VPLIV UPORABE RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE NA SPREMEMBO POSLOVANJA TRGOVSKEGA PODJETJA

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VPLIV UPORABE RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE NA SPREMEMBO POSLOVANJA TRGOVSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, SEPTEMBER 2004 IGOR GRAMC

2 IZJAVA Študent Igor Gramc izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom prof. dr. Andreja Kovačiča, in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis: 1

3 1. UVOD PROBLEMATIKA MAGISTRSKEGA DELA NAMEN IN ZASNOVA DELA METODA IN CILJ RADIOFREKVENČNA IDENTIFIKACIJA UVOD AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJA SISTEMI RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE PRIMERJAVA SISTEMOV AVTOMATSKE IDENTIFIKACIJE RFID KOT IZBOLJŠAVA ČRTNE KODE LASTNOSTI RFID IN OPIS DELOVANJA OBMOČJA DELOVANJA IN ZAKONSKE OMEJITVE VARNOST STANDARDIZACIJA ELEMENTI RFID Bralniki Značke Savant ELEMENTI IZBIRE RFID SISTEMOV PML JEZIK (PHYSICAL MARKUP LANGUAGE) EPC SHEMA ONS (OBJECT NAME SERVICES) VPLIV AUTO-ID / RFID NA POSLOVANJE CILJI UVEDBE RFID V PODJETJA TIHO POSLOVANJE INTERNET OBJEKTOV UBIKVITETA RAČUNALNIŠTVA EVOLUCIJA IS V SISTEM AUTO-ID PROIZVODNJA SKLADIŠČENJE TRANSPORT PRODAJA OSKRBNA VERIGA UVEDBA RFID V PODJETJE PRIMERI USPEŠNE UVEDBE KORAKI UVEDBE OPERATIVNI IN TEHNIČNI VIDIK POSLOVNI VIDIK UVEDBE RFID POSLOVNI RAZLOGI UVEDBE RFID METODA ISKANJA POSLOVNIH IN PROCESNIH IZBOLJŠAV PILOTNI PROJEKT IZVEDBE AUTO-ID V TRGOVSKO PODJETJE POSLOVNI PROCES STANJE PRED PRENOVO Naročanje Prevzemanje Inventura Polnjenje polic

4 5.2 OMEJITVE SEDANJE REŠITVE PROBLEMI IN POTENCIALNE MOŽNOSTI REŠITEV Z AUTO-ID UVEDBA Alternative uvedbe REZULTATI IN POTENCIALNE KORISTI Z AUTO-ID PRENOVLJENI PROCESI Naročanje Prevzemanje Inventura Polnjenje SKLEP OCENA STROŠKOV IN KORISTI ZAKLJUČEK LITERATURA VIRI

5 Slovarček izrazov ASN Auto-ID Center AUTO-ID CIO DBMS DMS DNS EAN EDI EEPROM EMS EPC ERP GPS GTIN IP ISM ISO LES MEMS MES Middleware Nekuranten ONS PDA Peer to Peer PML RAM RF RFID ROM SCM SOAP TDMA TMS Ubiquitous UCC UHF WiFi WMS XML Advance Shipment Notice Auto-ID Center Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, ZDA Avtomatska identifikacija Chief Information Officer Database Management System Data Management System Domain Name Service European Article Number Electronic Data Interchange Electrically Erasable Programmable Read-Only Memory Event Management System Electronic Product Code Enterprise Resource Planning Global Positioning System Global Trade Item Number Internet Protocol Industrial Scientific Medical International Bureau of Weights and Measures Logistics Execution System Micro Electro-Mechanical Sensors Manufacturing Execution System Vmesna programska oprema Neidoč, se ne prodaja dobro Object Naming Service Personal Digital Assistant Vsak z vsakim Physical Markup Language Random Access Memory Radio frekvenca Radiofrekvenčna identifikacija Read Only Memory Supply Chain Management Simple Object Access Protocol Time Division Multiple Access Task Management System Povsoden, ubikvitaren Uniform Code Council Ultra High Frequency wireless fidelity Warehouse management System extensible Markup Language

6 Kazalo slik Slika 1: Predvidena rast RFID aplikacij... 5 Slika 2: Pregled najpomembnejših sistemov avtomatske identifikacije... 6 Slika 3: Enostavna shema komponent RFID sistema... 8 Slika 4: Shematski prikaz povezave bralnika, značk in lokalne baze podatkov Slika 5: Prikaz osnovnih elementov RFID sistema Slika 6: Sistem upravljanja z dogodki v podjetju GILLETTE Slika 7: Prikaz naslovnega prostora EPC Slika 8: Shematski prikaz poizvedbe v ONS Slika 9: Prikaz označevanja EPC kode na realnih objektih Slika 10: Prikaz uporabe označevanja in prevajanje podatkov v uporabno vrednost Slika 11: Prikaz deleža koristi ob uvedbi RFID sistema v proizvodnji Slika 12: Prikaz razkoraka med fizičnim in digitalnim (virtualnim) svetom pogled skozi podatke Slika 13: Prikaz vrednosti lastnika proizvodnega podjetja Slika 14: Prikaz informacij, ki jih potrebuje celovita rešitev ERP Slika 15: Prikaz integracije poslovnega IS z Auto-ID Slika 16: Poenostavljen prikaz integriranega toka procesov ob uvedbi AUTO-ID Slika 17: Prikaz aplikativnega okolja avtomatske identifikacije na primeru skladišča Slika 19: Prikaz koristi za transportna podjetja ob uvedbi Auto-ID Slika 20: Drevesna struktura vrednosti trgovskega podjetja Slika 21: Prikaz strukture odtujevanja v trgovini Slika 22: Struktura stroškov in koristi v enem letu obratovanja trgovskega podjetja Slika 23: Štiri faze globalne uveljavitve RFID Slika 24: Prikaz predvidenega razvoja uvajanja Auto-ID v podjetja Slika 25: Prikaz različnih vplivov ob različnih stopnjah uvedbe Slika 26: Shematski prikaz korakov uvajanja RFID Slika 27: Prikaz odnosa med primeri uporabe, naravo koristi, ki jih prinašajo, in načini vrednotenja Slika 29: Diagram primera uporabe za naročanje Slika 30: Prikaz primera uporabe»prevzemanje« Slika 31: Primer uporabe»inventura« Slika 32: Primer uporabe ponovnega polnjenja polic Slika 33: Primer uporabe prenovljenega procesa»naročanje« Slika 34: Primer uporabe prenovljenega procesa»prevzemanje« Slika 35: Primer uporabe popravljenega procesa»inventura« Slika 36: Primer uporabe popravljenega procesa»polnjenje«... 97

7 Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava različnih RFID Auto-ID sistemov... 9 Tabela 2: Prikaz primerjave sistemov avtomatske identifikacije Tabela 3: Prikaz povzetka frekvenčnih območij Tabela 4: Prikaz stopnje prenove proti frekventnosti prenavljanja procesov Tabela 5: Prikaz potreb po RFID bralnikih in značkah v različnih dejavnostih Tabela 6: Prikaz vpliva Auto-ID in ubikvitarnega računalništva na posamezne poslovne procese v podjetju Tabela 7: Karakteristike razvoja IS Tabela 8: Prikaz vira podatkov v sistemu Auto-ID Tabela 9: Prikaz koristi ob uvajanju Auto-ID Tabela 10: Prikaz pomanjkanja zalog pri različnih študijah Tabela 11: Potencialno zmanjšanje stroškov delovne sile ob uvedbi Auto-ID Tabela 12: proces naročanja Tabela 13: Proces prevzemanja Tabela 14: Proces inventura Tabela 15: Proces polnjenje polic Tabela 16: Prikaz odvisnosti od procesov, ki jih opisujem, in potencialnimi možnostmi ob uvedbi Auto-ID Tabela 18: Osnovni parametri trgovskega podjetja Tabela 19: Vrednost pričakovanih koristi skupine trgovin... 99

8

9 1. Uvod 1.1 Problematika magistrskega dela Informacijska revolucija je že nekaj časa v polnem razmahu, kljub temu pa bi težko rekli, da je revolucionarna, če jo primerjamo z izumom npr. papirja ali tiska (Drucker, 2001, str. 23). Opazujemo jo lahko kot tehnološki napredek ali pa le kot njegovo praktično uveljavitev v poslovnem svetu. Poslovni svet je tisto področje, ki tehnologiji da potrebno moč za razvoj jo uporabi za dosego poslovnih ciljev. Takrat je lahko tehnološka rešitev že dodobra uporabljena na ostalih področjih (znanost, domača uporaba itd.) ali pa je še v fazi razvoja, katerega tempo pa je določen s ciljno uveljavitvijo v poslovnem svetu. Informacijska tehnologija se je že močno zasidrala v našem vsakdanjem in poslovnem svetu. Brez uveljavitve v poslovnem okolju, podpore poslovnim procesom in odpiranja novim poslovnim možnostim pa bi njena uporaba (in njen razvoj) ostala omejena in manj razširjena (Hammer, 1990, str. 8). Podpora poslovnim procesom se je v podjetju navadno začela s preslikavo obstoječega poslovnega procesa v program in podatke (npr. obračun plač, vodenje glavne knjige itd.). Z razvojem tehnologije so tako začeli prihajati na plan informacijski sistemi, ki so podpirali vedno več procesov, jih združevali in odpirali nove možnosti razvoja podjetja. Kljub skrbni preslikavi obstoječih procesov pa so se z veliko truda le avtomatizirali neprimerni procesi (Drucker, 2001, str. 81). V nekaterih proizvodnih podjetjih se je informacijska podpora začela pri planiranju materiala (t. i. celovite rešitve načrtovanja potreb materiala). V poznih 80-ih letih so podjetja izražala potrebo po čim večjem povezovanju informacij iz različnih delov podjetja, da bi s tem omogočila boljše odločitve o poslovanju povečanju produktivnosti, zmanjševanju stroškov. To je pripeljalo do razvoja paketov celovitih rešitev poslovanja, ki so pokrivali vse poslovne procese v podjetju in katerih cilj je bil celovit in integriran informacijski sistem. Le-ta naj bi kot živčni sistem podjetja prenašal vse pomembne podatke za spremljanje procesov in odločanje na vseh ravneh. Tako je informacijska tehnologija postajala orodje za dosego ciljev, ki bi bili brez nje nedosegljivi (Champy, 2003, str. 57). Kljub vsemu navedenemu razvoju pa se informacijski sistemi še vedno osredotočajo predvsem na zbiranje, prikazovanje, shranjevanje in prenos podatkov. V 70-ih letih se je vnos podatkov dramatično spremenil z vpeljavo črtne kode. Ne le, da je bil vnos poenostavljen, izboljšala se je tudi točnost, s standardizacijo črtne kode pa se je poenotil način označevanja. V verigi kupec prodajalec je postala črtna koda celo ena od obveznosti, ki ji mora prodajalec zadostiti, da se odnos vzpostavi. Tako je postala črtna koda glavna tehnologija pri vzpostavi točnih podatkov v oskrbnih verigah (Waters, 2003, str. 30). Eden od obstoječih načinov avtomatske identifikacije je tudi radiofrekvenčna identifikacija RFID (ang. radio frequency identification). Z možnostjo velikega vpliva na poslovanje med podjetji in v podjetju ter z obljubo natančnejšega zajema podatkov in spremljanja dogodkov v realnem času je RFID trenutno ena najperspektivnejših tehnologij (Gartner Research, 2003). RFID ni nova tehnologija. V različnih oblikah se pojavlja zadnjih 50 let. Z razvojem izdelave identifikatorjev in bralnikov pa se je njena cena v zadnjih letih občutno znižala in s tem 1

10 približala uporabi večjemu spektru izdelkov. Do sedaj se je uporabljala za spremljavo večjih objektov, kjer cena identifikatorjev ni igrala tako velike vloge. Ob znižanju stroškov pa bi lahko pričakovali, da bodo podjetja vključevala RFID tehnologijo v redno spremljanje izdelkov, osnovnih sredstev, opreme, palet itd. Tako bodo poceni in učinkovito začela spremljati podatke, ki so se ob manjši natančnosti spremljali ali pa tudi ne, ker je strošek obvladovanja vnosov presegal morebitne učinke. Pričakovani učinki vpeljave RFID tehnologije niso takoj razvidni. Ali se stroški zmanjšajo? Ali se zmanjša strošek delovne sile? Kaj pridobimo z množico teh podatkov, saj že sedaj spremljamo vse ključne podatke, ki so pomembni za poslovanje? Vse to so smiselni ugovori, ki se lahko porajajo ob hitrem uvajanju te tehnologije. Uvajanje tehnologije RFID v poslovne procese materialno poslovanje, oskrbne verige itd. poteka intenzivno že dobrih 10 let. V tem času so se pokazale prednosti, in sicer predvsem v zmanjševanju celotnih stroškov, zmanjševanju stroškov delovne sile, zmanjševanju osnovnih sredstev, zmanjševanju zalog in točnejšem stanju zalog (Accenture, 2002). V daljšem času delovanja sistemov RFID pa se je izkazalo, da se zaradi povečanja kvalitete in zadovoljstva strank poveča prihodek, da se zmanjša strošek prodaje izdelkov, da se znatno zmanjša strošek delovne sile, da se zmanjšajo nepotrebni tokovi materiala in izdelkov, da se poveča preglednost in sledljivost, da se zmanjšajo osnovna sredstva zaradi boljšega vzdrževanja in boljše uporabe (Evans, 2002, str. 135). Informacijski sistem je dal poslovnim procesom možnost obvladovanja ogromnih količin podatkov. Internet jim je dal možnost si jih deliti. Še vedno pa je nemogoče, da bi imel informacijski sistem stik z resničnim svetom; da bi zbiral podatke avtomatsko, brez človekovega posredovanja in morebitnih napak. Z vpeljavo RFID se to lahko spremeni (Haller, 2003, str. 13). Z vpeljavo RFID, mikroprocesorjev in senzorjev v navadne objekte, ki jih s tem spremenimo v inteligentne in interaktivne, lahko s tihim poslovanjem (u-commerce, u-business, u- ubiquitous vseobsegajoče, ubikvitarno) odpremo nove poslovne možnosti, nove poslovne modele in nove poslovne procese (Accenture, 2001, str. 7). Trend vpeljave novih, zahtevnejših tehnologij v poslovne procese pa je vedno odvisen od poslovnih potreb. Če poslovne potrebe ne izražajo potrebe po reševanju zahtevnih operativnih problemov, ki so posledica strateških odločitev, ni nikakršnih potreb po uporabi najmodernejših rešitev. Primer vpeljave novih, zahtevnejših tehnologij v poslovne procese je podjetje Wal-Mart. Podoba, ki si jo je to podjetje zgradilo, temelji na (za kupca) cenovno ugodni prodaji produktov, ki so sicer v srednjem cenovnem razredu z visoko razpoložljivostjo in visoko dostopnostjo. Taka poslovna strategija je klicala k operativni strategiji, ki zagotavlja učinkovite distribucijske procese s kratkimi odzivnimi časi in majhnimi zalogami. Ker sta operativna cilja nezdružljiva, je bilo potrebno poiskati alternativno rešitev. Le-ta je gradila na tesni komunikaciji med objekti v oskrbni verigi. Kako? Z avtomatskim zbiranjem podatkov v oskrbni verigi, ki omogoči odločanje v realnem času. Rezultat rešitve je bil veliko večji promet v skladiščih, izboljšana obveščenost o potrebah trga (manj»nekurantnih«zalog in manj pomanjkanja zahtevanih produktov na policah) ter veliko povečanje prodaje na kvadratni meter prodajaln. Podjetje v želji po izboljšanju poslovnih procesov najprej skuša odgovoriti na vprašanja, kako in na kakšen način inteligentno povezati vse akterje, ki vplivajo na dogajanje v naši oskrbni 2

11 verigi, skladišču, proizvodnji ali trgovini, s čimer bi lahko dosegli boljše poslovne rezultate. Računalniki se sedaj uporabljajo le za zbiranje, shranjevanje, obdelavo in prikazovanje podatkov. Brez človeškega vložka se ne zgodi nič. Lahko pa delujejo samostojno, se povezujejo in izmenjujejo informacije. Do sedaj ovire pri uvajanju RFID sistemov niso ležale v strojni opremi, ki tehnično rešuje povezovanje in integriranje, težava je bila v standardih in protokolih izmenjav. Z iniciativami v zadnjih letih se to lahko spremeni. Uvajanje avtomatske identifikacije bo spremenilo pogled na računalnike in omrežja, njihova uporaba ne bo več omejena le na vertikalno zaprto aplikativno uporabo, odprte bodo možnosti za nove aplikacije, kjer bo mogoče načrtovanje virov v realnem času.»vnos podatkov«se bo z uvedbo avtomatske identifikacije spremenil v»zaznavanje sprememb«. 1.2 Namen in zasnova dela Namen magistrskega dela je predstaviti RFID in njen vpliv na poslovanje. V splošno teoretični podlagi je opisan prikaz avtomatske identifikacije, s poudarkom na delovanju RFID tehnologije in lastnostih njenega delovanja, glavnih značilnostih RFID sistema in potrebne programske opreme. Pri opisu delovanja in uporabe so predstavljene zakonske omejitve območij delovanja. Prikazana je primerljivost delovanja v različnih pogojih in z različnimi nameni uporabe. Podrobno so opisani vsi elementi, ki so potrebni za delovanje sistema RFID, programska oprema in prisotne storitve, ki jih uporabimo pri gradnji sistemov Auto-ID, RFID pa je prikazana kot evolucija avtomatske identifikacije in naslednik črtne kode. V tretjem poglavju so opisani glavni procesi, kjer se pojavlja avtomatska identifikacija kot»rešitelj«in»čarovnik«. Skozi opisane značilne dejavnosti: proizvodnja, skladiščenje, transport, prodaja in oskrbna veriga so prikazane glavne značilnosti dejavnosti, na katerih je prikazana uspešnost delovanja RFID. Prikazane so tudi storitve, ki izhajajo iz značilnosti avtomatske identifikacije in zajema podatkov. Podrobneje so predstavljeni tudi vplivi ob uvajanju v procese trgovskega podjetja. V četrtem poglavju so opisane karakteristike, načini, metode in koraki uvedbe v podjetje. Prikazane so lastnosti in predlagani koraki, ki izhajajo iz dosedanjih uspešnih primerov uvedb. V petem poglavju pa je orisan pilotni projekt uvedbe radiofrekvenčne identifikacije v namišljeno trgovsko podjetje v Sloveniji. Predstavljeni so obravnavani poslovni procesi v trgovini, njihova sprememba zaradi uvedbe avtomatske identifikacije in na koncu izračun potencialnih koristi. 1.3 Metoda in cilj Magistrsko delo se naslanja na teoretično podlago delovanja RFID identifikatorjev, strojne opreme in programske opreme. Dejstva, uporabljena v magistrskem delu, so črpana iz zajetne zbirke uvedenih rešitev tovrstnega zajemanja podatkov in dokumentacije, ki jo je izdala 3

12 organizacija Auto-ID Center, proizvajalci tovrstne opreme, podjetja, ki ponujajo integracijo rešitev, in svetovalna podjetja. Teoretična podlaga delovanja je izvedena iz priročnika o delovanju RFID, vpliv na uspešnost poslovanja in na spremembo poslovnih procesov pa iz literature s področja prenove poslovnih procesov in dosedanje prakse uvajanja sistemov avtomatske identifikacije. Konkretni primer izboljšave ob vpeljavi izhaja iz vpeljave RFID tehnologije v večjo trgovsko podjetje. Hipoteza dela je, da ovrednotenje uvedbe RFID tehnologije pokaže na učinke, smiselnost uvedbe in hitrost povrnitve investicije. S prikazom različnih načinov optimiziranja poslovnih procesov se izkaže smiselnost uvedbe tovrstne identifikacije ob trenutnih cenah opreme in stanju poslovnih procesov. V nalogi je prikazana primerjava med RFID in najbolj razširjeno metodo avtomatske identifikacije: črtno kodo. Ali je že čas za zamenjavo črtne kode z RFID? Črtna koda je imela ob postopnem uvajanju v poslovne procese podjetij močan vpliv na njihovo optimizacijo, avtomatizacijo in uvedbo novih poslovnih procesov. Kako bo sedaj RFID avtomatska identifikacija vplivala na procese in kakšne spremembe lahko pričakujemo? Pri optimiziranju poslovnih procesov je včasih potrebno identificirati nepotrebne procese ali pa zaradi drugačnega načina dela uvesti prilagojene poslovne procese, ki šele prinesejo občutno prednost nove tehnologije (Hammer, 1990, str. 4). Kakšne stroške in koristi lahko sploh pričakujejo podjetja ob uvajanju takega zajemanja podatkov in v kolikšnem času se jim lahko investicija povrne? Cilj naloge je potrditi hipotezo, da je RFID zrela tehnologija in da znatno vpliva na spremembo poslovanja podjetij. 4

13 2 Radiofrekvenčna identifikacija 2.1 Uvod Radiofrekvenčna identifikacija (angl. RFID Radio Frequency Identification), ki se v zadnjih letih zelo hitro razvija, omogoča spremembo v načinu zajêma podatkov, ki določajo poslovne procese. V celotni oskrbni verigi je zaznavanje vrednosti (ali pojavnosti) izdelkov odvisno od vnosov podatkov. Ena od predpostavk podjetja v realnem času (angl. Real-time enterprise) so tudi elektronske značke, ki označujejo objekte in skupine objektov ter omogočajo njihovo lažje in učinkovitejše spremljanje (Gartner, 2003). Tempo procesov zajemanja podatkov namreč določa dejansko odzivnost podjetja na spremenjene okoliščine zunanje in notranje. Poslovni procesi so postali predmet prenove, ki pa se je izvajala površno le v smeri avtomatizacije in poenostavitve vnosa in razbiranja podatkov, ki so potrebni za tok blaga, materiala, dokumentov. Prava prenova zahteva spremembo načina dela. (Hammer, 1990, str. 4). Sedaj lahko celo podjetja, ki še niso uspela avtomatizirati postopkov, z uvedbo RFID to fazo preskočijo in kljub neavtomatiziranosti procesov podatke zajemajo brez prevelikih stroškov. Kljub temu pa le pri temeljiti prenovi poslovnih procesov lahko govorimo o dejanski prenovi, ko se poslovni procesi spremenijo v izboljšanje odzivnosti, točnosti, zmanjševanja stroškov, izboljšanja storitev itd. Z uvedbo radiofrekvenčne identifikacije dobi prenova poslovnih procesov tudi dodaten smisel, ker se odpirajo večje možnosti spremljanja materiala, dogodkov, operacij na izdelkih, dejanske uporabe izdelkov, večje odzivnosti itd. Poveča se možnost ustvarjanja novih poslovnih procesov in s tem na inovativen način povečanja prihodkov ali zmanjšanja stroškov. Slika 1 prikazuje napoved rasti trga RFID aplikacij. Opazimo lahko, da se je v letu 2004 začela eksplozivna rast, ki jo ženejo nizke cene RFID opreme in ustvarjeni pogoji za prehod iz označevanja palet in kartonov na označevanje posameznih izdelkov (Gartner, 2003). Slika 1: Predvidena rast RFID aplikacij Vir: Frost & Sullivan»World RFID-Based Application Market«,

