekaj pa jih ponudniki pripravljajo oziroma razvijajo in jih bodo ponudili v bližnji prihodnosti. Za lažjo predstavo katera podrocja vse lahko pokrivajo mobilne storitve, spodaj podajam seznam mobilnih storitev: sporocila in obvestila zajemajo o kratka sporocila (SMS in MMS), preko katerih je uporabnike možno obvešcati, o m-pošta je elektronska pošta, ki je dostopna preko mobilnega terminala, o mobilni klepet omogoca komunikacijo med uporabniki v realnem casu, o mobilna video-telefonija dodaja govorni mobilni telefoniji še video, ki uporabnikom omogoca, da se med pogovorom tudi vidita, mobilne informacije in novice je storitev, ki uporabnikom ponuja informacije in novice preko mobilnih terminalov, mobilno upravljanje osebnih podatkov omogoca uporabnikom dostop do osebnega koledarja, naslovov, nalog in drugih osebnih podatkov preko mobilnega terminala, mobilne lokacijske storitve zajemajo: o dolocanje lokacije, ki uporabniku omogoca dolocitev kraja kjer se nahaja, o usmerjanje k izbrani lokaciji uporabnika usmerja k želenemu cilju, o informacije odvisne od lokacije so informacije, ki so odvisne od kraja kjer se uporabnik nahaja, mobilno nakupovanje predstavlja nakupovanje z uporabo mobilnega terminala, mobilne rezervacije uporabnikom omogocajo izvedbo rezervacije z mobilnim telefonom, mobilne vstopnice so digitalne vstopnice shranjene v mobilnem terminalu, mobilne vozovnice uporabnikom omogocajo uporabo javnih prevoznih sredstev z mobilnim terminalom, mobilne razglednice predstavljajo digitalno nadomestilo za klasicne razglednice, in jih je možno poslati z mobilnega terminala preko mobilnega omrežja naslovniku, mobilni medicinski zapisi so uporabniku oziroma zdravniku na voljo kjerkoli in kadarkoli, mobilni osebni dokumenti so dokumenti kot so potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, ki so shranjeni v mobilnem terminalu, mobilne financne storitve vkljucujejo: o mobilno bancništvo omogoca uporabo bancnih storitev preko mobilnega telefona, o mobilno placevanje omogoca placevanje z mobilnim terminalom, o mobilno borzništvo uporabnikom omogoca spremljanje in izvajanje borznih transakcij, o mobilni denar je elektronski denar, ki je shranjen v mobilnem terminalu. zabavne storitve predstavljajo: o mobilne igre o mobilni kvizi o mobilna glasba 33

34 o mobilni video o mobilne stave poslovne mobilne storitve so bolj namenjene organizacijam in zaposlenim o mobilni intranet omogoca zaposlenim dostop do internega informacijskega sistema z mobilnim terminalom, o mobilna prodaja omogoca prodajanje preko mobilnih omrežij, o mobilno oglaševanje omogoca oglaševanje preko mobilnih terminalov, o mobilno upravljanje odnosov s kupci o mobilna dražba je elektronska dražba, ki jo je možno uporabljati z mobilnim terminalom o mobilna podpora za dobavno verigo predstavlja mobilne storitve, ki omogocajo boljšo podporo dobavni verigi. mobilne varnostne storitve zagotavljajo vecjo varnost z mobilnim mobilno nadzorovanje pomeni nadzorovanje z mobilnim terminalom in mobilnim omrežjem To so samo nekatere mobilne storitve. V prihodnost jih je možno pricakovati še veliko vec in kmalu naj bi pokrivala vsa podrocja v poslovnem in zasebnem življenju uporabnika. 4.6 Nadaljnji razvoj mobilnih storitev Razvoj mobilnih storitev opisuje 5 razvojnih faz (Kalakota in Robinson, 2002, 18-19): Faza 1: enostavno sporocanje omogoca komunikacijo in interakcijo med uporabniki. Za SMS sporocila je jasno, da so postala najbolj popularen nacin sporocanja med mladimi uporabniki in za pošiljanje raznih informacij na mobilne telefone. Nadaljnji razvoj je omogocil tudi dostop do e-pošte, ki jo je bilo možno pregledovati in pošiljati z mobilnega telefona. V zadnjem casu se uveljavljajo tudi vecpredstavna sporocila MMS. Faza 2: povezovanje do informacij, ki so objavljene na svetovnem spletu. Za razliko od sporocanja je pri tem potrebna povezava do interneta v realnem casu. Uporabnik se z mobilnim telefonom poveže v internet in z mikro brskalnikom pregleduje informacije. Faza 3: izvajanje poslovnih transakcij se je tudi že preselilo na mobilne terminale. Ta faza je precej odvisna od prvih dveh, saj transakcije potekajo preko mobilnih komunikacij. Uporabnikom omogoca uporabo storitev, ki so zasnovane na elektronskih transakcijah. Organizacije morajo razviti takšno strategijo, ki bo omogocala rast in razvoj novih mobilnih poslovnih modelov zasnovanih na obdelovanju transakcij. Faza 4: preoblikovanje poslovanja znotraj organizacije in med organizacijami z namenom povezovanja poslovnih modelov. Preoblikovanje mora temeljiti na prenovi procesov, ki morajo biti oblikovani tako, da bodo v celoti izkorišcali dobre lastnosti mobilnosti. Uvajanje mobilnih notranjih in zunanjih procesov je eden najvecjih izzivov v razvoju mobilnega poslovanja. Faza 5: popolna integracija mobilnosti v nacin poslovanja. Mobilnost ni vec locena od obicajnega nacina poslovanja. Ta integracija zahteva prehod iz okolja in v katerem se informacijska tehnologija uporablja le pri dolocenih procesih v 34

