TEČAJI PO MERI IBM BUSINESS PROCESS MANAGER (BPM) UVOD V AGILNI PRISTOP PRI RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME RAZVOJ MOBILNIH APLIKACIJ (IOS IN ANDROID)

Size: px
Start display at page:

Download "TEČAJI PO MERI IBM BUSINESS PROCESS MANAGER (BPM) UVOD V AGILNI PRISTOP PRI RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME RAZVOJ MOBILNIH APLIKACIJ (IOS IN ANDROID)"

Transcription

1 oktober 2013

2 TEČAJI PO MERI SVETOVANJE IN VODENJE TRENINGOV MED TRENUTNIMI TEČcAJI IZDVAJAMO: IBM BUSINESS PROCESS MANAGER (BPM) UVOD V AGILNI PRISTOP PRI RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME RAZVOJ MOBILNIH APLIKACIJ (IOS IN ANDROID) SPRING FRAMEWORK RAZVOJ REŠITEV NA ALFRESCO ECM essentials of IBM rational performance tester CERTIFIED SCRUM PRODUCT OWNER (AGILE42) management 3.0 (jurgen appelo) kontaktirajte nas na learn@croz.net

3 fyi nadnaslov by croz uvodnik rubrika Piše: Krešimir Mudrovčić Urednik: Goran Kelečić Slovenija in družba CROZ imata skrivno ljubezensko razmerje. Začelo se je ob koncu 90-ih let, ko je družba CROZ zastopala družbo Candle Corporation v celotni regiji Adriatic, torej tudi v Sloveniji. Še od teh davnih časov naprej smo vedno uživali v projektih v Sloveniji. Zadnjih nekaj let število projektov raste, prišel pa je tudi čas za prvo številko naše revije v slovenščini. Slovenija in CROZ zdaj imata tudi javno razmerje! Minilo je precej časa od mojega prvega uvodnika, natančneje sedem let. Namesto dolgočasnih oglasnih brošur, ki jih nihče ne bere, smo se odločili izdajati revijo. Revija je zastavljena kot pregled tehnologij, orodij in platform, ter izkušenj iz resničnih projektov. Pri tem se trudimo, da ne bi bili smrtno resni in dolgočasni. Hkrati se naš odnos do dela ni niti najmanj spremenil. Ne glede na to, kaj delamo, od razvoja programske opreme, ki mora biti končan v kratkem roku, svetovanja pri uporabi najnovejših orodij družbe IBM, do posodobitve tradicionalnih aplikacij za velike računalnike, imata kakovost in strokovnost naših storitev absolutno prednost. V tej številki uvajamo tehnološki radar še en izmed vrste odličnih izumov ustvarjalne skupine iz družbe ThoughtWorks pregled metodologij, programskih jezikov (programskih ogrodij), orodij in platform, na katerih izvajamo programske projekte. Vsekakor tudi vam svetujemo, da nastavite svoj radar, saj je izbira metodologij in tehnologij v veliki meri odvisna od vašega sedanjega tehnološkega in poslovnega okolja ter od poslovnih načrtov in potreb. Družabna omrežja in njihova uporaba v poslovnem okolju so stara novica. Družba Gartner je že zdavnaj uvedla poročilo za to kategorijo, številne organizacije pa so družabna omrežja že implementirale. Tu pa se srečamo s prvo oviro: sprejemanje (adoption). V mislih imam tisto resnično, praktično in bistveno sprejemanje. Na primer, če želite povišico, pošljete elektronsko pošto svojemu šefu. Gre za resnično prejemanje elektronske pošte. Tu družabna omrežja imajo težavo, številne organizacije pa šele zdaj odkrivajo, kako jih lahko resnično uporabijo. Družabna omrežja namreč vse prepogosto postajajo interne facebook strani, na katere se nalagajo fotografije s team buildinga. Torej, družabna omrežja je treba uporabiti kot orodje za reševanje nekaterih težav (seveda, ne vseh). Vendar kako? V družbi CROZ smo se odločili prispevati k pametni uporabi družabnih omrežij. Like My Idea je naš izdelek, namenjen izboljšanju inovativnosti in spodbujanju kulture lean, tj. kulture neprekinjenih izboljšav v organizacijah. Najprej se zbirajo zamisli in predlogi. Vsak lahko predlaga zamisel, inovacijo ali predlog v različnih kategorijah. Vsi uporabniki lahko ta predlog vidijo in zanj glasujejo. Glasovanje seveda poteka prek dodeljevanja»všečkov«. Predlog, ki zbere zadostno število glasov, prejme status zrelega predloga in preide v naslednjo fazo, v kateri ga odbor za izboljšave pregleda in ga sprejme ali zavrne (vrne v dodelavo). Merila se prilagajajo vsaki organizaciji posebej, ocenjujejo pa se inovativnost, učinkovitost in izvedljivost/donosnost. Če je predlog odobren, preide v fazo implementacije, kjer se skozi prilagodljivi postopek spremlja njegova realizacija. Vse poteka na platformi družabnih omrežij, status in predlogi vseh uporabnikov pa so popolnoma transparentni. Vam je všeč naša zamisel? FYI by CROZ Revija za informatiko Urednik: Goran Kelečić Izdajatelj: CROZ d.o.o., Lastovska 23, Zagreb, Republika Hrvaška Tel.: Faks: E-pošta: fyi@croz.net Internet: Grafično oblikovanje: SBD Shift Brand Design, Oblikovanje naslovnice: Jelena Radmanović Tisk: Tiskara Grafing d.o.o., Zagreb FYI by CROZ / oktober

4 rubrika sadržaj fyi nadnaslov by croz tema številke: Revolucija tehnologije Big Data Modernizacija podatkovne arhitekture s slončkom, imenovanim Hadoop IBM Social Media Analytics projektne zgodbe: Sodelovanje novega kova Vzdrževanje informacijskega sistema v ZPIZ Slovenija Internetno bančništvo v RBA Zgodbe iz Velike Britanije tehnologije in trendi: Like My Idea Lean portfolio management in Kanban Izboljšano upravljanje poslovnih pravil Organizacija velikih razvojnih skupin Tehnološki radar REPORTAŽE: Kaj Evropska unija prinaša v informatizacijo državne uprave? Konferenca QED daje nov obraz komunikaciji in sodelovanju

5 fyi nadnaslov by croz rubrika vijesti Rešitev LIKE MY IDEA predstavljena na dogodku Shift IT focus from maintenance to innovation with IBM PureSystems Objavljena je spletna stran LIKEMYIDEA.COM Od zdaj naprej bodo vse informacije, novice in podroben opis funkcionalnosti, povezanih z rešitvijo LIKE MY IDEA, ki smo jih opisali v prejšnji številki revije FYI, na voljo tudi na novi strani LIKEMYIDEA.COM! Skok v tujino je pokazal, da obstaja veliko zanimanje za rešitve s področja upravljanja idej in inovacij, in da je rešitev LIKE MY IDEA zanimiva tudi za najzahtevnejše trge informacijske tehnologije. LIKE MY IDEA je programska rešitev, ki zagotavlja preprost in strukturiran način zbiranja zamisli zaposlenih v organizaciji in nadaljnje upravljanje teh zamisli. Naslanja se na platformo Connections družbe IBM, zato je močno orodje za izboljšanje inovativnosti za poslovne mreže. Rešitev LIKE MY IDEA je namenjena globalnemu trgu in družbam, ki želijo spodbujati inovativnosti ter načela lean. Na dogodku Shift IT focus from maintenance to innovation with IBM PureSystems 19. septembra 2013 v Ljubljani je strokovnjak iz družbe CROZ, Miroslav Rešetar, predstavil našo rešitev LIKE MY IDEA. Kot dolgoletni IBM Premier Business Partner smo imeli priložnost predstaviti prednosti uporabe rešitve LIKE MY IDEA v sodobnih in agilnih korporacijah. Rešitev LMI je zdaj na voljo za sistem PureFlex. Najdete jo v katalogu družbe IBM na naslovu centre/details?uid=gsd_ Za dodatne informacije izpolnite obrazec za stike na naši spletni strani LIKE MY IDEA.COM na naslovu likemyidea.com/like-my-idea/lmi-ibm-puresystems/. Rešitev LIKE MY IDEA predstavljena na dogodku Shift IT focus from maintenance to innovation with IBM PureSystems. Prvi nogometni turnir za ženske v IT-ju! Družba CROZ je 26. septembra 2013 na terenih DŠR Antonio na Savici organizirala prvi nogometni turnir za ženske v IT-ju. Na dogodku se je zbralo več sto navijačev in približno sto pogumnih igralk, ki so na terenu z veliko željo, borbo in predanostjo igrale nogomet, in kar je najpomembnejše, se zabavale. Po turnirju je bilo navdušenje igralk in navijačev res neprecenljivo. Na turnirju je sodelovalo devet ženskih ekip: dve iz APIS-a in po ena iz družb FINA, Sberbank, ISP Carda, HT, IN2, IBM in CROZ. Po napeti končnici so prvo mesto osvojila dekleta iz ISP Carda, drugo mesto so osvojile domače CROZ-ovke, tretjega pa dekleta iz skupine IN2. Iskrene čestitke vsem udeleženkam turnirja in zmagovalkam, ter zahvala, ker so pomagale pri uresničitvi te zamisli. Hvala tudi našim navijačem, ki so z velikim žarom podprli ta spektakel. Upamo, da je to začetek lepe tradicije in da se naslednje leto vidimo na turnirju, pa tudi na terenu. A Prav tako bi se radi zahvalili sponzorjem, ki so zagotovili bogate nagrade za tekmovalke: družbam Schwarzkopf Professional, Shooster, Sberbank, ISP Card in IBM. FYI by CROZ / oktober

6 tema številke Revolucija tehnologije Big Data Revolucija tehnologije Big Data Piše: Darko Benšić Vsi govorijo o tehnologiji Big Data kot o nečem revolucionarnem. Ima to smisel, ali pa je to zgolj ena izmed priljubljenih novih krilatic? Se spominjate leta 2009 in panične objave na CNN-u o smrtonosnem virusu N1H1 ter zgodbe o tem, da je družba Google v zelo kratkem času po objavi novice zagnala servis za napoved širjenja in inkubacije virusa? Posebej zanimivo je, da je poleg napovedi v realnem času na ravni države, objavila tudi napoved na ravni mesta, oz. mikrolokacije. Kako so pri družbi Google to naredili? Tako, da so s shranjevanjem poizvedb na temo N1H1 v določenem obdobju določili lokacije pojavljanja, intenziteto širjenja pa so določili glede na pogostnost (število poizvedb) na določeni lokaciji. Vendar to še ni dovolj za natančno napoved v realnem času. Da bi lahko zagotovili napoved v realnem času, so pri Googleu na podlagi tako velikega nabora podatkov izpeljali simulacijo približno 450 milijonov matematičnih algoritmov, rezultate pa so primerjali z natančnim vzorcem, ki so ga prejeli od Centra za nadzor in preventivo bolezni (CDC). Tako so izbrali najboljši algoritem, ki so ga pozneje dali v proizvodnjo za splošno dobro vseh. Še bolj zanimivo je to, da sta bila preciznost in natančnost napovedi s časom vedno večji, saj so z dodajanjem večjega nabora podatkov povečali njihovo kakovost. Hm? Pomembno je tudi omeniti, da pri Googleu niso raziskovali, kako ta algoritem deluje, ali kateri procesi potekajo, niso imeli stotin doktorjev znanosti za virologijo, ali popolnoma čistih podatkov za vsako posamezno poizvedbo. Pred razvojem sistema napovedovanja niso opravili analize, v kateri bi ugotavljali, zakaj deluje ali kako naj ga oblikujejo, ampak ravno nasprotno: pokazal nam je kaj točno se dogaja! V tem primeru pri Googleu na začetku niso vedeli, kateri algoritem najbolje ustreza napovedi v realnem času, pač pa so izkoristili obstoječe podatke in konkretne vzorce s terena, da bi poiskali najboljšo možno rešitev. Je tehnologija Big Data samo za največje? Zgoraj omenjena zgodba se lahko prenese na stotine vaših poslovnih procesov, ni namenjena samo velikim igralcem, kot so Google, Facebook ali Yahoo, in ne potrebujete nujno pb/zb podatkov, da bi začeli razmišljati o uvajanju projekta Big Data. Podatki nas obkrožajo, samo treba jih je razumeti, raziskati in jim dati smisel ter kontekst. Z drugimi besedami, moramo spremeniti smer razmišljanja»letting the data speak!«(glejte ločeni okvir). Danes ti isti veliki igralci donirajo svoje sisteme skupnosti odprte kode, da bi jih lahko vsi naprej razvijali in uporabljali skoraj brezplačno. Tak sistem je npr. Apache Hadoop. Prav v tej številki pišemo o ključnih elementih arhitekture, potrebnih za tehnologijo Big Data, da bi lahko začeli razmišljati o modernizaciji svojega prihodnjega obrata za»veliko«analiziranje. Ponujamo vam podroben vpogled v to, kako delujejo vedno bolj priljubljene grafične zbirke podatkov, ki so danes skoraj nezamenljiv pogon društvenih omrežij. V tej številki objavljamo tudi podrobno zgodbo o vedno bolj priljubljeni platformi družbe IBM: Social Media Analytics (SMA). Gre za platformo, ki uporablja napredna orodja in tehnike za analizo besedila, pri tem pa poskuša med drugim ustvariti: sentiment analysis, s katero lahko ugotovimo razpoloženje (pozitivno/ negativno/nevtralno) pri lansiranju novega proizvoda, ali storitev, ali evolving topics, s katerimi želimo izvedeti, o čem se največ govori (kdo, kje, kdaj, itd.). Na primeru Googlea lahko zaključimo, da je lahko velika količina podatkov (Big Data) odličen vir vrednosti in inovacij! Mediji in stroka so zdavnaj razglasili tehnologijo Big Data za nafto 21. stoletja, in sicer z razlogom, saj Big Data vključuje raziskovanje, vrtanje in na koncu rafiniranje velike količine podatkov na povsem drug način. Trg orodja Big Data ni nikoli bilo bolj aktivno: od brezplačnih izdaj (odprta koda) do naprednejših dragih distribucij. Vse se vrti okrog tehnologije Big Data, zato brez strahu naložite sredstva v kratek in majhen Proof of Concept, s katerim lahko uspešno»odklenete«svoje podatke.»letting the data speak!«tehnologija Big Data s seboj prinaša tri ključne spremembe pri analiziranju, transformiranju in dojemanju podatkov ter informacij: 1. Več (More): s povečevanjem količine podatkov dobimo večjo količino vzorcev, s povečevanjem števila vzorcev pa se veča natančnost (verjetnost) posameznega opazovanega (analiziranega) dogodka. 2. Nečistoča (Messy): če na makro-ravni zajamemo zadosti veliko količino podatkov, lahko na mikro-ravni prezremo nečistoče in zahtevne postopke čiščenja. 3. Korelacija (Correlation): v kontekstu tehnologije Big Data raziskujemo vzorce in iščemo nove pojave ter medsebojne odnose (možnosti). 6 FYI by CROZ / oktober 2013

7 Revolucija tehnologije Big Data tema številke Modernizacija podatkovne arhitekture s slončkom, imenovanim Hadoop Kako posodobiti obrat, ki obdeluje in uporablja podatke na ravni podjetja? Piše: Darko Benšić Veliko novih arhitektur zbirk podatkov izhaja iz megakorporacij (Google, Amazon, Yahoo, Open Source itd.) ki obdelujejo ogromne količine podatkov. Vse to združiti v smiselno celoto je izziv. Ni nujno seveda, da je to tudi težko, če se na kakovosten predela obstoječa arhitektura, tako da se ji približajo nove tehnologije, kot je Hadoop streams ipd. Pri posodobitvi podatkovne plasti je pomembno biti pozoren na tri ključne elemente: vztrajnost, semantično raven, ki opredeljuje kontekst in nazadnje način dostopa do teh podatkov. Naj bodo podatki persistentni V prejšnji številki revije FYI ste se lahko spoznali z osnovami zbirk podatkov NoSQL in njihovo osnovno uporabo. V tej številki bomo nadaljevali zgodbo s pojmom polyglot persistence. Zamisel je spodbudilo večjezično programiranje, temelji pa na shranjevanju podatkov v tiste zbirke (relation, key-value, columnar, graph, document itd.), ki najbolj ustrezajo namenu (OLTP, DWH, Social network itd.), hkrati pa morajo biti integrirane v smiselno arhitekturno celoto. Tradicionalne relacijske zbirke Shopping Cart and session data Session storage service Key-value DataStore Orders Order persistance service Document DataStore E-commerce system Inventory and Warehouse Inventory and price service RDBMS DataStore Primer večjezične persistence pri sistemu za elektronsko trgovanje in zbirke NoSQL so razvijali na ta način, da rešujejo različne težave, s pojavom velike količine podatkov pa so določene funkcionalnosti tradicionalnih zbirk postale neuporabne za nekatere namene. Najboljši primer so družabna omrežja, kjer se kot osnovna funkcionalnost postavljata hierarhija in iskanje po omrežjih, steblih in vozlih, kar je značilno za grafične zbirke podatkov, medtem ko je takšno funkcionalnost skoraj nemogoče izpeljati Customer Social Graph Friends bought product and services GRAPH DataStore Social and Business Analytics HDFS DataStores Service management Business Analytics Social Media Social Media FYI by CROZ / oktober

8 tema številke Revolucija tehnologije Big Data Streams Data (Internet, Sensor data) Tier 1 - Flexible Layer Tier 2 - Optimized Layer Tier 3 - Reference Layer Pig Hcatalog Hive MapReduce HDFS cluster (Hadoop Distribution File System) Discovery, Scalable, Programmable Integracija triplastne arhitekture MPP Columnar In-memory MOLAP Intergrations Document Stores Graphs pri tradicionalnih relacijskih sistemih. Več o grafičnih zbirkah podatkov si lahko preberete že v tej številki. Današnji povprečni sistem za podjetja, ki ima nakupovalni voziček (košarico), sistem za naročila in sisteme upravljanja skladišč, distribucije ter trženja, mora sam sebi na optimalen način prilagoditi razpoložljivost podatkov. Da bi izdelali optimalen in smiseln sistem za podjetja, moramo danes in v bližnji prihodnosti razmišljati tako, da za košarico izberemo zbirko key-value store, za sistem naročil document store, za skladišče in transakcije RDBMS, medtem ko bomo za trženje verjetno uporabili grafične zbirke, ki bodo lahko zagotovile storitev predlaganja proizvodov, kot to danes lahko vidimo v trgovini Amazon, ali zagnati tržno kampanjo s sistemi prediktivne analize. Če temu sistemu dodamo še vpliv velike količine nestrukturiranih podatkov, ki jih ustvarijo Facebook, Twitter, Google, Pinterest ipd., bomo morali uporabiti tehnologijo Streams in/ali HDFS Hadoop in/ali mehanizme Social Analytics. Ogrodje Hadoop je ekosistem, ki ga je opredelila odprtokodna skupnost, nastal je pod okriljem sklada Apache, namenjen pa je obdelavi velike količine podatkov na optimalen način. Ekosistem Hadoop je sestavljen iz jedrnega dela, ki ga tvorita sistem HDFS (distribuirani sistem datotek) in mehanizem MapReduce za distribucijo podatkov prek sistema HDFS. Sistem HDFS v ogrodju Hadoop obdaja niz samostojnih komponent in aplikacij, ki jih uporabljamo po potrebi; HBase kot shramba podatkov, Hive kot skladišče podatkov, Pig kot višji tok podatkov ipd. Analytics Oriented Data Virtualisation asdfjkjlkjsflal adkljadsjadja sdjhakjfhaafa Text Analytics Pig ERP Reference Data Semantična plast - kontekst CRM Master Data Enterprise DataWarehouse Stable data, Clean Data, Contex Proof, SQLnative Da bi koncept večjezične persistence imel smisel, je treba znotraj enega zapletenega sistema v podjetju zagotoviti triplastno arhitekturo, ki jo pojasnjujemo v nadaljevanju. Prva (tier 1) je imenovana fleksibilna raven, ker vsebuje večinoma nestrukturirane podatke, kot so podatki sensor, sistemski dnevniki, Twitter, Facebook, Instagram in Tumblr, podatke, najpogosteje shranjene v sistemu HDFS. HDFS je osrednji sistem Structured Unstructured Hive Enterprise semantic Standard SQL Tools RDBMS DataStore Individual Access with Data Scientists MapReduce HDFS cluster (Hadoop Distribution File System) More Rigid Semantic discovery Context in structure - context leveraged Context centralized in Abstraction layer za distribucijo datotek (cluster), ki je del ekosistema Hadoop, za katerega je značilna velika razširljivost za precej nizko ceno implementacije (strojna/ programska oprema). Podatki so shranjeni v izvirni, neobdelani obliki, do katere najpogosteje dostopamo s programiranjem procedur MapReduce. Ta raven (tier 1) ne vsebuje sheme (vrstica - stolpec) in nima opredeljenega konteksta. Ta plast je»najmlajša«(druga generacija šele nastaja), njene trenutne distribucije pa so še vedno v večji meri v fazi potrditve koncepta. Zaradi izrazite»neobdelanosti«ti podatki niso na voljo vsem uporabnikom na preprost način, kot do zdaj prek vmesnika SQL. Za to raven je treba zagotoviti programerje-analitike, ki znajo opredeliti kontekst, oz. pisati procedure: MapReduce, Hive, Pig. Bolj znane distribucije ogrodja Hadoop, kot je IBM Big Insight, že podpirajo t.i. vmesnik SQL, s katerim do neke mere odpravljamo to težavo, vendar še ne glede uporabnosti na ravni povprečnega uporabnika. V okolje želimo dati podatke, katerih morebitne vrednosti v trenutku nastanka ne poznamo, ali tiste podatke, ki jih je Context in abstraction Pig RDBMS DataStore Hive Local semantic Individual Access with Data Scientists MR Context in abstraction MapReduce HDFS cluster (Hadoop Distribution File System) More Agile Semantic adoption Context in structure and context in abstraction layer Context centralized in Semantic Abstraction layer 8 FYI by CROZ / oktober 2013