14 2.2 Avtomatska identifikacija V zadnjih letih sta avtomatska identifikacija in procedura avtomatske identifikacije postali del vsakega informacijskega sistema, ki ima opravka s kakršnimkoli zajemanjem podatkov. Avtomatska identifikacija zagotavlja informacijo o izdelku, ljudeh, operaciji na izdelku, njegovem premikanju ali njegovem obstoju. Najbolj razširjena avtomatska identifikacija je identifikacija s črtno kodo. Kljub relativni enostavnosti tehnologije je črtna koda sprožila revolucijo v hitrosti vnašanja podatkov. Tak način zajemanja podatkov je nekatere dejavnosti popolnoma spremenil. Ocenjuje se, da je zaradi uvedbe črtne kode prihranek v trgovski dejavnosti med 2.76 in 2.89 % prihodka (Kambil, Brooks, 2002, str. 4). Črtna koda kraljuje na področju avtomatiziranega vnosa podatkov že skoraj 25 let, z razvojem informacijske tehnologije in zahtevnostjo aplikacij pa je postala omejitev. Čeprav je zelo poceni, ima tudi zelo omejene zmožnosti in je ni mogoče reprogramirati ali podatkov zapisovati nazaj na nosilec podatkov. Idealna rešitev (v trenutnih pogojih tehnološkega razvoja) bi bilo shranjevanje na silicijevem čipu in najpogostejši način take rešitve je shranjevanje podatkov na pametno kartico, ki pa zaradi nujnosti mehanskega kontakta ne pride v poštev. Brezkontaktni način prenosa podatkov bi bil fleksibilnejši, zaradi enostavnosti uporabe pa bi moral potrebno energijo za delovanje»kode«priskrbeti bralnik. Brezkontaktna avtomatska identifikacija je porajajoča tehnologija, ki bo spremenila svet s povezovanjem bitov in atomov v mrežo, ki bo povezana z realnim svetom v realnem času (Sarma et al, 2001, str. 6). Slika 2 prikazuje shematski prikaz umeščenosti tehnologije Auto-ID, ki se dotika vseh pomembnih informacijskih sistemov v podjetju. Slika 2: Pregled najpomembnejših sistemov avtomatske identifikacije Vir: Garcia et al, 2003, str. 9 6

15 Avtomatska identifikacija osnove Avtomatska identifikacija, ali na kratko Auto-ID, je širok pojem, ki opisuje tehnologijo in njene postopke, ki jih uporabljajo naprave za identifikacijo objektov (Finkenzeller, 2003, str.1). Podjetja namreč želijo podatke o identifikaciji produktov in procesov vnašati v komunikacijsko informacijski sistem na enostavnejši način brez posredovanja človeka. Cilj sistemov avtomatskega zajemanja podatkov je povečati učinkovitost zajemanja podatkov, odpraviti možnost napak pri vnosu in preusmeriti delovno silo k bolj zahtevnim delovnim nalogam, ki prinašajo višjo dodano vrednost podjetju. Veliko je tehnologij, ki spadajo v skupino avtomatske identifikacije: črtna koda, pametne kartice, razpoznava govora, biometrične procedure, optična razpoznava znakov, RFID in druge. Kratek oris metod avtomatske identifikacije (Finkenzeller, 2003, str.3): - črtna koda: Črtna koda je do sedaj najuspešnejši način avtomatskega zajema podatkov. Gre za v binarne znake urejene stolpce in vrzeli v paralelni razvrstitvi. Zaporedje, ki je lahko sestavljeno iz širših ali ožjih stolpcev ali vrzeli, se lahko interpretira kot numerično ali alfanumerično. Najbolj razširjeno zaporedje znakov je t. i. EAN koda (angl. European Article Number), ki je bila razvita posebej za potrebe maloprodaje in je sledila ameriški UPC kodi (angl. Universal Product Code). Zdaj pa je UPC koda podvrsta EAN kodi in je na ta način z njo združljiva. - biometrični sistemi: Biometrika je splošni izraz za procedure, ki enoznačno, s pomočjo merjenja in primerjanja določijo človeka. - prstni odtisi: Proces je zasnovan na razbiranju vzorcev na konicah prstov. - pametne kartice: Pametna kartica je elektronski pomnilniški sistem z možnostjo dodane procesorske kapacitete, ki ima zaradi prikladnosti obliko navadne, plastične kreditne kartice. Ločimo lahko navadne, pomnilniške pametne kartice in mikroprocesorske pametne kartice. - mikroprocesorske kartice: Kot pove že ime, mikroprocesorske kartice vsebujejo mikroprocesor, ki je priključen na spomin (ROM, RAM, EEPROM). - RFID: Je splošni izraz za tehnologije, ki uporabljajo radijske valove za avtomatsko identifikacijo. Obstaja več metod, ki uporabljajo RFID tehnologijo, najpogostejša pa je tista, kjer je serijska (identifikacijska) številka oziroma neka druga informacija shranjena na mikročipu, ki je pritrjen na anteno. Čip in antena povezana sestavljata RFID značko, oznako, oddajnik/sprejemnik. Antena omogoči čipu prenos informacije identifikacije bralniku. Bralnik pretvori radijske valove, prejete od RFID značke, v obliko, ki jo lahko posreduje naprej strežniku, ta pa jo lahko uporabi. Zakaj identifikacija in zakaj avtomatska identifikacija? Računalniki prevevajo naša življenja, pomagajo pospešiti, organizirati in interpretirati informacije, ki jih uporabljamo za medsebojno komunikacijo. Vizija organizacije Auto-ID Center je ustvariti univerzalno okolje, kjer bi računalniki (in podobne naprave) lahko komunicirali z okoljem brez pomoči človeka (Sarma, 2000, str. 5). To bi pomenilo revolucijo v načinu proizvodnje, skladiščenja in trgovanja s spojem bitov (elektronske informacije) in 7

16 atomov (fizične tvarine) skupaj. Vse bo povezano v dinamično in avtomatizirano oskrbno verigo, ki bo povezala podjetja in porabnike skupaj v korist obeh in v korist okolja. (Zaharudin et al, 2002, str. 5) 2.3 Sistemi radiofrekvenčne identifikacije Sistemi RFID so tesno povezani s pametnimi karticami. Na enak način kot pri pametnih karticah so podatki v sistemih RFID shranjeni v znački. Z razliko od pametnih kartic, kjer se potrebna energija za delovanje priskrbi s fizičnim kontaktom z bralnikom, pa je energija pri RFID sistemih dovedena z magnetnim ali elektromagnetnim poljem bralnika. Izraz RFID uporabljamo, ker je informacija posredovana z radijskimi valovi. Tehnologija RFID zaradi mnogih prednosti pred ostalimi načini identifikacije počasi prevzema dominantno vlogo v uporabi. Komponenti sistema RFID sta značka in bralnik ali»izpraševalec«. Značka (ali tudi transponder) je nameščena na objektu, ki se identificira. Bralnik pa je odvisen od tipa RFID sistema, ki je lahko beri ali beri/piši (angl. - read/write). Slika 3 prikazuje shematski prikaz osnovnih elementov RFID sistema. Slika 3: Enostavna shema komponent RFID sistema Vir: Finkenzeller, 2002, str. 7 Bralnik ponavadi vsebuje RFID modul (oddajnik in sprejemnik), kontrolno enoto in povezovalni element za vzpostavitev zveze s transponderjem. V večini primerov so bralniki povezani še z dodatnimi vmesniki (RS 232, RS 485 itd.), ki omogočajo povezavo z dodatnim sistemom ponavadi PC, strežnik itd. Značko sestavljata povezovalni element in elektronski mikročip, ki predstavlja nosilca podatkov - informacijo. RFID značke so mikročipi, ki se napajajo preko radijskih valov bralnika in mu pošiljajo informacijo, ki jo vsebujejo (Finkenzeller, 2003, str. 11). RFID značke lahko vsebujejo podatke EPC (ang.electronic Product Code) takrat lahko govorimo o Auto-ID značkah. Ta poseben primer RFID značk je prirejen za sledenje produktov v oskrbnih verigah, kjer lahko vsaka značka vsebuje določeno število (64, 96, 128) bitov podatkov. Ker se razlikujejo po funkcionalnosti, se prav tako razlikujejo v ceni. RFID značke so lahko pasivne, aktivne, beri ali beri/piši. Spodnja tabela prikazuje osnovne razlike med različnimi tipi RFID značk, njihove pozitivne in negativne lastnosti ter njihovo ciljno uporabo. 8

17 Tabela 1: Primerjava različnih RFID Auto-ID sistemov Tip značke Cena značke Kako deluje Za Proti Za spremljanje Značke napaja Znatno dražja večjih objektov, baterija, ki rešitev kot domet je 30m+, Aktivne značke Visoka omogoča pasivne značke, odporen na neprestano zahteva motnje (kovine, oddajanje signala. vzdrževanje. tekočine). Pasivne značke Značke samo za branje Značke piši/briši Nizka Nizka visoka Vir: Finkenzeller, 2002, str. 24 Aktivirane z elektromagnetnim poljem RFID bralnika. Informacija, napisana v času izdelave, je trajno zapisana. Uporabniki lahko spreminjajo podatke s pomočjo RFID bralnika. Optimalna rešitev, ne zahteva vzdrževanja. Optimalna rešitev. Omogočena fleksibilnost s spreminjanjem podatkov. Domet branja je manj od 3 ali 7m. Oteženo delovanje v prisotnosti kovin ali tekočin. Informacije ni mogoče spremeniti. Dražja rešitev, ni primerna za cenejše izdelke. Prvi pravi primer uporabe RFID je bil med II. svetovno vojno, ko se je ta tehnologija uporabljala za identifikacijo sovražnih ali prijateljskih letal. Skozi čas se je ta način identifikacije ali sledenja tehnološko razvijal in uporabljal npr. za sledenje pri železnici ali v avtomobilski industriji za avtomatizacijo proizvodnih procesov in sledljivost delov. V živilski industriji pa se je uporabljal za sledenje živali. Ovira širše uporabe je bila njegova visoka cena. Zaradi drastičnega zmanjšanja cen osnovnih komponent RFID sistemov so podjetja začela ponovno uporabljati ta način avtomatske identifikacije. Na veliko cenejši način lahko prenašamo večje količine podatkov o izdelkih in procesih oskrbne verige. 2.4 Primerjava sistemov avtomatske identifikacije Pri izbiri avtomatske identifikacije je glavno vodilo aplikativnost tehnologije in razpoložljivost sredstev. 9

18 Tabela 2: Prikaz primerjave sistemov avtomatske identifikacije Sistemski Črtna Glasovna Pametne OCR Biometrija parametri koda prepoznava kartice RFID sistemi Količina podatkov (bitih) k 16-64k Gostota podatkov nizka nizka visoka visoka zelo visoka zelo visoka Strojno odčitavanje dobro dobro drago drago dobro dobro Človeško branje omejeno enostavno enostavno zapleteno nemogoče nemogoče Vpliv umazanije visoko visoko - - mogoče nima vpliva Vpliv zakritja napaka napaka - - kontakt nima vpliva Vpliv usmerjanja nizka nizka - - ni usmerjeno nima vpliva Degradacija omejeno omejeno - - kontakti nima vpliva Strošek nakupa nizko srednje visoko visoko nizko srednje Stroški obratovanja nizki nizki ni ni srednje ni Neavtorizirano spreminjanje majhna majhna mogoče nemogoče nemogoče nemogoče Hitrost branja nizka nizka zelo nizka zelo nizka nizka zelo hitra Max. domet 0-50 cm <1 cm 0-50 cm kontakt kontakt 0-5m Vir: Finkenzeller, 2003, str. 8 V tabeli 2 so prikazane primerjave med različnimi sistemi avtomatske identifikacije. Opazujemo lahko različne kategorije, ki vplivajo na izbiro določenega sistema in so lahko čisto tehnične (tehnološke), kvantitativne, stroškovne itd. Te kategorije ocenjujejo osnovne lastnosti, ki so pomembne za izbiro določene tehnologije. Nekatere lastnosti govorijo o fizikalnih značilnostih (domet branja, gostota podatkov, hitrost branja, domet, degradacija, strojno odčitavanje, količina podatkov), druge pa o odpornosti na okolje in primernosti za določeno uporabo. Pri izbiri določene aplikacije je potrebno upoštevati vse navedene lastnosti, saj lahko določene rešitve npr. prinesejo enake potrebne učinke ob znatno višjih stroških. 2.5 RFID kot izboljšava črtne kode Črtna koda je enostaven in poceni način avtomatske identifikacije, ki je bil na začetku zelo podcenjevan sistem v sedanjem času pa se ocenjuje, da je v 140 državah vsak dan razbranih 5 milijard črtnih kod (Sarma, 2001, str. 4). Kljub vsesplošni uporabi so le redki popolnoma zadovoljni s tem načinom identifikacije. Način zajemanja podatkov s črtno kodo namreč ne bo več omogočal nadaljnjega razvoja, saj zahteva veliko ročnega dela, s čimer se večajo stroški delovne sile. S povečanimi zahtevami po boljšem sledenju bi se tako soočili z visokimi dodatnimi stroški (Chapell, 2003, str. 13). Razlogi omejenosti črtne kode so prikazani v naslednjih ugotovitvah (Agarwal, 2001, str. 10): - Črtna koda identificira le razred izdelkov, ne identificira določenega izdelka. Vpeljava številčne sheme v RFID znački omogoča enolično identifikacijo vsakega izdelka. 10

19 - Črtno kodo je potrebno namensko, usmerjeno in natančno razbrati v vidnem polju, medtem ko je RFID značko mogoče zaznati že v polju bralnika, s čimer lahko vpeljemo kontinuirano ali poljubno branje objektov. - Črtna koda je podvržena nevarnosti poškodbe, ki znatno onemogoči njeno uporabnost. - Črtna koda vsebuje popolnoma statično informacijo, ki je ni mogoče popraviti, RFID znački, ki je piši/beri, pa je mogoče med uporabo spremeniti informacijo. - Črtna koda v primerjavi z RFID značko vsebuje neprimerno manj podatkov. - Črtna koda je odvisna od ročnega dela. Z zamenjavo črtne kode z RFID sistemi bodo podjetja pridobila možnost kontinuiranega spremljanja produktov in procesov od začetka oskrbne verige do njenega konca. Vendar je tehnologija črtne kode že tako razvita in zrela v aplikativni uporabi, da je njena zamenjava zelo otežena. Kljub jasnim prednostim novega načina zajemanja podatkov z RFID tehnologijo je črtna koda zaradi svoje razpoznavnosti za uporabnike še vedno udobnejša. Vpeljava RFID tehnologije bo omogočila koncept inteligentnih produktov, produktov, ki lahko v vsakem trenutku določajo oskrbno verigo. Zaradi informacij o produktih in procesih oskrbna veriga postane veriga vrednosti. Primerjava RFID s črtno kodo Podobnosti - pri obeh gre za orodje za avtomatizacijo procesov in izboljšanje operativnega dela, ki zajema katerekoli podatke iz procesov; - zmanjšata delo in napake človeškega faktorja; - povečata količino podatkov, ki so na voljo o procesih ali produktih. Razlike - RFID identifikacija (značka / napis) je lahko skrita in ne potrebuje vidnega polja za odčitanje; lahko se odčita skozi les, plastiko, papir, samo skozi kovino ne; - RFID značkam lahko med samim odčitavanjem priredimo podatke; - RFID značke so prirejene za uporabo v neprijaznih okoljih. Velika popularnost in uporabljanost črtne kode v oskrbnih verigah je pokazala tudi na omejitve, ki jih tak način zajemanja podatkov prinaša. Konvencionalna črtna koda lahko vsebuje le zelo omejen nabor podatkov, navadno le okoli 20 znakov, in je ni mogoče reprogramirati. Je občutljiva na poškodbe in vedno potrebuje vidno polje med črtno kodo in bralnikom. Te omejitve je RFID tehnologija presegla. Seveda pa je tehnologija črtne kode zelo razširjena, uporabna v različnih aplikacijah in uporabniki so z njo zadovoljni. Zakaj bi jo zamenjali s tehnologijo RFID? Pogost argument proti uporabi RFID tehnologije je zato povezan z dodatnimi stroški, ki so povezani z uvedbo, tekočimi stroški itd. Ekonomski razlogi za zamenjavo črtne kode z RFID V podjetju Intellident so izpeljali raziskavo zamenjave črtne kode z RFID pri večjem trgovskem podjetju (RFID Journal, april 2002). V tem podjetju, ki ima 400 trgovin, 300 dobaviteljev in 8 distribucijskih centrov, za nemoten tok produktov potrebujejo okoli 3 milijone transportnih enot (palete, kartoni, kontejnerji). Za označevanje kontejnerjev, ki se vsakič premaknejo, je potrebno uporabiti nalepke s črtno kodo s stroškom 10 evrov na 1000 nalepk, ki se tiskajo s tiskalnikom. Na te nalepke se označijo različni podatki - trgovina, rok 11

20 trajanja, itd. To znaša 3 milijone evrov na leto, katerim moramo dodati še stroške dela in amortizacije opreme. Za 20 nalepk potrebujemo minuto dela ali okoli 8 evrov na uro. Letni strošek je tako 2 milijona evrov na leto. Za težave pri branju črtnih kod in druge nepredvidene težave dodamo še 5 % ali evrov ter naslednjih evrov dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napak na črtnih kodah, ki povzročijo napačne dobave, penale itd. Če pa bi za označevanje kontejnerjev uporabili RFID tehnologijo, bi bilo potrebno opremiti 3 milijone kontejnerjev s piši/briši RFID značkami v vrednosti okoli 3 milijone evrov. Poleg tega je življenjska doba uporabe značk najmanj 10 let. Rezultat te primerjave podjetja Intellident kaže, da je zamenjava črtne kode z RFID tehnologijo za nekatere aplikacije že ekonomsko upravičena. 2.6 Lastnosti RFID in opis delovanja Osnovni RFID sistem sestavljajo v splošnem: - antena - oddajnik/sprejemnik bralnik - oddajnik/sprejemnik značka Slika 4 spodaj prikazuje poenostavljeno shemo RFID sestava z značko na identificiranem objektu, ki komunicira z bralnikom. Bralniki so povezani v lokalno mrežo z bazo podatkov, kamor se stekajo agregatni podatki. Slika 4: Shematski prikaz povezave bralnika, značk in lokalne baze podatkov Vir: prirejeno po Auto-ID Center Princip delovanja RFID sistemov (Finkenzeller, 2003, str. 29): Ko RFID značka potuje skozi elektromagnetno polje bralnika, se aktivira z indukcijo. Podatki, ki so integrirani v znački, v integriranem vezju, se pošljejo bralniku. Bralnik razbere (dekodira) podatke in jih pošlje računalniškem sistemu, ki iz njih izpelje informacijo s 12

21 kombiniranjem podatkov bralnika in podatkov v sistemu. Obstajajo značke, ki podatke le pošiljajo, in značke, ki lahko podatke tudi shranijo/spremenijo. Bralnik oddaja radijski signal, ki aktivira značko. Med značko in sprejemnikom/oddajnikom je antena, ki kontrolira zajem podatkov in izvaja komunikacijo. Antena je prilagojena aplikaciji in je lahko zelo različnih velikosti in oblik. Lahko je vgrajena v objekte identifikacije, lahko je kot poseben objekt, npr. na cestnini itd. Prisotnost elektromagnetnega polja bralnika je lahko konstantna ali pa se aktivira na zahtevo. Pogosto je antena povezana s sprejemnikom/oddajnikom in dekoderjem v sklop, ki mu rečemo bralnik. Le-ta je lahko prirejen kot mobilna ali nepremična naprava. Bralnik oddaja radijske valove v razdaljah od nekaj cm pa tja do nekaj deset metrov. Domet bralnika je odvisen od moči in frekvence signala. Ko RFID značka potuje skozi elektromagnetno olje bralnika, ga njegov signal aktivira. Značka z indukcijo elektromagnetnega polja prejme potrebno energijo, da bralniku odda signal, ki ga ustrezno prevede (dekodira) in pošlje strežniku v nadaljnjo obdelavo. RFID značke so prav tako vseh oblik in velikosti. Lahko so vsajene pod kožo živali in so temu primerno majhne, lahko so večje, npr. pri zaščiti proti kraji, kjer je značka pritrjena na oblačilo in temu primerno velika, ali pa aplikacija ne zahteva posebnih zahtev pri velikosti in velikost RFID značke ni pomembna. RFID značke so lahko aktivne ali pasivne. Aktivne značke dobijo potrebno energijo za delovanje iz notranjega vira (npr. baterije) in so praviloma pisalno - bralne. Podatki na znački se lahko spreminjajo. Spomin na takšni znački se giblje v odvisnosti od potrebne aplikacije in je lahko največ 1 Mb. V tipičnem RFID sistemu z aktivnimi značkami se vse aktivnosti, ki pripadajo označenemu objektu, zapišejo na značko. Zaradi dodatnega napajanja (baterija) pa jih lahko uporabljamo tudi za večje razdalje branja. Rezultat je večja velikost, višja cena in omejen čas trajanja značke, katere življenjska doba pa lahko vseeno traja do 10 let odvisno od temperatur delovanja in tipa baterije. Pasivne RFID značke lahko delujejo brez dodatnega vira energije, ki jo prejmejo preko delovanja bralnika. Pasivne značke so tako v primerjavi z aktivnimi značkami lahko veliko lažje, cenejše in ponujajo neomejeno življenjsko dobo, vendar pa se uporabljajo le za krajše razdalje branja. Značke za branje so navadno pasivne značke in so programirane z določenim podatkom navadno od 32 do 128 bitnim številom. Tako se v komunikacijsko informacijskem sistemu obnašajo podobno kot črtna koda. RFID sistemi se razlikujejo tudi v frekvenčnih območjih. Tisti z nizkimi frekvencami (30 KHz do 500 KHz) imajo kratek domet in pripomorejo k cenejši izvedbi celotnega sistema. Največkrat jih uporabljamo v varnostne namene, za sledenje objektom, identifikacijo živali itd. V višjih frekvenčnih območjih delujoči RFID sistemi (850 MHz do 950 MHz in 2.4 GHz do 2.5 GHz) ponujajo daljši domet, večje hitrosti branj, zato se uporabljajo pri aplikacijah, ki zahtevajo podobne karakteristike (npr. sledenje železniškim vagonom, pobiranje cestnine), vendar pa te boljše karakteristike povzročajo višje stroške RFID sistema. Značilna prednost RFID sistemov pred vsemi drugimi je njihova brezkontaktnost, zajem podatkov brez potrebnega vidnega polja. RFID značke se lahko preberejo celo skozi različne snovi: sneg, megla, led, barva, rja, ostale vidne prepreke, kjer črtna koda odpove. RFID značke so berljive tudi pri večjih hitrostih - v veliko primerih v reakcijskem času okrog

22 milisekund. Kljub dražji tehnologiji so se tako RFID sistemi že sedaj izkazali za idealne rešitve v določenih aplikacijah, kjer si drugačnih rešitev sploh ne moremo predstavljati. Razvoj v RFID tehnologiji omogoča večje pomnilniške zmogljivosti, večje domete branj in hitrejše reakcijske čase. Ni verjetno, da bo ta način zajemanja podatkov preprosto zamenjal črtno kodo, kljub drastičnem zmanjševanju stroškov RFID opreme. Integrirano vezje v RFID znački ne bo nikoli tako stroškovno učinkovita tehnologija, kot je napis črtne kode. Po nekaterih virih sta črtna koda in RFID sistem neprimerljiva zaradi aplikacij, v katerih delujeta (Agarwal, 2001, str. 11). Vseeno pa se bo RFID še naprej razvijal posebej za aplikacije, kjer drugačni načini niso mogoči ali so stroškovno neučinkoviti. V primeru vzpostavitve upoštevanih mednarodnih standardov na tem področju, ko bo RFID oprema med različnimi proizvajalci združljiva, bo trg za RFID tehnologijo eksponentno rasel (Aimglobal, 2002). 2.7 Območja delovanja in zakonske omejitve Uporaba frekvenčnih območij Ker RFID sistemi generirajo in oddajajo elektromagnetne valove, se klasificirajo kot radijski sistemi. Funkcija in delovanje drugih radijskih sistemov ne smeta biti pod nobenim pogojem prekinjena ali oslabljena zaradi delovanja RFID sistemov. Zato je pomembno zagotoviti, da RFID sistemi ne sovpadajo z drugimi radijskimi sistemi radijski, televizijski, mobilni radijski sistemi (policija, gasilci, reševalci, civilna zaščita, industrija), mobilni telefoni (Finkenzeller, 2003, str. 161). Za zagotovitev varnega delovanja nesovpadanja frekvenc je potrebno omejiti frekvenčna območja, ki so na voljo RFID sistemom. Zato je mogoče za delovanje RFID sistemov uporabiti le dovoljena frekvenčna območja, ki so rezervirana posebej za industrijo, znanstvene namene ter medicinske aplikacije in se imenujejo ISM frekvenčna območja (angl. ISM Industrial Scientific Medical). Poleg teh območij pa je dovoljeno in uporabno tudi frekvenčno območje KHz (v ZDA in na Japonskem pod 400 KHz), ker je mogoče v tem območju delovati z močnejšimi elektromagnetnimi polji. V tabeli 3 je prikazana razvrstitev posameznih osnovnih območij, kjer je razvidna uporabnost, funkcionalnost (domet branje) in regulativnost po posameznih območjih (največja moč). Tabela 3: Prikaz povzetka frekvenčnih območij Območje Primer Zrelost Funkcionalnost Regulacije 2 m ZDA EU: 0.5 W 0.7/2 m EU 2.45 GHz Identifikacija vozil Postaja ZDA: 4 W 1 m Japonska Japonska: W MHz Identifikacija kontejnerja Razvoj 7 m ZDA 3m EU Nadaljši domet, velik vpliv vode EU:0.5W ZDA: 4W Japonska: ni definirano 14