35 okolje, v katerem so vsi procesi popolnoma podprti z informacijsko tehnologijo. Prehod se mora zgoditi tudi v kulturi in nacinu dela vseh zaposlenih. Vecina današnjih storitev je v prvi in drugi fazi ter se pocasi razvijajo v tretjo fazo storitev, ki omogocajo mobilne transakcije. Po napovedih združenja UMTS Forum se bo uporaba mobilnih storitev v prihodnjih letih drasticno povecala. Število uporabnikov bo še hitreje narašcalo in najvec uporabnikov bo še vedno uporabljalo enostavne glasovne storitve (Graf 5). Zelo se bo razširila tudi uporaba prilagojenih informacijskih storitev, MMS storitev ter mobilnega dostopa do intraneta in ekstraneta (UMTS Forum, 2001). Prihodek od mobilnih storitev se bo premo-sorazmerno povecal s številom uporabnikov posamezne storitve (Graf 6). Najvecji dohodek bodo še vedno prinašale enostavne govorne storitve, sledijo jim prilagojene informacijske storitve, mobilni intranet in ekstranet ter vecpredstavna sporocila MMS. Prihodek v milijonih ameriških dolarjev Enostavne glasovne storitve Napredne glasovne storitve Storitve na osnovi lokacije Mobilni dostop do interneta Vecpredstavna sporocila MMS Mobilni intranet in ekstranet Prilagojene info-zabavne stor. Graf 5: Število uporabnikov posamezne storitve v svetovnem merilu (UMTS Forum, 2001) 35

36 Število uporabnikov v milijonih Prilagojene infozabavne stor. Mobilni intranet in ekstranet Uporabniška sporocila MMS Mobilni dostop do interneta Poslovna sporocila MMS Enostavne glasovne storitve Graf 6: Prihodki po vrstah mobilnih storitev v svetovnem merilu (UMTS Forum, 2001) Kljucni dejavniki nadaljnjega razvoja mobilnih storitev Kljucni dejavniki, ki vplivajo na razvoj mobilnih storitev so (Panis in drugi, 2002): Dobro analizirane aktivnosti procesa nakupovanja, ki zajemajo zbiranje informacij, izbiranje in odlocanje, placevanje, izpolnitev in po-prodajne aktivnosti. Pri vsaki od aktivnosti je potrebno uporabnikom ponuditi tisto, kar potrebujejo in pricakujejo ter kar jih bo prepricalo, da bodo opravili nakup do konca. Varnost mobilnega poslovanja mora biti zagotovljena na vseh nivojih. Na mobilni napravi, v mobilnem omrežju, na razlicnih prehodih, na internetu in na strežniku (Mizaras in Kauber, 2002). Kljub vsemu bo mobilna varnost verjetno na dovolj visoki ravni za vecino današnjih aktivnosti, vendar jo bo potrebno ves cas izboljševati in nadgrajevati (Jones, 2000, 16). Izkoristiti prednosti mobilnih operaterjev. Mobilnih operaterji imajo prednost pred ostalimi ponudniki storitev, saj so lastniki infrastrukture, imajo oblikovano bazo uporabnikov, delujoc sistem zaracunavanja in poznajo trenutno lokacijo uporabnika (Durlacher Research, 1999, 63). Operaterji bi se morali povezati z drugimi ponudniki in na ta nacin hitreje, ceneje in enostavneje ponuditi bolj kakovostne storitve uporabnikom. Zakonski okviri nebi smeli omejevati in zavirati uporabe mobilnih storitev. Sprejemljivost uporabnikov za dolocene mobilne storitve in zrelost trga na splošno. Uporabnikom je potrebno ponuditi storitev, ki jo bodo potrebovali, jo znali uporabljati in ne bo predraga. Ponudba mora biti kompromis med kakovostjo, varnostjo in ceno mobilne storitve. Razpoložljivost mobilne tehnologije je zelo pomemben dejavnik pri razvoju in razširjanju novih storitev. Tako operaterji kot ponudniki potrebujejo najnovejšo tehnologijo za izgradnjo kakovostnih in uporabnih storitev. Ne smemo pozabiti tudi na 36

37 uporabnike, ki brez ustreznih mobilnih terminalov ne morejo uporabljati mobilnih storitev. Zgraditi elemente za m-storitve, ki jih je možno povezovati in tudi kasneje ponovno uporabiti na drugacen nacin. Tako bo razvoj novih storitev cenejši in hitrejši. Storitve pa bodo bolj zanesljive in med seboj tudi bolj povezljive. Ustreznost storitev za razlicne mobilne naprave. Mobilni terminali nimajo enakih lastnosti. Zato na razlicnih napravah storitve delujejo razlicno. Storitev naj bi najprej prepoznala mobilno napravo, ki jo uporabnik uporablja in storitev prilagodila omenjeni napravi. Storitve bi se lahko prilagajale glede na velikost zaslona in zmogljivost prikazovanja barv, hitrost procesorja in velikost pomnilnika, število funkcijskih tipk itd. 37