9 Revolucija tehnologije Big Data tema številke treba obdelati s paketnimi obdelavami (vzporedno izvrševanje posla). Drugo raven (tier 2) imenujemo tudi optimizirana raven. Na tej ravni so podatki, optimizirani predvsem za analitične servise. Do podatkov dostopamo prek standardnega vmesnika SQL proti zbirkam ali MDX proti kockam OLAP (poslovno obveščanje). Kot mehanizmi optimizacije se najpogosteje uporabljajo MPP (Massively Parallel Processor), Columnar Database, zbirke In-Memory, sistemi OLAP, Document store, Graph store ali procedure za analizo besedila. Tretja raven (tier 3) zajema standardne relacijske transakcijske sisteme OLTP in običajna okolja enterprise data warehouse ter sisteme Master in reference data management. Do podatkov dostopamo s standardnim jezikom SQL, zato na tej ravni dostopa veliko število uporabnikov. Na tej ravni je kakovost podatkov (na atomskem nivoju) največja, za razliko od prve ravni (tier 1), kjer kakovost podatkov dosegamo z vnašanjem večje količine podatkov. Da bi takšen tradicionalen (tier 3), heterogen (tier 2) in distribuirani sistem (tier 1) združili v smiselno celoto (podjetje), je treba zagotoviti semantični katalog, s servisi in postopki za različne namene. Kontekst, semantika in katalogi Pomembno je omeniti, da je v takšnem polivalentnem sistemu kontekst oz. semantična plast ločena od podatkov. To pomeni, da podatkov nikoli ne premikamo z izvirnega mesta, ampak nad njimi opredelimo različne postopke (kontekste) glede na namen, abstrakcijo in končno uporabo. Da bi takšna zamisel delovala v resničnem svetu, je treba opredeliti katalog podjetja, tj. skupno semantično plast, kjer bodo opredeljene vse strukture in vsi postopki. U tradicionalnem strukturiranom sistemu je to navaden pogled zbirke podatkov, kjer je kontekst (servis/postopek/pogled) strogo povezan s strukturo (tabele). Če bi v strukturiranem sistemu razmišljali malo bolj, bi uporabili abstrakcijo s federiranim sistemom ali vse bolj priljubljeno virtualizacijo podatkov. Pri standardnem nestrukturiranem sistmu, kot je Hadoop, se kontekst opredeli/ centralizira posamično z orodji, kot so Streams Data (Internet, Sensor data) Tier 1 - Flexible Layer Tier 2 - Optimized Layer Tier 3 - Reference Layer Pig Hcatalog Hive MapReduce HDFS cluster (Hadoop Distribution File System) Discovery, Scalable, Programmable Access polivalentni sistem HCatalog MPP Columnar In-memory MOLAP Intergrations Document Stores Hive, Pig in MapReduced. Dodatno se pojavlja težava, če želimo ta orodja uporabljati vzporedno, ker ima vsako orodje svoj vmesnik, ki ga mogoče ni preprosto povezati v eno celoto, in ne tvori enega edinstvenega pogleda. Da bi odpravili to težavo, so pri skladu Apache v okolje Hadoop dodali izdelek HCatalog s primarno nalogo abstrahirati vse strukture (HDFS) in postopke (Hive, Pig, MapReduce) na eno raven. Services Graphs Analytics Oriented Kako dostopiti do polivalentnega sistema? Druga generacija ogrodja Hadoop se bo ukvarjala predvsem z razširjanjem izdelka HCatalog, in sicer tako, da bo omogočen dostop do sistema HDFS prek standardne zbirke podatkov SQL. Ogrodje Hadoop bi tako postalo veliko bolj priljubljeno in uporabljalo bi ga veliko več navadnih uporabnikov, kar je danes omogočeno le naprednejšim analitikom in inženirjem, t.i. podatkovni znanstveniki. Če opazujemo nastavljeno triplastno arhitekturo iz perspektive dostopa do podatkov, je treba razvijati servise, ki bodo uporabili Hadoop cluster (tier 1) izključno prek izdelka HCatalog, ki bo»skril«vmesnike Pig, Hive in MapReduce. Do analitično orientiranih sistemov (tier 2) in tradicionalnih sistemov OLTP, DWH in MDM (tier 3) bi servisi morali dostopati prek standardnih vmesnikov API SQL in NoSQL. Veliki Semantic Integration services (Access) Data Virtualisation asdfjkjlkjsflal adkljadsjadja sdjhakjfhaafa Text Analytics ERP Reference Data SQL CRM Master Data Enterprise DataWarehouse Stable data, Clean Data, Contex Proof, SQLnative dobavitelji imajo svoje distribucije ogrodja Hadoop, ki so oplemenitene z različnimi orodji in vmesniki, da bi kar se da poenostavili dostop do podatkov HDFS. Družba IBM na primer ponuja InfoSphere Data Explorer, InfoSphere Big Sheets in InfoSphere Big Insight Text Analytics, ki poslovnim uporabnikom na preprost način omogočajo dostop so sistema HDFS, profiliranje podatkov in analiziranje razpoloženja. Pomembno Zaradi velike količine nestrukturiranih in strukturiranih podatkov, ki so razpršeni po različnih zbirkah, bo v prihodnje treba spremeniti način razmišljanja pri vzpostavljanju nove podatkovne arhitekture. V takšnem okolju je zelo pomembno upoštevati tri ključne točke: persistenco, semantični katalog in poenotenje dostopa do vseh (ne) strukturiranih podatkov. Največji izziv pri posodobitvi infrastrukture je odgovoriti na vprašanje, kje bo obstajala semantična plast in kako»skriti«zapletenost, ki zahteva večjezično persistenco? Vsekakor ne smemo pozabiti opredeliti sistem tako, da bo razširljiv glede dostopa, da bi vsi potrebni podatki bili na voljo čim večjemu številu uporabnikov, kajti dosedanje raziskave ocenjujejo, da raziskovanje in rafiniranje (velike) količine podatkov postaja»nafta 21. stoletja«. FYI by CROZ / oktober

10 tema številke Revolucija tehnologije Big Data IBM Social Media Analytics Social Media Analytics (SMA) družbe IBM je izjemno močna platforma za analizo velikih količin podatkov z družabnih omrežij. Ekstrakcija razpoloženja, prihajajoče teme ali asociacije pojmov so sofisticirane metode analize besedil, ki nam lahko približajo obnašanje in čustva strank, občanov in zaposlenih na družabnih omrežjih. Piše: Luka Stepinac Knjiga pritožb Poletna sezona dopustov se počasi končuje, sodelavke in sodelavci v temnejših odtenkih pripovedujejo svoja doživetja in vtise. Vsak se spomni nečesa, nekdo je užival v raftingu z zabavno skiperko, nekdo pa ne more prehvaliti vljudnosti agenta iz turistične agencije. Ne dolgo nazaj je obstajala čarobna knjiga - Knjiga pritožb ki so se je bali vsi ponudniki storitev, najpogosteje gostinci. Vanjo so se namreč pisale izključno negativne pripombe, ki so, če jih je bilo veliko, lastnikom delale velike težave. V obliki knjige s trdimi platnicami je nedavno ukinjena, lastniki pa skladno z odredbo Davčne uprave morajo zagotoviti kanal, po katerem uporabniki lahko izrazijo svoje mnenje o storitvi (pošta, telefaks, e-pošta). Občasno se lahko srečamo tudi s knjigo vtisov, večinoma v muzejih po nekaterih razstavah in včasih na pogrebih vplivnih oseb. Vanjo se praviloma vpisujejo pozitivne pripombe. Vzporedno s temi knjigami so se razvijala tudi družabna omrežja, na katerih so na voljo navidezne knjige pohval in pritožb, uporabniki pa so pridobili veliko moč. Z vnosom mnenja o storitvi ali proizvodu se je ustvarila možnost vpliva na kakovost te storitve ali proizvoda, oziroma na sloves ponudnika/ izdelovalca (primer je na voljo na naslovu Sloves pa je danes morda najpomembnejši dejavnik za preživetje na izrazito konkurenčnem trgu. Pojdimo vzvratno Da ne bi narobe razumeli, tema tega članka ni to, kako se čim bolj učinkovito pritožiti čez storitev ravno nasprotno. Ključno vprašanje za podjetja danes je, kako se izogniti negativnim vplivom, zaradi katerih izgubljajo stranke, sloves in posledično denar. Na obnašanje strank ni mogoče vplivati ali ga spremeniti. Sporočila na družabnih omrežjih, če jih pravilno izkoristimo, lahko vplivajo na način, kako stranka dojema neko storitev, povečajo storilnost podjetja ali celo pospešijo cikel inovacij. Velika težava večine podjetij pri percepciji družabnih omrežij je to, da menijo, da so s nastavitvijo profila na Facebooku ali Twitterju izpolnile svojo strategijo prisotnosti. Vendar, ali je štetje všečkov slika resničnosti? Namreč, zelo verjetno je, da se bo število všečkov s časom večalo, kar bo ustvarilo morebitno napačno sliko uspeha podjetja ali proizvoda. Česa se vendar lahko resnično naučimo iz števila všečkov? Se s časom povečuje ali manjša? Smo vplivali na obnašanje strank in njihove odločitve? Smo izvedeli kaj novega o trendih, ki usmerjajo trg, da bi bili prepričani, da smo še vedno na pravi poti? O čem pravzaprav pišejo v komentarjih? Od morja podatkov do pametnega zaključka Platforma SMA uporablja integrirane servise za dostop do podatkov z blogov, forumov, spletnih strani in družabnih omrežij, kot sta Facebook ali Twitter. Orodje je source- in content-agnostic, kar v prevodu pomeni, da se kot vir lahko nastavi tudi nek drug sistem, bodisi relacijsko zbirko podatkov, sistem upravljanja dokumentov, skladišče elektronske pošte ali kaj drugega. Ko je programska oprema nameščena, dostopi do virov pa konfigurirani, se Skupine poročil, ki jih ustvari orodje IBM Social Media Analytics Viri podatkov za SMA boards (forumi) sporočila, razprave (threads) spletni časopisi/ revije: vsebina, komentarji blogi vsebina, komentarji sporočila (tweets), posredovanje mikroblogi (retweets), spremljanje (following) video ocene»všeč mi je«,»ni mi všeč«, delitve, komentarji na video vsebine družabna omrežja npr. vsebine, všečki in komentarji na Facebooku 10 FYI by CROZ / oktober 2013

11 Revolucija tehnologije Big Data tema številke postopek pretoka podatkov skozi sistem SMA lahko razdeli na nekaj korakov: 1. Opredeljevanje ključnih pojmov (hotwords, topics), ki jih želimo spremljati/analizirati. 2. Iskanje in zajemanje podatkov iz vseh opredeljenih virov glede na merila iz prejšnjega koraka. Zajemajo se celotni»dokumenti«, ki vsebujejo iskane pojme (npr. komentar s Facebooka, objava na blogu, ipd.). 3. Shranjevanje vsebine v sistem. 4. Analiza besedila. Iz vsebine se ustvarijo t.i. snippeti, fragmenti besedila velikosti od enega do treh stavkov. Običajno gre za stavek, v katerem je najden pojem, en stavek pred njim in stavek za njim. Dodatno se za vsak snippet ustvarijo tudi metapodatki, kot so datum, ključni pojem, vir/url in avtor. 5. Vizualizacija v sklopu orodja za poročanje/nadzorne plošče po naslednjih kategorijah: a. Aktivnost Koliko se piše o mojih proizvodih? b. Doseg Kje se komentirajo moji proizvodi? (Facebook, Twitter) c. Razpoloženje Kakšno razpoloženje (pozitivno, negativno, nevtralno) prevladuje pri omenjanju mojih proizvodov? d. Demografski podatki Ali moje proizvode bolj komentirajo ženske ali moški? e. Obnašanje Razvrstitev avtorjev na tiste, ki priporočajo moje proizvode, uporabnike in tiste, ki jih obrekujejo f. Vpliv Kdo (in kje) so najvplivnejši avtorji? Izmerjeno prek obteženega točkovanja ali števila objav. g. Odkrivanje novih tem Kateri pojmi se zadnje čase vedno Primeri poslovnih vprašanj, na katera lahko odgovori SMA Človeški viri: Nabava Trženje Razvoj proizvoda Podpora uporabnikom Kaj naši zaposleni govorijo o nas? Kakšen je sloves naših dobaviteljev na trgu? Kaj uporabniki mislijo o naši novi storitvi? Katere funkcionalnosti želijo naši uporabniki? Katera so najpogostejša vprašanja/ težave naših uporabnikov? Arhitektura orodja IBM Social Media Analytics pogosteje uporabljajo (mi jih pa še ne spremljamo)? Ali obstajajo konkurenčni proizvodi, ki jih še ne poznamo? Platforma Tehnološko gledano gre za združeno platformo, ki jo sestavljajo najmočnejše komponente iz portfeljev Business Analytics in Information Management družbe IBM, konfiguriranih tako, da delujejo kot enotna aplikacija. SMA je hkrati tudi rešitev Big Data. V platformo je vključen izdelek InfoSphere Big Insights družbe IBM, ki omogoča obdelavo velikih količin podatkov, ki se zajemajo predvsem z dostopnih storitev družabnih omrežij in organizirajo v okolju Hadoop. Algoritma Emerging Topics in Text Analytics sta napredna algoritma iz raziskovalnega laboratorija NLP družbe IBM, ki omogočata analizo obnašanja na podlagi besedila, za katero ni potrebno nikakršno dodatno programiranje. Zbirka podatkov DB2 je skladišče obdelanih podatkov z družbenih omrežij, predhodno organiziranih za preprosto poročanje in analizo s programom Cognos. Cognos BI je vključen kot uporabniški vmesnik, prilagojen ogrodju Social Media Framework, že pri namestitvi pa prinaša niz predhodno določenih uporabniških poročil in nadzornih plošč (dashboards). Uporabniki lahko spreminjajo obstoječa in ustvarjajo nova poročila, ki temeljijo na predhodno nastavljenem podatkovnem modelu SMA. Sam podatkovni model je predhodno konfiguriran in ga ni mogoče spreminjati. Kazalo iskanja, za pomoč pri iskanju temelji na odprtokodni tehnologiji Lucene. Za naprednejše uporabnike obstaja možnost preproste integracije z orodjem SPSS družbe IBM za podatkovno rudarjenje in napovedno analizo in nadaljnja uporaba funkcije SPSS Text Analytics ali drugih funkcionalnosti. Družbeni kapital Vsaka oseba, ki tweeta, piše blog, dodeljuje všečke ali komentira na družabnih omrežjih, lahko vpliva na svoje okolje. Prav tako ima v lasti»družbeni kapital«, ki določa raven vpliva znotraj kroga svojih stikov (prijateljev, znancev, sodelavcev) in zunaj njega. Večji kot je kapital, dlje, bolj dolgotrajno in bolj pomembno seže oddano sporočilo. Zato je tudi njegov vpliv večji. Angleški naziv za takšne osebe z velikim družbenim kapitalom je influencer, en pomembnejših ciljev vsakega podjetja pa je prepoznavanje teh oseb in skrb zanje, prav zaradi njihovega vpliva na okolje. Orodje Social Media Analytics družbe IBM prepozna in spremlja vse vplive, ki oblikujejo sliko o nekem podjetju, njegovi blagovni znamki in njegovih izdelkih. FYI by CROZ / oktober

12 reportaže Konferenca BE IT Kaj Evropska unija prinaša v informatizacijo državne uprave? Od 17. do 19. marca 2013 je v Dubrovniku potekala konferenca BE IT, ki sta jo organizirali družbi APIS IT in CROZ. Na konferenci so se zbrali strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij in predstavniki javne uprave iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Slovaške in Madžarske, ki so izmenjali dosedanje izkušnje pri informatizaciji javne uprave. Glavne teme konference BE IT so bile informatizacija poslovnih procesov v državni in javni upravi ter izzivi, ki jih prinašajo evropske integracije. Piše: Krešimir Mudrovčić Spremembe v poslovnih procesih, ki jih prinašajo evropske integracije v marsičem spreminjajo dosedanji način dela. Sočasno so skladi EU zelo privlačen vir financiranja, zlasti v času recesije, vendar se postavlja vprašanje, kako pripraviti projekte in pridobiti sredstva iz skladov. Ključne teme prve konference BE IT so bile sinergija in prenos znanja ter izkušenj med državami v regiji, med katerimi so nekatere že članice Evropske unije, druge pa so na poti, da to postanejo. Poleg tega so se spremembe, ki jih prinaša Evropska unija do sedaj pogosto realizirale izključno na ravni posameznih projektov, namen te konference pa je bil spodbuditi tudi vodoravno integracijo znotraj posameznih držav. Ideja za to konferenco se je porodila iz potrebe po izmenjavanju pridobljenega znanja in izkušenj, je povedal predsednik uprave družbe APIS IT, Hrvoje Somun, pri tem pa je poudaril, da je priprava za članstvo u Uniji pred vse države v regiji postavila iste izzive. S pozitivno prakso sosednjih držav in z izogibanjem morebitnim napakam, ki so jih storile pred nami, lahko veliko bolj učinkovito odgovorimo na izzive, ki jih prinaša Evropska unija. Namen te konference je bil doseči sinergične učinke, torej ni šlo za tehnološko konferenco, pač pa za forum, ki bo vsem udeležencem omogočil, da se nekaj naučijo iz izkušenj drugih in tako prispevajo k izgradnji zmogljivosti javne uprave. V obdobju od 2014 do 2020 Hrvaška lahko pričakuje približno eno milijardo evrov letno iz skladov EU, vendar mora biti pripravljena izkoristiti priliko, ki se ponuja, je med drugim poudaril Matija Derk, pomočnik ministra regionalnega razvoja in skladov EU. O uspešnih projektih za vzpostavitev interoperabilnosti in interkonektivnosti na nacionalni in evropski ravni so govorili predstavniki Ministrstva za upravo, Davčne uprave in Carinske uprave Republike Hrvaške, registra Regos in Ministrstva za pravosodje. Dušan Kričej, sekretar v Ministrstvu za javno upravo in pravosodje Republike Slovenije je prenesel zanimive izkušnje iz Slovenije, strokovnjaki za IT in svetovalci držav v regiji, od Slovaške do Srbije pa so posredovali dobre in slabe izkušnje iz projektov, na katerih so delali. Organizatorji že načrtujejo novo konferenco naslednje leto in napovedujejo, da bo ta konferenca zrasla v osrednji prostor za izmenjavo izkušenj ter srečanje strokovnjakov iz javne uprave in IT-ja v regiji. 12 FYI by CROZ / oktober 2013

13 Sodelovanje novega kova projektne zgodbe Sodelovanje novega kova Zagotavljanje svetovalno-izobraževalnih storitve med trimesečnim potovanjem po podružnicah ene izmed največjih bančno-finančnih skupin v Veliki Britaniji je več kot zadosten razlog, da z vami delim vtise, ki ne vključujejo analize vidnosti skozi meglo in okus angleškega zajtrka. Piše: Luka Gauta Kaj je sodelovanje? Sodelovanje lahko opišemo (v preprostem prevodu s strani com) na tri načine, ki so enako pomembni, vendar noben ne predstavlja tistega tehnološkega pomena, da seveda ne bi bilo videti, kot da gre za članek v že priljubljeni informacijski reviji. 1. Splošno: Kooperativni dogovor, v katerem dve ali več strani (ne nujno s skupno preteklostjo) skupaj delujejo na uresničevanju skupnega cilja. 2. Upravljanje znanja: Učinkovita metoda pri prenosu znanja med posamezniki, zaradi česar je ključna pri ustvarjanju in vzdrževanju konkurenčne prednosti. 3. Pogajanje: Strategija za reševanje sporov, pri kateri se uporabljata asertivnost in sodelovanje v iskanju prednosti (same rešitve), s katerimi so zadovoljne vse vključene stranke. Običajno je uspešno v okoljih, kjer so cilji udeleženih združljivi, zato je njihova medsebojna interakcija pomembna za doseganje teh ciljev. V svetu, kjer ni vprašanje, ali je nekaj mogoče tehnološko izpeljati in s katerimi orodji, ampak kdaj in za koliko denarja, za zdaj lahko preživijo samo ti trije vidiki. V redu, zveni dobro. Kje pa»to kupim«? Rational Jazz organizacija orodij in vlog Nahajališče Lokacija: Združeno kraljestvo. To je verjetno povezano z dejstvom, da so bivši kolonialisti, čeprav bi, če bi jih vprašali, zagotovo vse pripisali sebi. Seveda, kdor je, navdušen nad kulturološkim akvarelom v poslovnem in vsakdanjem svetu, bil tam, se bo verjetno strinjal. Občutek, ki ga imaš ves čas: za vsak element vsakdanjosti obstajata organizacija in red. Najbolj me je navdušilo pivo s sodelavci po službi (kaj ste pa mislili?!). Vendar, po treh mesecih življenja in dela na projektu, dojameš, da je v tem pivskem druženju veliko več kot nekdanja drža angleške kraljice Viktorije:»Dajte ljudstvu dovolj dobrega poceni piva in ne bo nobene revolucije.«long live the queen! Na ta zaključek se bomo vrnili. Govorimo o glavni britanski bančniški in finančni skupini, katere najstarejša članica je bila ustanovljena leta Skupina ima več kot 30 milijonov uporabnikov v Združenem kraljestvu, predvsem na področjih osebnega, poslovnega in zasebnega bančništva ter življenjskega in pokojninskega zavarovanja. Dohodek v letu 2011 je znašal 23,5 milijard funtov, junija letos pa je zabeležena tržna kapitalizacija približno 43,1 milijard funtov! Podali so se po poti sodelovanja, ker so skladno s strateškimi smernicami skupine želeli v letu 2013 zagotoviti več kot 1 milijardo funtov neto dobička (to je sicer povprečje), medtem ko so v zunanjem postopku merjenja in primerjanja poslovanja, izdelkov in storitev z najboljšimi (angl. benchmarking) ocenili oddelek IT skupine kot povprečen, s potrebo po izboljšanju življenjskega cikla dobave. Povratne informacije sodelavcev so tudi neugodne: Želijo sodobnejša orodja in menijo, da so procesi»over-engineered«. Pokazala se je tudi očitna potreba po družbeno usmerjenem procesu uresničitve rešitve. Zadani cilji: izboljšati kakovost zahtev, pospešiti in industrializirati obliko s povečanjem dejavnikov za ponovno uporabo, zagotoviti sodobna orodja, dostaviti dosledni globalni pristop za upravljanje delovnih nalog, zagotoviti razumljivo in transparentno spremljanje učinkovitosti organizacije ter sprejeti hitre modele razvoja aplikacij za doseganje hitrejše dostave. In eden izmed glavnih ciljev kot okrasni papir, ki bi to vse povezal tudi po letu 2013: izboljšati sodelovanje poslovanja in informacijske tehnologije! P.S. Pojem»informacijska tehnologija«vključuje poslovne analitike, arhitekte in razvojno ter testno skupino. Yes, my lord, Jazz is coming right up! Predpogoj za ustvarjanje navedenih ciljev je bil zagotoviti informacijsko podporo. Z orodji Rational družbe IBM so v prete- FYI by CROZ / oktober