23 13.56 MHz KHz ID palete ID Kartona Knjižnice Kontrola dostopa Pralnice ID plastenke, pločevinke Identifikacija živali Zrelo Zrelo 1.5 m omejuje le kovina 2 m rešitev za okolja s prisotnostjo kovin Svetovna harmonizacija Svetovna harmonizacija Vir: prirejeno po IBM Wireless e-business, Varnost RFID sistemi se vedno bolj uporabljajo v varnostne namene, npr. kontrola pristopa, sistemi za izvrševanje plačil ali sistemi za izdelavo vstopnic. Uporaba RFID sistemov še zlasti v takih aplikacijah zahteva posebno obravnavo glede varnosti podatkov in obrambo pred morebitnimi poskusi vdora, ki bi v tem primeru pomenil neavtoriziran dostop do objektov, stvari, prenosov plačil itd. RFID sistemi, ki strežejo aplikacijam z visoko zahtevo po varnosti, morajo biti varni pred napadi, ki so lahko: - neavtorizirano branje nosilca podatkov z namenom spremembe ali uporabe podatkov; - uporaba»tujega«nosilca podatkov v delovnem območju bralnika z namenom neavtoriziranega dostopa do podatkov bralnika; - prisluškovanje radijski komunikaciji ali imitaciji nosilca podatkov. Pri izbiri ustreznega RFID sistema za želeno aplikacijo je funkcijo varnosti potrebno izbrati optimalno. Pri aplikacijah, kjer varnost ne igra pomembne vloge (industrijska avtomatizacija, razpoznava objektov itd), bi vključevanje varnostnih funkcij podražilo celoten projekt in zapletlo celoten sistem. Pri tistih aplikacijah, kjer je varnost zelo pomembna, pa bi neupoštevanje varnostnih procedur lahko povzročilo nepredstavljive stroške, če bi prišlo do nepooblaščenega dostopa in nepooblaščene uporabe uslug sistema. Sodobni protokoli avtentikacije uporabljajo kriptografske ključe in kriptografske algoritme. Način varne avtentikacije zato lahko razdelimo na (Finkenzeller, 2003, str. 221): - vzajemno simetrično avtentikacijo: V takem načinu avtentikacije (po standardu ISO ) se vzajemno avtenticirata obe»stranki v postopku«, značka preveri ključ bralnika in bralnik preveri ključ značke. Za to proceduro je značilno, da imata značka in bralnik enak ključ. - avtentikacijo z izvedenimi ključi: Ena od slabosti vzajemne simetrične avtentikacije je, da morajo biti vse naprave (značke in bralniki) opremljene z enakim ključem, zato za aplikacije, ki zahtevajo ogromno količino značk in bralnikov, to predstavlja potencialni problem, saj je veliko značk dostopnih veliko ljudem, zaradi česar obstaja možnost, da bo sčasoma odkrit ključ. V tem primeru bi varnost popolnoma odpovedala. Napredek je možen, če dobi vsaka značka svoj ključ, kar omogoči avtentikacijo z izvedenimi ključi. Ob izdelavi se iz serijske številke značke s kriptografskim algoritmom izvede ključ, s katerim se značka identificira, in ključ, ki ga uporabi bralnik za avtentikacijo značke. 15

24 Kriptografski postopki naj bi ščitili pred aktivnimi (napadalec manipulira s prenosom) in pasivnimi (napadalec prisluškuje) načini napada. Koristi in nevarnosti RFID zaščite Razširjenost RFID sistemov bo omogočila lažjo uvedbo varnostnih režimov, sicer zapleteni postopki sledenja in kontrole (npr. prtljage in potnikov na letališčih) pa se bodo poenostavili. RFID značke, vključene (angl. embedded) v dokumente, izdelke, vstopnice in denar, bodo otežile nepooblaščeno uporabo. Nekateri avtentikacijski sistemi pa že sedaj uporabljajo RFID tehnologijo, npr. brezključni sistem dostopa. RFID sistemi avtentikacije se od drugih sistemov avtentikacije razlikujejo v tem, da je RF komunikacija brezkontaktna in ne potrebuje vidnega polja, zato je nepooblaščen dostop otežen (npr. pri kartici z magnetnim zapisom uporabnik z njeno uporabo preprečuje nepooblaščen dostop). Pri RF komunikaciji pa je uporabno delovanje RFID značk omejeno z razširjanjem elektromagnetnih valov. Tako je npr. pri operativni frekvenci MHz težko prebrati značko dlje kot meter stran, kljub temu pa je na znački zapis, ki je varnostno zelo pomemben, zato je potrebno preprečiti vse možne vplive na morebitno nepooblaščeno dostopanje. Zaradi vse bolj pomembne zahteve po zasebnosti se uveljavlja tudi izbris identitete na znački. 2.9 Standardizacija Standardi vplivajo na poslovne prakse povsod po svetu. Potrebni so, ker omogočijo okolje, v katerem lahko proizvajalci razvijajo rešitve, ki uporabljajo sistem odprte arhitekture. Ena sama odprta arhitektura za povezovanje fizičnih objektov je pomembnejša kot več manjših alternativ (Sarma, 2001, str. 4). Podjetja, ki so v zadnjem času sodelovala pri sprejetju standardov na področju RFID tehnologije, so lahko vplivala na njihovo vsebino, npr. na sintakso podatkov, potrebna podatkovna polja, zahteve po podatkih, kvaliteto tiska, lokacijo nalepk itd. Pomembnost standardov Sprejetje standardov za identifikacijo produktov, za komunikacijo med značkami in opisovanjem produktov in njihovega statusa je zelo pomembno. Brez uporabe standardov se lahko zgodi, da bo cena RFID sistemov padala zelo počasi temu ustrezno pa tudi splošna sprejetost in splošna uporaba. Tudi če bi se proizvodnja značk zmogla močno poceniti, bi bilo to zaradi nekompatibilnosti značk in bralnikov različnih proizvajalcev brezpredmetno. Zaustavilo bi razvoj RFID sistemov še preden bi se sploh začeli razvijati. Zato je razvoj standardov pomemben za ustvarjanje pogojev konkurence med različnimi proizvajalci RFID značk in bralnikov (Kambil, Brooks, 2002, str. 5). Z odprtimi sistemi (standardi so odprt sistem) podjetja pridobijo. Tekmovalna prednost gre tako k uporabniku, ki zna uporabiti novo tehnologijo na inovativen način, in k najboljšemu ponudniku sistema. 16

25 Globalna sprejetost standardov ISO/IEC je globalno sprejet standard za značke in bralnike, ki delujejo v območju MHz. Ta protokol je skladen z zahtevami EU, ZDA in Japonske, kar omogoča prehajanje značk med temi trgi brez nevarnosti, da bi bilo opremo potrebno prilagajati posameznemu trgu (EPC Global). Vloga standardov v RFID industriji Tradicionalno so bili standardi v RFID industriji odvisni od vertikalnih aplikativnih področij. V takem okolju je bilo čisto normalno, da je vsak ponudnik določene rešitve na določenem področju ponudil svoj, aplikaciji prirejen standard ne glede na morebitne ponudbe podobnih tehnologij tekmecev. Tako se je pomanjkanje standardizacije na tem področju v zadnjem času izkazalo za največjo oviro splošnemu sprejetju RFID tehnologije. Veliko aplikacij namreč potrebuje interoperabilnost med različnimi ponudniki različnih delov sistema (Hodges, Harrison, 2003, str. 12) Elementi RFID Slika 5 prikazuje shematski prikaz osnovnih elementov strojne in programske opreme RFID sestavov. Najosnovnejši elementi so značka, bralnik, sistem za upravljanje podatkovnih baz (angl. DBMS Database Management System), Savant (programska oprema za filtriranje rezultatov), ONS (angl. Object Naming Service) in PML (angl. PML Physical Markup Language). Slika 5: Prikaz osnovnih elementov RFID sistema Vir: prirejeno po Auto-ID Center Bralniki Bralniki uporabljajo različne načine komunikacije z značko. Najbolj pogost način zajêma podatkov s pasivne značke pri majhnih razdaljah je induktivno sklapljanje (angl. coupling). 17

26 Enostavno povedano: antena bralnika ustvari elektromagnetno polje v anteni značke. Značka uporabi to energijo za oddajanje signala nazaj bralniku, ki ga le-ta pretvori v digitalno informacijo EPC kodo značke. Pristopni agilni bralniki Značke najpogosteje berejo le pri eni frekvenci. Organizacija Auto-ID Center je predpisala referenčne specifikacije, ki jih lahko podjetja uporabijo pri razvoju bralnikov, da so uporabni za več frekvenc. Kupec na ta način dobi opremo, ki ni primerna le za določeno aplikacijo ali celo le za določenega proizvajalca. Še posebej, ker bodo kupci poizkušali RFID sistem uporabiti za širši spekter svojih poslovnih procesov. Izogibanje kolizije med bralniki Če pride do prekrivanja območja spremljanja, se lahko zgodi, da signal enega bralnika interferira s signalom drugega bralnika. Temu pravimo kolizija med bralniki. V ta namen se uporablja posebna shema delovanja bralnika TDMA (angl. TDMA Time Division Multiple Access). Poenostavljeno: bralniki berejo ob različnih časih, da ne pride do interferenc signalov. Kljub temu pa se lahko zgodi, da je značka v območju prekrivanja signala prebrana večkrat. V ta namen je razvit sistem za identificiranje podvojenih odčitanj. Izogibanje kolizije med značkami Drugi problem se pojavi, kadar je v polju branja veliko značk. Do kolizije med značkami pride, če ob istem času veliko čipov odbije signal nazaj in tako zmedejo bralnik. Za rešitev te težave je organizacija Auto-ID Center razvila poseben standard, in sicer bralnik sprejme značko le v primeru, če ji ta odgovori, da so njeni prvi znaki enaki zahtevanim. Poenostavljeno: Bralnik»reče«značkam: Odgovori, če se tvoja EPC koda začne z 0. Če odgovori več kot eden, bralnik ponovno»vpraša«odgovori, če se tvoja koda začne z 00. To ponavlja, dokler se ne javi le ena značka, kar pa se zgodi precej hitro, saj lahko bralnik v manj kot sekundi prebere najmanj 50 značk (Engels, 2001, str. 4). Domet bralnika Domet bralnika je odvisen od moči bralnika in njegove frekvence za komunikacijo med njim in značko. V splošnem imajo značke, ki delujejo pri višjih frekvencah, daljši domet, vendar zahtevajo več energije. Tipično nizkofrekvenčno značko tako lahko beremo v razdalji manj kot pol metra. Medtem ko je v UHF območju (angl. Ultra High Frequency) značko mogoče prebrati že z razdalje 3 do 7 m. Domet bralnika je lahko v določenih aplikacijah kritični dejavnik, npr. pri identifikaciji železniških vagonov, ki se premikajo po železniških tirih. Daljše razdalje branja pa niso nujno tudi prednost. Če imamo v celotnem skladišču le dva»visokodometna«bralnika, bomo takoj vedeli, kaj imamo, ne bomo pa poznali lokacije teh produktov. Zato je za oskrbno verigo bolje imeti mrežo bralnikov, ki lahko natančno določijo lokacijo značke. 18

27 Značke Osnove delovanja RFID značk RFID značka je mikročip, pritrjen na anteno. Obstajajo različne značke za različne aplikacije. Da je celoten sklop RFID sistema uporaben in optimalen, je potrebno izbrati značko, ki bo primerna aplikaciji. Aktivne proti pasivnim Aktivne značke imajo svoj lasten vir napajanja, ki ga uporabljajo, da poganjajo vezje mikročipa in da oddajajo signal bralniku, medtem ko pasivne značke nimajo lastnega vira napajanja in namesto tega za črpanje potrebne energije uporabljajo elektromagnetne valove bralnika z indukcijo le-teh v anteni značke. Polaktivne značke uporabljajo lasten vir za delovanje vezja, komunicirajo pa na enak način kot pasivne značke. Aktivne in polaktivne značke uporabljamo pri aplikacijah, ki zahtevajo večje domete, višje hitrosti branja (reakcije čase) in kjer cena ni na prvem mestu. Bralne proti pisalno-bralne značke Čipi v RFID značkah so lahko bralni ali pisalno-bralni. Pri slednjih lahko znački dodajamo podatke ali prepisujemo podatke, ko je značka v dosegu bralnika. Pisalno-bralne značke so uporabne pri aplikacijah, ki zahtevajo spreminjanje informacije na objektu spremljanja. Ker pa so dražje od pisalnih značk, so nepraktične za uporabo v primerih, ko hočemo sledenje objektov manjših vrednosti. Nekaterim bralnim značkam se informacija zapiše že med samo izdelavo tako se informacije ne da spremeniti. V drugih primerih pa lahko uporabimo metodo EEPROM (angl. Electrically Erasable Programmable Read-Only Memory). V tem primeru lahko podatke spremenimo s posebnim elektronskim procesom (Sarma, 2001, str. 8). Najosnovnejši parametri vseh značk so: DOMET, HITROST, ZANESLJIVOST. Dodatne želene funkcionalnosti, ki vedno bolj dobivajo na veljavi, pa so: zapisljiv spomin, funkcije varnosti, avtentikacije in anonimnosti, senzorji na znački itd. (Sarma, Engels, 2003, str. 3). Spomin: Zapisljiv spomin potrebuje več energije za delovanje, kar zmanjšuje operativnost značke in viša njene stroške, poleg tega pa več kot je podatkov shranjenih na čipu, dlje traja branje in bolj je prenos odvisen od različnih vplivov. Baterije: Značke razreda 1 (Sarma, Engels, 2003, str. 6) so definirane kot pasivne značke. Mogoče pa jih je opremiti z baterijo dodatnim virom energije. V splošnem sta dve vrsti (z baterijo) opremljenih značk: polpasivne značke in aktivne značke. Za potrebe razumevanja razlike med polpasivnimi in aktivnimi značkami je potrebno razjasniti pojem pasivne značke. Pasivna značka uporabi»očiščeno«energijo bralnika le za delovanje čipa (digitalne logike), ne pa za komunikacijo. Komunikacija med pasivno značko in bralnikom se izvaja z odbojem signala. Polpasivne značke uporabljajo baterijo za poganjanje čipa, še vedno pa uporabljajo odboj signala za komunikacijo. Polpasivne značke imajo poleg večje zanesljivosti tudi veliko večji domet kot pasivne, vendar pa imajo krajšo življenjsko dobo in so bolj občutljive. 19

28 Aktivne značke uporabljajo dodaten vir energije za delovanje čipa in za komunikacijo z bralnikom. To jim omogoča dodaten domet in dodatno večanje zanesljivosti delovanja, a imajo tudi precej krajšo dobo delovanja v smislu količine prenosov na eno baterijo. Aktivne značke imajo»bonus«prednost - ker so neodvisne od bralnika in njegovega napajanja, lahko izvajajo celo komunikacijo med značkami. To je tako imenovano»peer to peer«omreženje oziroma brezžično komuniciranje (Sarma, Engels, 2003, str. 4). Logika na čipu: Logika na čipu mora v glavnem reševati eno težavo: hkratno branje več značk. Ko je v polju bralnika več značk, mora bralnik njihove odgovore razvrstiti v kanale, kjer ne bo nevarnosti kolizij. Obstaja veliko antikolizijskih algoritmov, vsak od njih je primeren za svoje aplikacijske in regulatorne zahteve. Pasovna širina: Če se RFID značke uporabljajo za senzorje in za omreženje (angl. P2P - peer to peer), potrebujejo tudi večjo pasovno širino za delovanje. Upoštevamo dva kanala: od bralnika k znački in od značke k bralniku. Pasovne širine kanala od bralnika k znački so omejene, ker ima bralnik dve funkciji oskrbo značke z energijo in posredovanje signala. Ko govorimo o pasovnih širinah, ti dve funkciji tekmujeta med seboj. V pristojnih regulatornih organih, ki določajo pasovne širine aplikativni uporabi, je v splošnem določeno, da čim večja je moč polja, ki ga bralnik ustvarja, tem manjšo pasovno širino lahko zaseda. Pri polpasivnih in aktivnih značkah je bralnik razbremenjen napajanja značke, iz česar sledi, da imajo sistemi RFID s takimi značkami večjo pasovno širino v kanalu bralnik značka, vendar pa so zato polpasivne in aktivne značke večje, okornejše, krajše življenjske dobe in višjega stroška. Ker pasivne značke niso aktivni oddajniki in ker le modulirajo odbiti signal bralnika, niso predmet takih regulativnih omejitev, kot so komunikacije bralnik značka. Povratni kanal (značka bralnik) je lahko širokopasoven in lahko omogoča velike hitrosti komunikacije. Težava pri takem prenosu je v večji verjetnosti kolizij, če je povratni signal v drugem območju, kot je bil začetni signal (Engels, 2001, str. 6). Glede na navedeno poznamo različne razrede RFID značk (Sarma, Engels, 2003, str. 6): Razred 0/1: Značke tega razreda so pasivne in samo za branje. Razred 2: Značke razreda 2 so pasivne, z dodatnimi funkcionalnostmi, kot so spomin in enkripcija. Razred 3: Značke razreda 3 so polpasivne značke. Lahko tudi podpirajo širokopasovne komunikacije. Razred 4: Značke razreda 4 so aktivne značke. Sposobne so podpirati širokopasovne in P2P komunikacije z drugimi značkami ali bralniki v istem frekvenčnem območju. Razred 5: Te značke so praktično bralniki in lahko poganjajo značke razreda 1, 2 in 3 ter komunicirajo z značkami razreda 4 in Savant Če bi sedanji način označevanja s črtnimi kodami že uporabljal način individualnega označevanja, bi obstajala nevarnost, da bi morala obstoječa strojna oprema obvladovati ogromne količine dogodkov/podatkov. Zato se postavi vprašanje, kako preprečiti, da podatki o individualnih produktih ne preplavijo omrežja. V ta namen je organizacija Auto-ID Center predlagala posebno programsko opremo Savant, ki upravlja, filtrira in pošilja naprej podatke 20

29 na takšen način, da z nepotrebno obsežnostjo ne obremenjuje obstoječih zasebnih in javnih infrastruktur (Goyal, 2003, str. 3). Savant uporablja distribuirano arhitekturo, kar pomeni, da deluje na različnih strežnikih v podjetju in ne le v enem samem. Savanti so organizirani hierarhično in delujejo kot živčni sistem EPC mreže, upravljajoč tok informacij. Najprej zbirajo podatke od bralnikov, nato pa posredujejo strežnikom poslovnih aplikacij le uporabne informacije, npr. ali izdelek obstaja, kje je, kateri izdelek je pred pretekom roka trajanja itd. Primer: Savant, ki deluje v distribucijskem centru, lahko sam določi, kateri izdelek mora biti naročen pri proizvajalcu. Distribuirana arhitektura Savant se od poslovnih aplikacij razlikuje v tem, da ne deluje»nad«vsemi ostalimi aplikacijami. Namesto tega uporablja distribuirano arhitekturo in je organiziran hierarhično, da lažje upravlja s tokom podatkov. Savanti delujejo ali še bodo delovali v trgovinah, distribucijskih centrih, proizvodnjah, na tovornjakih itd. Na različnih nivojih zbirajo, shranjujejo in izvajajo procese nad podatki ter komunicirajo z drugimi Savanti. Naloge Savanta so (Auto-ID Center, 2002, str. 3): - Priprava podatkov: Savanti, priključeni na bralnike, imajo nalogo priprave podatkov (»mehčanja«podatkov). Ker včasih prihaja do napačnih odčitanj, prekrivanja itd., je Savant s svojimi algoritmi sposoben te napake popraviti. - Koordinacija bralnikov: Kadar pride do prekrivanja bralnikov in se lahko ena in ista značka prebere večkrat ter prikaže podvojeni EPC, Savant opravi analizo odčitanj in izbris duplikatov. - Posredovanje podatkov: Na vsakem nivoju se Savant odloči, katere informacije je potrebno posredovati naprej po verigi (npr. Savant v hladilnici bi poslal naprej le podatek o spremenjeni temperaturi). - Shranjevanje podatkov: Sodobne baze podatkov ne morejo obvladovati več kot nekaj sto transakcij na sekundo. Zato je ena od nalog Savanta tudi ta, da ohranja»real-time«v spominu dogodkov RFID. Sistem bo tako shranjeval EPC podatke, ki so potrebni za prikazovanje v realnem času, in jih shranil inteligentno, da bodo lahko druge aplikacije dostopale do njih in da podatkovne baze ne bodo obremenjene. - Upravitelj nalog: Značilnost vseh Savantov, ne glede na nivo, je tudi t. i. TMS (Task Management System), ki omogoča upravljanje s podatki in nadzor nad podatki z»nastavljivimi«nalogami. Primer: Savant v trgovini je lahko programiran, da opozori skladiščnika, kadar pade količina določenega produkta pod določen nivo. Sestav SAVANT-a Savant ima tri glavne elemente: zbirko podatkov/dogodkov v realnem času, sistem upravljanja nalog (Task Management System TMS) in sistem upravljanja z dogodki (Event Management System EMS). Zbirka podatkov je optimizirana zbirka podatkov, ki s podporo omejenemu naboru SQL doseže boljše učinke. TMS koordinira procese, ki jih sprožajo Savanti višjega nivoja. EMS pa upravlja z dogodki, ki jih generirajo bralniki, in povezuje bralnike z aplikacijo, zato se ob omembi programske opreme Savant misli predvsem na EMS. EMS je najbolj otipljiv in pomemben del sistema, ki vsebuje platformo za razvoj aplikacij. 21

30 Sistem upravljanja z dogodki Slika spodaj prikazuje primer RFID sestava, kjer je podrobneje prikazan Savant. Savant je programska oprema, ki je odvisna od aplikacije, vendar imajo vsi Savanti skupno lastnost, da prejemajo podatke bralnikov in jih filtrirajo glede na namen aplikacij. Slika 6: Sistem upravljanja z dogodki v podjetju GILLETTE Vir: Gilette Slika 6 prikazuje, kako dogodki potujejo skozi Savant. Bralnik pošilja naprej podatke o zaznanih značkah, ne pošilja pa podatkov o odsotnih značkah. To je informacija, ki jo bo moral določiti Savant sam. Kljub nespreminjanju stanja značk bo bralnik še vedno pošiljal podatke o prisotnih značkah. Poleg stanja prisotnosti pa bralnik lahko pošilja tudi dodatne informacije, ki se ne tičejo identifikacije (temperaturo, pritisk, gibanje itd.). Bralniki so povezani v celoten sistem preko različnih vmesnikov (serijski, ethernet itd.). Poleg tega bralnike proizvajajo različni proizvajalci, zato Savant uporablja vmesnike za komunikacijo z njimi. Dogodki se od bralnika in vmesnika premaknejo v vrsto pred filtrom, ki lahko nekatere dogodke že avtomatsko izloči. Filtri Filtri izločijo nepomembne dogodke in naprej v sistem pošljejo le relevantne dogodke. Obstajajo filtri izdelka, časovni filtri in filtri za izboljšanje podatkov (»smooth«filtri). Filter izdelka posreduje naprej le podatke o določenem izdelku ali proizvajalcu. To pomeni, da izloči vse, ki ne ustrezajo določenemu območju EPC kod. Časovni filter izloči vse dogodke, ki ne ustrezajo odčitanju v določenem časovnem obdobju (posreduje vse dogodke, ki so se zgodili v času 10 minut pred zaprtjem trgovine). Filtri za izboljšanje podatkov pa upoštevajo možnost, da se katera od značk ni pravilno odčitala. V takem primeru filter nekaj časa poizkuša poiskati manjkajočo značko, preden ugotovi, da je zapustila območje pregledovanja. 22