38 5 Razvoj WAP storitev mobilnega poslovanja 5.1 WAP Wireless Application Protocol (WAP) je niz dolocil, ki jih je razvil WAP Forum in dopušcajo razvijalcem na osnovi Wireless Markup Language (WML) razviti mrežne rešitve primerne za rocne mobilne naprave. WAP je bil oblikovan tako, da lahko deluje znotraj omejitev, ki jih imajo telefoni oziroma rocni racunalniki. Omejitve so bil eže omenjene, pa jih omenimo še enkrat: nizka hitrost procesorja, majhen pomnilnik, majhen zaslon, nizka hitrost prenosa podatkov. WAP je "de facto" tandard, ki ga podpira že vec kot 200 proizvajalcev (Johnson 1999). Wireless Application Protocol zagotavlja univerzalen odprt standard za prenos vsebine in naprednih storitev z dodano vrednostjo z interneta na mobilne telefone in druge mobilne naprave (WAP Forum 2000). Lahko recemo, da WAP protokol povezuje mobilno tehnologijo z internetom. Najbolj je primeren za povezavo interneta z majhnimi brezžicnimi mobilnimi napravami, kot je GSM telefon. WAP protokol je standard, ki predpisuje dve glavni sestavini brezžicne komunikacije in sicer: programski protokol med dvema krajema (end to end) in programsko okolje na osnovi brskalnika. Programski protokol je vecplastni komunikacijski protokol, ki ga podpira vsak WAP odjemalec. Odjemalec je ponavadi brskalnik, ki je integriran v mobilni napravi. Za povezavo med mobilnim omrežjem in racunalniškim omrežjem skrbi WAP prehod (WAP gateway), ki zna komunicirati z vsakim WAP odjemalcem. Prehod usmerja zahteve, ki prihajajo z odjemalcev proti programskim strežnikom, ki ponujajo dolocene storitve. WAP prehod torej predstavlja most med telekomunikacijskim in racunalniškim omrežjem. Potreben je samo en prehod, ki pa se lahko nahaja pri operaterju ali ponudniku storitve. Možno je uporabiti tudi javni neodvisni WAP prehod za dostop do mobilnih vsebin. WAP protokol sestavlja vec plasti (Slika 8): Transportni protokol (Wireless Datagram Protocol), ki je osnova in nosilec vseh višjih protokolov. Varovalni protokol (Wireless Transport Layer Security Protocol), ki skrbi za varnost podatkov. Protokol za brezžicne transakcije (Wireless Transaction Protocol) in v najvišji plasti je sejni protokol (Wireless Session Protocol), ki ureja izmenjavo podatkov med strežnikom in WAP odjemalcem. Wireless Application Protocol HTML JavaScript HTTP Wireless Application Environment (WAE) Session Layer (WSP) Transaction Layer (WTP) Other Services and Applications TLS - SSL Security Layer (WTLS) TCP/IP UDP/IP Transport Layer (WDP) Bearers: SMS USSD CSD IS-136 CDMA CDPD PDC-P Etc.. Slika 8: Plasti WAP protokola (vir: Nokia 2000) 38

39 WAP vsebine in storitve so lahko shranjene neposredno na WAP strežniku, lahko pa tudi na kateremkoli spletnem strežniku, iz katerega jih potem WAP prehod posreduje WAP odjemalcem. Vsebina je lahko prirejena za WAP in napisana v Wireless Markup Language (WML) in WMLScript jeziku. Ker nekateri WAP prehodi znajo prevajati HTML v WML, je vsebina lahko podana tudi v HTML obliki. Vendar ta pretvorba ponavadi ni najboljša, zato je vseeno priporocljivo vsebine za mobilne terminale pripraviti posebej v WML obliki. V zadnjem casu se za mobilne storitve uporabljajo tudi drugi jeziki kot je chtml oziroma xhtml. Tako kot pri vseh internet protokolih, tudi pri WAP protokolu naslavljamo programe in WML strani z enopomenskimi naslovi URL (Uniform Resource Locator). Primer URL naslova Prav tako je WAP model podoben spletnemu modelu, kjer uporabnik pošlje doloceno zahtevo na strežnik in ta mu vrne vsebino, ki jo je uporabnik zahteval. Delovanje WAP protokola lahko razdelimo v sedem glavnih korakov (Slika 9): 1. Uporabnik na WAP odjemalcu vpiše URL zahtevo za želeno storitev ali vsebino. 2. WAP odjemalec pošlje URL zahtevo WAP prehodu preko mobilnega omrežja. 3. WAP prehod ustvari obicajno HTTP zahtevo za zahtevani enopomenski naslov in jo pošlje spletnemu strežniku. 4. Spletni strežnik sprejme in obdela zahtevo. Ce je URL povezan s staticnimi podatki, jim strežnik doda samo HTTP glavo, ce pa je URL povezan s programom ali skriptom, jih strežnik zažene. 5. Strežnik vrne vsebino v obliki WML skupine kart s HTTP glavo. 6. WAP prehod preveri HTTP glavo in WML vsebino ter jo spremeni v binarni zapis. Prehod generira WAP odgovor, ki vsebuje WML vsebino in ga pošlje WAP odjemalcu. 7. WAP odjemalec sprejme odgovor in prikaže prvo karto WML skupine kart uporabniku. Slika 9: Delovanje WAP protokola (Vir: Nokia 2000) 5.2 Wireless Markup Language (WML) Wireless Markup Language (WML) je opisni jezik zasnovan na osnovi Extensible Markup Language (XML). Razvit je bil za dolocanje vsebine in uporabniškega vmesnika na mobilnih telefonih. WML je oblikovan tako, da deluje z majhnimi brezžicnimi napravami, ki imajo poleg že omenjenih omejitev tudi zelo omejen nacin vnosa podatkov. 39