14 projektne zgodbe Sodelovanje novega kova klih letih ustvarili ustrezno okolje, ki je z nedavno samoevolucijsko združitvijo pod platformo Rational Jazz zagotovila plodna tla za širjenje zgodbe o sodelovanju. Zaradi svoje poti sem postal eden izmed glasnikov omenjene zgodbe, in sicer za področje upravljanja poslovnih zahtev s skrivnim imenom RRC. Sodeloval sem kot svetovalec pri programu IT Transformation, ki je v moji domeni zagotovil izobraževanje in svetovanje za vse vodilne poslovne analitike, ki sodelujejo na različnih projektih po celotnem Združenem kraljestvu. Drugi sodelavci so bili zadolženi za druga področja in orodja. Glavna orodja, ki podpirajo»tri vogale«v programu IT Transformation, so bila: Rational Requirements Composer (RRC) zagotavlja okolje za zbiranje in upravljanje zahtev Rational Software Architect (RSA) omogoča modeliranje UML in modeliranje topologije Rational Team Concert (RTC) uporablja se kot orodje za upravljanje dela, čeprav so ga nekateri deli organizacije uporabljali tudi za upravljanje konfiguracij. Zgodbo o platformi Jazz, ki zagotavlja edinstven vmesnik do navedenih orodij, in eno izmed glavnih tem naše 5. številke iz davnega leta 2008., je vsekakor treba osvežiti: veliko se je zgodilo od takrat. Za zdaj ostanimo samo pri kratkem pogledu na organizacijo omenjenih orodij pri mojih domačinih. Glede na to, da tema tega članka niso orodja, ampak organizacija in urejanje, ki presegajo orodja, ki kakršna koli pač so, služijo svojemu namenu, vendar brez trdnih organizacijskih predpogojev ne pomenijo veliko. Če poslovni proces razdelimo po oddelkih organizacije, dobimo: poslovne analitike uporabljajo RRC za zbiranje in obdelavo zahtev (artefaktov). Zahteve se ustvarijo znotraj orodja ali pa se uporabljajo že obstoječi viri (word, excel, csv, itd.). Skrbijo za strukturiranje in standardizacijo organizacije zahtev ter porabljajo orodje za osrednje upravljanje procesa revizije in odobritve dokumentov. Artefakti so dostopni tudi uporabnikom, ki ne uporabljajo RRC; arhitekti uporabljajo RSA za ustvarjanje modelov UML in oblikovanja na visoki ravni. Uporabljajo RTC za ustvarjanje RRC web spodbujanje članov skupine in zainteresirane strani za oceno poslovnih zahtev različic in izhodišča modela UML za njihovo ponovno uporabo. Uporabljajo RTC za upravljanje dela in tako celotni skupini zagotovijo vpogled v trenutno stanje napredovanja naloge; razvijalce uporabljajo RSA za pregled in dopolnjevanje modelov UML, ki jih ustvarjajo arhitekti. Tudi oni uporabljajo RTC za upravljanje dela; vodje projekta glede na to, da se informacije shranjujejo v RTC, je korist za skupnost projektnih vodij očitna - stanje posameznih korakov je dostopno brez potrebe po»pinganjem«posameznikov. Dokaj očitno je, da je glavni slogan implementacije takšnega načina dela sledljivost, saj če želimo sodelovati, moramo skupaj zabeležiti medsebojne povezave in vedeti, s kom sodelujemo. Omenjeno okolje zagotavlja povezovanje, od poslovnih zahtev (kataloga zahtev) prek komponent modela, do samih delovnih nalog, ki jih uresničijo. S tako nastavitvijo je vzdrževanje dokumentacije ali kode zelo poenostavljeno - kakršna koli sprememba enega izmed omenjenih elementov se zažene samodejno (in obvesti udeležene!). Naj se vrnem na eno izmed začetnih misli: boleče urejeno. Nekateri bodo rekli:»super, vendar drago«. Orodij nisem pretirano izpostavljal, čeprav govorimo o zadnjem kriku mode, ker proizvajalec sploh ni pomemben. Bistvo je v poznavanju poslovanja, zrelosti in samokritiki, v profilu ljudi, ki sodelujejo v procesih in v grajenju organizacije poslovanja na tak način, da se vsi počutijo, kot da veslajo v istem čolnu. To je tudi osnovna misel omenjenih opredelitev sodelovanja, ki so ga uspešno vzpostavili. V trenutku, ko se organizacija uspešno postavi na tak način, da se določen odstotek posameznikovega časa (če zanemarimo čas, ko delujemo kot operativna»kolesca v uri«) porabi za optimiziranje in»nadgradnjo«njegove učinkovitosti in učinkovitosti sodelavcev, ki sodelujejo pri življenjskem ciklu koristi, ki jo pričakujemo, smo naredili prvi korak proti sodelovanju. Ne dvomim, da so potrebovali veliko časa in truda, vendar jim je uspelo. Za nas je zelo koristno to, da se lahko učimo na njihovem primeru. Row, row, row the boat Resnično sem užival pri sodelovanju v tem programu IT Transformation, pripovedovanju o prednostih orodij in organizacijskem pristopu ter vpijanju pozitivnih povratnih informacij publike. Biti del postavitve pristopa sodelovanja v tako veliki organizaciji in spoznati vzporednice z današnjim hrvaškim trgom je neprecenljiva izkušnja. Vendar, naj se vrnem na tisto pivo z začetka zgodbe. Britanci so, razen tega da so znani kot»hladni«(sem ne štejem Škotov), narod, ki se druži po službi zaradi oddaljenosti stanovanja (tam se ne gre»domov, potem pa do mesta«), predvsem pa zato, ker na takšnih in podobnih načelih temelji poslovna kultura, ki povezuje skupine na ravni poistovetenja s skupnim ciljem. Zato je po delovnem času pivnica kraj za dnevni premor. Zaradi poslovne skrivnosti vam žal ne smem napisati imena stranke, vendar veste, kje živim. Vendar se lahko vedno sklicujem na rek:»what happens on tour, stays on tour«.a 14 FYI by CROZ / oktober 2013

15 Like Big My Data Idea revolucija tehnologije tema in trendi broja Pišejo: Mirela Grginčić, Ema Vuković, Mihael Sedmak IDEA review get feedback redesign implement Primer procesa stalnih izboljšav LIKE MY IDEA, kot rešitev za družbeno poslovanje, pretkano z razmišljanjem lean, na edinstven in transparenten način omogoča vizualno upravljanje in zbiranje idej na enem mestu. Like My Idea Družba CROZ je na podlagi zahtev uporabnikov, vendar tudi lastnega videnja trenda razvoja komunikacij in upravljanja procesov, razvila rešitev za upravljanje idej ter lean managementa. LIKE MY IDEA, edinstveno rešitev na trgu, smo že predstavili javnosti, zdaj pa vam posredujemo nekaj več informacij o samem proizvodu in o tem, zakaj smo nanj zelo ponosni. Najprej moramo pojasniti, kaj je sistem lean in kako je povezan z idejami ter upravljanjem poslovnih procesov. Lean Načelo lean pravzaprav izhaja iz proizvodnega sektorja, natančneje iz avtomobilske industrije in izboljšanega proizvodnega sistema družbe Toyota iz 1950-ih let, katerega prednost je temeljila na izločanju»odpada«iz procesa proizvodnje, in osredotočenosti na zadovoljevanje povpraševanja kupcev. Danes se vedno bolj pojavlja potreba po implementaciji rešitev lean v sektorju storitev, zlasti zato, ker so stroški dejavnosti, ki ne dodajo vrednosti, FYI by CROZ / oktober

16 tehnologije in trendi Like My Idea Organizacija skupnosti LMI bistveno višji od tistih v proizvodnih organizacijah. Tudi zato se rezultati razmišljanja lean odražajo v izboljšani produktivnosti, hitrosti in kakovosti ter v nižjih stroških. Continuous improvement Transformacija v organizacijo, ki deluje po načelih sistema lean nikoli ni povsem končana in predstavlja neprekinjeno pot. Kot cilj sistema lean lahko opredelimo povečanje vrednosti za uporabnika ob sočasnem zmanjšanju odpada/viškov pri samem procesu ustvarjanja vrednosti. Vsaka organizacija, ki deluje po načelih sistema lean razume vrednost za uporabnika in osredotoča svoje glavne procese na nenehno povečevanje vrednosti. Končni cilj je ustvarjanje popolne vrednosti za uporabnika, brez odvečnih korakov ali odpada, tj. brez vseh aktivnosti, ki s stališča potrošnika ne dodajajo nikakršne vrednosti blagu/storitvi. Kako izboljšati poslovne procese in nagraditi zaposlene, ki imajo kakovostne poslovne zamisli? LIKE MY IDEA zagotavlja preprost način spodbujanja, zbiranja in upravljanja idej v organizaciji. Raziskave kažejo, da imajo najboljše zamisli posamezniki, vendar se te po drugi strani najbolje razvijajo kolektivno. LIKE MY IDEA implementacija sistema lean in načela continuous improvement skozi sodelovanje Vsaka organizacija, ki deluje po načelih sistema lean, gre skozi proces neprekinjenega izboljševanja, za katerega sta predpogoja transparentnost in skupinsko delo. LIKE MY IDEA, kot rešitev za družbeno poslovanje, pretkano z razmišljanjem lean, na edinstven in transparenten način omogoča vizualno upravljanje i zbiranje idej na enem mestu. Inventivnost zaposlenih se vsekakor ne more uporabiti ali zaživeti brez dejanske implementacije koncepta v obliki novih izdelkov, storitve in sprememb procesov, zato je nujen tudi proces sistemskega preverjanja gospodarnosti in izvedljivosti vsake posamezne inovacije. Če je zamisel perspektivna, vendar jo je treba nekoliko popraviti, se pošlje avtorju ali skupini v ponovno dodelavo. Nato sledi implementacija, ki jo seveda spremljajo povratne informacije. V skupnem prostoru, v katerega lahko kadar koli vstopite, ob precejšnjem sodelovanju zaposlenih, ki zavestno prispevajo izboljšanju in napredovanju celotnega poslovanja, se ustvarja vzdušje, v katerem se spodbuja in nagrajuje inovativnost, sočasno pa se dosega želena stopnja danes nujnega procesa upravljanja idej v organizaciji. Funkcionalnosti rešitve LMI organizacija skupnosti LIKE MY IDEA Skupnost LIKE MY IDEA tvorijo člani, vključeni v lean management, oziroma proces continuous improvement. V skupnosti LIKE MY IDEA obstajata dve vlogi: Owner vodje oddelkov lean, uprava lahko spreminjajo strukturo skupnosti, sodelujejo pri procesu odobravanja zamisli, dodajajo nove člane, itd. Member zaposleni, ki sodelujejo pri ustvarjanju zamisli, glasovanju, komentiranju, itd Možno je tudi prožno ustvarjanje skupnosti za predlaganje zamisli po organizacijskih enotah, tematskih celotah ali drugih potrebah organizacije, fleksibilno upravljanje strukture skupnosti, skrbnik pa lahko upravlja člane skupnosti in vse ustvarjene podskupnosti. Na ideation blogu vsak član lahko posreduje svojo zamisel v tematski podskupnosti. Znotraj okolja skupnosti se lahko odpre forum za zbiranje povratnih informacij od član, ustvari blog za določeno temo, delijo 16 FYI by CROZ / oktober 2013

17 Like Big My Data Idea revolucija tehnologije tema in trendi broja dokumenti prek aplikacije files, posreduje koristno povezavo v zaznamke, ali pa se skupno izdeluje stran wiki. Gamification s točkami LMI je funkcionalnost za motiviranje za sodelovanje v skupnosti LMI in nagrajevanje inovativnosti ter sodelovanja zaposlenih. Transparentnost, poročanje in spremljanje aktivnosti članov ter njihovih zamisli v grafični obliki omogočata funkciji LMI Overview na platformi IBM Connections (na primer, kateri člani prispevajo največ, čigave zamisli so priljubljene, katere kategorije so najbolj aktivne), in LMI Scoreboard, ki vsakemu članu prikaže pet najboljših zamisli iz podskupnosti, v katerih sodeluje. Na strani IBM BPM je LMI Inbox, kjer vodje sistema lean odobravajo zamisli in spremljajo ključne kazalnike učinkovitosti (KPI), kar skupaj predstavlja proces neprekinjenega izboljševanja na temeljih načela lean. Poleg tega lahko vodje v obrazcih sistema BPM lahko ocenijo konkretne zamisli glede na opredeljene parametre, podobno kot pri scorecardu, in se dodatno posvetujejo o implementaciji sprejetih zamisli, in sicer na forumu, ki se odpre na platformi Connections. Skupnost Like My Idea mogoča transparenten pregled statistike aktivnosti članov s pripadajočimi poročili v obliki diagramov, kot nova funkcionalnost pa bo na voljo tudi razvrščanje članov po rangu (t.i. leaderboard). Nadalje načrtujemo tudi uvedbo več vrst značk LMI kot nagrade za različne aktivnosti in sodelovanje v skupnosti v sklopu dela gamification; pri tem si lahko člani za osebni napredek prislužijo status BEGINNER, PRO in ACE, kot nagrado za prepoznavanje njihovega prispevka pa jim uprava lahko dodeli zlato odličje. Med novimi funkcionalnostmi rešitve Like My Idea načrtujemo možnost predlaganja zamisli na temo, ki jo zastavi uprava znotraj določenega časovnega obdobja kot poseben widget Idea Challenge, načrtovanje rokov za posamezne korake procesa odobritve, iskanje podvojenih ali podobnih oddanih zamisli in opozorila nanje ter prejemanje obvestil o komentarjih in procesu odobritve zamisli po elektronski pošti. Z implementacijo rešitve Like My Idea lahko vsaka organizacija zagotovo na učinkovit način zbira zamisli svojih zaposlenih in gradi vzdušje, spodbudno za inovacije. Trenutno je v postopku razvoja tudi internetna stran Like My Idea, na kateri bodo na voljo vse dodatne informacije in službeni video. Arhitektura rešitve Like My Idea Četudi sta poudarka naše rešitve družbena komponenta in praksa načela lean, verjamemo, da je arhitektura rešitve zanimiva tudi za širši krog bralcev ne nazadnje smo se odločili za do sedaj še neraziskano integracijo dveh platform družbe IBM IBM Connections in IBM BPM. Ti platformi, vsaka s svojo vlogo, sta nam omogočili, da se osredotočimo na funkcionalnosti, za katere mislimo, da bodo uporabnikom všeč platformi sami sta s svojimi značilnostmi omogočili, da z nekaj pameti mladih, inovativnih strokovnjakov in izkušenj z integracijami, Razmišljanje lean: Pesimist:»Kozarec je napol prazen!«optimist:»kozarec je razbit!«razmišljanje lean:»zakaj je kozarec tako velik?!?«točke LMI FYI by CROZ / oktober

18 tehnologije in trendi Like My Idea Metrika LMI ki jih imamo pri družbi CROZ, pridobimo kar največ iz njunih že vgrajenih funkcionalnosti. IBM Connections, platforma za»družabno poslovanje«, nam je omogočila preprosto zbiranje zamisli od skupnosti uporabnikov, in sicer s svojo vgrajeno funkcionalnostjo, imenovano Ideation Blog. Zamisli, ki zberejo zadostno število glasov, se pošljejo na obdelavo v postopek continuous improvement, ki je implementiran na platformi IBM BPM. Da bi skupnost uporabnikov, ki je glasovala za zamisli in o njih razpravljala, bila seznanjena s trenutnim stanjem procesa continuous improvement, ter tako imela neposreden vpogled v celovito življenje zamisli tudi zunaj platforme V skupnem prostoru, v katerega lahko kadar koli vstopite, ob precejšnjem sodelovanju zaposlenih, ki zavestno prispevajo izboljšanju in napredovanju celotnega poslovanja, se ustvarja vzdušje, v katerem se spodbuja in nagrajuje inovativnost, sočasno pa se dosega želena stopnja danes nujnega procesa upravljanja idej v organizaciji. Connections ali je zamisel sprejeta, ali jo je dodelati, ali bo implementirala, ali pa je že implementirana vsak korak v procesu ustvari informacijo v obliki komentarja na posamezno zamisel v komponenti Ideation Blog na platformi Connections. V celotnem življenjskem ciklu zamisli, od nastanka do morebitne implementacije, nekaj tehničnih komponent LMI, ki skupaj Ideation Blog 18 FYI by CROZ / oktober 2013

19 Like Big My Data Idea revolucija tehnologije tema in trendi broja z že omenjenima platformama tvorijo temelj arhitekture, igra ključno vlogo. Predvsem gre omeniti tiste dele, ki so uporabnikom vidni, in ki so s tem v središču celotne rešitve tako imenovane widgete LMI. Widgeti LMI so deli uporabniškega vmesnika, ki so vključeni v obstoječi vmesnik platforme IBM Connections. Widgeti LMI so izdelani kot deli programske kode HTML/JavaScript/ CSS, ki prikazujejo različne informacije, povezane s trendi v posameznih skupnostih (zamisel z največ glasovi, najbolj plodni avtorji zamisli, največ zamisli, povezanih s posamezno temo, itd.) in s funkcionalnostjo gamification. Naslednja pomembna komponenta je proces continuous improvement, ki je implementiran s pomočjo platforme IBM BPM. Obstaja več različic procesa, od zelo preproste, do bolj zapletenih. Vsebuje implementacijo uporabniškega vmesnika z vgrajenimi možnostmi platforme IBM BPM, v celoti pa je izdelan skladno s standardom BPMN 2.0. Integracija preostanka rešitve s tem procesom je izvedena z vmesnikom REST, s katerim upravljamo instance procesa ustvarjamo nove instance in posredujemo podatke obstoječim ter jemljemo elemente uporabniškega vmesnika, da bi vplivali na stanje instance procesa. Da bi določeni skupini uporabnikov, ki je zadolžena IBM Connections iwidgets HTML JS jquery Arhitektura rešitve LMI Events API - > Event Handler Frame with charts REST Atom - collecting statistics REST [Comments] REST ATOM za skrb za zamisli, ki vstopajo v proces continuous improvement, olajšali naloge, smo razvili LMI Inbox komponento (spletno aplikacijo, ki je varnostno povezana s platformo Connections in njene uporabnike), katere namen je vizualna interakcija z instancami procesa BPM. Če želimo vse te komponente združiti v celoto LMI, potrebujemo tudi osrednjo aplikacijo LMI. Ta ima integracijsko vlogo zbora glasove s platforme Connections (jih zapisuje v zbirko podatkov), skrbi za ustvarjanje nove instance procesa na REST LMI REST Java Spring Google Charts Abdera (Apache Atom Framework) AXIS IBM BPM UCA WS Comment Abdera platformi IBM BPM, če pa kakšna zamisel zbere zadostno število glasov, dodaja komentarje na zamisli, ki so vstopile v proces, in za katere obstaja povratna informacija iz procesa, ter obdeluje in shranjuje podatke za trende in funkcionalnost gamification, ki se prikazujejo znotraj widgeta LMI. Ta osrednja komponenta je srce rešitve LMI, mi pa jo v duhu procesa continuous improvement stalno izboljšujemo in dodelujemo, da bi arhitektura celotne rešitve imela čim bolj kakovostne temelje za nove funkcionalnosti. If you have an apple and I have an apple and we exchange these apples then you and I will still each have one apple. But if you have an idea and I have an idea and we exchange these ideas, then each of us will have two ideas. George Bernard Shaw Profil FYI by CROZ / oktober

20 projektne zgodbe Vzdrževanje informacijskega sistema v ZPIZ Slovenija Piše: Ivo Štampalija Vzdrževanje informacijskega sistema v ZPIZ Slovenija ZPIZ je slovenski zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. En izmed stebrov delovanja ZPIZ-a je zapleten informacijski sistem. Družba CROZ ima priložnost sodelovati pri njegovem vzdrževanju in posodabljanju. ZPIZ Slovenija, organizacija, ki je nosilec in upravitelj sistema za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji, mora biti pripravljena poslovno in praktično v določenih rokih uvesti nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb zakonskih in podzakonskih aktov Republike Slovenije v svoje poslovanje. To sproži tudi niz sprememb v celotnem informacijskem sistemu, bodisi pri sistemski infrastrukturi bodisi pri aplikacijskem okolju. V obeh primerih mora sistemska infrastruktura delovati popolno in biti dimenzionirana ter optimizirana, da bi bile storitve vedno na voljo. Ena izmed teh storitev, ki predstavlja revolucijo v interakciji med uporabniki in ZPIZ-om, je ezpiz, portal (www. zpiz.si), na katerem imajo uporabniki možnost uporabiti različne storitve s področja e-poslovanja. Gospodarska zbornica Slovenije je za objavo portala ZPIZ-u podelila nagrado Zlati Netko, najprestižnejše priznanje za spletno komuniciranje v Sloveniji. Ena zadnjih implementiranih rešitev pri ezpiz je storitev»nakazila«, ki uporabnikom pokojnine omogoča varen dostop do podatkov o izplačanih pokojninah in drugih zneskih prek portala ali po telefonu, z integriranim sistemom IVR. Koncept e-storitve, ki ga ZPIZ zagotavlja zunanjim uporabnikom, je samo del zapletenega informacijskega sistema, ki ga je treba vzdrževati v Arhitektura informacijskega sistema ezpiz 20 FYI by CROZ / oktober 2013