31 Prag poizkusa določimo vnaprej, tako bo npr. za določen prag 3 poizkusov sistem šele po 3 zaporednih branjih ugotovil, da je nastala sprememba (Goyal, 2003, str. 6). Aplikacije Aplikacije počivajo na vrhu piramide sestava Savant. So odmaknjene od vpliva bralnika, kjer Savant s pomočjo filtrov določi, katere podatke bo aplikacija uporabljala. Aplikacijo lahko programerji prosto prilagajajo svojim potrebam. Bralniki Za uporabo bralnikov znotraj sistema Savant je potrebno napisati (ali uporabiti) poseben vmesnik za določen bralnik in prilagoditi EMS, da bo vključil dogodke tega bralnika v 'razpošiljanje' dogodkov. Vmesnik bralnika Vmesnik bralnika vsebuje podrobnosti, ki zagotavljajo povezavo vsakega bralnika s celotnim sistemom Savant, z namenom preskrbeti mu dogodke. Vmesnik tudi kategorizira dogodke na EPC dogodke, na ne-epc dogodke ali na dogodke, ki kažejo na status prisotnosti. Povezave Savant-Savant Trenutno posebnega načina komunikacije med Savant-i še ni. Obstaja vmesnik, napisan v SOAP protokolu, ki pa le koordinira povezavo. Komunikacija poteka preko kateregakoli protokola, med sabo pa so nastavljene povezave med Savant-i s t. i. poslušalci, ki so uporabniško prirejeni Elementi izbire RFID sistemov Najpomembnejši element pri izbiri RFID sistemov je frekvenca delovanja bralnika. RFID sistemi praviloma delujejo od 135 KHz pa do 5.8 GHz. Elektromagnetno polje je potrebno za fizično spojitev. Dosegljive razdalje za učinkovit prenos se gibljejo od nekaj milimetrov do okoli 15 metrov. RFID sistemi z majhnim dometom (okoli 1 cm) se imenujejo sistemi tesnega induktivnega sklapljanja (ang. close inductive coupling). Taki sistemi lahko delujejo pri zelo različnih frekvencah. Uporabni so za aplikacije, kjer je potrebna visoka stopnja varnosti, ne pa tudi velika razdalja. Sistemi z dometom okoli 1 m so poznani kot sistemi oddaljenega sklapljanja. Praktično vsi podobni sistemi so zasnovani na induktivnem (magnetnem) spajanju med bralnikom in značko. Zato jih imenujemo induktivni radijski sistemi. Poleg njih obstajajo tudi sistemi s kapacitivnim spajanjem (podjetja Motorola). Skoraj 90 % vseh RFID sistemov je induktivno sklopljenih. RFID sistemi z dometom nad 1 m pa se imenujejo sistemi dolgega dosega. Ti delujejo v UHF in mikrovalovem območju. Zaradi njihovih fizikalnih lastnosti so taki sistemi večinoma poznani kot sistemi, ki črpajo energijo iz bralnika (ang. backscatter). Tipični dometi okoli 3 m 23

32 se lahko dosežejo s pasivnimi»backscatter«značkami, medtem ko se razdalje okoli 15 m lahko dosežejo le z aktivnimi značkami, ki jih napaja dodaten vir energije (baterija), ki pa se ne uporablja za komunikacijo, temveč za napajanje mikročipa in shranjevanje spomina PML jezik (Physical Markup Language) Namen PML jezika (angl. Physical Markup Language) je splošno opisovanje fizičnega oziroma stvarnega sveta: objektov, procesov in okolja. Imajo veliko različnih karakteristik, ki bi morale biti opisane, kljub temu pa velja, da obstajajo karakteristike, ki so lahko skupni imenovalec. EPC koda identificira individualen izdelek, vse uporabne informacije o izdelku pa so opisane v novem, standardnem računalniškem protokolu, ki se imenuje PML (angl. Physical Markup Language). To je univerzalni standard za opisovanje fizičnih objektov, procesov in okolja in je ustrezno obsežen. Ker pa je to šele začetek uvajanja PML jezika, bo na področju RFID opisan le enostaven PML jezik, ki naj bi se sčasoma razvijal, kot se razvija HTML, postal pa naj bi tudi bolj izčrpen. Standard za opisovanje objektov PML omogoča uporabo metod za opisovanje fizičnih objektov. Zgrajen je hierarhično. Primer: Pločevinka piva je lahko opisana kot alkoholna pijača, ki spada v skupino pijač, ki spadajo v skupino»hrana«. Niso pa vse klasifikacije tako enostavne. Zato je pomembno, da je PML splošno sprejet in da organizacije, ki sprejemajo standarde s tega področja (ISO, International Bureau of Weights and Measures), dobro opravijo svoje delo (Harrison, McFarlane, 2003, str. 5). Tipi PML podatkov PML vsebuje podatke, ki se lahko konstantno spreminjajo (dinamični podatki) in ki se spreminjajo občasno (začasni podatki). Dinamičen podatek je lahko npr. temperatura pošiljke sadja ali nivo vibracij na stroju. Začasni podatki pa se spreminjajo diskretno, v presledkih skozi celo življenjsko dobo objekta (npr. lokacija objekta). S tem načinom dosegljivosti podatkov bodo lahko podjetja uporabila informacije na nove in inovativne načine - podjetje bo lahko npr. določilo sprožilec, ki bo znižal ceno izdelka v odvisnosti od bližine roka trajanja, logistično podjetje pa bo npr. v pogodbi lahko nudilo določeno zahtevo po konstantni temperaturi skladiščenih izdelkov (sadje, zdravila, kemikalije itd.). PML strežnik PML datoteke so shranjene na PML strežniku, ki je namenjen in konfiguriran, da ponuja datoteke drugim strežnikom in storitvam, ki po njih posegajo. Kontrola Potem ko podatke avtomatske identifikacije po mreži povežemo s PML strežniki, je potrebno odgovoriti na vprašanje, do kje se uveljavljajo odločitve na podlagi teh informacij in do kje te informacije vplivajo na fizične procese (operacije). Lahko smo v proizvodnji, distribuciji, prodaji ali v domači uporabi; proces prilagoditve operacijskih pogojev z namenom 24

33 prilagoditve želenim zahtevam se imenuje»nadzor«ali»kontrola«, npr. optimalno gibanje robota za dosego optimalnih časov pakiranja na pakirni liniji v proizvodnji. Vizija organizacije Auto-ID Center je, da bodo pametni izdelki interaktivno sodelovali s stroji brez človeškega vpliva, vplivali naj bi celo na način lastne proizvodnje, skladiščenja, prodaje in uporabe. Na ta način bi lahko uvedli novo generacijo visoko distribuiranih in inteligentnih kontrolnih (nadzornih) sistemov (Floerkemeier, 2003, str. 6). Primer: Pametni pralni stroj bi lahko v prihodnosti prebral RFID značko, všito v ovratnik srajce, se povezal s spletno stranjo, povezano s to srajco, pobral potrebne podatke pranja in prilagodil pranje. Odločitve V verigi prenosov podatkov je na prvem mestu razpoznava objekta. V osnovi naj bi zadostovala že uporaba osnovnih tehnologij EPC, ONS in PML. PML tako lahko vsebuje že navodila ali pravila, npr. kako naj bo oprana srajca. Obstajati pa mora niz protokolov, ki jim moramo slediti, da lahko informacije uporabimo. Pralni stroj npr. ne more izvršiti določenih zahtev, ker nima te funkcije ali ker sočasno pere več različnih oblačil. Protokoli vsebujejo korake, s katerimi pridemo do odločitve. Lahko npr. vgradimo tudi pogajanja med strojem in objektom itd EPC shema EPC (angl. Electronic Product Code) je številčna shema, ki omogoča identifikacijo fizičnih ali virtualnih entitet. Identifikacija služi kot referenca za omreženo informacijo; informacija ni shranjena znotraj EPC kode, pač pa jo le-ta samo usmeri, kje iskati podrobno informacijo o entiteti na internetu (Brock, 2001, str. 12). Organizacija Auto-ID Center je predlagala novo EPC shemo kot nov standard za identifikacijo produktov. Cilj ni bil zamenjava standardov črtne kode, ampak ustvariti pogoje za podjetja, da bodo lažje prehodila pot od uveljavljenih standardov črtne kode do novega EPC. Za čim lažji prehod na nov standard je bila uporabljena osnovna struktura organizacije GTIN (Global Trade Item Number), ki je krovna organizacija vseh črtnih kod. Sicer ni nikakršnega zagotovila, da bodo uporabniki EPC shemo tudi sprejeli, čeprav je predlog že sprejet na UCC (Uniform Code Council) in EAN International. Kako deluje EPC številčna shema EPC je številka, ki je sestavljena iz glave in treh nizov podatkov, kot kaže slika 7. Glava identificira verzijo EPC števila to je kasneje koristno pri različnih dolžinah EPC. Drugi del številke je t. i. EPC upravljavec najverjetneje proizvajalec produkta, na katerega je EPC pritrjen. Tretji del številke, t. i.»objekt razreda«, se sklicuje neposredno na določen tip izdelka, najpogosteje na»stock keeping unit«- npr. Union pivo, svetlo, 0.33 L, SLO verzija. Četrti del številke pa je serijska številka, ki identificira točno določen izdelek na ta način lahko določimo npr. recepturo, po kateri je bilo narejeno pivo, rok trajanja itd. (Sarma et al, 2000, str. 5). 25

34 Slika 7: Prikaz naslovnega prostora EPC Vir: Brock, 2001, str. 20 Tipi EPC Auto-ID Center je predlagal 64 in 96 bitni EPC. Izbran je bil standard za 96 bitov kot kompromis, s katerim je zagotovljeno, da bo imel res vsak objekt enolično določen EPC in da se stroški značke znatno ne povečajo. Izbrani 96 bitni EPC zagotavlja enolične identifikatorje za 268 milijonov podjetij. Vsak proizvajalec izdelkov ima lahko 16 milijonov objektnih razredov in 68 milijonov rezerviranih serijskih številk za vsak razred, kar je več kot dovolj za»pokritje«vseh izdelkov vseh proizvajalcev. Trenutno je v veljavi še 64 bitna koda, saj še ni zahtev po individualnem spremljanju izdelkov. Skromnejše zahteve pa tudi omogočajo manjše stroške pri izdelavi značk ob sprejemljivem pokrivanju trenutnih potreb. Primerjava EPC in IPv6 shem Nova verzija internetnega protokola (IP), verzije 6 ali IPv6, je 128 bitno naslavljanje naslovov na internetu. To dovoljuje dovolj prostora za poimenovanje kateregakoli objekta. Katero shemo izbrati - IPv6 ali EPC? Uporaba IPv6 v RFID sistemih je možna na dva načina: eden je, da se v IP naslovnem prostoru zavzame 64 ali 96 bitni del, ki ga uporabi EPC shema; drugi pa je, da podjetja že na RFID značke napišejo lastne IP številke, ki so jim dodeljene in bodo upravljane na podoben način kot objekti, ki so sedaj naslovljeni z IPv4. V obeh primerih postopek zagotavlja unikatnost naslavljanja (Engels, 2002, str. 5) ONS (Object Name Services) Spremljanje izdelkov, proizvodov in objektov v globalnem omrežju zahteva drugačno mrežno arhitekturo. Ker je na znački shranjena le informacija o EPC kodi, mora strežnik poiskati informacijo, ki ustreza želeni EPC kodi. To pa je vloga ONS (ang. Object Name Service) avtomatizirana omrežna storitev ki je podobna DNS (ang. Domain Name Service), ki usmeri strežnike drugega k drugemu s hierarhičnim načinom naslavljanja s prevajanjem imen strežnikov v internet naslove (Sarma et al, 2000, str. 9). Ko izpraševalec (bralnik) prebere RFID značko, se EPC koda posreduje naprej Savant-u. Savant se obrne na ONS, ki je lahko na mreži ali kjerkoli na internetu, da izve potrebne informacije. ONS usmeri Savant na strežnik, kjer je shranjena datoteka o produktu, ki jo Savant uporabi in informacijo o produktu posreduje strežniku oskrbne verige, programu za skladiščno poslovanje itd. 26

35 Posebne zahteve Storitev ONS bo morala prenašati veliko več zahtev kot spletni DNS, zato bodo morala podjetja skrbeti za lastne lokalne ONS, da bodo informacije hitro dostopne. Tako bo npr. proizvajalec izdelka shranjeval podatke dobaviteljev na ONS strežnik lokalno in mu ob prihodu nove pošiljke v skladišče na spletno mesto dobavitelja ne bo potrebno pošiljati zahteve prav za vsako informacijo. Sistem bo poleg tega potreboval podvojene sisteme za primer odpovedi dela sistema, tako da bo ONS lahko poslal Savant po potrebne podatke na drug strežnik (Kambil, Brooks, 2002, str. 5). Slika 8 prikazuje korake, ki so potrebni za poizvedbo podatkov v PML strežniku. ONS strežnik prejme podatke o EPC kodi prebrane značke ter uporabi ONS infrastrukturo za lociranje IP naslova PML strežnika, na katerem so informacije, povezane z EPC kodo. Slika 8: Shematski prikaz poizvedbe v ONS Vir: prirejeno po Auto-ID Center 27

36 3 Vpliv Auto-ID / RFID na poslovanje Nadzor in spremljanje delovanja različnih sistemov v realnem času (kot je npr. na letalih) se nista uvedla v poslovni svet, med vsakodnevne aktivnosti zaposlenih, upravljavcev in vodstvenih delavcev, kljub temu, da pojmi spremljanje, zajem podatkov in analiziranje ter odzivanje na kritične informacije niso novost (HBS Working Knowledge, 2003). V praksi je mnogo primerov spremljanja v realnem času, zajêma, analiziranja in odzivanja na dogodke, vendar je bilo kljub škodi, ki nastaja zaradi poslovne nepredvidljivosti in odsotnosti ažurnih informacij, še vedno premalo storjenega za spremembo poslovne kulture in poslovnih procesov, ki bi uporabljali možnosti, ki jih ponuja spremljanje dogodkov v realnem času. Ne glede na navedeno, uporabnost podatkov, zbranih v realnem času, počasi pridobiva na veljavi. Razlog za to je vedno večje zavedanje pomembnosti točnih in ažurnih informacij. Primer so lahko makroekonomska nihanja, ki so bila zaradi splošne razširjenosti in učinkovite uporabe informacij v realnem času v zadnjih letih veliko bolj natančno in učinkovito opisana in določena (Alan Greenspan, august 2002). Primer najdemo tudi v proizvodnji, kjer so poleg stroškov skladiščenja tudi posredni stroški, ki nastajajo zaradi nepopolnih informacij in zaradi neuresničenih potencialnih novih produktov. Zadnja spoznanja uvedb RFID sistemov kažejo, da je kljub težavam, ki spremljajo prenovo poslovnih procesov, to edini način, da njihova vpeljava pokaže želeni učinek. Vpeljava spremljanja izdelkov, objektov in proizvodov ima lahko dramatične vplive na proizvajalce, distributerje in trgovce, če se uvede skozi prenovo poslovnih procesov (Parizzo, SearchMobileComputing.com, 26. november 2003). V bližnji prihodnosti bo vpeljan in delujoč RFID sistem, ki bo spremenil poslovne procese v podjetju v smer učinkovitosti, skrajševanja poslovnega cikla itd., že vštet v celotno vrednost podjetja. Z označevanjem objektov za potrebe avtomatske identifikacije namreč lahko znatno vplivamo na rezultate poslovanja. Sliki 9 in 10 prikazujeta način naslavljanja fizičnih objektov, njihovo enolično identifikacijo s pomočjo EPC kode in prevajanje podatkov v informacijo. Slika 9: Prikaz označevanja EPC kode na realnih objektih Vir: prirejeno po Auto-ID Center 28

37 Slika 10: Prikaz uporabe označevanja in prevajanje podatkov v uporabno vrednost Vir: prirejeno po Auto-ID Center V praksi poznamo nekaj tipičnih aplikacij uporabe RFID sistemov in vplivov na poslovanje, in sicer: Izpad dohodka zaradi pomanjkanja izdelkov na policah Če produkta ni v trgovini in na trgovski polici, izgubljata tako proizvajalec kot trgovec. V raziskavi leta 2002 so odkrili, da v 7 % primerov stranke ne najdejo izdelka, ki ga iščejo (Grocery manufacturers of America). Poleg tega je 10 % najfrekventnejših izdelkov, ki obsegajo 45 % produktov, pri katerih se je pojavljalo pomanjkanje zaloge, imelo le 86% razpoložljivost na polici, kar pomeni, da kupec v 14 % spet ni našel potrebnega izdelka. Analiza kaže, da v 25-tih skupinah trgovskih izdelkov pomanjkanje zaloge ogroža 3 % prodaje z oportunitetnimi stroški v ocenjeni vrednosti 6 milijonov dolarjev. Vpeljavo RFID bralnika na policah supermarketov nam omogoča spremljanje zalog posameznih produktov. Tako se pri veleprodaji, kjer so marže zelo majhne, pozna tudi najmanjši dvig prodaje in se odraža v znatnem dvigu dobička (Accenture, 2001). Prodaja s pol manjšimi skladišči Običajno imajo trgovci velika skladišča, s pomočjo katerih preprečujejo pomanjkanje zaloge na policah. Vpeljava RFID tehnologije dramatično poveča vidnost izdelkov in informacijo o prodajanih artiklih. Posledica vpeljave je, da lahko trgovci posameznemu izdelku lažje določijo optimalno skladiščno količino, ki je ustrezna odjemu blaga na policah. Poleg tega se lahko drastično zmanjšajo tudi potrebe po prostoru skladiščenja, ki je bil potreben za t. i. varnostno zalogo. Za maloprodajo lahko takšen način spremljanja pomeni večjo prodajo na m 2. Zmanjševanje skladišč ni samo zmanjševanje stroškov skladiščenja, temveč tudi možnost približevanja prodaje strankam. Z vpeljavo RFID tehnologije lahko pride do spreminjanja trgovskih paradigem glede velikosti prodajaln in vplivov na prodajo (Deloitte research, 2003). Spremembe v dostavi in zalogah Za proizvodna podjetja uvedba RFID sistemov pomeni večjo preglednost nad povpraševanjem in lokacijo produktov na zalogi. Proizvajalci so velikokrat žrtve efekta»bullwhip«, kjer zaradi nerazvidnosti oskrbne verige pride do skokov v pomanjkanju zalog oziroma v prevelikem obsegu zalog. Informacija, ki jo ponuja avtomatska identifikacija, omogoča izboljšanje napovedi povpraševanja, zmanjšanja zalog izdelkov in s tem sproščanja vezanega kapitala v zalogah. RFID tehnologija bi lahko omogočila tudi večjo uporabo 29

38 neposredne dostave frekventno uporabljanih izdelkov, zaradi česar se sprosti obremenitev oskrbne verige med proizvajalcem in trgovcem (Deloitte research, 2003). KIS (komunikacijsko-informacijski sistem) proizvajalca in trgovca pa se mora prilagoditi, da bi lahko ustregel zahtevam po podatkih v realnem času in sinhronizaciji podatkov med njima. Poenostavili bi se tudi administrativni procesi pri dostavi. RFID bi omogočil avtomatsko verifikacijo dostave in izstavitve računov, tovornega lista itd. Odkrito poslovanje Večja preglednost v oskrbni verigi in samih trgovinah nam ponuja tudi druge možnosti v odnosu proizvajalec trgovec. V zadnjem desetletju so se močno pomnožili poskusi večanja prodaje s promocijami. Le-te že dosegajo polovico prodaje, če upoštevamo njeno vrednost. Čeprav proizvajalci vlagajo veliko truda v pozorno spremljanje izvajanja promocij, pa so stroški spremljanja takšnih aktivnosti veliki. Spremljanje aktivnosti s pomočjo RFID na nivoju posameznega izdelka stroške občutno zmanjša, saj omogoča oddaljeno spremljanje tega, da je pravi izdelek na pravi polici ob pravem času, da je ustrezno cenjen ob ustreznem času npr. ob promociji (Moran et al, 2003, str. 18). Ker je takšen način prodaje preverljiv, lahko opogumi proizvajalce, da bodo povečali tovrstne promocije. Preglednost sistema pa pomaga tudi pri razumevanju učinkovitosti uvajanja novih produktov. Pritisk velikih podjetij na stroške RFID opreme Največji strošek pri uvedbi RFID sistema je strošek značke. Čim več podjetij bo uvedlo sistem tovrstne avtomatske identifikacije, tem bolj bo cena značk in vseh ostalih komponent padla. Večji uporabniki proizvodna podjetja in trgovci bodo tako tudi v tem primeru lahko izkoristili svoj položaj. Kadar količine spremljanja narastejo, lahko večji uporabniki RFID sistemov preko večje količine transakcij prej amortizirajo opremo, saj velja, da večja kot je uporaba RFID opreme, večji so lahko potencialni prihranki. Glede na navedno lahko večji uporabniki pričakujejo večje učinke uvedbe tudi skozi ekonomijo obsega. Zato ni nenavadno, da večji proizvajalci (Gilette) in trgovci (Wal-Mart) vodijo v iniciativi uvajanja vseh sodobnih načinov spremljanja. Tako kot pred 25 leti, ko je bila uvedena črtna koda, tudi danes sistemi RFID obljubljajo ogromne prihranke v proizvodnji, trgovini in oskrbni verigi, s povečanjem učinkovitosti operacij na vseh navedenih področjih. Zato se bodo trgovci najprej usmerili v izboljšavo notranjih operacij, ki naj bi ustvarile hiter donos z minimalnimi spremembami v procesih. Vendar se bo, kot pri mnogih tehnoloških izboljšavah, učinek uvedbe RFID poznal šele, ko bodo podjetja spremenila svoje organizacijske in medorganizacijske procese, ki bodo: - zmanjšali stroške oskrbne verige, - zmanjšali skladišča proizvajalcev in trgovcev, - izboljšali planiranje povpraševanja. Za polno izkoriščanje vpliva RFID bodo podjetja morala spremeniti način organizacijskega in medorganizacijskega pretoka informacij ter delovnih procesov. 30

39 3.1 Cilji uvedbe RFID v podjetja Tabela 4 prikazuje način prenove poslovnih procesov njihovo kontinuiranost in rezultat sprememb. V kontekstu načina izpeljave (projektno ali kontinuirano) je prikazana inkrementalna izboljšava ali radikalna sprememba poslovnih procesov. Tabela 4: Prikaz stopnje prenove proti frekventnosti prenavljanja procesov Inkrementalne Izboljšave Projektno izvajanje izboljšav - analiza vrednosti aktivnosti - analiza skupnih stroškov - analiza vrednosti procesov Radikalne spremembe Prenova procesov (reinženiring, BPR) Ni smiselno. Vir: Davenport 1993 Kontinuirane izboljšave - TQM - prenova poslovnih procesov - stroškovno ocenjevanje aktivnosti Uvedba RFID sistema pomeni vedno tudi prenovo poslovanja (Gross, Lo, 2003, str. 11). Samo z inovacijami na področju novih poslovnih procesov je mogoče doseči radikalne poslovne prednosti (Davenport, 1993). Cilj organizacije Auto-ID Center na področju RFID tehnologije je spremeniti svet z ustvarjanjem odprte, globalne mreže, ki bo sposobna identificirati karkoli, kjerkoli in popolnoma avtomatično. Podjetja bi na ta način lahko pridobila skoraj popolnoma pregledno oskrbno verigo. Tak sistem bi lahko odpravil možnost človeških napak pri vnosu podatkov, zmanjšal zaloge, skrbel za varnostno zalogo, zmanjšal izgube in tatvine in povečal varnost (Min et al, 2003, str. 21). Avtomatska identifikacija je lahko eden od ključnih faktorjev pri spremembi načina vodenja podjetij, katerih tok vrednosti je sestavljen iz objektov. Vodenje in nadziranje poslovanja v današnjih podjetjih je namreč še vedno podobno poslovanju železniškega podjetja pred 150 leti in tudi deluje po podobnih principih. (Hammer, 1990, str. 8). Ideal oskrbne verige je naredi izdelek prodaj izdelek in pomeni sinhronizacijo aktivnosti po celotni oskrbni verigi od točke nakupa vse do točke dobave osnovnega materiala v proizvodnjo. Podjetja na ta način postanejo del globalnega omrežja in so lahko popolnoma obveščena o povpraševanju po izdelkih. Zakaj torej vpeljati RFID v podjetje, vpeti v poslovne procese, jih prilagoditi ali prenoviti? Najprej zaradi učinka, ki ga prinese avtomatska identifikacija, saj so točni in ažurni podatki pogoj za podporo pravilnemu in ažurnemu odločanju. Razlog uvedbe RFID v podjetja, kjer sicer obstaja upor proti tovrstni informatizaciji, pa je lahko v informacijski osamitvi, do katere bi lahko prišlo, če podjetje ne bi bilo sposobno komunikacije s poslovnimi partnerji. Primer je sistem EDI (ang. Electronic Data Interchange Elektronska izmenjava podatkov), ki se uporablja v avtomobilski industriji. Vpeljava EDI sistema praviloma niža stroške kupcu, ki dirigira uvedbo takega načina komunikacije, od prilagoditve dobavitelja pa je odvisno, če lahko, kljub temu, da ima s tem dodatne stroške, tudi on izkoristi prednosti elektronske komunikacije. Razlog za uvedbo RFID tehnologij je tudi v konkurenčni prednosti, ki jo mora podjetje vzdrževati pred svojimi konkurenti, ki običajno vedno izkoristijo»ponujeno«. 31