40 WML omogoca vsebine kot so besedilo, slike, tabele, vnosna polja, izbire iz seznama in navigacijo. Ima pa tudi precej ukazov za oblikovanje in prikazovanje besedila. WML karta (card) predstavlja eno enoto, ki je ekvivalentna eni strani, ki j enaenkrat prikazana na zaslonu mobilnega terminala. Karte so združene v paket (deck). Paket predstavlja enoto pri prenosu vsebine preko mobilnega omrežja in je ekvivalenten eni WML datoteki.. WML ponuja tudi podporo za upravljanje navigacije med kartami in skupinami kart ter ukaze za obvladovanje raznih dogodkov. 5.3 Wireless Markup Language Script (WMLS) Wireless Markup Language Script (WMLS) je zasnovan na osnovi ECMAScript in oblikovan tako, da zagotavlja osnovne možnosti skriptnega jezika za WAP okolje. Uporablja se kot dodatek k WML-ju. Ker je vsa vsebina, ki je zapisana v WML jeziku staticna, uporabimo WMLScript zato, da omogocimo izvajanje dolocenih procedur na samem WAP odjemalcu. Ker se dolocene zahteve izvajajo na samem WAP odjemalcu, ni potrebno vseh zahtev pošiljati v obdelavo na strežnik. S tem razbremenimo mobilno komunikacijo in podamo WAP odjemalcu izgled inteligentnosti. WMLScript lahko uporabimo za: preverjanje pravilnosti vnosa podatkov, dolocanje dostopa do dolocenih funkcij mobilnega telefona in SIM kartice, ustvarjanje sporocil in dialogov lokalno na samem terminalu, dodajanje možnosti programske opreme in možnosti upravljanja telefona. Z WMLScrip-tom tako izboljšamo standardne predstavitvene in navigacijske zmožnosti WML-ja. Uporabimo ga lahko za izdelavo naprednih uporabniških vmesnikov, omogocimo dostop do notranjih funkcij telefona, zmanjšamo potrebno pasovno širino za prenos podatkov preko mobilnega omrežja od strežnika do uporabnika. 5.4 Metodologija izdelave uporabnih rešitev: Pri izdelavi mobilnih storitev je priporocljivo biti še posebej pozoren na uporabnost in prijaznost rešitve uporabniku. Na osnovi izkušenj z razvojem mobilnih storitev je nastala metodologija za izgradnjo dobrih in uporabnih rešitev. Razvoja rešitev mobilnega poslovanja naj bi se lotili v naslednjih korakih (Phone.com 1999): - zgraditi profile uporabnikov Vsi uporabniki nimajo istih zahtev, potreb in želja. Zato je potrebno uporabnike razdeliti v skupine in za vsako skupino posebej prirediti doloceno storitev. Nekateri uporabniki so bolj zahtevni kot drugi in želijo veliko vec možnosti pri doloceni storitvi. Zato je potrebno izoblikovati nekaj razlicnih profilov uporabnikov, ki imajo tocno dolocene lastnosti in se med seboj bistveno razlikujejo. - razbiti rešitev na probleme, ki jih rešujete za uporabnike Ko imamo izoblikovane razlicne profile uporabnikov, moramo tocno dolociti katere probleme bo dolocena storitev reševala. Dolocena rešitev lahko rešuje enega ali vec problemov, ki so med seboj povezani ali pa tudi ne. Probleme lahko zelo nazorno predstavimo s sliko problemskega stanja, ki vsebuje problem, vzroke in posledice tega problema. - ugotoviti naloge, ki so potrebne za rešitev dolocenega problema Za rešitev definiranih problemov je potrebno dolociti naloge, ki jih je potrebno narediti. Pri tem si lahko pomagamo s slikami procesov, ki potekajo pri izvajanju neke rešitve. Procesna slika nam omogoca, da spremljamo dogajanje korak po korak in vložke in izložke iz posameznega podprocesa. Slika prikaže tudi povezanost dolocenih nalog, ki jih lahko združimo v eno nalogo ali pa zapletenost dolocene naloge, ki jo je potrebno razdeliti na vec nalog. 40