21 Vzdrževanje informacijskega sistema v ZPIZ Slovenija projektne zgodbe S skupno zastavljenim ciljem, v strokovnem okolju Sektorja informacijskih tehnologij zavoda ZPIZ, in s kakovostnim sodelovanjem strokovnjakov pri ZPIZ-u in družbi CROZ, se vzdrževanja sistemske infrastrukture pozitivno odraža na funkcionalnost sistemskega aplikacijskega okolja. vrhunskem stanju. Naloga je posebej zahtevna v pogojih intenzivnega razvoja sistemske infrastrukture in novih aplikacij, ki na ZPIZ-u poteka znotraj celovite obnove informacijskega sistema. Preventiva, rešitve, posodobitve Ko omenite vzdrževanje že vzpostavljene informacijsko-komunikacijske arhitekture se sprva pogosto pomisli, da je to v resnici najpreprostejši del posla v informatiki. V resnici pa so stvari bistveno drugačne, zlasti če gre za heterogeni, zapleteni sistem, sestavljen iz velikega števila komponent z različnim namenom na različnih platformah. Vzdrževanje takšnega sistema terja resen pristop, saj bi lahko izpad katere koli komponente povzročil prenehanje delovanja ene izmed storitev, ki so nujne za neprekinjeno poslovanje ustanove. Zato je družba CROZ v primeru zavoda ZPIZ na podlagi dolgoletnih izkušenj pri vzdrževanju informacijskih sistemov, uporabila zgoraj omenjeno načelo preprečevanja in reševanja nepredvidenih napak v delu na podlagi opaženih Aleš Miko ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Vodja službe za sistemsko programiranje in strojno opremo) Ali se s standardizacijo upravljanja informacijskih sistemov v ZPIZ-u vpliva na kakovost storitev, ki jih nudite? Pri tako velikem in zapletenem sistemu, ki zajema osem fizičnih particij na strežniku serije System z, med katerimi štiri particije z/vm predstavljajo navidezno platformo za sisteme z/vse in zlinux, na katerih zagotavljamo operativne storitve za poslovno dejavnost ZPIZ-a, storitve za zunanje ustanove in uporabnike, ter razvojna in testna okolja za prej omenjene storitve, je standardizacija upravljanja informacijskih sistemov predpogoj, ki zagotavlja delovanje znotraj okvirja pričakovanj končnih uporabnikov. S standardizacijo upravljanja želimo poleg preventivnih ukrepov pri zagotavljanju delovanja informacijskih sistemov doseči tudi večjo agilnost pri uvajanju novih infrastrukturnih komponent in upravljanju sprememb. Omogočanje neoviranega zagotavljanja storitev in neprekinjene podpore razvoju novih storitev so ključni dejavniki, ki vplivajo na kakovost celotne ponudbe storitev informacijskega sistema ZPIZ-a. Kakšno vlogo ima vzdrževanje sistemske infrastrukture pri upravljanju informacijskih sistemov? V ZPIZ-u trenutno poteka obsežna obnova informacijskega sistema, ki vključuje niz novih komponent. Trenutno so naše najpomembnejše naloge pravilno načrtovanje, implementacija in vzdrževanje osnovne sistemske infrastrukture, ki omogočajo konsolidacijo različnih okolij, njihovo povezanost in razširljivost. Samo vzdrževanje infrastrukture po njeni implementaciji je zelo pomembno pri uresničevanju teh ciljev. Kako pomembna je komunikacija med razvojnimi in sistemskimi skupinami pri odpravljanju težav? Osnova dobrega in kakovostnega razvoja je tudi dobro poznavanje zakonitosti in možnosti sistemske infrastrukture, na kateri se bo izvrševala končna rešitev. Zato je v celotnem razvojnem ciklu dobra komunikacija med skupinami ključna za uspešen razvoj in zadovoljivo delovanje končnih rešitev. Prednost ZPIZ-a je v tem, da ima zelo dobro in močno lastno razvojno skupino pod vodstvom izkušenih strokovnjakov, ki se zavedajo medsebojne odvisnosti samih storitev in sistemske infrastrukture. Prav zato je komunikacija med razvojno in sistemsko skupino zelo učinkovita in poteka interno na dnevni ravni. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z družbo CROZ? Družba CROZ se je na začetku tega leta intenzivno vključila v vzdrževanje in posodobitev sistemske infrastrukture v ZPIZ-u, kjer opravlja samostojne naloge in pomaga našim skrbnikom. Tako smo v pravem trenutku dobili dodatne izjemno pomembne izkušnje pri upravljanju in standardizaciji okolij, ter pomoč pri samem razvoju aplikacij s stališča sistemske podpore. Čas za analizo in popravljanje napak ali nepravilnosti v delu je skrajšan, s pomočjo družbe CROZ pa lažje in bolj kakovostno izvajamo infrastrukturne projekte. Sodelovanje se je pokazalo kot izjemno koristno in pomembno za zagotavljanje storitev na visoki ravni. Menimo, da smo izbrali pravi koncept za upravljanje sistemskih okolij. FYI by CROZ / oktober

22 projektne zgodbe Vzdrževanje informacijskega sistema v ZPIZ Slovenija Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Za uspešno odpravljanje težav pri nepredvidenem izpadu dela sistema je poleg izkušenj in znanja potrebna tudi več kot dobra koordinacija ter komunikacija med skupinama ZPIZ-a in CROZ-a ter učinkovit potek dela pri postopkih v primeru incidenta. Prav takšno okolje pri ZPIZ-u omogoča reševanje incidentov v najkrajšem možnem roku na najučinkovitejši način in preprečevanje ponavljanja podobnih incidentov. pomanjkljivosti, oziroma prostora, kjer bi se lahko informacijski sistem dodatno prilagodil, da bi bil najbolj izkoriščen, bodisi s stališča izkoriščenosti sistemskih resursov, ali pa poenostavitve operativnih postopkov, da bi se človeški viri lahko preusmerili na razvojna opravila. Sistematizacija Storitev ezpiz temelji na napravi IBM DataPower, kot instanci, ki zagotavlja varnost pri komunikaciji zunanjih uporabnikov in ZPIZ-om, ter na strežniku IBM System z s platformami z/os, z/vm in zlinux, na katerih so za potrebe vzpostavitve aplikacijskega okolja nameščene in konfigurirane naslednje komponente: IBM WebSphere Portal IBM WebSphere Application Server IBM BPM IBM WebSphere Message Broker IBM WebSphere MQ IBM DB2 IBM Cognos IBM CM IBM CM OnDemand IBM InfoSphere DataStage Pri vzdrževanju takšnega števila komponent se največji učinek dosega s sistematizacijo, oziroma postavitvijo postopkov za vsak segment vzdrževanja. Procedure se predvsem nanašajo na preventivno vzdrževanje, na podlagi katerega je mogoče pravočasno preprečiti izpade delovanja in predvideti obnašanje sistema v določenih okoliščinah. Pri tem vsem skrbnikom, ki so zadolženi za posamezne komponente sistema, zelo pomaga orodje Tivoli Monitoring. Orodje Tivoli Monitoring je trenutno v fazi implementacije, poleg preventivnega namena pa se z nadzorom po načelu»end-to-end«(strojna oprema, programska oprema, aplikacija, storitev), pa se z njim načrtuje omogočiti vpogled v stanje sistema poslovnim segmentom na vseh ravneh, ki jih zanima posamezni del informacijskega sistema. Za uspešno odpravljanje težav pri nepredvidenem izpadu dela sistema je poleg izkušenj in znanja potrebna tudi več kot dobra koordinacija ter komunikacija med skupinama ZPIZ-a in CROZ-a ter učinkovit potek dela pri postopkih v primeru incidenta. Prav takšno okolje pri ZPIZ-u omogoča reševanje incidentov v najkrajšem možnem roku na najučinkovitejši način in preprečevanje ponavljanja podobnih incidentov. Vpogled v stanje sistemske infrastrukture je bil pridobljen z začetnim posnetkom stanja vsake platforme in vseh posameznih komponent, kar je razkrilo prve možnosti za optimizacijo delovanja sistema zaradi izboljšave funkcionalnosti. Skozi prej omenjeni potek dela postopkov, v primeru incidenta ena veja predvideva izboljšanje sistema glede na izkušnje, pridobljene pri reševanju incidentov. Nekatera do sedaj izvedena opravila za izboljšanje sistema so: Migracija sistema Lombardi na IBM BPM; Pomoč pri razvoju aplikacij na BPM-u Migracija portala WebSphere in WCM-a na novejšo različico; Vzpostavitev nadzorne infrastrukture v okolju z/os po načelu end-to-end; Migracija operacijskega sistema z/os na novejšo različico in konsolidacija parametrov; Migracija operacijskega sistema z/vm na novejšo različico; Neprekinjeni proces optimizacije poizvedbe DB2; Aplikacijsko okolje temelji na komponentah programske in strojne opreme, zato se v vzdrževanje pogosto morajo vključiti tudi sodelavci z izkušnjami pri razvoju aplikacij. Kombiniranje izkušenj pri reševanju tovrstnih težav pogosto omogoči tudi optimizacijo samega aplikacijskega okolja na zadovoljstvo končnih uporabnikov. S skupno zastavljenim ciljem, v strokovnem okolju Sektorja informacijskih tehnologij zavoda ZPIZ, in s kakovostnim sodelovanjem strokovnjakov pri ZPIZ-u in CROZ, se vzdrževanja sistemske infrastrukture pozitivno odraža na funkcionalnost sistemskega aplikacijskega okolja. 22 FYI by CROZ / oktober 2013

23 Lean portfolio management in Kanban tehnologije in trendi Lean portfolio management in Kanban Piše: Roko Roić Kako izkoristiti načela sistema lean in orodja Kanban za bolj kakovosten in človeški pristop upravljanju portfelja projektov? Kot dobrodošlo spremembo vam ponujamo tri strani revije FYI brez sklicev na tehnologijo, programiranje, sistemsko integracijo ali kakršno koli mikroprocesorsko znanost. Naj bo, brez veliko sklicev. Obljubimo, da boste te tri strani lahko izrezali iz revije in jih posredovali kolegom, ki nikoli niso videli informacijskega projekta in niso naročniki poslovnih IT-rešitev ali njihovi izvajalci. Rekel sem izrezati, da se ne ustrašijo preostanka revije FYI, ki je vseeno»naš«. Kljub temu jih mora zanimati eno področje, to je znanost upravljanja projektov in njihovih portfeljev, ne glede na poslovno področje. Pogonsko gorivo navdušenja jih mora gnati k iskanju boljšega načina za organiziranje portfelja. Vsak vodja ali voditeljica projektne pisarne (PMO) je vsaj enkrat (tiho, da nihče ne sliši in ne razkrije slabosti, ki nam ne pristoji) zavpila: Lahko to izpeljemo preprosteje, bolj človeško, bolj organizirano? Lahko vse to naredimo hkrati? Vedno je lahko boljše, vendar danes bomo poskusili opisati, kako izkoristiti načela sistema lean in orodje Kanban za upravljanje portfelja vaših projektov, tako da bo z njimi bolj zabavno delati, da bo vidnost ključnih informacij boljša in da bo mehanizem nadzora pravočasen. Prav tu je namreč hrošč tradicionalnih pristopov k upravljanju portfeljev. Zabavni niso skoraj nikoli, ne glede na to, kateri artefakti in katera orodja jih spremljajo. Večja težava je v tem, da je videti kot da poskušajo, uspešno skrivajo ključne informacije od zainteresiranih strani skozi nejasne kanale za poročanje, v katerih je pogosto vse enako pomembno in ki niso niti malo nazorni. Kar pa zadeva pravočasnost: Kolikokrat ste kot vodja zamudili oddati poročilo sponzorjem? Kakšna je korist od prepozno napisanega poročila? Odgovor veste. Poskusili bomo pokazati, kako uporabiti drugačna načela pri istem postopku... vendar moramo takoj priznati, da ne bomo ponudili vizije, pri kateri ni potrebe po poročanju. Pokazali bomo samo drug pogled na njeno izvedbo. Izzivi pri upravljanju portfelja Upravljanje portfelja je disciplina, ki jo uporablja PMO ali drugače organizirana skupina projektnih vodij za skupinsko uporabljanje ključnih parametrov skupine projektov. Proces vključuje analizo, delo na medsebojnih odvisnostih, usklajevanje s finančnimi in drugimi cilji organizacije in upravljanje tveganj. To je zapletena množica orodij, metodologij in procesov, v kateri organizacije dozorevajo z rastjo svoje projektne matrice. Večina projektnih vodij se zaveda te discipline, verjetno pa so na nek način tudi sodelovali pri organskem razvoju konkretne implementacije u svoji organizaciji. Procesi, ki jih organizacije izgradijo za podporo upravljanja portfeljev, niso enostavni, pa tudi orodja za FYI by CROZ / oktober

24 tehnologije in trendi Lean portfolio management in Kanban implementacijo niso poceni. Strošek uvajanja IT-podpore za spremljanje portfelja ali samo spremljanje porabe časa, je lahko zelo otipljiv. Seveda je vse enostavno, kadar skrbite za največ 10 projektov, kaj pa storiti, ko ta številka preseže 100 na leto ali 100 aktivnih v vsakem trenutku? Takrat potrebujemo vso pomoč, ki je na razpolago. Načela sistema lean Izraz lean je skovan v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, da angleško govorečim približa načela poslovanja, ki so jih analizirali v družbi Toyota. V samem osrčju tistega, kar se izvirno imenuje Toyota Production System, danes pa poznamo kot sistem lean, je osredotočenje na vrednost in odstranjevanje tistega iz proizvodnega postopka, kar ne prinaša vrednosti. Natančneje, sistem lean zagotavlja vzdrževanje vrednosti ob manjšem obsegu dela (stroška, energije) in mehanizme, ki to pomagajo ustvariti z odstranitvijo nepotrebnih dogodkov iz procesa. Sistem lean po definiciji ni metodologija, ampak skupek empirično dokazanih in povezanih načel ter orodij, med katerimi je nekatere mogoče uporabiti na področju, opisanem v tem besedilu. Kanban kot katalizator Vse se začne s komunikacijo. Kanban je komunikacijsko orodje, ki je zasnovano kot zaporedni sistem, implementiran na preprosti tabli, da bi implementacija bila karseda poceni. Kanban v japonščini tudi pomeni preprosto tabla. Ko govorimo o fizičnih orodjih, ki jih morate nabaviti za uspešno implementacijo načel sistema lean, je tabla glavni artikel. Pravzaprav edini, ki ga dejansko morate kupiti. Kanban (tabla) je prostor, na katerem v neobvezujoči obliki poskušamo vizualno prikazati proizvodni proces in na njem slediti konkretnim dogodkom. Slišati je abstraktno, vendar je v resnici izredno preprosto, zabavno in koristno. Oblika table ni formalizirana in nikoli ne boste izdelali popolne table, vendar prav ta stalna nepopolnost in izboljšave tvorijo eno izmed zamisli proizvodnje po sistemu lean. Vendar, več o tem v poglavju Kaizen. S prikazom stanja portfelja na navadni beli tabli in paketu listkov, lahko razdelate celo vrsto pomembnih»posledic«: Na enem mestu je jasno prikazano vse, kar se dogaja v projektno usmerjeni družbi. Vizualno poroča o stanju posameznih projektov v realnem času, brez čakanja na periodično poročilo. Projekt lahko preide v naslednji korak poteka,»done«, tako da so vsi zainteresirani obveščeni, da je končan. Lahko tudi preide v stanje»waiting for resources«, in tako pozove kadrovsko službo ali druge zainteresirane strani k aktivnosti. Lahko se tudi razglasi»problem«in se ad hoc skliče sponzorska aktivnost. Za pomikanje projektov na tabli je zadolžen vodja projekta. To lahko učinkovito skrajša sestanke projektnega odbora ali vsaj zmanjša njihovo število, kar vsekakor zmanjša stroške za pripravo in izvedbo. Učinek Cocktail party opisuje proces, pri katerem informacije prispejo tudi do tretjih strank, ki lahko aktivno sodelujejo pri reševanju, ne da bi jih bilo treba aktivirati z neposrednim klicem. Ime izhaja iz učinka pogovora na zabavi, kjer lahko ljudje s strani slišijo pogovore drugih oseb in se vključijo, če mislijo, da lahko prispevajo k temi. Tabla je na javnem prostoru, zato so vsi na isti»zabavi«in lahko prispevajo k kateri koli točki, pri kateri lahko pomagajo. Zanimivo je, koliko tak učinek poenoti skupnost vodij in preostanek družbe. Verižno orodje za poročanje, ki sega do vrha družbe, in ki v enem preglednem mediju vsem, ki vstopijo v javni prostor, posreduje podrobno stanje celotnega»pogona«. Ena tabla je izredno razširljiva in lahko zagotovi poročanje o stotinah projektov v portfelju. Vrednost pogleda na celoten portfelj v enem kadru je neprecenljiva za višje vodstvo. Prostor za skupno redno komunikacijo med projektnimi vodjami in sponzorji. Tabla ne bo nadomestila podrobnega vpogleda v projekt, lahko pa deluje kot odličen katalizator za pogovor o celotnem portfelju ali njegovem delu, za katerega je zadolžen sponzor. Pogovor se seveda opravlja v živo, saj je prav tak način posredovanja informacij v duhu proizvodnje po sistemu lean in zmanjšuje količino odpada. V družbi CROZ izvajamo redne sestanke projektne pisarne pred tablo v modaliteti»many-to-many«in tako nadomeščamo številne druge postopke za poročanje. Vizualni pregled obremenjenosti posameznega vira projektne pisarne ali celotnega portfelja. Če je število projektov v stolpcu»v proizvodnji«večje od zmogljivosti, se samodejno oglasi alarm, ki poziva na ukrepanje že ob samem pogledu na stolpec. Prav tako, če je število projektov v stolpcu»napovedano«veliko, je očitno, da bo treba prilagoditi zmogljivost virov v naslednjem obdobju. Ta koncept, imenovan»work In Progress«, je eno izmed ključnih načel sistema lean. Odličen vpogled v sliko portfelja in možnost izoliranja projektov z največjo poslovno vrednostjo. To izvajamo z listki»post-it«v različnih barvah, od zelene do rdeče. Preprosto, vendar učinkovito in vidno. Z enim pogledom na tablo dobimo informacijo o tem, na koliko projektih z majhno poslovno vrednostjo delamo in na koliko kritičnih. S tem lahko odkrijemo različne izzive v strateški usmeritvi organizacije. Zmanjša potrebo po različnih vrstah dokumentacije. Včasih je kot odgovor na celo vrsto vprašanj tako preprosto zgolj fotografirati tablo in je poslati z elektronsko pošto s telefona. Deluje kot odlično vizualno orodje za upravljanje virov, kaže termine sprostitve virov in vstopa novih virov v proizvodni proces.»decide as late as possible«tabla tudi krepi implementacijo več povezanih načel sistema lean. Eden izmed njih je tudi v samem jedru TPS-a, načelu proizvodnje Just In Time. To načelo zahteva, da so delo ne opravi, preden je rezultat potreben za naslednji korak v poteku dela. Pri portfelju uprave bi bil ustrezen primer dodeljevanje projektnih virov (vključno z vodjo projekta) neposredno pred začetkom projekta, ne pa na primer na začetku leta. To omogoča večjo prožnost in kakovostnejšo ter natančnejšo uporabo virov. Prav tako se prepreči kopičenje odpada pretiranega letnega glavnega načrtovanja so najmanjših podrobnosti, ki vedno povzroči novi odpad pri nekaj iteracijah ponovnega načrtovanja. Možnost izogibanja glavnemu načrtovanju, vsaj na visoki ravni, je vprašanje vaše vrste organizacije, 24 FYI by CROZ / oktober 2013

25 Lean portfolio management in Kanban tehnologije in trendi Virtualni Kanban vendar se je podrobnemu načrtovanju vedno mogoče izogniti. Kot pri vsakem drugem načelu, je ključ v filozofskem pogledu na proizvodnjo, ki mora biti»prožna in vitalna«, JIT pa dopušča osebno in organizacijsko tolmačenje tega, kako in kje lahko povežete dogodke brez kopičenja dela. Kaizen Kaizen je japonski odgovor na vprašanje»kako naprej?«, v dobesednem prevodu pa pomeni napredek. Njegova uporaba se nanaša na neprekinjen napredek v stalni nepopolnosti (continuous improvement), z aktiviranjem ljudi na vseh ravneh, poganja ga pa tabla Kanban. Stalni napredek je glavno orodje pri odstranjevanju odpada iz procesa proizvodnje, kdo pa bolje ve, kje je odpad pri upravljanju portfelja, kot tisti, ki pri procesu vodenja projektov in portfeljev sodelujejo vsak dan. Kaizen je povsod, tudi v projektni pisarni, prvo in osnovno orodje uspešne implementacije sistema lean. Implementacije sistema lean in sprejemanje določenih načel sistema lean morajo ob pravilnem vodenju (coaching), morajo v veliki meri biti posledica Kaizena. Kaizen je filozofija, ki se skozi množico orodij in pristopov ukvarja z organskim»popravljanjem«proizvodnje. To je vsakodnevni proces, pri katerem namen Lean pojmi TPS Proizvodni sistem družbe Toyota Muda odpad, nepotrebno delo v proizvodnji, ključna»težava«, ki jo je treba prepoznati Mura neenakomernost v proizvodnji Muri nesmiselno delo, preobremenjenost, delo nad ravnijo, pri kateri lahko zagotavljate kakovost WIP Work In Progress, količina dela na eni točki poteka dela v enem trenutku JIT Just In Time, proizvodnja glede na potrebe, brez ustvarjanja zalog presega zgolj zmanjšanje odpada in pocenitve. Daje človeškost organizaciji, gradi zaupanje, občutek pripadnosti in vključenosti. Vodje projektov in portfeljev nedvomno imajo največ informacij o stanju procesa proizvodnje v podjetju, zato so prav oni populacija, pri kateri uporaba Kaizena prinaša številne dobre rezultate za družbo. Kaizen ali Continuous improvement se implementira kot cikel PDCA, pri katerem vsak delavec poskuša prepoznati vsako nepopolnost, predlagati izboljšavo in nadaljevati proizvodnjo s to izboljšavo. Za uporabo je ključno, da družba pri upravljanju portfelj transparentno prosi za pomoč vse vodje projektov in z različnimi metodama spodbuja Kaizen. Ena izmed teh metod je tudi specializirani sistem Like My Idea družbe CROZ, implementacija Kaizena na platformi družabnih omrežij. Kako implementirati sistem lean Dobra implementacija načel sistema lean je odvisna od dobre priprave, večina literature pa priporoča tudi pomoč zunanjega učitelja. Tudi v družbi Toyota so uporabili izraz sensei za osebo, ki pomaga organizacijam pri procesu tranzicije. To je zlasti očitno pri implementaciji sistema lean pri upravljanju portfelja, kjer ni prostora za napake ali pilotske projekte, saj vstopate v samo središče in glavno razpotje vsake projektno orientirane družbe. Za upravljanje portfelja po načelih sistema lean ne obstaja enoten pristop; ta pristop se mora organsko ustvariti znotraj vaše družbe. Nekatere stvari so seveda nezamenljive: Kanban, Kaizen in osredotočenje na vrednost. Številne veje industrije imajo specializirane metodologije, ki so zrasle na načelih sistema lean. Pri informacijski tehnologiji so to agilne metodologije, kot so Scrum, XP, DaD in številne druge. Ne pozabite na pravilo, sistem lean je osredotočen na vrednost in človečnost. Če vam načelo ne prinaša vrednosti in ne zmanjšuje presežkov, potem ni lean. FYI by CROZ / oktober