40 Tipične prednosti uvedbe avtomatske identifikacije, ki so že bile identificirane (A.T.Kearney, 2003): - povečana produktivnost distribucijskih centrov z avtomatskim zajemanjem podatkov in kontrolo podatkov; - zmožnost uporabe dodatnih informacij s pomočjo uvedbo EPC kode za lažja vračila in avtentikacije garancij; - sodelovanje pri izmenjavi podatkov med podjetji in trgovskimi partnerji za analizo podatkov; - večja točnost podatkov za zmanjšanje pomanjkanja zalog in izboljšanje storitev kupcem; - potencialno izboljšanje prihodkov/rezultatov z izboljšano preglednostjo in novimi načini prodaje; - zmanjšanje izgub, stroškov itd. z izboljšanim planiranjem in preglednostjo nad uporabo sredstev. Tabela učinkov (Accenture, 2002): Pri analizi potencialnih prednosti uvedbe RFID sistemov moramo kategorizirati poslovne procese na značilne skupine. V tabeli 5 so prikazane potencialne koristi, ki jih po temeljiti uvedbi takega sistema podjetje lahko pričakuje. Prikazani so tudi različni nivoji uporabe značk, ki že dosegajo učinek. Paketi navadno zahtevajo 40-krat več značk, kot če označimo le palete, in označevanje posameznih izdelkov zahteva do 40-krat več značk kot označevanje paketov. Tabela 5 označuje primerjalne prednosti uvedbe RFID sistemov v praktično vseh industrijah po njihovih posameznih poslovnih procesih. Prikazane so tudi potrebe po bralnikih in značkah. Tabela 5: Prikaz potreb po RFID bralnikih in značkah v različnih dejavnostih Število bralnikov: F (malo), npr. le pri vratih Število značk: s (malo) S (srednje), npr. na policah m (srednje) M (veliko), npr. na vsakem izdelku l (veliko) Funkcija / Aktivnost Potencialna korist Zahteva bralnikov Paleta Paket Izdelek OSKRBNA VERIGA Planiranje potreb -odprava ali zmanjšanje pomanjkanja zalog -zmanjšan čas naročanja -avtomatizirano planiranje vezano na potrebe kupcev -povečano obračanje zalog -zmanjšana varnostna zaloga F, S, M l m Sledenje proizvoda / serije / partije Varnost PROIZVODNJA Nabava in skladiščenje Proizvodnja SKLADIŠČENJE Sprejem Izbira naročil Lokacija produkta -zmanjšana prodaja ponarejenih produktov -povečana skladnost z distribucijo -povečana kvaliteta produktov -zmanjšanje nepooblaščenih vstopov v objekte -zmanjšanje verjetnosti nepooblaščenih sprememb na produktih -zmanjšan čas izpolnitve naročil -povečana razpoložljivost surovin -večja stopnja izkoriščenosti kapacitet -večja stopnja izkoriščenosti kapacitet -zmanjšan čas izdelave -povečana kvaliteta F, S, M l F, S, M S, M m m S s l -zmanjšan čas raztovarjanja -povečana točnost prejetih pošiljk F s l s -povečana točnost naročil -povečana stopnja zmogljivosti sprejemanja naročil S,M s l s -manj izgubljenih objektov -zmanjšan čas iskanja objektov M s l s 32

41 Zmanjšanje izgub -zmanjšanje izgub F, S, M m s TRANSPORT Upravljanje s premoženjem Dvoriščna kontrola Skladnost z zahtevami strank -povečana produktivnost sredstev -zmanjšana izguba sredstev -ocena stroškov glede na dejansko uporabo sredstev F, S l l -povečana produktivnost sredstev -povečana preglednost pošiljk F, S m m -lažje upravljanje z izjemami -povečano zadovoljstvo strank F, S m m Usmerjanje -dinamično usmerjanje S m m AKTIVNOSTI V TRGOVINI Sprejem Planiranje kapacitet v trgovini -zmanjšani časi raztovarjanja -povečana točnost dobav F s l -povečanje dobička M s l Trgovanje z izjemami -povečana razpoložljivost produktov na polici F, M m l Zmanjšanje izgub -zmanjšanje kraj F, M l Nakup Vračila in obratna logistika 1 Poprodajne aktivnosti Vir: Accenture -povečana točnost zajema nakupov -povečana produktivnost blagajnikov -zmanjševanje števila blagajnikov (samodejni nakup) S l -povečana točnost prejemov vpoklicev -povečana točnost vračila denarja F, S l -učinkovitejša odstranitev(izločitev) produktov -lažje preverjanje garancijske skladnosti -hitrejše uveljavljanje garancij in izvedbe popravil F l Pri uvedbi RFID poslovanja se moramo srečati s prenovo poslovanja. Zato se lahko naslonimo na bogate izkušnje in znanja iz prenove poslovanja. Globalni cilji prenove poslovanja so (Kovačič, 1998): 1. poenostavitev poslovnih postopkov z odpravo nepotrebnih dejavnosti; 2. skrajšanje poslovnega cikla oziroma vseh procesov, dvig odgovornosti zaposlenih, znižanje stroškov; 3. dvig dodane vrednosti (dvig kakovosti izdelkov in storitev); 4. dvig zanesljivosti in doslednosti izvajanja; 5. tesnejše in neposredno povezovanje z dobavitelji; 6. usmerjanje v lastne ključne zmožnosti. Skoraj vsi navedeni globalni cilji prenove poslovanja so združljivi s cilji in razlogi uvajanja RFID sistemov v podjetjih. Poslovni postopki ročnega vnašanja podatkov se v primeru avtomatskega zajemanja podatkov bistveno poenostavijo, poslovni cikel se zmanjša prav zato, ker ni potrebe po dodatnem preverjanju podatkov. Prav tako je z avtomatskim spremljanjem potrebnih parametrov lažje doseči zanesljivost. Ker se podjetje ne ukvarja več s točnostjo svojih podatkov in z neprestanim preverjanjem dejanskega stanja, se res lahko usmeri v dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Pri uvajanju sistemov avtomatskega zajemanja podatkov se delovna sila praviloma preusmeri v izboljšavo storitev in na tak način višajo prihodke podjetja (Chapell, 2003, str. 12). Slika 11 kaže na strukturo koristi ali zmanjšanja stroškov na različnih področjih, ki jih lahko pričakuje proizvodno podjetje v prvem letu po uvedbi RFID sistema (A. T. Kearney, 2002). 1 vpoklici proizvodov 33

42 Slika 11: Prikaz deleža koristi ob uvedbi RFID sistema v proizvodnji Neprodani izdelki 33% Odškodnine 5% Stroški zalog 6% Delo 9% Pomanjkanje zalog 29% Zavračanje naročil 18% Vir: A. T. Kearney Na zgornji sliki lahko razberemo, da so pri uvedbi RFID sistema v podjetja proizvodne dejavnosti največji prihranki na področjih zmanjšanja proizvodnje neprodanih izdelkov (33 %) in odprave pomanjkanja zalog (29 %). Ostale koristi, ki jih ima podjetje zaradi uvedbe avtomatske identifikacije, so tudi na drugih področjih, in sicer: - odškodnine: predpostavka sloni na dejstvu, da ima proizvajalec točnejše informacije o naročniku produkta; - stroški zalog: z IS, ki zbira naročila, in preglednostjo nad zalogami lahko zmanjšamo situacije, ko je izdelek v skladišču in ga kupec ne more kupiti; - stroški delovne sile: zmanjša se strošek dela pri vnašanju podatkov in preverjanju izdelkov; - zavračanja naročil: izboljša se rotacija izdelkov, da ne pride do njihovega zastaranja. Izpeljani pilotski projekti uvedbe Auto-ID v podjetjih različnih dejavnosti so že pokazali na določeno mero zmanjšanja različnih stroškov, izboljšanja prihodkov, povečanja prodaje. Splošne ugotovitve so: Koristi uvedbe Auto-ID za proizvodnjo (Chapell et al, 2002, str. 8): a) 5 30% manjše zaloge b) 2 13% nižji stroški skladiščenja in transporta c) 1 5% večja prodaja d) 10 50% skrajševanje časov proizvodnje Koristi uvedbe AUTO ID za trgovska podjetja (Grocery Manufacturers of America, marec 2001): a) 5 8% izboljšanje stopnje zalog na policah b) 5 10% manjše zaloge c) 2 10% večja prodaja d) 3 4% nižji stroški logistike 34

43 Vpliv Auto-ID na poslovne procese Cilji uvedbe AUTO-ID so enaki ciljem prenove poslovanja, ki pa je različna v različnih dejavnostih: proizvodnja, distribucijski centri, trgovina, oskrbna veriga. V podjetju se zato zaradi uvedbe avtomatske identifikacije prenavljajo poslovni procesi in delovni postopki, ki znatno vplivajo na zaposlene, naprave in na vnos podatkov (ročni ali avtomatski). Vsaka aktivnost, ki se izvaja v podjetju in je sestavljena iz dveh ali več aktivnosti, je poslovni proces, ki mora biti opisan, zabeležen, optimiziran in avtomatiziran. Tabela 6 prikazuje vpliv Auto-ID na poslovne procese, njihove cilje in doseganje učinkov pri optimalnem izvajanju njihovih podprocesov. Tabela 6: Prikaz vpliva Auto-ID in ubikvitarnega računalništva na posamezne poslovne procese v podjetju Vpliv ubikvitarnega računalništva na poslovne procese Proces Cilj Podrobni cilji Upravljanje oskrbnih verig Učinkovitost oskrbne verige - zmanjšanje zalog - zmanjšanje zamud - večja fleksibilnost - zmanjšanje rizikov - zmanjšanje poškodb - zmanjšanje kraj - zmanjšanje ponaredkov Upravljanje življenskega cikla izdelka Preglednost skozi celotno življenjsko dobo izdelka - sledljivost izdelka - dekompozicija - vpoklici - ponovna uporaba - vzdrževanje Upravljanje odnosov s strankami Učinkovita skrb za stranke - obnašanje strank - plačilni modeli - promocijske prodaje - spremljanje - raziskave trga Vir: prirejeno po Auto-ID Center Če je v 80-ih letih veljalo, da brez ponovnega inoviranja poslovnih procesov ne moremo govoriti o avtomatizaciji poslovnih procesov, (Martin, 1994), lahko v današnjem času informatizacije, ki je presegla in prerasla avtomatizacijo, in ko lahko govorimo o»potrebi po povezanem svetu«(sarma, 2000), rečemo, da je informatizacija z uvedbo avtomatskega zajemanja podatkov brez prenove poslovnih procesov nezadostna. 3.2 Tiho poslovanje Tiho poslovanje (angl. silent commerce) ustvarja in zajema podatke z uporabo inteligentnih, interaktivnih objektov in strojev, ki med seboj komunicirajo brez človeškega posredovanja. V današnjem času je tiho poslovanje omogočeno s tehnologijami od GPS (ang. Global Positioning System) do RFID. RFID sistemi, najobetavnejši način zajêma in obdelave podatkov, identificirajo objekte z vgrajenimi RFID značkami (Accenture, 2001). Ko postanejo objekti z uporabo avtomatske identifikacije vidni, lahko tiho poslovanje omogoči nove poslovne modele in odpre nove poslovne možnosti (Accenture, 2001). 35

44 Delovanje tihega poslovanja Tiho poslovanje je skupek večih tehnologij, ki omogočajo, da so objekti»informacijsko polni«, zavestni in aktivni v odzivanju na okolje. RFID značke, senzorji in mikroelektromehanične naprave (angl. MEMS Micro Electro-Mechanical Sensors) omogočajo kateremukoli objektu, da postane»pameten«in sposoben komunikacije v oskrbni verigi tihega poslovanja (Accenture, 2003). Veliko aplikacij tihega poslovanja zahteva točno lokacijo objekta, s čimer lahko spremljamo gibanje objekta v njegovem okolju. Lokacija objekta se lahko zaznava na več načinov. Pasivne RFID značke lahko smiselno postavljenim bralnikom v bližini identificirajo svojo lokacijo. Aktivne RFID značke pa gredo lahko še korak naprej, saj lahko s pomočjo povezav (bluetoth, WiFi itd.) določen objekt komunicira z drugim objektom in mu sporoča svojo lokacijo in druge podatke. Pri lociranju objektov v srednjedolgih razdaljah (do 250 m) uporabljamo mrežo bralnikov, ki lahko s triangulacijo točno določijo lokacijo iskanega objekta. Pri zapletenejših aplikacijah, ko so med objekti velike razdalje, pa se za določevanje lokacije uporablja GPS sistem. Stalna povezanost Izvajanje poslovnih procesov»po potrebi«in»ob spremembi«zahteva stalno povezavo. Do sedaj se je uporabljala le tehnologija, ki je omogočala priklop naprave v omrežje»na zahtevo«, ko se je pojavila potreba po komunikaciji. V sedanjem času pa v ospredje že stopa tehnologija, ki omogoča stalno povezanost, npr. širokopasovne povezave, 2.5G, 3G. Rezultat nove tehnologije bo vedno več naprav, ki bodo v stalnem stiku s svojim okoljem in bodo iskale svojo vrednost predvsem v tem, da bodo zmožne kadarkoli sprejeti in poslati potrebno informacijo. Razlika med tihim in e-poslovanjem Medtem ko je e-poslovanje namenjeno komunikaciji med ljudmi in med podjetji, je tiho poslovanje»silent commerce«namenjeno komunikaciji med objekti, sestavnimi deli, posameznimi sestavi, različnimi okolji. Tiho poslovanje lahko vzpostavi komunikacijo med katerimkoli objektom v verigi vrednosti in v njem odkrije dodatno vrednost (npr. v boljšem izkoristku opreme, naprav, storitev itd). Nadaljni razvoj tihega poslovanja Prednosti uvedbe tihega poslovanja bosta povečali dve področji inovacije, in sicer razvoj nizkostroškovnih sistemov, podprtih z odprtimi standardi, in RFID sistemi za avtomatsko identifikacijo ter podprtost sklapljanja RFID sistemov z mikro-elektromehaničnimi senzorji (MEMS) (Zaharudin, 2001, str. 28). Široka podprtost standardov bo omogočila široko sprejetje tihega poslovanja, povezljivost s senzorji pa bo omogočila, da bodo objekti učinkovito komunicirali z okoljem. Nizkostroškovni sistemi in odprti sistemi Tiho poslovanje bo omogočilo povečanje učinkovitosti poslovnih procesov na različnih točkah v oskrbni verigi. Poleg tega bo povečalo vidljivost produkta v smislu lokacije, gibanja 36

45 in zmanjšanja negotovosti, kaj se z njim dogaja. Te informacije bi lahko podjetjem dovoljevale hitrejši odziv na povpraševanje oziroma bi omogočile hitrejše reševanje težav v oskrbni verigi, obenem pa dopustile zmanjševanje zalog in s tem povezanih stroškov. Za dosego takega načina avtomatske identifikacije pa ostaja še nekaj težav, ki se morajo razrešiti: - Strošek V tem trenutku je strošek RFID značke okoli 100 SIT veliko višji od stroška črtne kode (okoli 2 SIT). Z izboljšavami v proizvodnji značk in povečano prodajo, ki bi znižala proizvodne stroške, bi lahko ceno znižali na cca 10 SIT. Sedanje višje cene značk so primerne le za dražje izdelke ali izdelke, ki se ponovno uporabijo (npr. pranje oblek). Poceni značke pa so ključne za široko sprejetost v uporabo. - Standardi Danes vsak proizvajalec RFID opreme uporabi svoje rešitve na področju RFID sistemov, kar preprečuje uporabo RFID opreme različnih proizvajalcev v enakem, skupnem sistemu. Če zahtevamo, da sistem deluje preko celotne oskrbne verige, morajo biti posamezni deli sistema različnih proizvajalcev združljivi. To pomeni, da mora biti značka nekega proizvajalca berljiva z bralnikom drugega proizvajalca. Pomembno je, da so posamezni deli sistema standardizirani, da je mogoče prehajanje in prost tok informacij. Organizaciji Auto-ID Center in EPC Global se trudita, da bi se čim več podjetij pridružilo iniciativi sprejemanja odprtih standardov pri proizvodnji RFID sistemov. - Programska oprema S široko uporabo tehnologij avtomatske identifikacije bomo priča velikemu porastu informacij o lokacijah izdelka, njegovem premikanju in ostalih parametrov. Upravljanje s tako količino informacij, ki ne sme izgubiti pomena, bo zelo oteženo. Potrebno bo razviti tudi prirejene aplikacije, ki bodo združevale sistem avtomatske identifikacije in sedanje IS. 3.3 Internet objektov Internet danes med seboj povezuje računalnike, organizacija Auto-ID Center pa se trudi, da bi razvila mrežo, ki bi povezala računalnike z objekti škatle detergenta, hlače iz jeansa, letalske motorje itd. To pa ne vključuje le izdelave strojne opreme (RFID značke in bralnike) ali le omrežno programsko opremo, pač pa se razvija vse, kar je potrebno za tako mrežo, ki bo povezala objekte v»internet«- priskrbljivo in dostopno strojno opremo, omrežno programsko opremo, protokole in jezike za opisovanje objektov, ki jih bodo računalniki razumeli. Takšen sistem bo imel podlago na obstoječih standardih, odprt bo za vse in bo zastonj kot internet. 3.4 Ubikviteta računalništva Cilji ubikvitarnega (angl. ubiquitous) računalništva so, da bi s pomočjo inteligentne infrastrukture povezali objekte, ljudi in informacije, s čimer bi dosegli, da bi bilo računalništvo navzoče povsod (Brock, 2001, str. 5). Raziskovalci ubikvitarnega računalništva so predstavili vizijo, po kateri bi postal realni objekt pameten tako, da bi komuniciral s svojim virtualnim dvojnikom. O tem govori tudi primer poizkusa pametne knjižnice, ki sta ga izvedla švicarski zvezni tehnološki inštitut in nemški nacionalni center za informacijsko tehnologijo. RFID značke so uporabili za avtomatsko zaznavo ljudi in knjig v okolju 37

46 knjižnice. V tem poizkusu so spremljali, katere knjige zanimajo posamezne obiskovalce knjižnice in kaj se dogaja s posamezno knjigo - ali je izposojena in kje se trenutno nahaja. Ko je obiskovalec vstopil v knjižnico, se je na terminalu v njegovi bližini prikazal status želene knjige. Tu je signal objekta v realnem okolju sprožil zahtevo po informaciji. Ta virtualni dvojnik objekta je nato izvedel proceduro, ki je dala odgovor na zahtevo, ki je bila v konkretnem primeru odgovor na vprašanje, katera knjiga je pri zadnjem obisku pri obiskovalcu vzbudila zanimanje. Odgovor virtualnega objekta v realni svet je prikaz informacije na terminalu v bližini obiskovalca. Z ubikviteto računalništva bo zajem podatkov in doseganje le-teh postalo trivialno (Weiser, 1991). Slika 12 prikazuje razkorak med fizičnim in digitalnim svetom. Ideal ubikvitarnega računalništva je nevidno zlivanje obeh. Z velikostjo njunega razkoraka namreč potrebujemo za podoben učinek informatizacije občutno višje stroške. Slika 12: Prikaz razkoraka med fizičnim in digitalnim (virtualnim) svetom pogled skozi podatke Vir: Fleisch, Dierkes, 2003 Največjo težavo pri uveljavitvi ubikvitarnega računalništva trenutno predstavlja prehod med različnimi mediji pri zajemu podatkov (npr. tiskani mediji elektronski mediji). To poskušamo rešiti s pomočjo uporabe Auto-ID. 3.5 Evolucija IS v sistem Auto-ID Informacijski sistemi so imeli v različnih obdobjih različne trende razvoja. Ti so se kazali od npr. uvajanja računalništva v splošno rabo do integracije podjetij s tehnološkimi rešitvami v virtualna podjetja. Ob tem se postavlja vprašanje, ali lahko glede na vse dosedanje trende v 38

47 razvoju informacijske tehnologije, prenove poslovnih procesov in avtomatizacije pri zajemanju podatkov sklepamo na potrebo po avtomatski identifikaciji. Tabela 7: Karakteristike razvoja IS Obdobje Karakteristike Računalniki se uvedejo v splošno rabo. Večina uporabe je komercialne narave (plače, naročila, računovodstvo itd.). Veliko je novih zaposlitev za trivialna dela: digitaliziranje, preverjanje itd. Zaposleni v obdelavi podatkov so»visoki profesionalci«, uporabniki skoraj nimajo pravic Računalniki se uvedejo tudi v znanstvene namene. Potreba po računalniški moči strmo narašča. Uporabniki so kronično nezadovoljni, pričakovanja so velika, težave se pojavljajo pri dostopu do podatkov Uporaba računalnikov stopi na osebno raven. Začne se uporaba urejevalnikov besedil, pregledničnih kalkulacij, elektronskega pošiljanje pošte. Začne se tendenca k decentralizaciji. Uporabniki začno razvijati lastne aplikacije. Kot rezultat se začno pojavljati informacijski otočki, kar sproži zahteve po integraciji. Integracija se pojavlja kot pomemben cilj Poudarek je na integraciji arhitektur in omrežij. Ugotovi se potencial informacij v poslovnem svetu, kar sproži prenovo poslovnih procesov. Programer začne izgubljati veljavo, ko se začne pojavljati programska oprema, ki generira programsko opremo. Uporablja se vedno manj aplikacij, vedno več informacij se pretaka skozi enostavne, prijazne in agilne vmesnike Končana integracija arhitektur v določenih podjetjih se razširi na povezave med podjetji. Procesi se prilagodijo končnemu uporabniku. Funkcija programer izgine. Pojavi se nova funkcija sistemskega analitika. Informacije se uporabljajo pri prenovi poslovnih procesov, ki so skladni s poslovno politiko podjetja. Delovna mesta v IT spet dobijo veljavo začenši s CIO, sistemski analitik. Informacije so končno zaveznik poslovanja. Izziv je integracija podatkov Integracija med podjetji, regijami in državami skozi napredne tehnološke rešitve postane realnost. Funkcija sistemskega analitika izgine. Uporaba informacijskih procesov postane del vsakodnevne rutine vseh ljudi na svetu. Začno se oblikovati virtualna podjetja v nekaterih primerih uspešno. Fizične meje med državami začno izgubljati pomen v korist digitalnih meja. Vir: Rodriguez, Ferrante, 1996 Iz zgornje tabele, ki prikazuje razvoj informatike, je jasno razvidna potreba po uvedbi Auto- ID kot logičnem koraku razvoja informacijskega sistema. Označevanje s črtno kodo je namreč 39