41 - nalogam postaviti prioritete Slike procesov pomagajo tudi pri postavitvi prioritet in vrstnega reda posameznih nalog. - zgraditi uporabniški vmesnik Glede na definirane naloge in procese ter zahteve in želje uporabnikov zgradimo uporabniški vmesnik. Pri izgradnji uporabniškega vmesnika moramo upoštevati osnovne principe izgradnje uporabniškega vmesnika, ki so predstavljeni v poglavju testirati uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik je pred uporabo potrebno testirati ali zadovoljuje uporabnikove želje in potrebe ter ali je razumljivo in logicno oblikovan. Iz te faze se po potrebi vrnemo v katerokoli od prejšnjih faz, ce ugotovimo, da uporabniški vmesnik ne zadovoljuje zahtevanih norm. 5.5 Osnovne smernice oblikovanja mobilnih storitev Še preden se lotimo izgradnje rešitve za mobilno poslovanje je potrebno razmisliti o naslednjih osnovnih smernicah: - mobilni terminal je v osnovi telefon Vecina telefonov, ki vsebujejo tudi WAP brskalnik, so bili oblikovani kot telefoni. Šele naknadno so oblikovalci dodali brskalnik. Prav tako so uporabniki kupili telefon zaradi telefoniranja in znacilnosti, ki so povezana s tem: velikost, kakovost zvoka, vzdržljivost baterij Uporabniki po vsej verjetnosti ne bodo zamenjali telefona, ce jim rešitev ne bo dobro delovala, ampak bodo enostavno prenehali uporabljati storitev. - uporabnost je pomembnejša od omejitev naprav Uporabnost je pomembna pri vsaki napravi, še posebej, ce imajo naprave, kot so mobilni telefoni, veliko omejitev (majhni zasloni, zapleten vnos podatkov...). - nizka pasovna širina Vecina telefonov podpira nizko pasovno širino prenosa podatkov. Tudi, ko bodo operaterji posodobili omrežja in ponudili vecjo pasovno širino, bodo uporabniki vseeno vec uporabljali storitve in telefone z ožjo pasovno širino. In to zato, ker uporabniki telefone že imajo in jih verjetno ne bodo želeli takoj zamenjati za dražje. Poleg tega pa bodo tudi storitve vecje pasovne širine verjetno znatno dražje. - Telefoni so uporabni za sprejemanje in pregledovanje informacij in ne za brskanje po internetu - Uporabniki želijo hiter dostop do pomembnih informacij in storitev, ko so na poti. Ce bodo želeli brskati po internetu, bodo poiskali osebni racunalnik doma ali v pisarni. - vnašanje podatkov je zapleteno Vnašanje besedila je zapleteno, saj je tipkovnica omejena s številom tipk. Tako je na eni tipki vec crk. Odvisno od tega kolikokrat zaporedoma pritisnemo neko tipko se izpiše druga crka. Tako je za eno crko potrebno veckrat pritisniti na tipko. Pripomocki za enostavnejši vnos podatkov so šele v razvoju. Eden od bolj pogosto uporabljenih je T9, ki vsebuje slovar vec razlicnih jezikov. Najprej moramo izbrati jezik potem pa za vsako crko pritisnemo pripadajoco tipko le enkrat. Iz kombinacije crk T9 poišce smiselno besedo. Tako gre vnos besedila veliko hitreje. Rešitve mobilnega poslovanja naj bi se izogibale vecjemu vnosu podatkov, še posebej besedila. Prevec vnašanja podatkov bo odvrnilo uporabnike, da bi se veckrat uporabili vaše storitve. - cas, ko smo povezani v internet predstavlja stroške Vecina današnjih operaterjev zaracunava storitve glede na to, koliko casa je uporabnik povezan v omrežje, ne glede na to ali uporablja govorno storitev ali podatkovno. Šele 41

42 mobilni sistemi 2,5G in 3G omogocajo dejansko zaracunavanje zasedenosti omrežja s tem, da zaracunavajo kolicino prenesenih podatkov preko omrežja. - vsak pritisk na tipke pomeni manjšo uporabnost Ne samo pri vnosu besedila ampak tudi vsaka funkcija, sprehajanje po menuju, izbira, povezava, ki jo moramo izbrati pomeni pritiskanje na tipke. Veckrat ko je potrebno pritisniti za uporabo dolocene storitve manjša je uporabnost. - prikazovalniki so majhni Vecina telefonov ima majhne zaslone in zato ne smemo oblikovati rešitev za posebne telefone, ki imajo vecji zaslon. Velikost zaslona povprecnega telefona je znakov v 4ih vrsticah. Rešitve razvite za te telefone bodo zelo lepo delovale tudi na telefonih z vecjim zaslonom. Obratno pa ne velja. 5.6 Prikazovanje strani Pri prikazovanju strani na mobilnem telefonu moramo paziti, da le te niso predolge. Nekako priporocljiva vsebina ene strani je omejena na 600 znakov. Pri prikazovanju vecje kolicine podatkov je potrebno paziti tudi na dolžino besed, ki naj nebi presegla 10 znakov. Daljša besedila je potrebno razdeliti na vec zaslonov in jih logicno povezati med seboj. Ce se le da, je priporocljivo mobilne vsebine skrajšati na eno stran in uporabniku povedati res tisto kar g azanima. Uporabnikom veliko olajšamo uporabo storitve, ce imajo strani naslove v povezavi z vsebino. 5.7 Vnos podatkov Pri straneh, ki vsebujejo polja za vnos podatkov, moramo še posebej paziti na: - naslov strani z vnosom podatkov naj bo kratek - nastaviti je potrebno pravilne velike zacetnice - uporabiti prednastavljeno obliko vnosa podatkov (ce od uporabnika zahtevamo na primer vnos ur in minut naj bo na zaslonu to tudi vidno) - izogibati se je potrebno vnosa besedila kjer je le mogoce - namesto besedila je potrebno uporabiti izbire iz seznama z mali izbirami - izbirni seznami naj bodo prilagodljivi - pri vnosu vec podatkov zaporedoma rešitev avtomatsko postavi kurzor v nov vnos po potrditvi - ne skrivajte vnosa podatkov (Slika 10). Mobilni telefon je zelo osebna naprava zato ni potrebno zakrivati vnosa podatkov, kot je na primer geslo. Uporabnik se lahko enostavno obrne stran od drugih in sam skrije geslo, ki ga vpisuje. Uporabnikom s skrivanjem besedila z zvezdicami vnos podatkov samo še otežujemo. 5.8 Slike Pri uporabi slik je potrebno paziti na to, da jih ne podpirajo vsi mikro brskalniki v mobilnih telefonih. Upoštevati je potrebno tudi velikost zaslona in hitrost prenosa podatkov. Zasloni so majhni in omogocajo prikaz enostavnih, crno-belih slik. Novejši mobilni terminali omogocajo tudi že prikaz barvnih bolj kvalitetnih slik. Te pa seveda ne smejo biti preobsežne, da se hitreje naložijo. Slike seveda dodajo precej lepši izgled storitve vendar pa jo upocasnijo in zmanjšajo njeno funkcionalnost. Potrebno je najti neko usklajenost med vsebino, slikami, uporabnostjo in funkcionalnostjo.slike naj bi se uporabljale le tam, kjer je res nujno in tudi to ne prepogosto. Ce je naša storitev namenjena prikazovanju lokacije ali kaj podobnega so seveda slike obvezne. Ce pa je naša storitev namenjena informiranju uporabnikov slike niso 42