26 projektne zgodbe Internetno bančništvo v RBA Piše: Mario Mustapić Internetno bančništvo v RBA Nekaj časa nazaj sem pisal o svojih mulcih, Franu in Jurju, o tem, kako nočeta zajtrkovati, če pred seboj nimata ženinega ali mojega mobitela, na katerem se predvajajo risanke z YouTubea. Žal je najin starševski nadzor povsem zatajil in težava je»elektronsko metastazirala«. Doma smo namreč dobili ipad. Priznam, njegov prihod je rezultat moje nečimrnosti in možnosti plačila na obroke. A Mulca zdaj lahko sočasno packata s prsti po tem bleščečem kosu elektronike, YouTube je razširjen z igranjem memorya, barvanjem vlakcev, sledi jogurta na zaslonu pa pričajo, da sta mulca vseeno nekaj pojedla. Elektronske metastaze so se v zadnjem letu razširile tudi na tretjo generacijo. Namreč, babi in dedi sta dobila pametna telefona, zastareli HTC in iphone»trojko«, in zdaj tudi onadva zahtevata, da jima namestim - WhatsApp, Skype, raznorazne mobilne portale, slišala pa sta tudi za spletni radio. Sam nisem nič boljši. Nekaj dni nazaj sem položil babici (svoji mami) denar za velikonočno šunko, in sicer v avtu, z mobitelom, na križišču Vukovarske in Držićeve, ko sem čakal zeleno luč na semaforju. Vse to so nazorni primeri, kako pojem spletni dobiva nove dimenzije, brez omejitev inovativnosti in uporabnosti. S temi hitrimi spremembami je bankarski sektor videti en najbolj zrelih na informacijskem trgu. Tehnološko gledano sledi hitremu tempu, vendar z določenim odmerkom previdnosti, kar kot stranka, ki ima svoj denar v banki, izredno cenim. V tem duhu sta banka Raiffeisen (RBA) in družba CROZ, kot prvo izmed treh faz projekta, pripravila novo rešitev za internetno bančništvo za občane. Glede obsega in zapletenosti je to največji aktivni projekt za oba. Ta sistem uporablja več deset tisoč strank, zato menimo, da je treba napisati kratek povzetek. 26 FYI by CROZ / oktober 2013

27 Internetno bančništvo v RBA projektne zgodbe Kako se je vse začelo Več razlogov je, zakaj se je banka Raiffeisen lotila razvoja novega sistema internetnega bančništva. V sami strategiji banke je napisano:»verjamemo, da nas bodo stranke v prihodnosti prepoznale kot idealno združitev inovativnosti, znanja, kakovosti in varnosti.«preverite na spletu, če mi ne verjamete. Natančneje, banka je spoznala, da dosedanja tehnologija, četudi funkcionalno služi namenu, kmalu ne bo zmogla podpreti vseh zahtev po inovativnosti in prožnosti, kar bo postavilo položaj banke pod vprašaj. Torej, prva zahteva banke je bila postaviti novo internetno bančništvo na podlagi sodobne in hkrati preverjene tehnologije. Nadalje, od internetnega bančništva se je zahtevalo, da uporabniku zagotovi izjemen občutek pri uporabi in nove funkcije, ki jih druge banke še niso ponudile. Preverili so skoraj vse rešitve v regiji, vendar so hitro dojeli, da je edina možnost rešitev po meri, ki mora biti prilagojena specifičnim potrebam banke in njenih strank. Ob vsem tem so iskali partnerja, ki lahko podpre projekt s svojo kakovostjo in znanjem ter ga poenoti z lokalnimi viri. Seveda veste, kdo je ta partner. A Seveda, družba CROZ ni zlahka dobila tega projekta. Dolga leta smo gradili zaupanje in skozi različne uspešne projekte dokazovali svojo kakovost ter pripravljenost na tako velik projekt. Vendar, dovolj samohvale, preidimo na konkretnejše zadeve. A Kaj vse vsebuje internetno bančništvo za občane Rešitev za internetno bančništvo vsebuje vse funkcionalnosti, ki si jih lahko zamislite, in ki uporabniku olajšajo spletno finančno življenje. Tu imam v mislih transakcije, povezane z računi a vista, vezave, kredite, skrbniške račune, deleže v skladih, kartice, skupinske naloge, predloge in številne druge drobnarije. Ve vem, ali je treba poudariti, da se vse transakcije in stanja osvežujejo»v živo«ter da ni treba čakati en dan, da bodo podatki vidni. Upam, da so takšne rešitve zdavnaj izumrle. V zaodrju je spletna zaledna aplikacija. Ta skrbnikom sistema omogoča lažje spremljanje obnašanja uporabnikov sistema, sprejemanje in obdelovanje opomb ter spreminjanje parametrov sistema. Celoten sistem vsebuje tudi okrepljen sistem avtorizacij, ki je sprva videti je nepotreben, vendar se uporabnik nanj hitro navadi, ta pa je učinkovit in zagotavlja dodatno varnost. Pomembno je omeniti, da je skupina na banki samostojno razvila prejšnjo rešitev in implementirala predloge strank Začetna stran za uporabnika FYI by CROZ / oktober

28 projektne zgodbe Internetno bančništvo v RBA Obstaja več razlogov za izbiro programske opreme družbe IBM. Kot prvo, segmenti varnosti, razširljivosti in učinkovitosti programske opreme IBM middleware so nedvomno preverjeni v poslovnem svetu. Nadalje, banka že leta uporablja programsko opremo družbe IBM za svoje aplikacija Java, njihovi skrbniki pa imajo dovolj znanja in izkušenj. Ivica Črep Raiffeisen BANK Austria d.d. Zagreb (Vodja projektov) Ali lahko na kratko opišete projekt, profil njegovih članov, njegovo dinamiko, faze in morebitne posebnosti glede na druge projekte? Z vidikov časa in virov je to dokaj zahteven projekt, saj se dotika skoraj vseh segmentov bančništva, ki so implementirani v neposredno bančništvo. Zaradi velikega obsega je projekt dolgotrajen in podložen različnim spremembam zaradi spreminjanja zakonodaje, kar je do zdaj bila ena večjih težav. Zato je tudi v projekt vključenih veliko zaposlenih iz skoraj vseh sektorjev banke. Ta projektna skupina je v primerjavi z drugimi zelo velika in pokriva zelo široko področje. Kaj bi svetovali svojim sodelavcem vodjem projektov po takšnem projektu? Vodje tako obsežnih in dolgotrajnih projektov bi vsekakor morali ohraniti kompaktnost projektne skupine in redno ter pravočasno spremljati vse parametre projekta in stopnjevanje težav, saj lahko tudi najmanjša težava po daljšem obdobju postane velika prepreka za uspeh projekta. Kako bi opisali družbo CROZ kot partnerja pri projektu? Pri tem projektu se je družba CROZ pokazala kot zanesljiv in zelo prožen partner, kar je pri tako velikih projektih pogoj za uspeh. Pri dosedanjem delu na projektu je vladalo partnersko vzdušje in upam da se bo tudi ohranilo, saj nas čaka še veliko dela v nadaljevanju drugih faz tega projekta. za kakovostnejšo uporabo novih funkcionalnosti. Vedeli so, kako morajo biti razporejeni elementi na zaslonu za udobje pri uporabi. Vse našteto je banka vključila v zahteve, družba CROZ pa je pretočila v novo rešitev. Faze projekta Sem vas spodbudil k temu, da poskusite novo internetno bančništvo banke RBA? Ste malo skeptični glede hroščev in zmogljivosti? Lahko se pomirite! Namreč, pri celotnem procesu razvoja internetnega bančništva smo uporabljali agilne metodologije. To pomeni, da smo z iterativnim pristopom razvijali majhen paket funkcionalnosti, ga testirali interno, nato pa smo ga poslali banki v uporabniško testiranje. Nadalje, odločili smo se, da je za tako izpostavljen projekt treba izdelati pilotsko različico. Izdelava pilotske različice je zajemala zaposlene na banki in»prijatelje projekta«. Ti prijatelji projekta so bili vsi člani projektne skupine s svojimi partnerji ter upravi družbe CROZ in banke. Vsi smo pri testiranju "uporabili svoj denar in preživeli". A Dvakrat smo obsežno testirali učinkovitost z orodjem IBM Rational. Aplikacija je zdržala simulirane pogoje, ki so bili veliko zahtevnejši od dotedanjih vrhov obremenjenosti, zato smo veliko bolj mirno dočakali dokončno lansiranje izdelka. Seveda so bili prisotni tudi hrošči, tako kot na drugih projektih, vendar smo skrbeli za izboljšanje procesa zagotavljanja kakovosti. Rezultat je bil najpreprostejši vstop v produkcijo, ki sem mu kdaj bil priča. Predstavljajte si približno deset ljudi v prostorih banke, nekdo pije kavo, nekdo hrustlja piškote»domaćica«, glavni arhitekt RBA pa ima pred seboj zaslon z zagnano aplikacijo TOAD in v pravilnem ritmu govori»10 tisoč migriranih, 20 tisoč migriranih..., 60 tisoč migriranih«. Vseeno ne bom razkril končnega števila komitentov banke. A Tako velik in zapleten projekt je seveda bilo treba razdeliti v faze, zato smo opredelili tri: internetno bančništvo za občane, internetno bančništvo za podjetja in faza za dodatne funkcionalnosti. Namen prvih dveh faz (pravzaprav je to ena faza z dvema podfazama) je bil kopiranje funkcionalnosti»starega«internetnega bančništva z izboljšavo videza in občutka. Nato sledi faza dodatnih funkcionalnosti, ki bo vsebovala sklop novih zamisli, za katere menimo, da bodo popolnoma izdvojile internetno bančništvo banke Raiffeisen od drugih bank, zato zdaj o tem ne smemo govoriti. A Vsaka izmed teh faz ima svojo pilotsko proizvodnjo z omejeno skupino strank (že omenjenih»prijateljev projekta«) kot uvod v pravo proizvodnjo. Arhitektura rešitve V tem članku ne bomo opisovali podrobnosti arhitekture, ampak bomo smo izdvojili pomembne elemente. Gre za en izmed kritičnih sistemov banke, ki mora biti stalno dostopen strankam, zato je osnovna zahteva glede arhitekture bila, da so vse pomembne postavke redundantne, tj. združene v gruče. Pri arhitekturi je pomembno omeniti programsko opremo middleware, na kateri se izvaja aplikacija, ki v celoti temelji na proizvodih IBM WebSphere. Obstaja več razlogov za izbiro programske opreme družbe IBM. Kot prvo, segmenti varnosti, razširljivosti in učinkovitosti programske opreme IBM middleware so nedvomno preverjeni v poslovnem svetu. Nadalje, banka že leta uporablja programsko opremo družbe IBM za svoje aplikacija Java, njihovi skrbniki pa imajo dovolj znanja in izkušenj. Strežnik IBM WebSphere Application Server predstavlja hrbtenico arhitekture, na kateri se izvaja aplikacija, in ki skrbi za vse transakcijske vidike aplikacije. Primarni sistem sporočil za komunikacijo z drugimi aplikacijami znotraj banke je 28 FYI by CROZ / oktober 2013

29 Internetno bančništvo v RBA projektne zgodbe Lokacija 1 Lokacija 2 IBM HTTP Server IBM HTTP Server IBM WebSphere Application Server Network Deployment IBM WebSphere MQ Oracle 11 g IBM WebSphere Application Server Network Deployment IBM WebSphere MQ Mladen Gregović Raiffeisen BANK Austria d.d. Zagreb (Izvršni direktor) IBM WebSphere Message Broker IBM WebSphere Message Broker Aplikacija 1 Aplikacija 2 Aplikacija 3 Aplikacija 4 Nam lahko na kratko opišete motive banke za zagon projekta internetnega bančništva? Osnovni motiv banke zagon tega projekta je bil menjava platforme. Pri prejšnji različici internetnega bančništva smo uporabljali programe C++ in CORBA na platformi SUN Solaris. Hkrati smo želeli posodobiti uporabniški vmesnik, da bi bila storitev bolj privlačna, in povečati varnost z uvajanjem dodatnih načinov avtorizacije. Cluster arhitektura rešitve IBM WebSphere MQ, medtem ko je IBM WebSphere Message Broker našel svoje mesto v arhitekturi za transformacijo izhodnih sporočil rešitve internetnega bančništva, namenjenih modelu vhodnih podatkov osrednjega sistema banke RBA. Kaj povedati na koncu? Pravzaprav, to še ni konec, saj se načrtovane faze projekta nadaljujejo in zagotovo bomo o tej rešitvi pisali tudi v prihodnjih številkah revije FYI. Pomembno je omeniti, da je s to rešitvijo banka dvignila svojo tehnološko raven, kar ji bo zagotovilo Skupini RBA in CROZ po končanem projektu strateško prednost na trgu in prožnost za hitro odzivanje na zahteve strank. Družbi CROZ je ta projekt potrdil, da ima dovolj znanja in izkušenj za največje projekte s področja informacijske tehnologije v regiji. Nadalje smo pokazali, da je agilna načela mogoče (in nujno) uporabiti pri različno velikih in različno zapletenih projektih, z iterativnim pristopom in pilotskimi projekti v produkciji pa se močno zmanjšajo tveganja pri projektu. Zdaj grem pa mulcem pokazati novo internetno bančništvo na ipadu. A Kakšne novosti bo rešitev za internetno bančništvo prinesla vašim strankam? Novosti so možnosti uporabe m-tokenov na telefonih JAVA ob že prej omenjenih m-tokenih za Android in iphone. Obstaja tudi možnost skupinske avtorizacije transakcij, novost so grafi, ki so del uporabniškega vmesnika, in veliko privlačnejši ter sodobnejši uporabniški vmesnik. Banka se je odločila za razvijanje t.i. programske rešitve po meri. Nam lahko primerjate strategijo izbire rešitve po meri glede na izbiro pripravljenih rešitev na trgu? Preden smo se odločili za izdelavo internetnega bančništva po meri, smo ocenili nekaj rešitev, ki so na voljo na trgu. Ob upoštevanju cene, dejstva, da je zajeten del internetnega bančništva vmesnik z aplikacijami v ozadju, s katerimi imamo izkušnje in razvijamo lastni front office-sistem, ki se uporablja v naših poslovalnicah, ter znanj, ki smo jih pridobili z lastnim razvojem obstoječega sistema internetnega bančništva, smo se odločili, da je rešitev po meri najprimernejša. Katera merila so bila po vašem mnenju ključna za izbiro družbe CROZ kot dobavitelja rešitve? Ključna merila so bila znanje in izkušnje družbe CROZ pri razvoju programske opreme ter pozitivne izkušnje pri manjših projektih, ki smo jih uresničili skupaj. FYI by CROZ / oktober

30 tehnologije in trendi IBM WebSphere Operational Decision Management (WODM) Izboljšano upravljanje poslovnih pravil Platforma WODM zagotavlja intuitivni naravni jezik za pisanje poslovnih pravil in dogodkov, integrirano odlagališče s podporo za verzioniranje in spremljanje sprememb ter izvršno okolje, ki omogoča spremembo pravil v realnem času. Spremembe poslovnih pravil, ki so integrirana v informacijske sisteme, so pogosta praksa v različnih družbah in ustanovah. Posledica je, ustvarjanje zahteve za IT-oddelek po spremembah delov informacijskega sistema pri vsaki spremembi. Cikel se nadaljuje z razvojem, testiranjem in začetkom proizvodnje spremenjene komponente. Pri eni banki je na primer bilo treba samo zaradi spremembe največje starosti prosilca za kredit angažirati poslovni oddelek, informacijski oddelek, programerja in preizkuševalca ter sistemski oddelek. Poleg velikega števila sodelavcev, vključenih v implementacijo spremembe, je potreben tudi čas. Ali lahko osnovno spremembo poslovnega pravila od ideje do proizvodnje implementira manjše število delavcev v bistveno krajšem času? Piše: Krunoslav Funtak Platforma WODM zagotavlja intuitivni naravni jezik za pisanje poslovnih pravil in dogodkov, integrirano odlagališče s podporo za verzioniranje in spremljanje sprememb ter izvršno okolje, ki omogoča spremembo pravil v realnem času. 30 FYI by CROZ / oktober 2013

31 IBM WebSphere Operational Decision Management (WODM) tehnologije in trendi Uvajanje platforme WODM v informacijski sistem kot strateški dolgoročni razvojni načrt Pobuda za spremembo poslovnih pravil prihaja iz poslovnega oddelka, pa tudi idealno bi bilo, če bi poslovanje od ideje do proizvodnje ostalo znotraj oddelka. Zaposlenim v poslovnem oddelku je treba omogočiti spremembo poslovnih pravil v informacijskem sistemu, kar je mogoče realizirati s platformo IBM WebSphere Operational Decision Management (WODM). Platforma WODM izdelek družbe IBM, ki je nastal z integracijo orodij WebSphere ILOG BRMS in WebSphere Business Events. Komponenti platforme WODM sta WebSphere Decision Server in WebSphere Decision Center. WebSphere Decision Server zagotavlja Rule Execution Server in Event Execution Runtime. WebSphere Decision Center vsebuje odlagališče, v katerem so shranjeni artefakti in upravlja verzioniranje ter pravila pristopa. Na platformi Eclipse sta za razvoj na voljo Rule Designer in Event Designer. Osnovna komponenta za upravljanje je Decision Center Console. Platforma WODM zagotavlja intuitivni naravni jezik za pisanje poslovnih pravil in dogodkov, integrirano odlagališče s podporo za verzioniranje in spremljanje sprememb ter izvršno okolje, ki omogoča spremembo pravil v realnem času. Pri uvajanju platforme WODM v informacijski sistem družbe ali ustanove je treba pripraviti nove vloge. Treba je zagotoviti skrbnika, programerje in poslovne uporabnike. Zato na platformo WODM ne smemo nikoli gledati kot na proizvod, ki bo postal del arhitekture ene komponente, pač pa kot na strateški dolgoročni načrt celotnega informacijskega sistema. Razvoj komponente informacijskega sistema, ki se naslanja na platformo WODM, ki zagotavlja spletne storitve za sprejemanje odločitev Razvoj nove komponente informacijskega sistema, v katerem je na voljo platforma WODM, se razlikuje od klasičnega razvoja. Med analizo je treba identificirati procese sprejemanja odločitev na podlagi poslovnih pravil in določenih dogodkov. Pregled arhitekture i spremljevalnih komponent platforme WODM Pri uvajanju platforme WODM v informacijski sistem družbe ali ustanove je treba pripraviti nove vloge. Treba je zagotoviti skrbnika, programerje in poslovne uporabnike. Zato na platformo WODM ne smemo nikoli gledati kot na proizvod, ki bo postal del arhitekture ene komponente, pač pa kot na strateški dolgoročni načrt celotnega informacijskega sistema. Procesi sprejemanja odločitev se implementirajo s platformo WODM. Uporabo platforme WODM v banki in prednosti glede na klasični razvoj bomo ilustrirali na primeru razvoja komponente informacijskega sistema za oceno kreditne sposobnosti. Treba je razviti aplikacijo za spletne poizvedbe o kreditni sposobnosti in aplikacijo, s katero lahko uslužbenec banke na podlagi podatkov o stranki ugotovi njeno kreditno sposobnost. U procesu analize se identificira proces sprejemanja odločitve o kreditni sposobnosti stranke, ki bo implementiran s platformo WODM. Proces sprejemanja odločitve se daje na razpolago drugim delom sistema kot spletna storitev. Omenjene aplikacije zbirajo podatke o stranki, prikličejo spletno storitev sprejemanja odločitve o kreditni sposobnosti in prikažejo rezultat stranki ali bančnemu uslužbencu. Med razvojem aplikacij, ki zbirajo podatke o stranki, se ustvari model podatkov. Elementi tega modela podatkov so vhodni podatki spletne storitve ocene kreditne sposobnosti. Implementacija spletne storitve na platformi WODM se začne tako, da se na podlagi modelov podatkov ustvari Execution Object Model (XOM), ki se mapira na Business Object Model (BOM). Model XOM se uporablja pri izvrševanju, BOM pa pri pisanju poslovnih pravil. Model XOM se lahko ustvari na podlagi objektnega modela Java, XML-a, COBOL-a ali.net-a. Temu sledi verbalizacija, postopek, pri katerem se sestavlja slovar pojmov na naravne,m jeziku za elemente modela BOM. Od ustvarjanja modela XOM iz modelov podatkov do verbalizacije modela FYI by CROZ / oktober

32 tehnologije in trendi IBM WebSphere Operational Decision Management (WODM) Primer implementacije platforme WODM v informacijskem sistemu zavarovalnice pri procesu odobritve zavarovanja vozila Poleg poslovnih pravil je mogoče pisati tudi pravila dogodkov, tj. Event Rules. Takšna pravila lahko sprožijo dejanje, glede na pogostnost ali odsotnost dogodkov. Denimo, če kupec v 24 urah opravi tri nakupe, prejme določen popust pri naslednjem računu, ali če telefonist v eni uri ne opravi nobene telefonske ankete, vodja anketnega oddelka prejme opozorilo. BOM se lahko uporabljajo čarovniki, ki te korake izvedejo samodejno. Privzeti jezik verbalizacije je ameriška angleščina, nastale pojme pa je mogoče spremeniti. Do zdaj opisana opravila so naloga programerja za platformo WODM, ki v teh korakih pripravi okolje za poslovnega uporabnika. Ko je model BOM verbaliziran, lahko poslovni uporabnik napiše poslovna pravila v naravnem jeziku v obliki stavkov»če/potem«ali v obliki tabele odločitev. Primer poslovnega pravila»če/potem«pri procesu odločitve za odobritev kredita je:»če je starost stranke večja od 70 let, potem zavrni zahtevo zaradi razloga Starost stranke je večja od največje dovoljene starosti za odobritev kredita.«poslovna pravila se združujejo v pakete, nato se ustvari diagram izvrševanja paketa osnovnih pravil, na podlagi vhodnih podatkov pa se izračuna končen rezultat. Poslovno pravilo, omenjeno v tem primeru, se vključi v paket poslovnih pravil pod imenom»ustreznost stranke«. V tem paketu je množica poslovnih pravil, ki odločajo o tem, ali je stranka znotraj skupine tistih, ki se jim lahko kredit odobri. Obstaja dodatni paket»kreditna sposobnost«, ki vsebuje skupino poslovnih pravil, na podlagi katerih se izračuna največji znesek kredita, ki se lahko stranki odobri. Eno izmed teh pravil je določanje največjega zneska na podlagi višine dohodka in starosti stranke. Takšno pravilo se zapiše v obliki tabele odločitev. Diagram izvrševanja paketa se opredeli tako, da se najprej izvrši paket poslovnih pravil»ustreznost stranke«, na pa se, če zahteva ni zavrnjena, izvrši paket»kreditna sposobnost«. Pisanje poslovnih pravil, njihovo združevanje v pakete in ustvarjanje diagrama izvrševanja so naloge poslovnega uporabnika. Programer zagotovi tudi objavo procesa sprejemanja odločitve kot spletne storitve. Zdaj je mogoče videti, katere so prednosti implementacije procesa sprejemanja odločitve na platformi WODM. Če se poslovni oddelek odloči, da je največja dovoljena starost stranke, ki se ji odobri kredit, 75 let, poslovni uporabnik lahko spremeni pravilo v paketu»ustreznost stranke«:»če je starost stranke večja od 75 let, potem zavrni zahtevo zaradi razloga Starost stranke je večja od največje dovoljene za odobritev kredita.«spremenjeno poslovno pravilo lahko takoj stopi v veljavo. Aplikacije, ki preverjajo kreditno sposobnost stranke, izdelujejo proračun na podlagi spremenjenega poslovnega pravila. V informacijskem sistemu brez platforme WODM bi za takšno preprosto spremembo poslovnega pravila bilo treba opraviti celoten ciklus, od zahteve za spremembo, naslovljene na IT-oddelek, do začetka izdelave nove različice aplikacije. Poleg prihranka pri človeških virih, ker v izvrševanju zahteve ni sodeloval IT-oddelek (programerji, preizkuševalci, skrbniki), je pridobitev tudi možnost delovanja poslovnega oddelka v realnem času. Podatki o času in avtorju spremembe poslovnega pravila ostanejo zapisani, kar je izjemno pomembno, saj imajo spremembe poslovnih pravil lahko pomembne posledice na poslovanje družbe ali ustanove. Sprejemanje odločitev na podlagi dogodkov ali odsotnosti dogodkov Poleg poslovnih pravil je mogoče pisati tudi pravila dogodkov, tj. Event Rules. Takšna pravila lahko sprožijo dejanje, glede na pogostnost ali odsotnost dogodkov. Denimo, če kupec v 24 urah opravi tri nakupe, prejme določen popust pri naslednjem računu, ali če telefonist v eni uri ne opravi nobene telefonske ankete, vodja anketnega oddelka prejme opozorilo. Osnovna prednost, ki izhaja iz implementacije platforme WODM v informacijski sistem, je izboljšanje upravljanja sprememb poslovnih pravil. Stroški implementacije sprememb se zmanjšajo, zagotovljena je pa možnost delovanja v kritičnem času. 32 FYI by CROZ / oktober 2013