48 le bleda senca avtomatskega zajemanja podatkov, zato še vedno govorimo o»zajemanju«podatkov in ne o integriranem informacijskem sistemu. Da bi lahko govorili o integriranem informacijskem sistemu, je potrebno povezati omrežje strežnikov in računalnikov s fizičnim svetom objektov. 3.6 Proizvodnja Proizvajalci so vsak dan soočeni z novimi izzivi, ki prihajajo s strani novih tekmecev, nestrpnih lastnikov ali še bolj zahtevnih kupcev. Izzivi so lahko tudi plod spremenljivih zahtev na področju zdravja, varnosti, dela in okolja. Ko proizvajalci odpravijo probleme na enem področju, se morajo soočiti s težavami na drugih področjih - globalna varnost, nova regulativa, visoka rast podobnih izdelkov, majhne serije izdelkov, zahteve po manjših zalogah in njihovem hitrem obračanju. Iskanje odgovora na vse opisane zahteve je povzročilo pojav dveh značilnih strateških trendov pri prenovi proizvodne oskrbne verige: vertikalna integracija in distribuiranost - decentralizacija. Nekatera podjetja se vertikalno integrirajo in konsolidirajo svoje operacije, blagovne in informacijske tokove zaradi strateških razlogov. Z uveljavitvijo celotnega toka dodane vrednosti pod eno streho želijo vse procese, ki prinašajo dodano vrednost, spraviti v svoj, kontroliran in nadzorovan poslovni model, ob tem pa se zavedajo, da kakršnokoli znanje, razvoj, recepture izdelkov, izkušnje v delovni sili itd. delajo podjetje bolj konkurenčno. Pod takim poslovnim modelom mora podjetje delovati s čim manjšimi stroški, da je lahko konkurenčno in profitno, saj je eden od kritičnih faktorjev uspeha tudi integracija in standardizacija vseh operacij v najkrajšem možnem času. Tista podjetja, ki so se odločila za distribuiranost, decentralizacijo, so se odločila za nasprotno, popolnoma drugačno strategijo, kot jo ponuja model vertikalne integracije. Takšna podjetja vse proizvodne operacije oddajo v zunanje izvajanje in se osredotočijo le na marketing ter na gradnjo blagovne znamke. Podjetje, ki je orientirano le v blagovno znamko, lahko ceno izdelka določa nad proizvodno ceno v odvisnosti od moči blagovne znamke. Kritični faktor uspeha za podjetja, ki so se odločila za distribuiranost, je sodelovanje z zunanjimi partnerji in povezovanje na način, kot da gre za eno samo podjetje. Ne glede na to, kako so organizirane proizvodne operacije (kosovna, procesna itd), podjetja še naprej investirajo v izboljšave optimiziranosti kapacitet, učinkovitega delovanja znotraj omejitev, vzdrževanja prednosti pred konkurenti ter v spodbujanje inovacij. Slika 13 prikazuje drevesno strukturo vrednosti za lastnika proizvodnega podjetja. Ob uvajanju avtomatske identifikacije v podjetje je lastniku pomembno predstaviti način povečevanja vrednosti podjetja in način zmanjševanja stroškov podjetja. Tako lahko najlažje vrednotimo potencialne koristi in samo uspešnost uvedbe. 40

49 Slika 13: Prikaz vrednosti lastnika proizvodnega podjetja Vir: Chapell et al, 2002, str. 8 Za uspešno uporabo avtomatske identifikacije v proizvodnji (ali kjerkoli drugje) je potrebno obstoječe informacijske sisteme tesno povezati s sistemi avtomatske identifikacije RFID sistemi (Moran et al, 2003, str. 11). Pred uvedbo avtomatske identifikacije v podjetje je najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, katere poslovne procese je potrebno spremljati in katere poslovne procese je potrebno uvesti? Poslovni informacijski sistemi v proizvodnji naj bi namreč podpirali vse procese oskrbne verige. Sedanje celovite rešitve so MES (angl. Manufacturing Execution System), SCM (angl. Supply Chain Management), ERP (angl. Enterprise Resource Management) in LES (ang. Logistics Execution System), ki že delujejo v proizvodnji in podpirajo vse ključne procese, ki so pomembni za učinkovito, agilno in fleksibilno proizvodnjo. Zato lahko sklepamo, da je to programska oprema, ki bo prejemala podatke avtomatske identifikacije. Avtomatska identifikacija v proizvodnji Zaradi specifičnosti podatkov v proizvodnji se moramo osredotočiti na pomen Auto-ID v proizvodnji. Če uporabimo EPC kodo kot enolični identifikator izdelka, produkta, sredstva ali procesa, in PML kot vir vseh ostalih informacij, lahko predvidimo razpoložljive informacije (glej tabelo 8). Tabela 8: Prikaz vira podatkov v sistemu Auto-ID Tip informacije Tip produkta ID produkta Vir podatkov v AUTO-ID EPC (ali črtna koda) EPC 41

50 Podatki produkta - parameter - zgodovina - podrobnosti transakcije Podatki operacije - kosovnica - recepture - usmerjanje Stanje produkta - lokacija - temperatura PML Izvedeni PML Drugi senzorji Vir: Chang, McFarlane, Koh, Floerkmeier, Putta, 2003 Osnovni elementi Auto-ID Osnovna infrastruktura avtomatske identifikacije je bila sicer že omenjena, vendar lahko za hiter pregled potreb po inteligentni proizvodni infrastrukturi, ki bo omogočala avtomatske in nevidne povezave med fizičnimi objekti, ljudmi in informacijskimi sistemi, opišemo osnovne elemente: - Značka: osnovni element, ki posreduje bralniku, sistemu Savant osnovne podatke o izdelku, njegovih spremembah in njegovem spremljanju. - EPC: je številčna shema, ki nam omogoča enolično identifikacijo objektov, sestavov in sistemov; - ONS: je vezivo med podatkom EPC in PML strežnikom, omogoča dostop do vseh ostalih podatkov, ki so na voljo o produktu, sestavu, sistemu in vseh ostalih povezanih podatkov; zasnovan je na standardu DNS. - PML: je standardni poizvedovalni jezik za opisovanje objektov, procesov, sistemov itd.; zasnovan je kot osnovna platforma za nadaljnji razvoj aplikacij, zbirk podatkov in analitičnih orodij; uporablja podoben format kot XML. EPC kode na RFID značkah, sestavljene z bralniki in pripadajočo programsko opremo, bodo oblikovale avtomatski sistem sledljivosti za zajem podatkov v realnem času. Skupaj z ONS, PML in internetom pa bodo podjetja lahko spremenila pridobljene podatke v uporabne informacije in jih shranjevala na varen način na primerne lokacije (Joshi, 2000, str. 47). Slika 14 prikazuje shemo toka podatkov, ki ga mora omogočiti sistem avtomatskega zajemanja podatkov. Glede na zahteve, ki jih pošiljamo celoviti rešitvi (ERP), se le-ta odziva z zahtevo po podatkih iz proizvodnje ali zunanjega okolja. 42

51 Slika 14: Prikaz informacij, ki jih potrebuje celovita rešitev ERP Vir: Prirejeno po Auto-ID Center, 2002 Integracija poslovno-informacijskih sistemov z Auto-ID Da lahko podatki avtomatske identifikacije vplivajo na spremembo poslovnih procesov v podjetju, morajo biti tesno povezani z obstoječimi programskimi rešitvami. Za uspešno integracijo pa je potrebno pregledati, kateri podatki so obstoječim sistemom že na voljo. Podatki, ki jih uporabljajo informacijski sistemi v proizvodnji (v širšem pomenu), so spremenljivi v lastnosti, viru in frekvenci spreminjanja. Zajem podatkov se začne na točki, kjer dobavljeni material vstopa v podjetje, to je v skladišču. Bralniki RFID na vhodu preberejo EPC na znački produkta ali na paleti, ki nadaljuje pot na polico, ki je prav tako opremljena z bralnikom. Ko kupec sproži postopek naročila in ko je njegovo naročilo pripravljeno za odpremo, gre paket/paleta skozi vrata skladišča gotovih izdelkov. Tam so nameščeni bralniki, ki odčitajo EPC kodo na končnih izdelkih/paketu/paleti. Programska rešitev, ki upravlja zajem podatkov v skladišču, komunicira z vsemi bralniki v skladišču. Neprestano prejema ogromne količine podatkov o stanju v skladišču. Tako je ustvarjen pogoj za možnost prikazovanja podatkov stanja v realnem času. Programska rešitev prejema podatke o zaznanih EPC kodah, na ONS poizveduje o lokaciji dodatnih informacij o izdelku, če je potrebno, popravi podatke in uporabi zbrane informacije za lokalno shranjevanje za lokalne potrebe. Podatki so lahko shranjeni centralizirano ali v razpršenih bazah podatkov. Poleg podatkov o stanjih se lahko poizveduje tudi o dodatnih informacijah, ki govorijo o konfiguraciji, lokaciji, času in merah objekta s pomočjo PML. PML s svojim naborom funkcij omogoča konstrukcijo tovrstnih podatkovnih tipov. Pri uvajanju avtomatske identifikacije proizvodna podjetja iščejo učinke na različnih področjih (Chapell, 2003, str. 13): povečevanje izkoriščenosti kapacitet in proizvodnje; zmanjševanje časa izdelave; povečevanje izkoristka delovne sile; večanje kvalitete proizvodov; 43

52 zagotavljanje pravočasnega vzdrževanja opreme; zmanjševanje stroškov zastarelih izdelkov; spremljanje in upravljanje rezervnih delov; pospeševanje izvajanja statističnega nadzora proizvodnje; omogočanje sledenja polizdelkom in sestavom v proizvodnji; večanje varnosti delavcev; zmanjševanje vračil in uveljavljanja garancij; zmanjševanje odpadka, napak in zastarelosti. Kako integrirati Auto-ID Rešitev integracije Auto-ID aplikacij z obstoječimi rešitvami se razlikuje od primera do primera. V nadaljevanju je predstavljen primer, ki prikazuje splošno rešitev in specifično rešitev integracije Auto-ID. Slika 15 prikazuje splošen primer integracije poslovnega IS s sistemom Auto-ID. Shematsko je prikazan tok informacij med proizvodnjo in celovitimi rešitvami. Slika 15: Prikaz integracije poslovnega IS z Auto-ID Vir: Chang et al, 2002, str. 12 V proizvodnji, ki ima ločene proizvodne enote, se zbira podatke v realnem času (nedokončana proizvodnja, zaloga, izvajanje naročil proizvodnji) z Auto-ID sistemom. Ugotovi se tudi (s pomočjo MES ali LES) stanje kapacitet in virov. 1. Zbrani podatki se posredujejo naprej ERP ali SCM. 44

53 2. Modul za planiranje v SCM generira popravljen plan. 3. Proizvajalec pošlje popravljen plan na nivo MES-a za podrobnejše planiranje, dobaviteljem pošlje naročilo. 4. MES pošlje naročilo vsaki proizvodni enoti posebej. Slika 16 prikazuje poenostavljeno shemo odnosa med proizvodnjo, Auto-ID sistemom in celovitimi rešitvami. Slika 16: Poenostavljen prikaz integriranega toka procesov ob uvedbi AUTO-ID Vir: prirejeno po Auto-ID Center Ko uvajamo integrirano rešitev za povezovanje med različnimi nivoji programskih rešitev, je pomembno razumeti, da obstajajo med njimi različne časovne skale. Sistem kontrole v proizvodnji deluje na nivoju sekund, MES deluje običajno od sekunde do enega dneva, ERP pa od dneva do enega leta. 3.7 Skladiščenje Tipični distribucijski center s površino m2 lahko obdela nekaj milijonov enot na teden in zaposluje 500 zaposlenih v dveh izmenah. Ob takih pogojih je celo zelo optimiziranim skladiščnim enotam težko vselej delovati brez problemov. Tehnologija, ki bi preprečevala pojavljanje napak, bi bila zelo dobrodošla, investicija v tako opremo in tehnologijo bi se kmalu povrnila. Prejemi v skladišču S pomočjo avtomatske identifikacije in označevanjem z RFID značkami bi lahko učinkoviteje prejemali palete in škatle, produktivnost delavcev pri prejemih bi se povečala, prejemi bi bili bolj točni manj pojavljanja napak zaradi napačnih vnosov, avtomatično primerjanje vhodnih faktur in dobavnic. Izbira naročil Označevanje na nivoju osnovnih enot v skladišču (npr. škatle) bi omogočalo natančnejše obdelovanje naročil s potrjevanjem naročil in postavk v naročilih. Povečala bi se hitrost 45

54 izpolnjevanja naročil v skladiščih. Ko bi bile vse enote označene, bi tudi bile locirane na enostaven način. Lokacija produktov z izjemami V situacijah, kje potrebujemo lociranje produktov za posebne namene ali zaradi posebnih lastnosti, npr. blizu datuma izteka uporabnosti, nevarne snovi itd., lahko z Auto-ID lažje lociramo izdelke za skladiščenje ali hitrejši odjem. Preprečevanje izgub Za produkte, ki so še posebej nagnjeni h krajam ali poškodbam, je oprema skladišča z Auto- ID še posebej primerna za opozarjanje osebja pred nepooblaščenim dostopom. Slika spodaj shematsko prikazuje povezave Auto-ID sistema z obstoječimi aplikacijami v skladišču in osnovni tok informacij med njimi. Slika 17: Prikaz aplikativnega okolja avtomatske identifikacije na primeru skladišča Vir: Alexander et al, 2002, str. 24 Težave v skladiščih ter v distribuciji in reševanje z Auto-ID Bistvena prednost uvedbe avtomatske identifikacije je uspešno reševanje problemov v skladiščih izdelkov. V današnjem času so distribucijski centri neučinkoviti na področju delovne sile, točnosti in pretoka blaga. Uvedba Auto-ID tehnologije bi pomagala reševati naalednje ključne probleme (Alexander et al, 2002, str. 13): 1. Strošek delovne sile: Auto-ID zmanjšuje količino dela in čas, ki je potreben za izvedbo nalog. 2. Točnost: Auto-ID zmanjšuje potrebo po preverjanju, kontroliranju ali potrjevanju točnosti lokacije in količine produktov v skladišču. 3. Pretok: Auto-ID izboljša pretok blaga in omogoči, da so naročila kupcev izpeljana hitreje. 46

55 Navedeni problemi so med seboj povezani in bodo najverjetneje cilj prvega vala Auto-ID implementacij. Rešitev teh težav pa prinaša rešitve tudi na drugih področjih: odvečne zaloge, preglednost produktov/blaga, enostavno reševanje problemov, težave z izvajanjem naročil kupcev morebitna kasnejša neizpolnitev naročila. Slika 18 prikazuje strukturo stroškov v distribucijskem centru. Na prvi sliki se jasno vidi, da so stroški najvišji za delovno silo in za prostor. Pri podrobni razdelitvi stroškov dela pa se izkaže, da so najbolj obremenilni stroški nabiranja. Z uvedbo Auto-ID sistema bi se proces nabiranja močno poenostavil, saj bi se omogočilo boljše lociranje produktov. Slika 18: Prikaz sestave stroškov v distribucijskem centru Struktura stroškov distribucijskega centra Sistem 9% Drugo 3% Prostor 18% Delo 70% Struktura stroškov dela v distribucijskem centru Drugo 8-12% Pošiljanje 15-25% Nabiranje 40-50% Prevzemi 20-30% Vir: IBM Consulting 47

56 A) Strošek delovne sile Strošek delovne sile predstavlja glavnino stroškov obratovanja distribucijskih centrov. V proizvodnji in prodaji predstavljajo stroški delovne sile med 50 in 80 % vseh stroškov distribucijskega centra. Kot je distribucijski center pomemben člen v oskrbni verigi, so delovni postopki integralni del njegovega obratovanja. Neučinkovitosti v operativnem izvajanju, sistemske neučinkovitosti, pomanjkanje izkušene delovne sile in človeške napake pripomorejo k višjim stroškom delovne sile in postanejo zelo vplivne variable, ki bi jih ob pomoči tehnologij, kot je Auto-ID, lahko spremenili (Alexander et al, 2002, str. 14). V skladišču so trije glavni delovni procesi, ki bi jih lahko takoj prenovili z uporabo avtomatske identifikacije: prevzemanje, nabiranje (komisioniranje) in odprema. Prevzemanje Ko tovornjak pripelje pošiljko k prevzemu v skladišče in razloži vsebino pošiljke na razkladalno rampo, delavec primerja prejete artikle in količine s pričakovanimi, nato pa na paleto pritrdi oznako (nalepko) za sledenje po skladišču. Če se podatki o dejanskih artiklih in količinah razlikujejo od pričakovanih, delavec ponovi svoj postopek, da bi potrdil razliko. Ponavadi se v ta postopek vključi tudi sodelavec ali nadrejeni. Celoten postopek je časovno potraten in občutljiv na človeške napake. Mešane palete ali artikli pa težave še povečajo. Auto-ID bi postopek preverjanja prispelih pošiljk poenostavil tako, da bi se prejete in pričakovane količine preverile avtomatsko. Časi prejema bi se zmanjšali 60 do 93% (IBM Consulting, 2001). Sistem avtomatske identifikacije pa bi odpravil tudi potrebo po označevanju (npr. s črtno kodo) palete za potrebe sledenja. Nabiranje (komisioniranje) Nabiranje artiklov je delovno zelo intenzivno in hkrati nagnjeno k človeškim napakam. Nabiranje in iskanje artiklov lahko zaposli do 50 % osebja v skladišču in zahteva še dodatna preverjanja v naslednjih fazah. Distribucijski centri so za vodenje skladišč že uvedli napredno in sposobno programsko opremo za obdelavo podatkov v realnem času, ki uporablja tudi RFID tehnologijo za ohranjanje nivoja produktivnosti ob ohranjanju integritete nabiranja. Proces nabiranja v takih skladiščih je naslednji: osebje, ki nabira naročeno blago, se premakne na lokacijo izbranega artikla, prebere UPC kodo ali kodo lokacije (za potrditev lokacije produkta), poveže podatek izbranega kartona s paleto, odloži RFID bralnik ter preloži karton na paleto (Alexander et al, 2002, str. 15). Odpremljanje Veliko distribucijskih centrov za potrebe končnih kupcev potrošniškega blaga preverja vsa izhodna naročila. Verifikacija izhodnih naročil je potrebna zaradi napak pri vhodnih produktih, sprejemanju naročil kupcev in visokih odškodnin kupcev. Kontrolorji preverjajo palete na nakladalnih rampah in potrdijo izhodne pošiljke. V nekaterih primerih pa podjetja dodatno preverjajo in posvečajo več časa procesu nabiranja, da morebitno napako odpravijo že pri viru. Ta dodatna preverjanja so pripeljala do kvalitetnejših storitev kupcem, vendar pa so ti procesi časovno zelo potratni in težko optimizirani. Auto-ID lahko zmanjša stroške preverjanja tudi do 90 % ter dodatno okrepi storitve za še širši krog strank. 48

57 Priprava sporočila o predvideni pošiljki (angl. ASN Advance Shipment Notice) potrebuje dodaten vložek dela pri odpremi. Danes ima veliko podjetij poseben delovni proces, kjer zajemajo podatke in kreirajo ASN za določeno vrsto kupcev. Seveda pa ta dodatna storitev kupcem pomeni tudi dodatne korake (označevanje vsakega kartona in njegova povezava s paleto ali kontejnerjem), ki zmanjšajo celoten pretok in daljšajo dobavni čas. B) Točnost Prevzemanje Napačen dokument prevzêma povzroča težave v skladišču in neposredno izgubo, kadar so naročeni produkti plačani, pa ne prejeti. Podjetja z izkušnjami že poznajo pomembnost točnosti dokumenta prejêma. Res pa je tudi, da vsaka napaka v procesu skladiščenja povzroča velike težava pri točnosti zalog in upravljanju s časom osebja. Zato ni težko razumeti truda podjetij, ki vlagajo veliko sredstev v zapletena okolja prevzemanja produktov (veliko virov, sestavljeni produkti itd.), da dosežejo 99% točnost. Z uvedbo Auto-ID je mogoče doseči 100% točnost. Nabiranje (komisioniranje) Kljub točnosti pri prevzemih še vedno obstaja možnost napake v okoljih, kjer je prevladujoč proces nabiranja produktov, ki je delovno zelo intenziven proces. Osebje, zaposleno pri tem procesu, lahko vedno znova in znova izvaja preverjanje točnosti podatkov, kar pa ne daje zagotovila, da so zajeti podatki točni. Auto-ID omogoča rešitev tega problema z absolutno identifikacijo produktov in njihovih količin in odpravo napak pri nabiranju, kar na koncu pripelje do večje točnosti pri odpremljanju in boljših storitvah za kupce. Vso to povečanje točnosti pripelje do urejenosti skladišča pripravljenega za kupca in večjo podporo marketinškim akcijam in promocijam. Točnost prevzemnih dokumentov in natančnejše nabiranje poveča tudi točnost zalog. Točnost zalog pa omogoča, da so lokacije produktov v skladišču pravočasno ponovno napolnjene. Tako se proces ponovnega napolnjenja polic izvaja v skladu s pričakovanim nivojem zalog. Včasih je zaloga na določeni lokaciji premajhna, kar pripelje do pomanjkanja produktov, zato mora osebje za izpolnjevanje naročila (nabiranje) počakati na ponovno napolnjenje ali pa se v tem procesu vrniti nazaj. Ti primeri lahko v distribucijskih centrih zavzamejo okoli 3 do 5 % celotne količine dela (Alexander, 2002, str. 16). Poleg navedenih stroškov pa nastanejo tudi posredni stroški zaradi neproduktivnega dela in podvojenih aktivnosti. Netočnost zalog sili osebje v skladiščih k izvajanju neproduktivnih aktivnosti štetja produktov in ad-hoc inventur. Če je dejanska količina produktov ob štetju različna od tiste v sistemu, se izvede ponovno štetje. Včasih se skladišča celo zaprejo, da izvedejo inventure, kar pripelje do skrajšanja časa dostave v primeru pričakovane inventure. Če obratujemo 5 dni na teden, moramo v tednu, ko ob koncu izvedemo inventuro, v 4 dneh izpeljati vsa naročila. Delovni procesi štetja so zelo neproduktivni, nagnjeni k netočnostim in posredno zmanjšujejo kvaliteto storitev kupcem. Odpremljanje Odpremljanje popolnega naročila je cilj vsakega skladišča. Dejstvo pa je, da v povprečju naročila, ki so brez poškodb, točnih in pravih količin in s pravilnimi dokumenti, prispejo na cilj le v 40 do 60% (Alexander et al, 2002, str. 17). Nepopolne izpolnitve naročila privedejo 49

58 do povečanih zahtev po odškodninah, povečanega časa za njihovo reševanje, povečanja netočnosti zalog in, najpomembnejše, nezadovoljstva strank. Za povečanje točnosti odprem podjetja vlagajo v dodatne aktivnosti, ki pa so časovno in prostorsko potratne in potrebujejo dodatno osebje. Zato podjetja le v manjši meri dodatno preverjajo odpreme pošiljk strankam. 3.8 Transport Slika 19 prikazuje drevesno strukturo koristi za transportna podjetja. Glede na te osnovne kazalnike lahko ocenjujemo uspešnost poslovanja transportnega podjetja, ki so lahko tudi parametri podjetja, na katere moramo vplivati z uvajanjem Auto-ID sistemov. Slika 19: Prikaz koristi za transportna podjetja ob uvedbi Auto-ID Vir: Boushka et al, 2002, str. 5 Uporaba sredstev v transportu, njihovo sledenje in vzdrževanje Pošiljke so ponavadi združene v kontejnerje ali večje tovorne enote, ki se pomikajo skozi proces dostave. Označevanje vozil in kontejnerjev z EPC kodo na RFID znački bi omogočilo, da bi bile te enote enolično določene in sledene v oskrbni verigi, skozi transportni cikel, brez potrebe po označevanju vsakega izdelka. Transportna podjetja bi, opremljena z natančnimi podatki o pošiljki, lahko učinkovito optimizirala vse parametre transporta, ki vplivajo na točnost sredstev, uporabo sredstev in na samo storitev kupcu. Z označevanjem posameznih tovornih enot bi lahko tudi transportna podjetja spremljala njihovo izkoriščenost in uporabo skozi čas. Ugotovilo bi se število kontejnerjev, ki se ne uporabljajo v rednem času, ampak le ob konicah. Ti kontejnerji bi se lahko prodali in najeli le za določen čas. Sredstva, ki se ne uporabljajo (niso dovolj izkoriščena), se zato lahko odstranijo iz bilance stanja. S sledenjem sredstev bi se lahko ugotovilo tudi npr., zakaj se določeni kontejnerji izgubijo, poškodujejo ali so neuporabljeni, kakšen tovor se je v transportu poškodoval in zakaj, na katerem mestu v 50