43 nujno potrebne in bo storitev brez slik mogoce bolje sprejeta med uporabniki. Slike v mobilni rešitvi uporabnikom predstavljajo vecje stroške. Ker obsegajo vecjo kolicino podatkov je cas nalaganja in s tem tudi povezave v omrežje daljši. Pri podatkovnem prenosu pa se kolicina prenesenih podatkov s slikami hitro povecuje. 5.9 Osnovni princip oblikovanja uporabniškega vmesnika Pri oblikovanju uporabniškega vmesnika se moramo postaviti v vlogo uporabnika. Upoštevati moramo uporabnikove želje in zahteve, ter jih združiti z enostavnostjo in funkcionalnostjo rešitve. Pomembno je upoštevati naslednja priporocila: - uporabniki cenijo svoj cas - najbolj pogoste operacije naj ne potrebujejo vec kot dva koraka, saj z vsakim dodatnim korakom izgubimo pol uporabnikov - rešitev naj bi bila optimizirana na hitrost - namesto vnosa besedila je potrebno uporabiti izbiro iz seznama, orodje za pameten vnos besedila, izbiro z vec možnostmi - funkcije naj bodo glagoli - priporocljiva uporaba programskih gumbov (Slika 10). Programski gumbi so ponavadi namešceni neposredno pod zaslonom in jim lahko programsko dolocimo funkcijo, ki jo izvedejo. Funkcije so tako lahko v razlicnih primerih razlicne. - programski gumb 1 naj bo potrditev ali najbolj pogosta funkcija, gumb 2 pa nasprotni odgovor - akcija "nazaj" naj vodi tja, kamor uporabnik logicno misli da bo vodila - module, ki se veckrat ponovijo, lahko nadomestimo z enim samim modulom skrit vnos podatkov programska gumba Slika 10: Uporabniški vmesnik Nokia Uporaba slovenskih posebnih znakov Uporaba slovenskih posebnih znakov kot so š, c, ž, za enkrat še ni priporocljiva, saj jih ne podpirajo vsi strežniki in WAP prehodi. Podprti niso tudi v razvojnih orodjih za WML vsebine. Na mobilnih telefonih, ki imajo vgrajen slovenski jezika WAP storitve lepo delujejo tudi s slovenskimi znaki. Predpogoj je seveda, da tudi WAP prehod in spletni strežnik podpirata slovenske znake. Z uporabo slovenskih znakov je torej ni težav, ce je na vseh podrocjih poskrbljeno za slovensko podporo. Upamo lahko, da bodo proizvajalci upoštevali tudi slovenske uporabnike in, da bo podpora slovenskim znakom postala standard tako na mobilnih terminalih kot WAP prehodih. Slovenski operaterji, ki ponujajo vsebine v slovenskem jeziku in imajo lastne strežnike in WAP prehod, bi lahko ponudili vsebine s slovenskimi znaki 43

44 6 WML osnove Wireless Markup Language je v temelji na Extensible Markup Language (XML) jeziku in zato vsebuje nabor znakov XML dokumenta. Osnovna enota WMLja je karta (card), ki predstavlja eno interakcijo med mobilno napravo in uporabnikom. Ena karta je ena stran, ki je prikazana na zaslonu mobilnega terminala. Vec kart je združenih v pakete (decks). Paket je najmanjša enota WMLja, ki jo lahko strežnik na enkrat prenese na mobilni terminal. Ko mobilni terminal sprejme nek paket, ponavadi prikaže na zaslonu prvo karto iz tega paketa. Možno pa je usmeriti prikaz na katerokoli karto v nekem paketu. WML loci male in velike crke (case-sensitive). Tako sta hitrost in Hitrost razlicni entiteti. 6.1 Oznake (tags) Oznaka je opisni element nekega jezika. Oznaka opisuje element in vsebuje njegov tip ter enolicno identifikacijo. Oznaka lahko vsebuje tudi atribute, ki opisujejo druge lastnosti. WML je sestavljen iz vsebine, ki je obdana z oblikovnimi oznakami. Vsaka oznaka je obdana z parom pušcicnih oklepajev <oznaka>. <oznaka> </oznaka> <oznaka/> oznaka ki zacenja element oznaka, ki zakljucuje element prazna oznaka, na primer <br/>, ki oznacuje prelom vrstice 6.2 Elementi (elements) Elementi opisujejo vso opisno in strukturno informacijo, ki je potrebna za WML paket. Element lahko vsebuje zacetno oznako <oznaka>, vsebino in koncno oznako </oznaka>. Prazen element <oznaka/> pa opisuje element brez vsebine. <oznaka> vsebina </oznaka> <oznaka/> 44

45 V naslednji tabeli so zbrane najbolj pogoste oznake WML jezika. Kategorija wml element paket, karta wml card template head access meta dogodki naloge spremenljivke vnos podatkov povezave, slike in ura oblikovanje besedila do ontimer onenterforward onenterbackward onpick onevent postfild go prev refresh noop setvar input select option optgroup fieldset a anchor img timer br p i b table tr td pre WML elemente lahko uporabite za izgradnjo razlicnih komponent neke karte. Na voljo je tudi element, ki povezuje dva dokumenta ali en del dokumenta z drugim. Takšna komponenta se imenuje povezava (link). 45