33 Organizacija velikih razvojnih skupin tehnologije in trendi Organizacija velikih razvojnih skupin Danes so agilne metodologije postale de facto standard razvoja programske opreme, eno izmed ključnih vprašanj, ki se zastavljajo, pa je kako jih razširiti na velike razvojne projekte in skupine. Piše: Bruno Dević Pogost nesporazum glede agilnih pristopov k razvoju programske opreme izhaja iz trditve, da so namenjeni samo majhnim kolociranim skupinam. Res je, veliko lažje je biti uspešen z majhnimi kolociranimi skupinami. Zakaj bi potem sploh tvegali, če ni treba? Včasih je resničnost neizbežna in se znajdete v situaciji, v kateri potrebujete veliko distribuirano skupino, želite pa ohraniti agilnost. Dobra novica je, da jo lahko ohranite, vendar boste morali obiti nekatere najboljše agilne prakse. Kako, se sprašujete? V nadaljevanju vam ponujamo svoj terenski vodič za organizacijo vaše priljubljene velike razvojne skupine Ali res potrebujete veliko skupino? Imate razvojno skupino, vendar niste prepričani, ali spada v omenjeno kategorijo velikih skupin? V kontekstu uporabnosti tega vodiča je velika razvojna skupina vsaka skupina ali skupina podskupin s približno 20 do nekaj sto člani, ki sodeluje v razvoju proizvoda, katerega implementacija bo terjala sodelovanje različno specializiranih sodelavcev. Če ste ugotovili, da imate veliko razvojno skupino, se najprej vprašajte, ali jo res potrebujete! Organizacije namreč pogosto kar predpostavijo, da potrebujejo velike in kompleksne skupine. Razlogi za to so različni, vendar gre najpogosteje za pretirano zapleten razvojni proces, organizacija je še vedno organizirana sekvenčno in kaskadno, ali pa je organizaciji uveljavljena takšna praksa, da je drugačen pristop preprosto nepredstavljiv. Kot rezultat pretirane specializacije vloge zaposlenih in birokracije, potrebne za organizacijo ter ocenjevanje dela, včasih lahko za delo petih oseb potrebujemo tudi deset visoko specializiranih delavcev. Nikoli ne boste imeli skupine s 100 člani, pač pa boste imeli množico skupin, ki šteje 100 ljudi, oziroma, imeli boste skupino skupin. Pristop»podeli in vladaj«. 2. Podredite strukturo skupine poslovnim zahtevam Glede na to, da ste pri drugi točki, predpostavljamo, da želite razdeliti svojo skupino na več manjših skupin, vendar ne veste kako? Skratka, priporočamo delitev in specializacijo skupin glede na funkcionalne celote izdelka, ki ga razvijate, ne pa glede na komponente in tehnološke plasti tega Če ste ugotovili, da imate veliko razvojno skupino, se najprej vprašajte, ali jo res potrebujete! Komponentna skupina A Specialist A Specialist A Specialist A Komponentna skupina B Specialist B Specialist B Specialist B Tranzicija v smeri funkcijskih teamov izdelka. Natančneje, v orodju Scrum in drugih agilnih ogrodjih se priporoča organizacija skupine okrog funkcijskih skupin, tj. dolgotrajnih, večdisciplinskih in samodejno organiziranih skupin, ki implementirajo celotne zahteve stranke. Niso organizirane okrog specifičnih komponent sistema, pač pa so vertikalne, večkomponentne skupine, ki lahko delajo na vseh modulih, potrebnih za implementiranje poslovne zahteve. Za razliko od funkcijskih skupin, se v komponentnih skupinah ljudje združujejo glede na posamezne tehnološke funkcije, oziroma komponente sistema. Posledica takšne organizacije so ozko specializirane skupine, ki ni najpogosteje ustrezajo horizontalni delitvi sistema na plasti, kot npr. skupina za uporabniški vmesnik, skupina za middleware, skupina za zbirko podatkov in druge. Funkcijski team Občani Specialist A Specialist C Specialist B Funkcijski team Pravne osebe Specialist A Specialist C Specialist B FYI by CROZ / oktober

34 tehnologije in trendi Organizacija velikih razvojnih skupin Prednosti funkcijskih skupin Povečana dostava vrednosti poudarek je na dostavi najpomembnejše poslovne vrednosti, ne pa na dostavi funkcionalnosti, ki je tehnično najhitrejša ali najpreprostejša za implementacijo. Izboljšano učenje individualno in skupinsko učenje je izboljšano zaradi večje odgovornosti in skupnega dela s sodelavci, ki so strokovnjaki na drugih področjih. Preprostejše načrtovanje z dodelitvijo poslovne zahteve samo eni skupini postaneta organizacija in načrtovanje dejavnosti preprostejša. Načrtovanje medsebojne odvisnosti in sinhronizacije med različnimi komponentnimi skupinami ni potrebno. Pospešen razvoj celotna skupina je na enem mestu in opravlja vse dejavnosti (analiza, oblikovanje, razvoj in testiranje), zato ni dolgih zamud pri prenosu in sinhronizaciji dela ter posredovanju informacij. Samostojno upravljanje skupina je odgovorna za celotno dostavo in koordinacijo svojih dejavnosti z drugimi skupinami, zato dodatni vodje za koordinacijo niso potrebni. Kakovostnejša koda in oblika odgovornost za dostavo ni izgubljena med različnimi skupinami, pač pa je ena skupina odgovorna za kakovost opravljenega dela. Skupina ima sliko sistema od konca do konca, zato lahko optimizira celoten izdelek. Večja motivacija posledica usmerjenosti k stranki in višje ravni odgovornosti sta večja motivacija in zadovoljstvo članov skupine. Preprostejši razvoj ista skupina razvija obe strani vmesnika in posodablja vse komponente, zato dodatna koordinacija skupin ni potrebna. Izkušena funkcijska skupina deluje kot zagonsko podjetje je agilna in prilagodljiva zahtevam stranke, stroški razvoja pa so majhni. Pomembno je poudariti, da so funkcijske skupine popolnoma skladne z načeli sistema lean. Z odstranitvijo neskladij in značilne silosne organizacije med različnimi tehničnimi funkcijami se zmanjšajo stroški prenosa posla, čakanja, količine posla v teku (WIP), izmenjevanja informacij in drugih znanih odpadkov v sistemu lean. Funkcijske skupine so ključ zmanjševanja časa do plasiranja na trg in razširitve agilnega razvoja. Tranzicija v smeri funkcijskih skupin Prepričali smo vas, da so funkcijske skupine odličen koncept, sedaj pa želite tako organizirati svoje skupine, vendar so že organizirane komponentno? Na srečo obstaja nekaj strategij tranzicije v funkcijske skupine. Pri večini organizacij je uvajanje funkcijskih skupin zapletena sprememba organizacijske strukture in načina razmišljanja. Naslednje strategije omogočajo postopno tranzicijo, kar zmanjša skupni obseg sprememb in tveganj: reorganizacija v smeri velikih večkomponentnih funkcijskih skupin postopno širjenje odgovornosti komponentne skupine Cilj reorganizacije v smeri velikih večkomponentnih skupin je združevanje strokovnjakov iz komponentnih skupin v eno skupino, ki kolektivno ima celovito znanje o sistemu na določenem poslovnem področju. Odpravljanje vseh komponentnih skupin v enem koraku je pogosto velik organizacijski zalogaj. Zato priporočamo postopno grajenje funkcijskih skupin, eno po eno, glede na konkretne projektne potrebe, in sicer toliko časa, da bodo vsi člani komponentnih skupin postali člani neke funkcijske skupine. S postopnim širjenjem odgovornosti komponentnih skupin se sorodne komponentne skupine (tiste, ki pogosto sodelujejo) v nekaj fazah zlivajo v večje večkomponentne skupine, dokler iz njih na koncu ne nastanejo funkcijske skupine. 3. Specialisti so legitimni Potrebujete specialista, po metodologiji Scrum pa naj bi bili vsi člani skupine splošni strokovnjaki. Kako to razrešiti? V večjih razvojnih skupinah se pogosto pojavi prehodna potreba po dodatnih znanjih in veščinah, ki sicer niso del funkcijske skupine (skrbnik zbirke podatkov, grafični oblikovalec itd.), potrebujete pa jih za implementacijo poslovne zahteve. Priporočeni pristop k delu s specialisti je uporaba tako imenovanih skupinskih svetovalcev. Skupinski svetovalec je oseba v organizaciji, ki je na voljo za opravljanje določenega visoko specializiranega dela in neposredno premosti vrzel med strokovno usposobljenostjo skupine in potrebami projekta. Skupinski svetovalec se ne posveča eni skupini, ampak zagotavlja svoje storitve internega svetovalca in specifična znanja glede na potrebe. Pravočasna dostopnost specialista je pogosto ozko grlo pri načrtovanju in izvajanju posla. Zato vam priporočamo, da se pri delu specialista vedno osredotočite na usposabljanje in preverjanje dela skupine, ne pa na izolirano izvajanje naloge. 4. Uporabljate neodvisne skupine za testiranje in integracijo Pri srednjih in velikih agilnih projektih pogosto potrebujete neodvisno skupino za testiranje, da bi izboljšali kakovost testiranja. Ne narobe razumeti, to testiranje ne zamenja testiranja, ki ga izvaja funkcijska skupina, ampak ga dopolnjuje in izvaja vzporedno. Testiranje se izvaja najmanj ob vsaki iteraciji, po možnosti pa tudi pogosteje. Izvaja se na naprednejše načine kot pri razvoju. Preverjajo se nedelujoče zahteve, kakovost storitev (QoS), varnost, reprodukcija tehničnih težav in ostali vidiki, ki sicer niso zajeti pri poslovnih zahtevah. Pri kompleksnih sistemih, na katerih običajno delajo velike skupine, je uspeh pogosto odvisen od učinkovite integracije sistema. Z razvojem sistema raste tudi potreba po neodvisni skupini za integracijo, čeprav na začetku pogosto ni tako. Takšna skupina je v resnici specializirana vrsta komponentne skupine, ki ob običajnih razvojnih dejavnostih tudi raziskuje in odpravlja težave pri integraciji. 5. Ne zanemarite izmenjevanja znanj Uvedli ste poslovno usmerjene skupine, zdaj vas pa skrbi, da bi to lahko slabo vplivalo na tehnično inovativnost vaše organizacije? Ena redkih pomanjkljivosti funkcijskih skupin je ta, da so za razliko od komponentnih skupin, strokovnjaki z istega tehničnega področja porazdeljeni v različne skupine in izolirani drug od drugega. Posledica tega je oteženo izmenjevanje tehničnega znanja in izkušenj, dobre zamisli pa se po organizaciji širijo počasi. Edina rešitev je vnovična vzpostavitev vodoravne komunikacije med strokovnjaki z istega tehničnega področja. Priporočamo zelo znan in uspešen pristop: koncept skupnosti praks (Community of Practice). 34 FYI by CROZ / oktober 2013

35 Organizacija velikih razvojnih skupin tehnologije in trendi Skupnosti praks so neformalne skupine posameznikov z istim področjem znanja, ki se prostovoljno sestajajo zaradi svoje strasti do določene tehnologije ali pristopa, zaradi izmenjevanja znanja in zamisli ter izboljšanja same prakse. Pri velikih projektih so takšne skupnosti koristne pri ukinjanju mej in odpoklica strokovnjakov iz različnih skupin v eno skupnost, katere edinstveni cilji so učenje, izmenjevanje izkušenj in inovacije. 6. Ste močno osredotočeni na koordinacijo Pri delu z velikimi razvojnimi skupinami je koordinacija verjetno najpomembnejša in najvplivnejša dejavnost. Kako zagotoviti kakovostno koordinacijo brez uvajanja postopka upravljanja? Večina agilnih praks in obredov je usmerjena k izboljšanju sodelovanja znotraj in zunaj skupin. Vendar standardne oblike koordinacije in sodelovanja ne zadostujejo za potrebe srednjih in velikih razvojnih projektov. Če želimo zagotoviti kakovostno in pravočasno koordinacijo na vseh ravneh, moramo razširiti agilne prakse in vpeljati hierarhijo v večino vlog ter sestankov, s katerimi običajno imamo opravka pri agilnih metodologijah. Obstajajo številne oblike koordinacije, vendar bomo podrobno opisali samo tri najpomembnejše oblike: koordinacijo poslovnih zahtev, koordinacijo delovnih aktivnosti in koordinacijo arhitekture. Koordinacija poslovnih zahtev Delo na izdelku z več kot petimi skupinami je zapleteno za skupine (ni preprosto sočasno delati na celem izdelku), vendar tudi za lastnike izdelka (težko je delati z velikim številom skupin). Zato je dober pristop skaliranje funkcijskih skupin z združevanjem sorodnih skupin v večja poslovna področja. Poslovna področja so kategorije poslovnih zahtev. Enako kot funkcijske skupine so usmerjene k stranki in ni nujno, da se mapirajo na arhitekturne komponente. Zahteve enega poslovnega področja se opredelijo, posodobijo in prednostno razvrstijo ne glede na zahteve drugega področja. Ta posel opravlja lastnik izdelka, ki je specializiran za to poslovno področje. Vsi lastniki izdelkov na poslovnih področjih skupaj z glavnim lastnikom izdelka tvorijo PO Področje Občani Backlog Občani Backlog Pravne osebe PO Področje Pravne osebe Funkcijske skupine, organizirane glede na poslovna področja eno skupino skupino lastnika izdelka, ki se redno srečuje (npr. ob koncu vsake iteracije) zaradi izmenjevanja informacij, dogovora o prednostnih nalogah in reševanja vseh sporov, povezanih s poslovnimi zahtevami. Koordinacija delovnih aktivnosti Pri sodelovanju več skupin je koristno vedeti, kaj delajo druge skupine in s kakšnimi težavami se srečujejo. Koordinacija dela znotraj tima se najpogosteje izvaja na dnevnem sestanku (Daily Scrum), na katerem člani skupine redno sporočajo svoje trenutno stanje in aktivne težave. Da bi to isto koordinacijo uspešno premaknili na en nivo višje, se predstavniki skupin udeležijo dnevnega kordinacijskega sestanka skupin (Scrum of Scrums), kjer se ista vrsta informacij posreduje na ravni skupine. Ob klasičnem koordinacijskem sestanku, na katerih najpogosteje sodelujejo vodje skupin, vsekakor priporočamo tudi vzporedne koordinacijske sestanke po posameznih disciplinah npr. koordinacija preizkuševalcev ali koordinacija analitikov. Tak pristop zagotavlja kakovostnejšo sinhronizacijo aktivnosti pri skupnih delovnih nalogah in delu s skupno, deljeno infrastrukturo. Koordinacija arhitekture Dejstvo je, da brez kakovostne koordinacije arhitekture ni mogoče razviti kakovostnega izdelka. Pomanjkljivosti Funkcijska skupina Občani Funkcijska skupina Pravne osebe koordinacije so najpogosteje vidne šele v poznih fazah razvoja, pri integraciji komponent in pozneje pri vzdrževanju, ki je zaradi nezmožnosti evolucije in tehničnih težav bistveno dražje. Podobno kot pri vlogi lastnika izdelka, priporočamo uvedbo tehnične vloge lastnika arhitekture. To vlogo najpogosteje prevzame višji tehnični strokovnjak ali pogosto tudi vodja tima, ki je svojevrsten moderator arhitekturnih odločitev skupine in je kot del strokovne skupine udeležen pri ustvarjanju začetne arhitekture sistema na podlagi prvotnih poslovnih zahtev. Lastniki arhitekture se razlikujejo od tradicionalne vloge arhitekta po tem, da niso edini odgovorni za nastavitev arhitekture sistema, ampak razvojnim skupinam samo olajšajo ustvarjanje in neprekinjeni razvoj arhitekture. In za konec Navedeni nasveti in prakse vsekakor ne predstavljajo celotnega seznama, ampak zgolj kratek presek določenih praks, ki so se v družbi CROZ in drugih organizacijah izkazale kot uspešne. Enotna metoda za organizacijo razvojnih skupin žal ne obstaja, ampak jo morate v veliki meri razviti znotraj svoje organizacije. Ne pozabite: agilna metodologija je osredotočena na prožnost in prilagajanje načina dela potrebam projekta. Pri nekaterih projektih bodo zadostovali samo nekateri izmed tukaj navedenih pristopov, pri drugih pa bodo le del zgodbe. FYI by CROZ / oktober

36 projektne zgodbe Zgodbe iz Velike Britanije Pišejo: Bruno Dević, Mihael Sedmak, Darko Špoljarić Zgodbe iz Velike Britanije V treh zgodbah, ki sledijo, se bomo sprehodili od severa proti jugu Velike Britanije, skozi izkušnje, pridobljene na projektih za velike uporabnike, v okoljih, različnih od tistih, ki jih srečujemo vsak dan. Vse tri izkušnje z otoka so zelo dragocene, pomembne za družbo CROZ kot celoto, pa tudi za vsakega potnika posebej. Upamo, da boste v vsaki izmed treh kratkih zgodb našli nekaj zanimivega in poučnega, ter da boste dobili željo povabiti avtorja na kavo, da vam pove podrobnosti. Darko Špoljarić Edinburgh, Škotska Nikoli prej nisem imel kaj dosti stikov s Škoti. Sem ter tja sem poznal kakšnega igralca, na primer Scottyja iz nadaljevanke Star Trek, vedel sem, da nosijo kilte, igrajo dude in pijejo viski. To je bilo moje omejeno znanje o Škotski in si nikoli nisem mislil, da bom nekoč tam delal kot programer. Vendar je usoda hotela drugače. Družba Ascendant Technology me je izbrala, da v vlogi programerja delam za stranko na razvoju aplikacij na portalu WebSphere tako sem se znašel na Otoku, v Edinburghu glavnem mestu Škotske. Stranka Ta mednarodna zavarovalniška in naložbena družba s sedežem v Edinburghu, ki zaposluje 9000 ljudi, je na svojem področju med največjimi v Veliki Britaniji, s poslovalnicami v Severni Ameriki, Aziji in Evropi. Moč njenega informacijskega poslovanja temelji na IT-oddelku s 400 zaposlenimi, potrjuje pa jo zbirka nagrad vodilnih svetovnih tehnoloških avtoritet. Prvi vtisi To je največja stranka, za katero sem kdaj delal, zato je veliko tega na njihovem IT-oddelku name pustilo močen vtis. Po spoznavanju delovne skupine in projekta iz ptičje perspektive sem se začel učiti, na kakšni tehnološki podlagi se razvijajo aplikacije. Z eno besedo impresivno. Tehnološki standardi, ki sem jih moral poznati, so bili le majhen del znanja, potrebnega za učinkovito in samostojno programiranje. Zato se spoznavanje vseh delov platforme ni odvijalo v enem kosu, ampak počasi, ves čas trajanja projekta. Dokumentacije je bilo več kot dovolj, vendar je samostojno poiskati pravi dokument in poglavje bilo pravi izziv, zato sem se moral pogosto obrniti na kolege tudi na tem projektu. Tisto, kar je name takoj na začetku pustilo največji vtis, tako pa je tudi ostalo do konca mojih obveznosti, je bil strankin pristop k arhitekturi SOA. Praksa boljša od teorije Pristop je preprosto fantastičen. Poslovanje temelji na arhitekturi SOA, zato vsi v IT-oddelku, ne glede na to ali pišejo procedure PL, kodo HTML ali poslovne specifikacije, vedo, kaj je business service in kaj ta pojem predstavlja. S tem ne mislim abstraktnega pojma, pač pa konkreten artefakt, za katerega vsi programerji vedo, kje ga poiskati (katalog), kako je opredeljen (XSD), kako ga priklicati (poenotena testna aplikacija), kje si ga ogledati (funkcionalna specifikacija) ali katero razvojno skupino vprašati, kako deluje, kdo so uporabniki servisa, kakšne pravice mora imeti stranka za priklic servisa in številne druge metapodatke za SOA governance. Vse to je izpeljano skozi eno kataloško aplikacijo, razvito interno za potrebe stranke na tehnologiji Eclipse RCP. Za njeno uporabo ni potrebno nikakršno tehnološko znanje. Naučite se jo dobesedno v pol ure. Aplikacija je sestavljena iz le nekaj zaslonov, ki zagotavljajo zadostno količino podatkov za pravilno uporabo nekega servisa. Testna aplikacija vsebuje samo en zaslon s štirimi vnosnimi polji: zahteva XML, ime servisa, različica servisa in okolje, v katerem je nameščen. Zadnja aplikacija je namenjena pregledu zapisov dnevnika, vsebuje pa pogovorno okno za vpis filtra in zaslon za prikaz seznama zapisov dnevnika. Skupina tehnologij, v katerih so izdelane te aplikacije (Java Swing, Eclipse RCP, Flex), je zanimiva, kar priča o tem, da se preskušajo nove tehnologije in da je informacijska ozaveščenost na zdravi ravni. Omenimo tudi, da katalog vsebuje več kot 400 servisov in 100 aplikacij, ki jih uporabljajo. To je dokaz, da zadeva resnično deluje. Scrum in Agile Lahko povem, da sem med delom na projektu videl samo namige na zgoraj navedene izraze, kar je razumljivo, saj je za pravo metodologijo Scrum tukaj bilo 36 FYI by CROZ / oktober 2013