59 transportni verigi je prišlo do napake. Na podlagi teh podatkov bi se podjetja lahko odločila za drugačen način transporta ali drugačen način uporabe transportnih sredstev. Z vpeljavo sledenja transportnih sredstev po vseh poteh transporta z enolično določeno EPC kodo bi vzdrževanje postalo bolj učinkovito. S sledenjem aktivnosti, ki se izvajajo na sredstvih, lahko podjetja učinkoviteje izvajajo vzdrževanje teh sredstev, sledijo stroškom, vzorcem pojavljanja napak in natančneje planirajo vzdrževanje. Na ta način lahko tudi opredelijo sredstvo, ki jim povzroča dodatne stroške, identificirajo dobavitelja, vključijo menjavo kritičnih delov že med rednim vzdrževanjem itd. A)Učinkovitost transporta Planiranje obsega Z uporabo EPC označevanja na transportnih enotah lahko osebje obvesti naslovnike o prihajajočih pošiljkah, s čimer se osebju na teh lokacijah omogoči lažje obvladovanje prihoda pošiljk, in sicer obvladovanje tako delovne sile kot delovnih sredstev. Omogoči se zmanjšanje stroškov obeh. Avtomatiziran zajem podatkov Večino podatkov o pošiljki vnaša osebje transportnega podjetja. Za mednarodni prevoz podatki vključujejo vsebino pošiljke, parametre pošiljke itd. Zanesljivost vnosa teh podatkov se močno poveča z zmanjšanjem ročnih vnosov in z uporabo podatkov proizvajalca. Strošek delovne sile, ki je povezan z ročnimi vnosi, se tako lahko drastično zmanjša. Ko v podjetju sprejemajo tisoče pošiljk dnevno, se prihranek nekaj sekund dela na pošiljko zelo pozna pri končnem obračunu stroškov. Prav tako lahko vladne agencije in uradi zahtevajo razkritje nekaterih podatkov o pošiljkah. Brez odpiranja paketov se lahko takim stroškom ognemo. Zmanjšani stroški dostave Z Auto-ID tehnologijo lahko zmanjšamo stroške dostave. V primeru, da so bralniki na vhodnih vratih, lahko takoj ob prihodu tovornjaka zaznamo zahtevo po dostavi določenega artikla in njegove količine. Tovornjak lahko učinkoviteje preusmerimo na pravo prevzemno postajo, tovornjaku ni potrebno dolgo čakati, hitreje pa se sprejme tudi odločitev o načinu in mestu prejema dodatnega tovora, kar se izrazi v učinkovitejši izrabi delovne sile in sredstev.»dvoriščna kontrola«z avtomatsko identifikacijo lahko učinkoviteje nadziramo tudi uporabo in lokacijo kontejnerjev in drugih sredstev prenosa tovora. Do sedaj je bilo potrebno takšne podatke neprestano zbirati, da so se sredstva uporabljala učinkovito. B) Zaščita in varnost Identifikacija vsebine Varnost je vedno bolj pomembna v transportu. Transport nevarnih snovi je odvisen od prevoznika, na kakšen način in kako varno rokuje z vsebino. V primeru edinstvene identifikacije vsakega kontejnerja lahko proizvajalec zagotavlja vsebino v njem in način 51

60 njegovega rokovanja z vsebino. Če podatki, ki so referenčni EPC kodi paketa, vsebujejo tudi težo, se ta lahko uporabi kot dodatni mehanizem preverjanja avtentikacije. Ta način identifikacije se lahko razširi ne samo na prevoz nevarnih snovi, temveč tudi na druge kontrolirane vsebine: farmacevtski izdelki, alkohol, tobak, sadje in zelenjava. Pri nekaterih produktih, kjer je pomembna temperatura prevoza, pa lahko RFID značko povežemo z MEMS senzorji, ki nam zagotovijo stalnost določenega parametra (npr. temperature) med transportom in ažurno ter točno obveščanje in alarmiranje. Avtomatiziranost carinjenja Tako kot je z avtomatsko identifikacijo mogoča enostavna identifikacija vsebine, je mogoča uvedba avtomatskega carinjenja z uporabo Auto-ID tehnologije. Na carini se lahko primerja deklaracija prevoznika o prevozu s podatki, na katere kaže EPC koda na paleti/kartonu/kontejnerju. Če je vsebina identična, je pregled uspešen in zahteva neprimerno manj časa, kot če je potrebno vsako pošiljko ročno pregledati. V primeru, ko bi bila carina prilagojena avtomatskemu zajemu podatkov, bi lahko carinik ročno pregledal le pošiljke, katerih podatki se ne ujemajo z dokumentacijo, s čimer bi se zmanjšal čas pregleda in strošek delovne sile, povečala pa bi se kvaliteta carinskih pregledov. Spremljanje poti transporta Z avtomatsko identifikacijo lahko spremljamo tudi najmanjše pošiljke v oskrbni verigi, njihovo pot in trenutno lokacijo. V primeru napak, odpoklica naročila itd. lahko hitro odkrijemo pošiljko in jo preusmerimo na novo lokacijo. Z vsemi podatki o transportu lahko enostavno rekonstruiramo celotno pot pošiljke. Prav tako lahko transport pošiljke enostavneje optimiziramo s ciljem zmanjšanja stroškov ali hitrosti dostave. C) Kontrola kvalitete in storitev Aktivno obveščanje o napačni dostavi in avtomatizirano optimiziranje dostave Prednost avtomatske identifikacije je tudi v avtomatskem obveščanju o napakah v usmerjenosti dostave. Pošiljke so navadno grupirane na večih lokacijah z namenom optimizacije stroškov dostave. Večja pošiljka je opremljena z EPC kodo prav tako kot njej podrejene pošiljke. Če pride do transporta neprimernih paketov, produktov ali celo pošiljk, je osebje skladišča takoj obveščeno o napaki. Poleg navedenega pa lahko sestavljamo tudi pošiljke glede na podatke, ki jih posamezne (še tako majhne) pošiljke vsebujejo, kar pomeni avtomatsko sestavljanje pošiljk in optimiziranje transporta. Zanesljivost in učinkovitost dostave Dostavna podjetja bodo z uporabo avtomatske identifikacije lahko povečala tudi kvaliteto storitev, ki jo nudijo svojim strankam. Učinkoviteje bodo lahko merila čas transporta, analizirala potovanje kontejnerjev in drugih pošiljk v procesu transporta. To bo omogočilo učinkoviteje spremljanje operativnega dela in iskanje morebitnih težav in problemov, ki prej niso bili razvidni, saj se neučinkovitost lahko odpravi še preden pošiljka prispe na cilj. 52

61 D) Finančno upravljanje Plačevanje po pogodbi in storitvah Navadno so transportna podjetja plačana po pogodbi, ki predvideva določene količine transporta. Ta predvideva tudi izvedene stroške glede na količino stroške delovne sile, delovnih sredstev itd. V primeru povečanja količin pa lahko nastanejo dodatni stroški transportnega podjetja, ki se lahko pokrijejo šele za nazaj. Da ne bi ogrozili finančnega stanja podjetja, lahko z uvedbo avtomatske identifikacije ob natančnejšem spremljanju vseh parametrov, ki vplivajo na generiranje obratovalnih stroškov, popravljamo stroške in njihovo plačevanje po prirejeni pogodbi. Spremljanje podizvajalcev V primeru, da ima transportno podjetje podizvajalce (ali pa je tranportno dejavnost podjetja prevzel nek zunanji izvajalec), lahko z avtomatsko identifikacijo lažje in stroškovno sprejemljiveje spremljamo njegovo dejavnost. Navadno želimo spremljati merljive parametre: pravočasnost, napake pri prevozu, stroški itd. S tem zagotovimo smiselno plačevanje storitev in neodvisnost zajemanja potrebnih podatkov. Strošek shranjevanja podatkov Brez uporabe edinstvenih identifikatorjev morajo transportna podjetja shranjevati ogromne količine podatkov o pošiljkah vsebini, parametrih transporta itd. Dodatno se ti podatki tudi podvajajo npr. podatek o podrobnostih pošiljke na vsakem paketu. Podjetje lahko že s sklicevanjem z EPC kode na referenčno bazo podatkov proizvajalca pride do potrebnih podatkov. Tipična mednarodna pošiljka potrebuje približno 1000 bitov podatkov, medtem ko EPC koda potrebuje le 10 % le-teh. Transportno podjetje lahko uporablja le EPC kodo, če pa hoče poslati informacijo, ki jo zahteva izpolnjevanje dokumentov ali carine, pa poišče podatke na proizvajalčevem strežniku. E) Povečana donosnost Zmanjšanje stroškov zahtevkov S transportom velikih količin paketov se neketeri paketi tudi izgubijo, založijo ali poškodujejo. Z označevanjem z RFID značkami bodo postali tudi manjši deli transporta opazni in bolj kontrolirani. Če je vsebina paketa prav tako označena in vsaj enkrat v procesu transporta prebrana, je mogoče zelo hitro oceniti škodo ob poškodbi pošiljke če je transport zavarovan. V primeru napake pri dostavi je mogoče paket zelo enostavno locirati in ponovno poslati na pravi ali popravljeni naslov. Naraščanje vrednosti pošiljk dodatno prinese višje prihranke. Zmanjšanje stroškov zavarovanja Z zmanjševanjem uveljavljanja zavarovalnih zahtevkov bodo transportna podjetja lažje uveljavljala zmanjševanje premij njihov strošek zavarovanja. Zaradi avtomatskega zajemanja podatkov pa se lahko zavarovanje transporta razdeli na posamezne bolj in manj kritične dele pošiljk in temu ustrezno zavaruje ne da bi se zaradi tega občutno povečali stroški. 53

62 Storitev ponudbe novih informacij Ko bodo pošiljke in njihova vsebina označene z EPC, bodo podjetja lahko začela ponujati dodatne informacijske storitve kupcem. Kupci bodo lahko imeli neposredni vpogled v dejansko dogajanje njihove pošiljke. Zaradi ažurnosti podatkov bodo podjetja v pričakovanju dostave opreme, ki potrebuje ob prihodu dodatne storitve, poskrbela za vse potrebne aktivnosti ob prihodu pošiljke. Dodatne podatke proizvajalca (npr. za nastavitev opreme itd.) pa bo lahko priskrbelo transportno podjetje glede na EPC produkta. Te storitve bodo lahko ponujene kot dodatna usluga, ki jo bodo transportna podjetja ponujala večjim podjetjem ali celo končnim kupcem. 3.9 Prodaja Uvod V splošnem je sprejeto dejstvo, da bodo glavne prednosti uvedbe Auto-ID tehnologije deležni prodajalci, ki so na koncu oskrbne verige. Razlog tiči v vedno večji kompleksnosti dela s končnimi produkti, ki je večje, kot je delo s paletami ali skupinami izdelkov, čeprav prednosti označevanja posameznih izdelkov prinašajo občutne prednosti tudi proizvodnim podjetjem. V nadaljevanju sledi pregled nekaterih pomembnejših prednosti, ki jih prinaša uvedba Auto-ID v prodajo končnih izdelkov. Različna podjetja bodo z različnimi aplikacijami prišla do različnih koristi. Nekatera bodo iskala izboljšano prodajo s polnimi policami (angl. on-shelf availability), druga bodo izboljševala prodajo z zmanjšanjem stroškov preko zmanjšanja zalog. Bolj natančen pregled prednosti uvedbe Auto-ID kaže v smer kratkoročnih koristi, nadrobno pa so opisani le določeni primeri, ki so bili pomembni za trgovska podjetja. Koristi so prikazane na primerih, kjer je v delovanju že sistem črtne kode, ki ga lahko uporabimo za razširitev na avtomatsko identifikacijo vendar le v omejenem obsegu. Podjetja, ki še niso uvajala optimizacije s črtno kodo, lahko pričakujejo še večje koristi pri uvajanju Auto-ID (Agarwal, 2001, str. 13). Pregled koristi Cilj trgovskega podjetja kot dela oskrbne verige je, da zadosti zahtevam kupcev po zagotovljeni dostavi izdelkov visoke kvalitete, izdelkov z nizkimi cenami in izdelkov po naročilu v čim krajšem roku. Cilj prenove poslovanja v smeri avtomatske identifikacije je izboljšanje odzivnosti trgovine, hitrejše razpoznave zahtev kupcev ter inteligentne kontrole procesov. Za dosego tega cilja je potreben večji pregled nad oskrbno verigo ter boljši pregled nad transakcijami in planiranjem trgovine in njenih partnerjev. Poleg tega mora biti podjetje dovolj fleksibilno, da se lahko prilagodi, optimizira plan v realnem času ter poskrbi za nepredvidene dogodke, ki se lahko zgodijo v oskrbni verigi (Chapell, 2003, str. 19). Vse navedene aktivnosti pa so odvisne od pravočasnih, zanesljivih in točnih informacij, za dosego katerih potrebujemo: - zajem podatkov v realnem času; - pretvorbo zajetih podatkov v relevantne informacije z uporabo standardnih metod; - enostaven dostop do informacij. 54

63 Tabela 9 podrobne prikaže koristi pri uvajanju avtomatske identifikacije na področjih povečanja agilnosti oskrbne verige, povečanja prihodka in zmanjševanja stroškov. Tabela 9: Prikaz koristi ob uvajanju Auto-ID Agilnost oskrbne verige Povečan prihodek Zmanjševanje stroškov - preglednost in sledljivost produktov - bolj odzivna proizvodnja - zmanjšan čas izdelave - dostava in možnost mešanja izdelkov na paletah - izboljšane napovedi - izboljšana razpoložljivost na policah - množično prilagajanje zahtevam - pogostejše uvajanje novih izdelkov - avtomatizirana potrditev dostave izdelkov - povečana varnost izdelkov - odprava potrjevanja zalog - vpeljava življenjske dobe izdelka na policah - zmanjšanje zalog Vir: Agarwal, 2001, str. 14 Izboljšanje razpoložljivosti produktov na policah Ugotovili so, da je izboljšanje razpoložljivosti izdelkov na policah zelo pomembna in znatno vpliva na povečanje prihodka podjetij v trgovski dejavnosti (Agarwal, 2001, str. 14): Stopnja pomanjkanja zalog (angl. out-of stock) Trenutno stanje stopnje pomanjkanja zalog je prikazana s tremi neodvisnimi študijami. Tabela 10 prikazuje povprečno pomanjkanje zalog in vrh pomanjkanja zalog na policah. Podatki se razlikujejo, kažejo pa, da problem pomanjkanja zalog obstaja in da lahko občutno vpliva na prihodek trgovine. Tabela 10: Prikaz pomanjkanja zalog pri različnih študijah Študija Povprečje Vrh Andersen consulting, % 15 % Rolan Berger, % 17.5 % Ecr Francija, % 15 % Vir: Agarwal, 2001, str.14 Problem pomanjkanja zalog na policah je vedno večji, saj na tržišče prihaja vedno več izdelkov, ki se bojujejo za prostor na policah, stroški delovne sile pa naraščajo, kar onemogoča enostavno rešitev problema. Temeljni razlogi pomanjkanja zalog Andersen Consulting v svoji študiji trdi, da je 73 % težav v zvezi s pomanjkanjem zalog na policah povezanih z nepravilnim naročanjem. V večini primerov se osebje ne zaveda, da na polici ni več oziroma skoraj ni več produktov, zaradi česar ne izvedejo novih naročil. Študija tudi trdi, da je le v 8 % primerov artikel v skladišču trgovine in ne na polici. Druge študije trdijo, da je ta delež celo višji okoli 35 % (P&G, 2001). 55

64 Obnašanje kupcev Da bi pravilno ocenili potencialne koristi izboljšanja»polnih polic«, je pomembno, da razumemo navade kupev, ko se soočijo s prazno polico. Nekatere reakcije, kot je npr. kupovanje drugje, vpliva na trgovca ne pa na proizvajalca izdelka, saj bo kupec kupil isti izdelek v drugi trgovini. Druge reakcije kupca, kot je npr. kupiti drugo znamko enakega artikla, pa delujejo škodljivo tudi na proizvajalca. Trenutne aktivnosti glede izboljšanja»polnih polic«za zajezitev te težave je bilo sproženih kar nekaj iniciativ (poleg RFID označevanja) (Agarwal, 2001, str. 15): - Skupno planiranje: V planiranje se vključijo tudi dobavitelji, kljub temu so še vedno potrebni podatki s polic, zaradi česar ostaja problem»zadnjih 50 m«. - Embalaža pripravljena za na polico: S tem osebju v trgovini olajšamo polnjenje polic, ki je tako hitrejše. Ta rešitev se ne dotakne temeljne težave polnjenja polic. - Zunanje izvajanje (outsourcing) logistike: Za določen čas v dnevu, ko so potrebe po polnjenju polic velike. - Več delovne sile: Več delovne sile, ki bo opravljala aktivnost polnjenja polic. Na ta način se stroški delovne sile večajo, saj podjetje običajno zaposluje le za to aktivnost, kar pa vodi k potencialnemu večanju napak. Uvedba Auto-ID in njene koristi Z avtomatsko identifikacijo se bomo dotaknili dveh temeljnjih problemov pomanjkanja zalog: procesa naročanja in polnenja polic iz zaloge v trgovini. Koristi uvedbe Auto-ID izhajajo predvsem iz sposobnosti zajemanja podatkov o dogajanju v vsaki trgovini s pomočjo označenih izdelkov. Bralniki lahko priskrbijo potrebne podatke o količini izdelkov na polici in v skladišču v trgovini kot tudi čas in lokacijo naslednje dobave. Značke lahko nato sprožijo alarm, ki obvesti osebje v trgovini, da je čas za dopolnitev polic. Po ocenah lahko avtomatska identifikacija pripomore k 80% zmanjšanju težav pomanjkanja zalog. Najbolj otipljiva korist z izboljšanim polnjenjem polic je povečana prodaja, v povprečju okoli 2 3 % (študija Roland Berger). Druge koristi so še boljša storitev in možnost boljše lojalnosti znamki. Pregled koristi uvedbe RFID v podjetje Podjetja so danes soočena s tremi ključnimi izzivi - omenjena kot 3C: (Champy, 2001, str. 23): - Kupec je»prevzel oblast«(angl. customer take charge): Kupec zahteva individualno obravnavo ne da bi se odpovedal vsej izbiri. Zahteva enako kvaliteto, večjo izbiro in osebni odnos. Navedene zahteve zlahka uresniči le s popolno informiranostjo o produktih, kupcih in vseh dogodkih med njimi znotraj podjetja. Ta informiranost mora biti podjetju enako samoumevna, kot je kupčevo zavedanje, da ni le»kupec«. - Tekmovalnost je vedno bolj intenzivna (angl. competition intensifies): Na področju tekmovalnosti je hitrost postala vedno bolj pomembna komponenta. Ni več pravil tekmovalnosti, veliki ne tekmujejo več le z velikimi. V tem času je pomembno, da odsotnost pravočasne in točne informacije ni več izgovor za počasnost. - Spremembe so postale stalnica (angl. change become constant): Spremembe so postale način delovanja, način poslovanja, saj se odkrivajo vedno novejši poslovni modeli. Z globalizacijo so podjetja prisiljena k vedno novim spremembam, prisiljena so k odgovarjanju 56

65 z novimi produkti. Če je podjetje Ford izdelalo avtomobil Ford T za celo generacijo, imajo računalniki in strojna oprema življenjsko dobo okoli 2 leti ali bolje 6 8 mesecev itd., kar kaže na nujnost neprestanih sprememb. Slika 20 prikazuje drevo vrednosti za lastnika trgovskega podjetja. Iz strukture se lahko razberejo glavni kazalci vrednosti, ki so pomembni lastniku ob spremljanju lastnega podjetje, in na katere lahko vplivamo z uvajanjem Auto-ID. Slika 20: Drevesna struktura vrednosti trgovskega podjetja Vir: prirejeno po Chapell, 2003, str. 11 Zmanjševanje pomanjkanja zalog Z večanjem trgovin in velikega pretoka izdelkov se pojavlja tudi pomanjkanje zalog. Pri enem od večjih trgovcev so ugotovili, da 40 % kupcev, ki ne najdejo želenega izdelka, ne vpraša trgovskega pomočnika, ampak zapusti trgovino. V podjetju Gap so ugotovili, da bi z uvedbo RFID tehnologije povečali razpoložljivost izdelkov na policah na skoraj 100 % (Texas Instruments, november 2001). Zmanjšanje delovne sile Strošek delovne sile predstavlja za trgovca upoštevanja vreden strošek. Auto-ID tehnologija lahko poveča učinkovitost vsem procesom, ki so delovno intenzivni in tudi podvrženi človeškim napakam. Čeprav so potencialni prihranki odvisni od tipa trgovskega podjetja, so vseeno občutni (Accenture, 2001), kar je razvidno iz tabele 11: 57

66 Tabela 11: Potencialno zmanjšanje stroškov delovne sile ob uvedbi Auto-ID Vir: Chapell, 2003, str. 12 Proces Odstotek zmanjšanja Prevzemanje % Delo v skladišču % Blagajna 5 45 % Ciklično kontroliranje % Fizično štetje % Mnogi trgovci bi se lahko ob uvedbi Auto-ID, zaradi česar bi lahko potencialno zmanjšali delovno silo, namesto zmanjševanja delovne sile odločali za prerazporeditve na delovna mesta za spodbujanje prodaje. Zmanjševanje odtujevanja (kraj) Stopnja odtujevanja močno variira med različnimi trgovskimi dejavnostmi od 2.82 % (otroške igrače) do 0.62 % (elektronika). Razlogi za to so prikazani v sliki spodaj: Slika 21: Prikaz strukture odtujevanja v trgovini Prevare dobaviteljev 6% Kraja zaposlenih 45% Administrativne napake 17% Kraja kupcev 32% Vir: Retail Survey Report, 2000 V primeru 100% označevanja izdelkov lahko trdimo, da bi se odtujevanja, ki se dogajajo znotraj trgovine, občutno znižala. Ob uvedbi avtomatske identifikacije bi lahko znižali kraje zaposlenih in kraje kupcev za okoli 50 %. Tako bi lahko povprečje odtujevanja v dejavnosti, ki znaša okoli 1.69 % prodaje, znižali na 0.78 % (Accenture, 2001). Zmanjševanje odpisov Odpisi se v trgovinah dogajajo zaradi treh glavnih razlogov: - izdelek ni več primeren za prodajo; - kupci izdelka ne kupujejo; 58

67 - izdelek je pokvarjen. Pri prvem razlogu so navadno vzroki v pretečenem roku ali neprimernih pogojih shranjevanja. Zmanjšano povpraševanje ima lahko razlog v zastarelosti izdelka. Z uvedbo Auto-ID se lahko predvideva zmanjšanje odpisov za okoli 20 % (Accenture, 2001). Splošne ocene prihrankov V dosedanjih projektih avtomatske identifikacije v trgovinski dejavnosti so izkušnje z uvedbo pozitivne. Glavni prihanki so se pokazali pri delovni sili, izboljšani vidljivosti nad zalogami in spremljanju in odpravljanju razlogov za izredne odpise izdelkov. Prihranki v trgovinski dejavnosti z uvedbo Auto-ID so izraženi v % (Chapell et al, 2003): - povečana prodaja za 3 % zaradi boljše napolnjenosti polic in stalnih zalog; - manjšanje potreb po delovni sili v trgovinah za: - prevzemanje do 65 %; - delo v skladišču do 25 %; - fizično štetje do 100 %; - zmanjšanje izgub izdelkov 1 % letne prodaje; - zmanjšanje izgub zaradi zastarelosti ali pokvarljivosti do 20 %. Na sliki 22 lahko vidimo strukturo letnih stroškov trgovskega podjetja in potencialnih prihrankov ob uvedbi Auto-ID. Na levi strani so prikazane koristi ob uvedbi Auto-ID po njihovi strukturi, proti desni strani pa so prikazani stroški uvedbe. Razlika se kaže v prihranku, ki ga po enem letu kaže uvedba. Slika 22: Struktura stroškov in koristi v enem letu obratovanja trgovskega podjetja Vir: A. T. Kearney, 2002, str. 4 59