46 6.3 Lastnosti (attributes) Vecina WML elementov omogoca, da vanje vkljucitmo lastnosti. Lastnosti dolocajo dodatno oznacbo elementa. Lastnost vedno vpišemo v zacetno oznako elementa z naslednjo sintakso: <oznaka lastnost1="vrednost1" lastnost2="vrednost2" lastnost3= "vrednost3"> Dve lastnosti z vrednostma locimo s presledkom. Vrednost pa je potrebno vedno vpisati v narekovaje. Ime lastnosti mora biti izpisano z malimi crkami. Nekatere lastnosti so obvezne. Tako na primer element go zahteva lastnost href: <go href=" Druge lastnosti niso obvezne in imajo lahko neko privzeto vrednost. 6.4 Komentarji WML komentarji sledijo stilu komentarjev v XMLu z naslednjo sintakso: <!-- komentar --> Komentarji so namenjeni samo avtorju WML-ja in niso prikazani na zaslonu uporabnika. 6.5 Struktura WML jezika Pravilen WML paket mora biti pravilen XML dokument. Zato mora vsebovati XML deklaracijo in tip dokumenta. <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <!DOCTYPE wml PUBLIC "-//WAPFORUM//DTD WML 1.3//EN" " WML paket se vedno zacne in konca z elementom <wml>. Vsi ostali elementi ležijo med zacetno in koncno oznako. <wml> ostali elementi </wml> Primer enostavnega paketa z eno samo karto. <?xml version="1.0" encoding="utf-8"?> <!DOCTYPE wml PUBLIC "-//WAPFORUM//DTD WML 1.3//EN" " <wml> <card id="prva_karta" title="prva karta"> <p> Prvi WML primer </p> </card> </wml> 46

47 Ta paket na zaslonu izgleda takole karta (card) Karta je osnovna enota za navigacijo znotraj nekega paketa. WML omogoca preskoke iz ene karte na drugo znotraj paketa ali preskok na nov paket. Ce ne dolocimo drugace, se pri preskoku na nov paket prikaže prva karta. Primer enostavne karte: <card id="ime_karte" title="naslov"> <p> Besedilo vsebuje <i> informacijo</i> </p> </card> Tukaj so opisani elementi in lastnosti, ki jih vsebuje zgornja karta. id="ime_karte" doloca ime, ki ga lahko uporabimo za navigacijo med posameznimi kartami znotraj paketa title="naslov" <p> <i> napis v naslovni vrstici posamezne karte doloca odstavek doloca ležeco (italic) obliko besedila Še nekaj dodatnih lastnosti za element karta: newcontext="false" Ce postavite to lastnost na true, se brskalnik postavi na zacetne nastavitve, ko prikaže karto. Brskalnik zbriše iz spomina navigacijsko zgodovino, parametre, lastnosti, spremenljivke itd. onenterforvard="href" usmeri brskalnik na naslov dolocen v href. Pojavi se samo, kadar uporabnik za navigacijo do karte uporabi nalogo go. 47

48 onenterbackward="href" ontimer="href" usmeri brskalnik na naslov dolocen v href. Pojavi se, kadar uporabnik za navigacijo do karte uporabi nalogo prev. usmeri brskalnik na naslov dolocen v href po preteku dolocenega casa. <card id="ime_karte" ontimer="/next"> <timer name="ime" value="50"/> <p> Pozdrav </p> </card> Besedilo "Pozdrav" se izpiše na zaslonu za 5 sekund potem pa brskalnik preskoci na enopomenski naslov (URL) /next. 6.6 do in go elementa do element Karta lahko vsebuje element do, ki pripiše doloceno nalogo doloceni tipki. Primer enostavnega do stavka: <do type="tip_naloge" label="napis" name="ime" optional="false"> <do> type="tip_naloge" label="napis" name="ime" zacetna oznaka do elementa oznacuje tip naloge, ki jo je potrebno izvesti. Primer: accept vodi na naslednjo karto, prev vodi na prejšnjo karto. Type je obvezen. doloca napis nad programskim gumbom. doloca ime do naloge. go element go element usmeri brskalnik na naslov dolocen z href. Ce je z href dolocen pravilen WML paket ali karta, se ta prikaže na zaslonu. Enostaven primer <go href="#card2"/> 6.7 Oblikovanje besedila in tabel Za oblikovanje teksta uporabljamo naslednje elemente: strong mocnejše besedilo i ležece besedilo 48

49 b u big small krepko besedilo podcrtano besedilo veliki znaki majhni znaki Novo vrstico v besedilu oznacuje element <br/>. Primer oblikovanega besedila: <wml> <card id="karta1"> <p> <u> Predstavitev </u><br/> Nokia <i> <big> WAP </big> </i> <br/> <b> Toolkit </b> </p> </card> </wml> Ta karta prikaže naslednje besedilo: Tabele Table element lahko uporabite skupaj z elementoma td in tr. tr skupaj z elementom table doloca zacetek posamezne vrstice v tabeli. td pa skupaj s table elementom doloca posamezno vrednost v vrstici tabele. <wml> <card id="karta1"> <p> <table columns="2" align="l"> <tr><td>ena</td><td>dve</td></tr> <tr><td>1</td><td>2</td></tr> <tr><td>a</td><td>b</td></tr> </table> </p> </card> </wml> 49

50 Tabela na telefonu izgleda takole: 6.8 Spremenljivke Z uporabo spremenljivk lahko postavimo dolocene parametre kartam in paketom. Spremenljivko vkljucimo v karto ali paket z naslednjimi možnimi stavki: $spremenljivka $ (spremenljivka) $ (spremenljivka:zamenjava) Oklepaje uporabimo, kadar presledek ne doloca natancen konec spremenljivke. Sintaksa spremenljivke ima najvišjo prioriteto, kar pomeni, da lahko spremenljivka nastopa kjerkoli v karti. Spremenljivko oznacuje $. Spremenljivke omogocajo izdelavo dinamicnih paketov in kart na osnovi podatkov, ki jih vnese uporabnik. Za dolocitev spremenljivke se uporablja element setvar. Vsaka spremenljivka je definirana z znakom $. Imena spremenljivk so obcutljiva na velike in male crke. Ce imena spremenljivke ne moremo lociti od okolice, je ime potrebno vstaviti v oklepaje. $var $ (var) var element doloca ime in vrednost spremenljivke. <setvar name="lokacija" value="$ (X)"/> 50