37 Zgodbe iz Velike Britanije projektne zgodbe Edinburgh preveč vlog, projektni načrt pa je bil preveč spremenljiv. Pri metodologiji Scrum potrebujemo disciplino in natančno opredeljene specifikacije na začetku vsakega sprinta, kar je luksuz, ki ga pri tem projektu ni bilo. Edini artefakt, ki smo ga upoštevali vsakodnevno, je bil daily standup, čeprav se je tudi njegova oblika spreminjala. Za začetku so pri njem sodelovali vsi udeleženci projekta, vendar je bilo preveč nepotrebnih informacij za programerje. Standup je bolj uporabljala vodja projekta za pregled nad situacijo, napredkom in težavami. Programerji so se med seboj pogovorili šele po standupu. Pozneje, ko je večina domačinov zapustila projekt, smo se odločili imeti svoj dnevni standup. Kakšna osvežitev je to bila. Specifikacije in zahteve Pustolovščina se nadaljuje. Zahtev na tem projektu je bilo premalo, sprejemali so jih pa prepozno. Pred tem pa dva stavka o tem, kaj smo delali. Na novo je bilo treba razviti obstoječo aplikacijo za pregled zavarovalnih polic za posrednike in jo poenostaviti za končne lastnike polic. Pri tem je bilo treba preiti na novejše tehnologije. Na začetku nas je vodila ena sama opredelitev: kopirati obstoječo funkcionalnost, zaslon po zaslon. Slišati je preprosto, in bi tudi bilo, če navigacija po kodi obstoječe aplikacije ne bi bila za današnje čase prava nočna mora. Kadar koli sem se spustil v obratni inženirstvo poslovnih zahtev skozi kodo, sem ugotovil, da se premikam skozi ogromne količine grozljive kode in konfiguracije, ki so bili razporejeni med nekaj deset projektov, zgrajenih na povsem po meri izdelanem nizu razvojnih okvirjev. Omenil bom samo lasten razred Java za datum s tremi tisoči vrstic kode. Razlog za vse to je starost projekta, katerega funkcionalnost je bilo treba kopirati deset let. Takrat številne dobre prakse za razvoj programske opreme niso obstajale, ali pa jih nismo dovolj dobro razumeli, prav tako niso obstajale številne tehnologije, ki danes zelo olajšajo delo, zato je rezultat bil tak, kakršen je bil. Tudi sam arhitekt, ki je delal na tem projektu, mi je svetoval, kaj naj storim, preden se lotim analize te kode:»take a stiff drink first«. Da bi bila situacija za programerje še slabša, so se poslovni analitiki pogosto sklicevali na aplikacijo v VB in njene funkcionalnosti. Da ne bo vse tako črno, nam je z ljudmi, ki so delali na tem projektu in s številnimi vprašanji ter odgovori, nekako uspelo. York Splošni vtis Na koncu naj povzamem. Številne ravni abstrakcije in poenostavitve na vsakem koraku za vse udeležence projekta so name pustile močen vtis. Delo je bilo dejansko hitrejše, orodja so vsekakor pomagala pri opustitvi nepotrebnih podrobnosti, vendar so izboljšave vsekakor možne. Tisto, kar mi ni bilo všeč, je to, da so nas pogosto prav te poenostavitve pripravile do tega, da nam ni bilo treba vedeti, kaj se dogaja»pod pokrovom«. Zapomnil si bom tudi prijateljsko vzdušje in konstruktivnost sodelavcev, ki si zaslužijo vse pohvale za profesionalnost. Naučil sem se delati v dinamičnem okolju in ceniti dobro organizacijo, dobro poslovno analizo ter fleksibilnost pri izbiri orodij in tehnologij. Izpopolnil sem govorno in pisano angleščino in ne nazadnje spoznal, kako rad imam hrvaščino A. Bruno Dević York, Anglija In tako smo prišli do še ene projektne zgodne o uspehu iz tujine. Tudi tokrat je stranka multinacionalna zavarovalnica s sedežem v Londonu v Veliki Britaniji. Stranka je med desetimi največjimi zavarovalnicami na svetu, z več kot petdesetimi milijoni uporabnikov po vsem svetu in z več kot petintrideset tisoč zaposlenimi. Zelo impresivne številke, katerih posledica je, kot nujna podpora takemu obsegu poslovanja, eden največjih in najbolj raznolikih IT-oddelkov v državi. Ena izmed zanimivih značilnosti tega IT-oddelka je, da je večina informacijskega poslovanja oddana, tj. outsourced, zunanjim sodelavcem in velikim svetovnim svetovalnim družbam. Morda je videti kot tvegan pristop, vendar se je ta odločitev pokazala kot zelo racionalna in gospodarna rešitev, ki je družbi omogočila izjemno razširljivost lastnega IT-poslovanja. Informacijski oddelek se zelo dinamično veča ali manjša glede na dejanske potrebe na trgu, npr. glede na povpraševanje po novih FYI by CROZ / oktober

38 projektne zgodbe Zgodbe iz Velike Britanije zavarovalniških izdelkih ali po podpori za povečanje obsega poslovanja. To je, moramo priznati, zelo zaželena značilnost, zlasti v času krize, ko so odpuščanja v velikih IT-oddelkih skoraj vsakodnevna. Tak pristop k poslovanju je ustvaril predvsem zelo dinamično delovno okolje. Razvojne skupine so večinoma multinacionalne in porazdeljene, geografsko in poslovno, med različne zunanje sodelavce. Med njimi se je znašla tudi družba CROZ. Tehnologije Skoraj celotno informacijsko poslovanje in razvoj odjemalca se izvaja s tehnologijami in razvojnimi orodji družbe IBM, IBM zenterprise Mainframe za core sisteme, IBM WebSphere Process Server in IBM WebSphere MQ za poslovne (backend) servise ter IBM WebSphere Portal Server za prezentacijsko plast. To je zelo učinkovita in najpogostejša kombinacija proizvodov pri razvoju strateških rešitev v tej družbi, usmerjenih v elektronsko trgovanje in storitve. Večino sistemov so razvili ali še razvijajo kot del velike globalne poslovne transformacije družbe, ki se izvaja zadnjih nekaj let, in kjer sta prav IBM-ova platforma ter portfelj proizvodov izbrana kot strateška platforma za nadaljnji razvoj poslovanja. Glede na rezultate, za zdaj zelo uspešno. Seveda ni bilo vse tako rožnato, saj vemo, da je razvoj na Portalu pogosto zapleten in časovno zahteven. Zaradi London zapletenosti samega portlet API-ja so potrebne obsežne tehnološke izkušnje in predznanje. Prav zaradi teh razlogov in z namenom zmanjšati stroške razvoja ter obdobja do lansiranja izdelka na trg, je naša stranka izbrala IBM Web Experience Factory (nekoč IBM WebSphere Portlet Factory) kot strateško orodje za razvoj portalnih aplikacij. Za tiste, ki še niso spoznali tega orodja, IBM Web Experience Factory je razvojno okolje RAD, specializirano za preprost in hiter razvoj spletnih in portalnih aplikacij JEE brez potrebe po predhodnem poznavanju razvoja in življenjskega cikla portala. Osrednji del okolja WEF je Web Experience Factory Designer, grafično razvojno orodje, ki temelji na sistemu Eclipse. Okolje WEF je zasnovano na modelnem razvoju. Z uporabo intuitivnega, čarovniku podobnega vmesnika se izdela meta-model aplikacije, iz katerega se potem v postopku aktivnega generiranja programske kode, ustvari ciljna implementacija aplikacije. Razvoj je neodvisen od platforme, kar pomeni, da ob prožnih možnostih izrisovanja in generiranja, lahko iz enkrat razvitega modela ustvarimo implementacije za različne platforme. Podprte platforme vključujejo IBM WebSphere Portal Server, IBM WebSphere Application Server, v novih različicah pa tudi najpriljubljenejše platforme za pametne telefone, kot so Android, BlackBerry in iphone. Projekti Poslovni cilj obeh sistemov, pri katerih sem sodeloval, je bil ustvarjanje novih kanalov prodaje zavarovalniških polic prek partnerskih distributerjev in zastopnikov, na primer bank. Za realizacijo cilja je bilo treba prikazati poslovne sisteme zavarovalniške družbe in jih integrirati s sistemi distributerjev, skladno s poslovnimi procesi distributerjev. Oba projekta sta implementirana kot rešitvi B2B e-commerce, ki temeljita na tehnologijah IBM WebSphere Process Server in Portal Server, seveda, ob uporabi WEF-a za implementacijo portalnih aplikacij. Kakšen je rezultat po šestih mesecih dela v razvojni skupini Portal, ki šteje petindvajset članov (od skupno dvesto ljudi na celotnem projektu)? Uspešno ter na obojestransko zadovoljstvo zaključena integracija sistema z enim distributerjem in zasnovan razvoj integracije z nekaj drugimi distributerji. Pri razvoju smo opazili, da sta funkcionalnost in videz sistemov za različne distributerje podobni. To smo prepoznali kot priliko za razvoj platforme integracije B2B, ki jo je mogoče ponovno uporabiti. Prvotni poskus razvoja platforme je temeljil izključno na uporabi WEF-a. Zaradi zapletenosti aplikacije (več kot sto modelov WEF), se je to žal pokazalo kot nevzdržen in s stališča programske opreme nekakovosten pristop. Orodje WEF se je izkazalo kot kakovostno in celovito orodje za izdelavo vmesnikov ter integracijo enterprise, vendar ne tudi za implementacijo poslovne logike. Prav zato smo se odločili platformo implementirati kar z odprto programsko opremo Spring Framework. Kljub eksotičnosti se je omenjena integracija WEF Spring pokazala kot kakovostna izbira ter kot nov način in pristop k uporabi orodja WEF. Programska oprema Spring je bila zadolžena za življenjski cikel komponent, servisno integracijo in poslovno logiko, WEF pa za oblikovanje vmesnika, validacijo in navigacijo. Uporaba okvirja Spring Framework je bistveno povečala možnosti testiranja in hitrejši razvoj programskih komponent brez potrebe po umestitvi na Portal Server. Kot smo že omenili, geografsko dislocirane skupine so bolj pravilo kot izjema, offshore družbe v Indiji ali ZDA pa so običajne. Prav zato je zanimivo dejstvo, da 38 FYI by CROZ / oktober 2013

39 Zgodbe iz Velike Britanije projektne zgodbe so ves čas trajanja projekta uspešno uporabljali agilne metodologije. Ob nepričakovani odprtosti stranke za nove tehnologije in prakse je prav kakovostna in vztrajna uporaba agilnega razvoja in metodologije Scrum en izmed ključnih dejavnikov uspeha teh projektov. Mihael Sedmak London, Anglija Kaj bi bila vaša prva misel, če bi vam nekdo v petek ob petih popoldan rekel:»pripravi se, v ponedeljek letiš v London za pet tednov«? Moja je bila kako naj v dveh dneh spakiram vse, kar potrebujem za pet tednov? Morda je slišati nepomembno, vendar to mi je prvo prišlo na misel. V tistem trenutku sploh nisem premišljeval o poslu kaj naj bi delal v Londonu, s kom, kaj se pričakuje od mene. Ta del miselnega toka je prišel šele pozneje. Da to ne bo (povsem) lirični uvod nekaj dejstev: stranka, ena največjih svetovnih bank, je prek družbe Ascendant Technology prišla do podjetja CROZ in tako tudi do mene. Tema je bila Rational Team Concert in izboljšanje razvojnega procesa, ki ga strankina skupina uporablja za razvoj enega dela bančnega informacijskega sistema. Želeli so povečati vidnost procesov, načrtov in nalog znotraj procesov, in sicer za vse člane skupine. Dobrodošli na Canary Wharf Vsi prvi vtisi se nanašajo na isto zadevo, oziroma natančneje, za isti kraj. Po pristanku na Heathrowu, premagovanju ovir na letališču, iskanju vlaka do središča Londona in pustolovščini, imenovani podzemna železnica, se izstopil iz podzemlja v vzhodnem delu Londona, sredi čebelnjaka, imenovanega Canary Wharf. Kraj velikih stekleno-jeklenih pošasti, praviloma višjih kot 30 nadstropij, kraj, ki postaja najrazpoznavnejša slika novodobnega Londona in se počasi po pomembnosti približuje legendarnemu londonskemu Cityju. Takoj sem zaznal množico ljudi, ki teče na vlak, podzemno železnico ali avtobus v poslovnih oblekah in športnih copatih, redko v družbi. Prvi cilj je bil identificirati zgradbo, v kateri se moram naslednji dan pojaviti v službi. To je bila lahka naloga: Canada Square One, najvišja stavba na Canary Wharfu je s svojim osrednjim položajem izstopala med vsemi ostalimi. Stavba in vse okoli mene je bilo ogromno. Ta vtis me bo spremljal do konca bivanja v Londonu. Canada Square One od znotraj Pri stranki me je pričakala velika (40+) mednarodna skupina v polnem pomenu te besede ljudje iz vseh koncev sveta, nekateri nastanjeni v Londonu (manjši del skupine, večinoma vodje podskupin, vodja projektov, poslovni analitiki), nekateri v Indiji (v mestu Pune, kjer je večji del razvojne skupine banke), nekateri v ZDA (specialisti za platformo, na kateri skupina dela), nekateri pa v Kuala Lumpuru (skupina za infrastrukturo). Največ stikov sem seveda imel z londonskim delom skupine pisana druščina, polna specialistov, večinoma svetovalcev, zaposlenih na določen čas. Ves trg dela v informacijski tehnologiji v Londonu je takšen iščejo se superspecialisti in svetovalci za ozko področje, zato se ljudje tako tudi profilirajo. Londonska skupina dela v velikem odprtem delovnem prostoru za približno 200 ljudi. Tišina v tem prostoru je pustila vtis name ni hrupa, sem ter tja se sliši mrmranje, disciplina je na visoki ravni. Če se morajo o čem pomeniti, se umaknejo v prostore, predvidene za pogovore. Celoten prostor je podrejen udobnemu delu, je odlično organiziran in zelo»pameten«- v vsako steno je vgrajena risalna plošča, obstajajo pa tudi prostori za počitek, druženje in sestanke. Impresivno v vsakem pomenu besede. Delovni dnevi Kot sem že omenil, stranka uporablja Rational Team Concert za sledenje nalogam in napakam, upravljanje z izvorno kodo, načrtovanje in poročanje, torej za upravljanje celotnega razvojnega cikla. V tem orodju so implementirali svoj zelo zapleten razvojni proces, visoko modificirano različico procesa Scrum. Pravzaprav tako močno spremenjeno, da so od Scruma ostali le imena artefaktov in dejstvo, da gre za iterativni razvoj, znotraj faznega pristopa, torej mešanica kaskadnega in iterativnega razvoja. Pet tednov je minilo kot bi mignil, v optimizaciji razvojnega procesa, dokumentiranju praks, ki bi morale poenostaviti delo, približevanju celotnega tima procesu Scrum, odkrivanju zanimivih kulturoloških razlik, pripravi RTC-a (načrtov, iteracij) za naslednje Paul Collins Ascendant Technology Ltd. (CTO Europe) At Ascendant Technology we work with partners such as CROZ to help our customers achieve business success. Working with CROZ allows us to meet customer demand on larger projects and to provide consultancy in areas outside our core expertise due to their broad skills across IBM brands. We have partnered with CROZ on a number of engagements including Standard Life, Aviva, HSBC, Barclaycard and the BBC, and have found the professionalism and skill level of their consultants enables them integrate quickly and easily into our teams. CROZ involvement has ranged from initial pre-sales, architecture, development and testing both on-site in the UK and remotely, and the calibre of their team is fantastic. The quality of their team, their approach to delivery, and a similar company culture and team ethos all mean that we can truly regard CROZ as a first-class extension of our delivery capability, which is incredibly important for us to deliver top quality solutions to our customers and offer great value for money. četrtletje in pripravi skupine za uporabo novo pripravljenih načrtov. Čeprav celotna skupina dela v togem bankarskem okolju, so zelo odprti za spremembe in so skozi skupno delo pripravili številne majhne modifikacije svojega razvojnega procesa. In za konec Namesto zaključka sem se odločil na kratko (zelo kratko) omeniti tudi London, moj dom teh pet tednov. Prekrasno, veliko, dobro organizirano, pisano in monumentalno mesto. Mesto, ki ga je treba obiskati, začutiti vzdušje, uživati v Sohou, okrog Leicester Squarea, videti kraljičin dvorec in park Hyde na sončni dan, se sprehoditi po Camden Marketu... Navkljub vsemu imam vtis, da tam ne bi mogel živeti hrup, zmeda in nervoza poslovnega Londona so nekaj, kar ne ustreza naši mentaliteti. Vsekakor pa ne bi zavrnil še kakšnega delovnega tedna v Londonu, saj je ostalo veliko stvari, ki si jih še nisem ogledal. FYI by CROZ / oktober

40 tehnologije in trendi tehnološki radar Piše: Mihael Sedmak Tehnološki radar CROZ, kot tehnološko usmerjena družba, vedno išče boljše načine za razvoj rešitev, med katerimi nekatere uporabljate tudi vi. To iskanje nas pogosto pelje v pravo smer, kjer najdemo novo tehnologijo, orodje ali metodologijo, ki bistveno prispevajo k našemu delu, vendar včasih tudi zaidemo v slepo ulico. Nam to iskanje pomeni neprekinjen proces izboljšav. V naslednjih številkah revije FYI smo se odločili prikazati povzetek rezultatov tega procesa v obliki tehnološkega radarja. Tehnološki radar je v svetu poznan in priznan način prikazovanja informacij, zaključkov ter stališč o tehnologijah, orodjih, platformah, programskih jezikih, pristopih in razvojnih metodologijah, ki na enem kraju prikaže trende pri navedenih področjih. Pionirji takšnega načina predstavitve tehnoloških trendov, ki so ustvarili ta koncept in drugim omogočili njegovo uporabo, prihajajo iz vrst znane ameriške IT-družbe ThoughWorks. Pri nas v družbi CROZ je tehnološki radar posledica že omenjenega procesa raziskovanja in iskanja novih ter boljših načinov dela,. Je niz smernic, ki jih upoštevamo pri zagonu vsakega novega projekta, nekaterim pa je tudi zabava, saj omogoča preučevanje tehnoloških novosti. Takšen pregled bomo prikazali v vseh naslednjih številkah revije FYI, objavili ga pa bomo tudi na svoji spletni strani. Mislimo, da je tema zanimiva za širšo javnost, zato bomo poskušali v teh, za IT zelo dinamičnih, časih vztrajati na vrhu tehnološkega vala in z vsemi zainteresiranimi deliti najkakovostnejše informacije. Branje radarja Čeprav je vizualno zelo jasen in pregleden, povejmo nekaj besed o tem, kako prebrati stanje na radarju. Radar razdeljen na tri kategorije zaradi lažjega združevanja v skupine in predstavitve postavk v posamezni kategoriji. Poudarjam, da so vse tri kategorije v radarju enako pomembne. Vsi projekti s ciljem dostaviti kakovosten programski izdelek, se bodo enakomerno naslanjali na metodologije (in prakse), programske okvirje (in programske jezike) ter orodja (in platforme), zato smo se odločili, da bomo vsaki izmed teh kategorij posvetili enak delež prostora na radarju. Vsaka izmed kategorij ima 4 ravni, ki z barvo in položajem na radarju kažejo, koliko je ta postavka trenutno pomembna znotraj kategorije, ali menimo, da je izjemno uporabna za projekte, na katerih delamo in ne nazadnje, ali bi jo priporočili svojim strankam ter partnerjem, ter obenem zatrdili, da jim bo prinesla premik naprej. Podrobneje si oglejmo ravni radarja:»uporabiti«,»pilotirati«,»oceniti«,»zamenjati«. UPORABITI Osrednja raven radarja,»uporabiti«, jasno kaže, kaj imajo trenutno zaposleni pri CROZ radi in kaj uporabljajo, vendar tudi, za kaj menijo, da bi bilo izjemno koristno takoj vključiti v projekte. Pri vseh kategorijah so v»najbolj zeleni«kategoriji postavke, ki niso več zgolj prehoden trend, ali vroča novost, ki jo preučujete pozno ponoči, in preden se obrnete okrog sebe, ugotovite, da je že jutro. Tu, na sredini radarja, so stvari, ki so vstopile v vsakdan sveta informacijske tehnologije, vsaka na svoj način pa lahko pomaga pri izboljšanju kakovosti projektov. PILOTIRATI Naslednja raven, nekoliko odmaknjena od središča, je»pilotirati«. Samo ime je dovolj nazorno. Sem spadajo stvari, ki so zelo blizu polni afirmaciji, najpogosteje pa potrebujejo samo malo časa in ena priložnost za pilotsko uporabo, da bi se pokazale in preskočile na višjo, zeleno raven. To je prostor za novosti, vendar bolj kakovostne novosti, na katere je treba resno računati že v naslednjih šestih mesecih. OCENITI Z naslednjim korakom, ki nas oddaljuje od središča, se premaknemo do ravni, imenovane»oceniti«. To je prostor za stvari, ki so se pojavile na obzorju tehnologije in metodologije, ki jim je treba pristopiti previdno, v laboratorijskih pogojih. Najpogosteje niso v široki uporabi, ali v kontekstu naših projektov nimajo jasnega mesta, kjer bi pustile sledi in nam pomagale. Včasih bodo tukaj zelo nove reči, ki potrebujejo še veliko časa, da dozorijo, da se zanje pripravi kakovostna dokumentacija, ali pa da nekdo pomemben iz sveta informacijskih tehnologij zasuje Twitter s hvalospevi. Na tej ravni lahko najdemo tudi tehnologije in metodologije, ki so morda bile na ravni»pilotirati«, morda so ponekod celo v uporabi, vendar je zanje še vedno treba ugotoviti, v katero smer se bodo gibale. ZAMENJATI Najbolj oddaljena od središča je rdeča raven,»zamenjati«. Pri njej svetujemo oddaljevanje od neke tehnologije ali metodologije poskušali bomo povedati, da obstajajo tudi boljši načini, ki so zagotovo nameščeni v ravni, bližji središču.»v rdečem«so vse reči, ki se uporabljajo vedno bolj poredko in za katere aktivno iščemo alternative. Tu so tudi tehnologije, ki so morda prišle iz faze ocene, ali celo omejenega pilotiranja, vendar zaradi različnih razlogov niso prišle do faze uporabe. V tej številki ni prostora za dodatne podrobnosti. Na voljo imamo ravno dovolj znakov za pomembno sporočilo: tehnološki radar je pregled, za katerega upamo, da vas bo spodbudil k razmišljanju o tehnološki strategiji, vendar tudi k prijetnemu pogovoru z najljubšo sodelavko ali sodelavcem, ki vam lahko podrobno pojasni umestitev posamezne tehnologije in/ali metodologije na tehnološki radar. 40 FYI by CROZ / oktober 2013

41 tehnološki radar tehnologije in trendi BPEL Quartz Spring Data Apache Axis FreeMarker ExtJs JSP WebLogic GWT Clojure Application as a service (Meteor, deployd) CoffeeScript udeploy WS-* Flex Google GO Deployit Xtend Gradle JPA Play Flex Dart Puppet Less OrientDB Chef Rails Sass Maven Thymeleaf NodeJs Sbt Spock JavaScript HTML5 Git Alfresco MVC Ember MongoDB Apache Camel Scala Selenium AngularJS Spring Framework Hadoop Cassandra Neo4J Hawt.io Nashorn Akka Vaadin Ivy JavaScript WebSphere Liberty Profile Groovy Mercurial Spray Wro4j Twitter Bootstrap Solr TorqueBox SOAP-UI Drools Vagrant Python Grails Scrum Lucene OpenStack CVS Lift Ruby Redis TDD BDD Lean Waterfall Continuous deployment Manual testing EJB2 Continuous delivery NoEstimates Security/ penetration tests as deliverables No requirements Kanban Continuous integration DRY Model driven development Responsive design Instant feedback Documentation in proprietary/binary formats MySQL Infrastructure automation Asynchronous/ Responsive architecture Fully stateless architectures Non automated functional tests CQRS GTD Ant Event sourcing Heroism OpenShift No testing at all ClearQuest POMEN BARV UPORABITI PILOTIRATI OCENITI ZAMENJATI FYI by CROZ / oktober

42 reportaže Konferenca QED Konferenca QED daje nov obraz komunikaciji in sodelovanju Osnovna tema vseh konferenc QED je kakovost pri razvoju programske opreme. Na letošnji, že sedmi po vrsti, od 12. do 14. maja 2013, pa smo raziskali odnos kakovosti, komunikacije in sodelovanja v okoljih informacijske tehnologije v podjetjih. Piše: Goran Kelečić V organizaciji družbe CROZ je tudi letos potekala že tradicionalna konferenca Quality in Enterprise Development, imenovana tudi QED. V kakšnih desetih predavanjih in štirih delavnicah so naši predavatelji odlično odgovorili na vprašanja, s katerimi se soočajo številne organizacije: kako zamenjati okolje v katerem delamo in ustvarjamo, kako način komunikacije lahko spremeni upravljanje projekta, kako upravljati ideje znotraj organizacije, katera orodja, procesi in metodologije lahko vplivajo na kakovost komunikacije in sodelovanja, ter kako sprostiti in usmeriti tok informacij, ki prihajajo iz različnih virov. Nedeljo smo, kot vsako leto, namenili sproščanju in druženju. Dan smo začeli v Nacionalnem parku Paklenica, kjer se je kakšnih petnajst pogumnih udeležencev konference odzvalo na vabilo za malo šolo prostega plezanja. Nekaj ur pozneje se je začela tudi gorska odprava po kanjonu Velike Paklenice, ki se jo je udeležilo približno trideset planincev s konference QED. Po večerji in službeni otvoritvi konference je za nasmejano nadaljevanje večera poskrbela predstava z neusahljivo moško-žensko tematiko»moški so z Marsa, ženske so z Venere«. Uprava mora storiti čim več, da bi zaposleni bili aktivni, ustvarjalni in motivirani. Konferenco je odprl Louis Richardson, Storyteller iz družbe IBM. Njegovo predavanje»bodite ustvarjalni in delite«je spodbudilo vse prisotne k razmišljanju o pogosto zanemarjeni vlogi ustvarjalnosti pri vsakdanjem delu. Kot najpomembnejši element pri spodbujanju ustvarjalnosti je opredelil komunikacijo, zlasti na različnih oblikah forumov in družabnih omrežij, pri čemer je dal prednost javno vidni komunikaciji pred zasebno. Prva in najbolj obiskana delavnica celotne konference QED je bila»management 3.0«Jurgena Appela, enega izmed najvplivnejših avtorjev iz sveta agilnega razvoja. Jurgen se je v svoji delavnici oddaljil od tehnoloških vidikov agilnega razvoja in se je posvetil človeški komponenti agilnega upravljanja, sprva skozi temo intrinzične motivacije, v drugem delu delavnice pa z upravljanjem sprememb na agilnih projektih. Osnovno sporočilo prvega dela delavnice je bilo, Jurgen Appelo 42 FYI by CROZ / oktober 2013

43 Izkoristili smo odlično vreme in nekatera predavanja pripravili kar zunaj Konferenca QED reportaže Konferenco smo zaključili z okroglo mizo Lean common sense Louis Richardson IBM Počaščen sem, da sem sodeloval na konferenci QED. Pri večini tovrstnih dogodkov se organizatorji običajno osredotočijo na eno izmed naslednjega vsebino, okolje ali druženje. Konferenca QED je bila osredotočena na najpomembnejši vidik ljudi, zato je bila uspešna tudi na vseh ostalih področjih. To je bilo moje prvo srečanje s konferenco, ki jo je organizirala družba CROZ. Upam, da ne bo tudi zadnje. da so najpomembnejši del organizacije ljudje in da uprava mora storiti čim več, da bi zaposleni bili aktivni, ustvarjalni in motivirani. Kot eden izmed osnovnih predpogojev vplivanja na intrinzično motivacijo je navedel poznavanje in izpolnjevanje splošnih človeških potreb, kot so radovednost, neodvisnost in potreba po redu, sprejemanju, statusu in smislom. Pri upravljanju sprememb se je najbolj osredotočil na postopno sprejemanje agilnih načel v organizacijah in na spremembe, ki jih je treba nenehno implementirati, da bi sprejemanje bilo popolno. Principi, procesi, tehnike in orodja, kot so Scrum, Kanban in Lean seveda delujejo, vendar je Jurgen poudaril, da je pri njihovi implementaciji treba upoštevati strukturirani proces implementacije, ljudi v podjetju in način njihove prilagoditve spremembam, potrebne spremembe v kulturi organizacije, njihovo predstavitev kolektivu in njihov globok vpliv na ljudi in procese. Preostanek prvega dne so predavanja obsegala teme, kot so implementacija družabnih omrežij v kmetijstvu, novosti v svetu razvojnih orodij družbe IBM, implementacija načela lean in tranzicijo od tradicionalnih k agilnim razvojnim Roland Schock ARS Computer und Consulting Konferenca QED je zame bila izjemna izkušnja. Čeprav niso bila vsa predavanja v angleščini, sem užival v konferenci in vzdušju. Veselim se konference QED procesom. Prvi delovni dan smo zaključili z izjemno obiskano delavnico»kanban v praksi«, ki sta jo vodila strokovnjaka iz družbe CROZ, Ivan Krnić in Bruno Dević. Zvečer smo obiskali Zadar, kjer je po večerji retro disco žur v Arsenalu vse goste dvignil na noge. Drugi dan konference smo začeli s predavanjem»k«hrvoja Veselka iz VIPneta, ki je na poseben in zanimiv način prikazal, kako komunikacija, sodelovanje in ustvarjalnost igrajo vedno pomembnejšo vlogo v omreženi civilizaciji ter kako to vpliva na naše življenje, delo in ustvarjanje. Predavanja po Hrvojevem so bila namenjena izkušnjam pri izgradnji večkanalnega uporabniškega vmesnika, pregledu najpomembnejših sporočil s konference Agile Adria, ki so jo med drugim organizirali tudi delavci družbe CROZ, in praktični uporabi Kanbana. V delavnici»nenasilna komunikacija pri vodenju projektov«sta Roko Roić in Vladimir Vuk podala osnovne smernice za kakovostno komunikacijo na projektih, na delavnici»uporabnost pri oblikovanju spletnih obrazcev«pa so se udeleženci lahko naučili, kako kakovostno izgraditi te zelo pomembne elemente uporabniškega vmesnika. Dan smo zaključili z okroglo mizo na temo uporabe načel sistema lean v praksi, kjer smo od zelo izkušenih udeležencev slišali veliko praktičnih informacij in receptov za uspešno organizacijo, zgrajeno po načelih sistema lean. Z analizo anket udeležencev o kakovosti letošnje konference QED smo brez najmanjšega dvoma zaključili, da je letošnja konferenca v strokovnem in zabavnem segmentu bila zadetek v polno. Naslednje leto nam očitno ne preostane nič drugega, kot še enkrat dvigniti nivo in znova navdušiti goste s strokovnimi predavatelji ter zanimivimi temami. Na svidenje na konferenci QED v maju 2014! FYI by CROZ / oktober

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,

HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights

More information

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.

Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja

More information

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana

Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance

More information

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike

Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina

More information

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV

SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE

More information

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) 14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE

More information

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X

IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM

PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT

More information

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d.

Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij. Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d. Razvoj poslovne analitike in spremljanje učinkovitosti proizvodnih linij Matej Kocbek in Miroslav Kramarič Krka, d. d., Novo mesto Razvoj poslovne analitike v Krki Matej Kocbek Vodja oddelka za BI Krka

More information

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP

Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft

More information

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager

Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaž Kosmač Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.

More information

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA

PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:

More information

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR

MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR DIPLOMSKO DELO MODEL EFQM V POSLOVNI PRAKSI MARIBORSKE LIVARNE MARIBOR EFQM EXCELLENCE MODEL IN BUSINESS PRACTICE OF MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Kandidatka: Mojca Bedenik Naslov: Lovska ulica 5, 2204 Miklavž

More information

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih

Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017

PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 PETROL d.d., Ljubljana KARIERNI SEJEM 2017 VIZIJA 2020 Postati vodilni regijski igralec na področju energetike ter eden najpomembnejših ponudnikov pametnih rešitev za dom, mobilnost in poslovanje. Za uresničevanje

More information

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH

STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek

More information

Poslovna inteligenca - Urnik predavanja

Poslovna inteligenca - Urnik predavanja - Urnik predavanja 10:30-12:00 Strateški pomen poslovne inteligence za podporo odločanju Rešitve s področja poslovne inteligence pomagajo spreminjati nepregledne količine podatkov v koristne, časovno ažurne

More information

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ

UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da

More information

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.

MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company

More information

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?

Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko

More information

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA

DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:

More information

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU

UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU Ljubljana, september 2010 ANA ANDJIEVA IZJAVA Študentka Ana Andjieva izjavljam, da sem

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Ljubljana, julij 2005 MATEVŽ MAZIJ IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija

Boljše upravljanje blagovnih skupin in promocija 475 milijonov 80 % Povprečna stopnja nedoslednosti matičnih podatkov o izdelkih med partnerji. Pričakovani manko trgovcev in dobaviteljev zaradi slabe kakovosti podatkov v prihodnjih petih 235 milijonov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA KORISTI SISTEMA POSLOVNE INTELIGENCE Ljubljana, november 2006 MATIC GREBENC IZJAVA Študent Matic GREBENC izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE IN UVEDBA ANALITIČNIH TEHNOLOGIJ

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM

More information

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji

Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Matjaž Pušnik - PRIS, CISA, CRISC KPMG Agenda Poslovni vidik Kibernetska varnost Zakonodaja Zaključek 1 Poslovni vidik Ali imate vodjo, ki je zadolžen za varovanje informacij?

More information

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)

Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko

More information

Telekomunikacijska infrastruktura

Telekomunikacijska infrastruktura Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski

More information

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,

More information

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company

Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega

More information

PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D.

PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D. Študentka: MARUŠA HAFNER Naslov: STANTETOVA 6, 2000 MARIBOR Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV Ljubljana, avgust 2008 GORAZD OZIMEK IZJAVA Študent Gorazd Ozimek izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal

More information

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij

Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Microsoft Visual Studio Team System 2008 Team Foundation Server Primer strankine rešitve Pošta Slovenije prenovila Univerzalno poštno okence z uporabo Microsoftovih orodij Povzetek Država: Slovenija Dejavnost:

More information

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu

Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI

UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO UVEDBE STANDARDA ISO Ljubljana,

More information

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil

Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dalibor Cvijetinović Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TINA TURK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA UVEDBE IN UPORABE ANALITIČNEGA ORODJA V SKB BANKI Ljubljana, september

More information

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare

MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA. Aleš Stare MOBILNE REŠITVE ZA MODERNA PODJETJA Aleš Stare Poslovne potrebe in IT zmogljivosti Različni poslovni procesi Različni podatki Različne mobilne naprave Različni tipi dostopov Hitra odzivnost Visoka razpoložljivost

More information

Integracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a

Integracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Borut Pirnat Integracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Mojca Ciglarič Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MARKO LEBEN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PREVZETO DRUŽBO V TUJINI PRIMER HIDRIA GIF

More information

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU

MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU Ljubljana, april 2006 Vanja Seničar IZJAVA Študentka Vanja Seničar izjavljam, da sem

More information

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA

MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA Ljubljana, julij 2004 BORUT

More information

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna

Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora

More information

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision

PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost

More information

ANALIZA UPORABE PRISTOPA K RAZVOJU PROGRAMSKIH REŠITEV NA OSNOVI MODELIRANJA POSLOVNIH PRAVIL

ANALIZA UPORABE PRISTOPA K RAZVOJU PROGRAMSKIH REŠITEV NA OSNOVI MODELIRANJA POSLOVNIH PRAVIL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ANALIZA UPORABE PRISTOPA K RAZVOJU PROGRAMSKIH REŠITEV NA OSNOVI MODELIRANJA POSLOVNIH PRAVIL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 JERNEJ IVANČIČ IZJAVA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI Ljubljana, december 2005 MOJCA MIKLAVČIČ IZJAVA Študentka

More information

UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH

UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VALTER ŠORLI UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH MAGISTRSKO DELO Mentor: prof. dr. Viljan Mahnič Ljubljana, 2014

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE podiplomskega študija Program MANAGEMENT KAKOVOSTI MODEL ZAGOTAVLJANJA

More information

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA

KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVEDBI INFORMACIJSKE REŠITVE V ORGANIZACIJI JAVNEGA SEKTORJA Ljubljana, junij 2015 FRANC RAVNIKAR IZJAVA O AVTORSTVU

More information

Poslovni informacijski sistem

Poslovni informacijski sistem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija

More information

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN

3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN tematska priloga mediaplanet marec 22 naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci. crm Nadzorujte svoje stranke in povečajte

More information

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih

Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Upravljanje ustvarjalnosti in inovacij v malih in srednje velikih podjetjih REALIZARANO OD REGIONAL DEVELOPMENT AGENCY OF NORTHERN PRIMORSKA LTD. NOVA GORICA

More information

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO

ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jožek Gruškovnjak VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA INFORMATIKE V TRGOVSKEM PODJETJU Ljubljana, december 2006 PRIMOŽ VREČEK 1 IZJAVA Študent Primož Vreček izjavljam, da sem

More information

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru

Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Celovite programske rešitve in MySAP ERP Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Vsebina 1 Uvod 2 Sistem SAP 3 SAP rešitve 4 Vpeljava

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV

UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena

More information

Uvod v spletno analitiko

Uvod v spletno analitiko Uvod v spletno analitiko Na primeru Google Analytics Lucie Pokorna, 21.4. 2015 Program 1. Zakaj potrebujemo spletno analitiko? 2. Kaj je spletna analitika? 3. Google Analytics: Osnove 4. Kaj so možnosti

More information

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES

ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da

More information

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o.

UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. Kandidatka: Sonja Brezovnik Študentka rednega študija Program: univerzitetni Številka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABNOST SISTEMA URAVNOTEŽENIH KAZALNIKOV Z VIDIKA NOTRANJIH IN ZUNANJIH UPORABNIKOV Ljubljana, maj 2007 Katja Vuk IZJAVA Študentka Katja Vuk

More information

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE

MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Ljubljana, september 2002 MATJAŽ BABIČ IZJAVA Študent MATJAŽ BABIČ izjavljam,

More information

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO

ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Doktorska disertacija ALOKACIJA ČLOVEŠKIH VIROV V PROCESU RAZVOJA PROIZVODA GLEDE NA POSLOVNO STRATEGIJO Mentor: prof. ddr. Milan Pagon Kandidat: mag.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA Ljubljana, oktober 2008 ŽIGA SLAVIČEK IZJAVA Študent Žiga Slaviček izjavljam,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ SPLETNE REŠITVE ZA MALE OGLASE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ SPLETNE REŠITVE ZA MALE OGLASE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO RAZVOJ SPLETNE REŠITVE ZA MALE OGLASE Ljubljana, september 2004 GREGA STRITAR IZJAVA Študent Grega Stritar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU

ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Študent: Janez Miklavčič Naslov: Planina 164, 6232 Planina Št. Indeksa:

More information

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim

bridnega oblaka, ki bo namenjen več kot 160 tisoč končnim oglasna priloga Pavle Jazbec, direktor prodaje v podjetju UnistarPRO: S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotrebne vire, ki bi jih lahko namenil razvoju novih

More information

Poslovanje brez papirja

Poslovanje brez papirja Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski

More information

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc

DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO Teo Pirc Maribor, 2013 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR IKT V HOTELIRSTVU - PRENOVA INFORMACIJSKE

More information

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA

POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI SKOZI ISO STANDARDE PRIMER P.P.PLAST D.O.O. Ljubljana, marec 2006 KATARINA PRELOVŠEK IZJAVA Študentka Katarina Prelovšek

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POPIS POSLOVNEGA PROCESA IN PRENOVA POSLOVANJA Z UVEDBO ČRTNE KODE V IZBRANEM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAN ĆUMURDŽIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN ANALIZA POSLOVNIH PROCESOV S POMOČJO ORODIJ ADONIS IN SIMPROCESS

More information

RAZVOJ INFORMACIJSKIH REŠITEV Z UPORABO BPM ORODJA IBM WEBSPHERE LOMBARDI EDITION

RAZVOJ INFORMACIJSKIH REŠITEV Z UPORABO BPM ORODJA IBM WEBSPHERE LOMBARDI EDITION UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Listar RAZVOJ INFORMACIJSKIH REŠITEV Z UPORABO BPM ORODJA IBM WEBSPHERE LOMBARDI EDITION DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA: PRIMER PROCESA OBVLADOVANJA PRODAJE V PODJETJU MKT PRINT D. D. Ljubljana, julij 2007 MARIO SLUGANOVIĆ IZJAVA Študent

More information

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Organizacija in management informacijskih sistemov URAVNOTEŽENI SISTEM KAZALNIKOV V TRGOVINSKEM PODJETJU Mentor: doc. dr. Aleš Novak Kandidat: Nina Obid Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem,

More information

Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS)

Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS) Predstavitev podpornih aktivnosti Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) Na Institutu Jožef Stefan (IJS) dr. Levin Pal, vodja skupine Zaščita in marketing Intelektualne Lastnine Urban Šegedin, Zaščita

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ODPRTOKODNIH ERP SISTEMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ODPRTOKODNIH ERP SISTEMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ODPRTOKODNIH ERP SISTEMOV Ljubljana, junij 2007 MARKO GROBIŠA IZJAVA Študent Marko Grobiša izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,

More information

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST

POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST Ljubljana, november 2007 SIMON KRATNAR IZJAVA: Študent Simon Kratnar izjavljam, da

More information

E-UPRAVA V SLOVENIJI E-GOVERMENT IN SLOVENIA

E-UPRAVA V SLOVENIJI E-GOVERMENT IN SLOVENIA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO E-UPRAVA V SLOVENIJI E-GOVERMENT IN SLOVENIA Študent: Dejan Golenko Naslov: Kozjak nad Pesnico 22/c Številka indeksa: 81613935 Način

More information

Spletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov

Spletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov Spletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov Gašper Jezeršek, Jaroslav Toličič METRONIK d.o.o. Stegne 9a, Ljubljana gasper.jezersek@metronik.si, jaroslav.tolicic@metronik.si Information

More information

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013

MAGISTRSKA NALOGA. VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko. Celje, 2013 VRENKO Gojko MAGISTRSKA NALOGA 2013 A MAGISTRSKA NALOGA Gojko Vrenko Celje, 2013 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja Magistrska

More information

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL

DELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 30.3.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 18/2014 (razrešnica za leto 2014): Sistem vrednotenja in sistem

More information

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Organizacija in management informacijskih sistemov PREGLED REŠITEV ZA UVEDBO E-POSLOVANJA V MALIH PODJETJIH Mentorica: doc. dr. Andreja Pucihar Kandidat: Milan Radaković Kranj, avgust 2012 ZAHVALA Zahvaljujem

More information

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov

Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Standeker Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov magistrsko delo Mentor: prof. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2010 IZJAVA

More information

OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV

OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV 2. letnik, visokošolski študij smer PROGRAMSKA OPREMA UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za računalništvo in informatiko SLOVENIJA PREDSTAVITEV PREDMETA Splošne informacije Vsebina predmeta 1 Splošne informacije

More information

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI

DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OSREDOTOČENOST NA KUPCA KOT METODA MANAGEMENTA KAKOVOSTI V BANČNI USTANOVI Kandidat: Tomaž Trefalt Študent: rednega študija Številka indeksa:

More information

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA

PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Avgust, 2016 Ines Meznarič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt

More information

Poslovna pravila v poslovnih procesih

Poslovna pravila v poslovnih procesih Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Peter Brezovnik Poslovna pravila v poslovnih procesih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: prof. dr. Matjaž

More information

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE

MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE Kandidatka: Katja Nose Sabljak Študentka izrednega

More information

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL

ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Računalništvo in informatika informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V Independent d.o.o. Čas opravljanja: Mentor v GD: Vladimir Deučman Študent: Kristijan Pintarič

More information