51 Primer uporabe spremenljivk: <wml> <card id="card1" title="prva karta" newcontekst="true"> <p> Vsebina 1. karte<br/> K1S1=$(card1_var1) <br/> K2S1=$(card2_var1) <br/> </p> <do type="accept" label="naprej"> <go href="#card2"> <setvar name="card1_var1" value="val_1"/> </go> </do> </card> <card id="card2" title="druga karta"> <onevent type="onenterforward"> <refresh> <setvar name="card2_var1" value="val_2"/> </refresh> </onevent> <p> Vsebina 2. karte <br/> K1S1=$(card1_var1) <br/> K2S1=$(card2_var1) <br/> </p> <do type="prev" label="nazaj"> <prev/> </do> </card> </wml> Najprej se na zaslonu prikaže naslednji uporabniški vmesnik: Spremenljivke še niso bile definirane. Ko odidete na drugo karto se najprej postavi prva spremenljivka nato pa še druga. Prikaže se naslednje besedilo: 51

52 6.9 Povezave in Slike anchor in a element dolocata glavo povezave. Zakljucek povezave pa predstavlja del drugega elementa. anchor povezavo lahko uporabljamo kjerkoli je dovoljena uporaba oblikovanega besedila. anchor povezava mora biti združena z neko doloceno nalogo, ki se izvede, ko izberemo povezavo. a element je krajša oblika anchor elementa in že vsebuje go nalogo. <anchor> sledi mi <go href="naslov"> </anchor> <a href="naslov" > sledi mi </a> Ta dva primera sta identicna. Primer karte s povezavo. <wml> <card id="povezave" title="povezave"> <p> To je normalno besedilo, to pa je <anchor title="povezava"> Povezava! <go href="mapa/datoteka.wml"> <setvar name="ime_spremenljivke" value="vrednost"/> </go> </anchor> </p> </card> </wml> Ta paket prikaže naslednjo sliko na mobilnem terminalu. img element img element oznacuje, da bo v besedilo vkljucena slika. 52

53 Enostaven primer: <card id="ime_karte" title="naslov"> <p> Tukaj je slika, <img alt="slike ne morem prikazti!" src=" /> ki sem jo oblikoval. </p> </card> alt src doloca nadomestno besedilo, ce slika ne more biti prikazana naslov na katerem se nahaja slika 6.10 Vnos podatkov Elementi za vnos podatkov so namenjeni za zajemanje podatkov, ki jih vnesejo uporabniki. input element input element predstavlja objekt za vnos besedila. Temu elementu je možno dolociti obliko vnosa besedila in zacetno vrednost. Enostaven primer: <card> Vnos: <input name="varname" default="default" format="fmt" emptyok="boolean" size="input_size" maxlength="max_char"/> </card> name="varname" default="default" format="fmt" emptyok="boolean" size="input_size" maxlength="max_char" Ime spremenljivke, ki bo vsebovala vpisano besedilo Lastnost je obvezna. Doloca zacetno vrednost polja za vnos besedila Doloca vnosno masko za vnos besedila. Privzeta maska omogoca vnos kateregakoli znaka. ce je emptyok postavljen na true polja ni obvezno izpolniti, ce pa je na false je vpis v polje obvezen. doloca velikost polja s številom znakov doloca maksimalno število znakov, ki jih lahko vnesemo v polje. Privzeta vrednost je neskoncna 53

54 Primer vnosa besedila in prikaz vnesenega besedila: <wml> <card id="card_1" title="karta 1"> <do type="accept"> <go href="#card_2"/> </do> <p> Vpišite svoje ime: <input name="ime"/> </p> </card> <card id="card_2" title="karta 2"> <p> Dober dan $(ime)! </p> </card> </wml> Prva karta od uporabnika zahteva, da vpiše svoje ime. Druga karta pa izpiše Besedilo in vpisano ime. select element select doloca seznam možnosti med katerimi uporabnik lahko izbira. WML podpira izbiro ene možnosti ali vec možnosti iz seznama(multiple="true"). Izbira ene možnosti iz seznama <wml> <card id="izbira"> <p> Izberite ljubso zival: <select iname="i" ivalue="1"> <option value="p"> Pes </option> <option value="m"> Macek </option> </select> </p> </card> </wml> 54

55 iname je ime spremenljivke, katere vrednost predstavlja ivalue. Ce uporabite iname in ivalue, potem se v spremenljivko I vpiše vrednost 1 ali 2 odvisno od tega katero izbiro izberete. Prva izbira postavi vrednost spremenljivke I 1 druga pa 2. Izbira vecih možnosti iz seznama: <wml> <card id="izbira"> <p> Izberite zivali, ki so vam vsec: <select name="x" iname="i" ivalue="1;2" multiple="true"> <option value="p"> Pes </option> <option value="m"> Macek </option> <option value="k"> Konj </option> </select> </p> </card> </wml> Na zacetku sta izbrani živali pes in macek. Ce uporabnik izbere psa in konja, se v spremenljivko X vpišeta vrednosti "P;K" v spremenljivko I pa vrednosti "1,3" 55