68 3.10 Oskrbna veriga Oskrbna veriga predstavlja tok blaga in izdelkov, ki potujejo od dobavitelja, proizvodnje, preko skladiščenja in transporta do končnega kupca. Podjetje je lahko del večje oskrbne verige, lahko pa procese v podjetju obravnavamo kot del celotne oskrbne verige, ki ima na vstopnem delu dobavitelje in na izstopnem kupce. Oskrbna veriga je mreža subjektov, ki nabavljajo surovine, jih pretvarjajo najprej v polizdelke in nato v končne izdelke, s katerimi preko distribucijskega sistema oskrbujejo stranke (Hau, Billington, 1995). Veriga vrednosti so aktivnosti v podjetju, ki so namenjene načrtovanju, razvoju, proizvodnji, prodaji in vzdrževanju izdelkov in storitev (Kovačič, 1998, str. 53). Veriga vrednosti uporablja koncept elektronske oskrbne verige, da bi zadostila kupcu in povečala dodano vrednost poslovanja. Verige vrednosti niso le procesi klasičnega oskrbovanja, ampak predstavljajo tudi možnost ustvarjanja nove vrednosti, tako za kupca kot za proizvajalca in dobavitelja. To ni le zaporedje dogodkov in informacij, temveč predstavlja dinamično, hitro odzivno mrežo, po kateri se nenehno pretakajo informacije od kupca do dobaviteljev (Bovet, 2000, str. 21). Teorija oskrbnih verig se ukvarja s proučevanjem razvoja življenjskih ciklov izdelkov, s preobrazbo oskrbe, katere vloga se je spremenila iz taktičnih operativnih nalog v strateško načrtovanje virov. Proučuje možnosti zmanjšanja zalog, stroškov logistike in izboljšuje možnosti komuniciranja. To je oblika delovanja skupine poslovnih partnerjev, s pomočjo katere želijo ta podjetja čim učinkoviteje zadostiti zahtevam potrošnikov. Mreže ali grozdi poslovnih partnerjev v takšni zvezi so si pripravljeni deliti različne vire, si med seboj zaupajo in delijo stroške in profit, ki ga dosežejo s pomočjo bolj povezanih procesov (Poirier, 2001). Poslovni model lahko opredelimo kot model delovanja podjetja v okolju. Pri tem pod izrazom okolje razumemo vse, kar vpliva na značilnosti poslovnih procesov podjetja, kot so kupci, dobavitelji, podizvajalci (Kovačič, 1998, str. 99) Upravljanje oskrbnih verig lahko v grobem razdelimo na dva dela: planiranje in izvajanje. Proces planiranja je osredotočen na napoved potreb, simulacijo zalog, učinkovito distribucijo, transport, planiranje proizvodnje in terminiranje. Proces izvajanja pa se nanaša na nabavo, proizvodnjo in distribucijo izdelkov v celotni vrednostni verigi (Kalakota, Robinson, 1999, str. 208). Na oskrbne verige lahko gledamo na dva načina (Fischer, 1997). Eden je fizični; spremljamo preobrazbo surovega materiala v izdelke, sestave in končne izdelke. Vključuje tudi ves potreben transport med posameznimi deli oskrbne verige. Drugi pa je tržni, ki zagotavlja, da so končni izdelki, ki potujejo skozi oskrbno verigo, skladni z zahtevami kupcev. Razvoj oskrbnih verig V preteklosti se je planiranje izvajalo z upoštevanjem dejavnikov znotraj podjetja, brez velikega vpliva zunanjih dejavnikov (dobavitelji, kupci). Razpoložljivost dobave in povpraševanja kupcev je bilo v oskrbni verigi upoštevano le omejeno. Proizvodnja je bila nefleksibilna in z velikimi serijami, da je dosegla učinke ekonomije obsega. Dostave surovin in končnih izdelkov so se izvajale v velikih količinah, da so dosegli ekonomijo obsega»fulltruck loads«, in so povzročile velike zaloge v skladiščih. 60

69 Oskrbne verige so bile običajno del večjega podjetja ali pa so bile nadzorovane s strani enega podjetja. Podjetja so bila zelo močno vertikalno integrirana. Proizvodna podjetja so od vseh igralcev v oskrbni verigi prejela največ vrednosti prodanega izdelka, posedovala pa so tudi največjo moč. Kupec je bil na milost in nemilost prepuščen podjetjem in je imel malo možnosti izbire lastnosti, dostave in cene izdelka. Izdelki po naročilu so dosegali visoke cene in dolge dobavne roke. Med željami kupcev in ponudbo proizvajalcev je obstajala zelo slaba korelacija. Rezultat takšnega odnosa je bil jasen - na eni strani zaloge izdelkov, ki jih trg noče, in na drugi strani velika potreba po izdelkih, ki jih ni bilo mogoče dobiti na trgu. Oskrbna veriga je obstajala, vendar jo je kontroliral proizvajalec, ki je imel zelo omejene»komunikacijske sposobnosti«(pricewaterhouse Coopers 2000). Z leti so se organizacije razdrobile, ker so ugotovili, da se velike organizacije ne morejo dovolj hitro prilagoditi spremembam trga, spremembam zahtev kupcev in tehnološkemu napredku. Moderno je postalo horizontalno integriranje kot npr. danes v računalniški industriji. Večina dostave izvajajo podjetja, ki so za to specializirana. Še vedno pa so obstajale težave v oskrbni verigi, ki navadno niso izhajale iz organiziranosti podjetja, temveč zaradi načina toka informacij, ki tečejo skozi oskrbno verigo. Problemi v oskrbnih verigah Glavne težave v oskrbnih verigah so (Zaharudin, 2001, str. 9): - velike zaloge skozi celotno oskrbno verigo; - prevelik časovni razpon med začetkom in koncem oskrbne verige; - slaba odzivnost oskrbne verige na nove izdelke in spremembe v ponudbi in povpraševanju. Resnični strošek zalog ni toliko strošek zadrževanja zalog in njihove vrednosti. Prej so to oportunitetni stroški, ki nastanejo zaradi nezmožnosti zniževanja cen izdelkov z A) neproizvajanjem neželjenih izdelkov in B) izgubljeno priložnostjo potencialne prodaje. Problemi v oskrbnih verigah pripomorejo k: -»bull-whip«efektu ali Forrester efektu (Lee, Padmanabhan, Whang, 1997); - slabi vidljivosti produkta v oskrbni verigi (še posebej pri nedokončani proizvodnji in zalogah); - slabim pretokom informacij med akterji v oskrbni verigi. Veliko pobud glede izboljšav na področju oskrbnih verig se osredotoča na stroškovno učinkovitost in procese v oskrbni verigi, manj pa na prilagoditev oskrbne verige naravi produkta. Obstaja teorija oskrbnih verig, ki zagovarja tezo, da je oskrbna veriga neučinkovita, če ni prilagojena produktu ali izdelkom, ki jih prenaša (Fisher, 1997). Slabo»prileganje«tipu oskrbne verige in tipu produkta lahko vodi k problemom visokih zalog, k prevelikemu časovnemu razponu med začetkom in koncem oskrbne verige in k počasnemu odzivanju na spremembe na trgu.»bull whip«efekt je pojav, ko volatilnost povpraševanja in zalog v oskrbni verigi povzroči velika nihanja (Zaharudin, 2001, str. 9). Glavni razlogi za ta pojav so: 61

70 Popravljanje napovedi povpraševanja Napoved povpraševanja je navadno oprta na predhodna naročila v določenem časovnem obdobju, na predvidene zahteve kupcev, na raziskavo trga in ocene prodajnega oddelka. Naročilo ali zahteva predhodnega oddelka v oskrbni verigi se dojema kot signal za povpraševanje. Vodja planiranja na podlagi tega signala popravi svojo napoved in prilagodi svoja naročila oddelkom, ki mu sledijo v oskrbni verigi. Zaznava vodje planiranja in subjektivni faktorji se vgradijo v popravo napovedi. Tako se lahko osnovni plan popravlja tudi dnevno. Vsako popravljanje zahtev pa vpliva tudi na varnostno zalogo. Le-ta v odvisnosti od narave izdelka, časa proizvodnje in transporta praviloma narašča progresivno čim višje gremo v oskrbni verigi pojavu rečemo»clockspeed amplification«(fine, 1998). Množenje naročil Naročila se zaradi akumulacije povpraševanja ali pa zaradi vzporednosti z internimi cikli v podjetju (»push ordering«) navadno združujejo še preden se izvede naročilo (periodično naročanje). Pri periodičnem naročanju obstajata dva razloga za združevanje naročil: - čas in strošek za vsako naročilo - počasen transport ne bi omogočal ponaročanja in hitrih sprememb v povpraševanju Nihanje cen Nižje cene so pogosto razlog nakupov produktov preden so pojavi potreba. Pojav se imenuje»forward buy«. Največji»krivci«takega početja so proizvajalci in distributerji v trgovinski dejavnosti. Ocene pravijo, da okoli 80 % transakcij tega tipa v glavnem nastane zaradi ponudb ugodnih cen (Enhancing Consumer Value in the Grocery Industry, 1993). Ko se cene produkta vrnejo na normalno raven, se povpraševanje ustavi, dokler se zaloga ne porabi. Tako vzorec nakupov surovine in produktov ni medsebojno odvisen z nakupi izdelkov ali z njihovim povpraševanjem. Analiza in rešitve problemov oskrbnih verig Rešitve težav v oskrbnih verigah se lahko lotimo z uvedbo Auto-ID sistemov. V oskrbnih verigah tako uvedemo»inteligentne produkte«, ki so označeni z EPC značko in so povezani v omrežje. Tako označeni produkti, ki tečejo skozi oskrbno verigo, vsebujejo vse informacije o sebi ali pa le informacijo o mestu na omrežju, kjer so te informacije shranjene. Definicija inteligentnih produktov (Agarwal, 2001, str. 11): - imajo enolično identifikacijo, - so sposobni komunikacije z okoljem, - lahko ohranijo informacijo o sebi, - pripomorejo k lažji predstavitvi lastnih informacij, - so sposobni izvajanja ali sodelovanja pri odločitvah o lastni usodi. Z oskrbnimi verigami, preurejenimi z Auto-ID sistemi, lahko aktivno posegamo v tiste dele oskrbne verige, ki so neučinkoviti. Ta dodatna funkcionalnost produktov ne omogoča le kvalitetnejše informiranosti o dogajanju v oskrbni verigi, temveč tudi pomoč pri potrebnih odločitvah. 62

71 4 Uvedba RFID v podjetje Po napovedi podjetja Accenture bodo prve RFID aplikacije avtomatske identifikacije, zasnovane na odprtih standardih, dosegle zrelost v letu Skupaj z novimi poslovnimi procesi in poslovnimi aplikacijami pa bo RFID tehnologija spremenila strategije upravljanja z oskrbnimi verigami v letu Časovni okvir uvajanja RFID aplikacij in štiri faze, ki upoštevajo odprte in interoperabilne standarde RFID tehnologija bo dosegla visoko in globalno razpložljivost šele, ko bodo na voljo enotni standardi in bodo stroški opreme sprejemljivi. Ob upoštevanju, da je globalni prehod na avtomatsko identifikacijo neizbežen, bodo podjetja morala skozi štiri faze uvedbe RFID aplikacij, kot je razvidno iz slike 23. Vsaka od faz bo povečala obseg aplikacij in njihovo strateško moč, ki jo bo prinesla podjetju v obliki prednosti pred konkurenti. Slika 23: Štiri faze globalne uveljavitve RFID Vir: Accenture Faza 1: zaprte aplikacije V tej fazi je trenutno večina zrelih aplikacij (označevanje vozil, kontrola pristopa). Podjetja lahko pritrdijo RFID značke na omejeno število objektov ali proizvodov v določenih trgovinah ali skladiščih. Sistemi delujejo z obstoječimi standardi znotraj obstoječih IS, ki s tako pridobljenimi podatki tudi upravljajo in jih uporabljajo. Med različnimi RFID sistemi obstaja omejena interoperabilnost. 63

72 Faza 2: Zaprti piloti zasnovani na odprtih standardih Faza, v kateri se v tem trenutku nahajajo večja podjetja, ki se ukvarjajo z uvajanjem RFID. Večina pilotov RFID aplikacij vključuje omejeno število poslovnih partnerjev. Odprti standardi so v začetnih fazah in niso še pripravljeni za polno uporabo v»živih«sistemih. Piloti se nanašajo na iniciative»proof-of-concept«, ki uporabljajo porajajoče standarde o tem, katera podjetja bodo zmogla prehod, kakšna bo sprememba v poslovanju in kakšne bodo potencialne koristi uvedbe. Kljub pozitivnim rezultatom so ti piloti navadno prekinjeni preden preidejo v polno uvedbo. Obstajajo pa tudi časovno omejeni piloti, ki so zasnovani na»skoraj zrelih«standardih in od katerih se pričakuje, da bodo standardi za njih potrjeni in bodo omogočili uvedbo RFID aplikacij za lažjo izmenjavo podatkov in interoperiabilne poslovne procese. Pričakuje se, da bo ta faza prevladovala v podjetjih še v letu 2004 (Gartner, 2002). Faza 3: RFID aplikacije za odprte sisteme Odprti sistemi so zasnovani na standardih, ki so široko sprejeti, polno dokumentirani, odprti za vse, ki jih hočejo uveljaviti, in zmožni interoperabilnosti poslovnih procesov. Standardi se bodo nemoteno razvili, ker bodo določali le informacije o izmenjavi podatkov. Prve odprte aplikacije, ki bodo uporabljale RFID tehnologijo, bodo razvite znotraj obstoječih poslovnih sistemov. Na primer, RFID značka v trgovinski aplikaciji bo prebrana na tradicionalnem POS terminalu (angl. Point Of Sale), kjer bo njen podatek preveden v UPC (angl. Universal Product Code) in naprej obdelan na enak način kot prej. Faza 4: Uporaba RFID tehnologije za ustvarjanje novih procesov in strategij Sčasoma bodo podjetja odkrila prednosti uvedbe RFID aplikacij. Nastalo bo okolje za uvajanje zrelih AUTO-ID aplikacij, ki bodo ustvarjale nove poslovne procese in preurejale poslovne strategije, ki bodo izkoriščale te izboljšane poslovne procese. Z razširjanjem zgoraj opisanega primera bodo spremembe v POS omogočile spremembe v poslovnih procesih in poslovnih strategijah. POS aplikacija bo lahko napisana tako, da bo omogočila avtomatski nakup ob prehodu mimo blagajne in sprostila ozko grlo v trgovinah. Avtomatski nakup pa bo omogočil tudi druge poslovne strategije avtomatsko napolnitev polic, posebne prodajne akcije ter posebne popuste, specifične določeni stranki, s specifičnimi nakupi itd. Do sedaj se takšne poslovne strategije niso obnesle ravno zaradi prevelikih stroškov zbiranja podatkov. Kako se spoprijeti z uvajanjem RFID aplikacij v podjetju Uvajanje RFID tehnologije v podjetje je odločitev poslovne in ne tehnične narave. Podjetja so ponavadi že seznanjena s prednostmi tovrstne avtomatske identifikacije: brezkontaktna identifikacija, ni potrebe po vidnem polju med oznako in bralnikom, sposobnosti zapisovanja itd. Podjetja se morajo odločati tudi med pasivnimi, polpasivnimi in aktivnimi značkami, med različnimi frekvencami (ki so ustrezne tudi za svoje področje delovanja), legalnostjo uporabe določenih frekvenčnih območij v državi delovanja, uporabe itd. V času resnih uvajanj RFID v poslovne procese si podjetja zastavljajo predvsem vprašanja, ki zadevajo stroške in koristi take uvedbe, in sicer si lahko zastavijo naslednja osnovna vprašanja: 64

73 - Katere podatke je potrebno uporabiti/pretvoriti? - Kje bodo ti podatki zajeti? - Ali obstajajo fizične oziroma okoljske ovire pri zajemanju podatkov? - Ali je potrebno premikanje objekta pri branju podatkov? - Kakšen je potreben domet branja? - Kako pogosto bodo podatki prebrani? - Ali potrebujemo samodejno delovanje? Navedeni seznam vprašanj bi pomagal oceniti vsako tehnologijo avtomatske identifikacije (zajemanja podatkov). Dvodimenzionalna črtna koda gotovo omogoča veliko gostoto podatkov, relativno visoko hitrost odčitavanja in domet ter je lahko nastavljena na samodejno delovanje. Zato je lahko tudi v primeru, ko se podatki preberejo le nekajkrat in ko ni značilnih vplivov okolja, črtna koda še vedno najoptimalnejša izbira zajemanja podatkov. V katerih primerih pa bi lahko predlagali rešitev v smeri RFID tehnologije? Pri iskanju odgovora na zgornje vprašanje se moramo vprašati tudi: - Ali potrebujemo (zahtevamo) zapisovanje podatkov nazaj na nosilec podatkov? - Ali bo nosilec podatkov neviden ali kako drugače vgrajen v izdelek? - Ali bo nosilec podatkov izpostavljen onesnaženju (barva, umazanija)? - Ali potrebujemo (zahtevamo) sposobnost sočasnega branja večih nosilcev podatkov? Če so odgovori na zastavljena vprašanja pozitivni, smo se približali racionalnim razlogom za uporabo RFID. Cena, strošek in ROI Medtem ko morajo podjetja velikokrat opravičiti sprejemljiv ROI za stroške, ki so povezani z implementacijo RFID, mnogokrat spregledajo tudi stroške in ceno, ki nastanejo, če takega sistema ne uvedejo! Nekatera vprašanja, ki pomagajo določiti oportunitetne stroške: - Ali se bo dobičkonosnost sčasoma zmanjšala, če se obdrži sedanji način poslovanja? - Ali bo podjetje brez spremembe v poslovanju izgubilo konkurenčno prednost? - Ali bo podjetju eventuelno začelo primanjkovati potrebnih točnih informacij o procesih in zalogah, da bi učinkovito (ali učinkoviteje) upravljalo svoje poslovanje? - Ali se bo mnenje kupcev o podjetju spremenilo? - Ali bo podjetje zmoglo boj s tekmeci, ki bodo uvedli RFID v svoje poslovanje? - Ali bodo obstoječe neučinkovitosti še obvladljive, če bo hitrost poslovanja še vedno tako naraščala? - Ali bo uvedba RFID kljub težavnemu kvantificiranju storitev povečala zmožnost oskrbovanja, zadovoljevanja kupcev? Kolikšna je cena izgube kupca s prehodom k tekmecu, ki ponuja boljšo storitev? 65

74 4.1 Primeri uspešne uvedbe Stroški RFID značk predstavljajo glavnino stroškov implementacije sistema Auto-ID in tudi najmočnejšo spremenljivko ob tehnološkem vidiku prenove poslovnih procesov. Čas in obseg implementacije sta odvisna od trenutne cene opreme, karakteristike izdelka/produkta, trenutnega stanja poslovnih procesov, stanja infrastrukture in fizikalnih lastnosti produktov. Slika 24: Prikaz predvidenega razvoja uvajanja Auto-ID v podjetja Predviden razvoj uvedbe Auto-ID Vrednost Zgodnji uvajalci GIBALA: -neučinkovitosti v oskrbni verigi -slabo upravljanje z zalogami -neučinkovitosti trenutne tehnologije -učinkovitost sedanjih oskrbnih verig, ki hočejo še večjo učinkovitost KARAKTERISTIKE: -hitri učinki -za drage produkte PALETE: -uveljavitev mogoča na vseh kategorijah produktov -osredotočeni na procese v podjetju KARTONI: -visoko ali srednje dragi produkti -tehnologija omejuje uvajanje v specifičnih sektorjih (kovine, tekočine ipd.) POSAMEZNI IZDELKI: -tehnologija omejuje uvajanje v specifičnih sektorjih -pilotne uvedbe za drage izdelke in specifične izdelke (nevarne ipd.) GIBALA: -zahteve po večjem sodelovanju med poslovnimi partnerji -vzpostavitev ubikvitarnega tehničnega standarda -zmanjšani stroški Auto-ID KARAKTERISTIKE: -večina podjetij, ki proizvajajo in prodajajo izdelke -vse kategorije izdelkov PALETE / KARTONI: -veliko produktov na nivoju kartonov in palet, ki tečejo v oskrbni verigi POSAMEZNI IZDELKI -veliko produktov na nivoju kartonov in palet, ki tečejo v oskrbni verigi Množični uvajalci 0.3 $ Čas / strošek 0.05 $ Vir: IBM Kot lahko razberemo s slike 24, bodo podjetja (zgodnji uvajalci) poskušala izboljšati učinkovitost oskrbne verige, upravljanje z zalogami in odpraviti omejitve trenutne tehnologije z zgodnjim uvajanjem Auto-ID na nivo palet in kartonov. Označevanje na nivoju posameznih izdelkov bo zaradi visokih stroškov označevanja še vedno omejeno. Množične uvedbe na nivoju posameznega izdelka bodo mogoče šele z znatnim znižanjem cen značk in uvedbo standardov s področja Auto-ID in ubikvitarnega računalništva ter z razvojem okolja, ki bo pospeševalo sodelovanje med podjetji in izmenjavo informacij. Glavna gibala so že manjši stroški RFID opreme in zahteve poslovnih partnerjev po integraciji. Koristi ob uvajanju Auto-ID se bodo znatne povečale, ko bodo podjetja prešla od označevanja kartonov in palet na označevanje posameznih izdelkov in ko se bo povečala stopnja izmenjevanja informacij med poslovnimi partnerji. Slika spodaj ob trendu uvajanja (palete, kartoni, izdelki) prikazuje priložnosti in koristi, ki nastajajo z označevanjem na različnih nivojih. 66

75 Slika 25: Prikaz različnih vplivov ob različnih stopnjah uvedbe Večanje koristi z označevanjem na različnih nivojih Označevanje izdelkov Priložnosti in koristi Označevanje palet - zavrnitev izdelkov - dopolnjevanje zalog s strani dobavitelja - planiranje proizvodnje - kontrola zalog - spremljanje zalog v realnem času Označevanje kartonov - kraja kartonov - planiranje povpraševanja - planiranje dobav - vidljivost aktivnosti podizvajalcev - olajšanje fizičnega štetja - nadzor nad tokom v oskrbni verigi - odprava premajhnih zalog v maloprodaji - obračanje zalog -promocije na nivoju trgovin -kraja izdelkov -enostavno zajemanje/plačevanje izdelkov -informiranost kupcev -zaloge nedokončane -lažje usmerjanje izdelkov in nedokončane proizvodnje -podpora sestavljanju izdelkov -podpora kvaliteti -lažji MRP -planiranje kapacitet -nadzor nad variantnostjo izdelkov -enostavnejši odpoklic serije izdelkov 2002 Čas 2007 Vir: IBM 4.2 Koraki uvedbe Uvajanja Auto-ID sistemov se lahko lotimo na več načinov. Zaradi specifičnosti tehnologije in njene razvitosti v tem času mora biti temu primeren tudi pristop podjetja. Tehnologija brez predhodnega preverjanja potencialnih koristi in definiranja končnih ciljev še ni dovolj zrela za uvajanje. Poleg tega je priporočljivo tudi, da se postavi pilotni model, iz katerega lahko širimo preizkušene koristi (Chapell 2003, str. 21). Pri uvajanju rešitve Auto-ID je potrebno imeti jasno sliko o želenem in ciljnem stanju ob koncu uvedbe. Obstaja veliko modelov uvajanja informacijskih rešitev; v dosedanjih (ne tako pogostih) projektih uvedbe avtomatske identifikacije pa so se uveljavili naslednji koraki: A) Identificiranje priložnosti V bližnji prihodnosti bodo potekali procesi uvedbe Auto-ID tehnologije na področjih, kjer obstajajo produkti z visoko vrednostjo in zato potrebujemo močan nadzor nad tokom produktov v proizvodnji ali distribuciji, nadzor nad sredstvi in ažurne informacije za povezavo med partnerji v poslovanju. Začetni in najučinkovitejši projekti se bodo najverjetneje nanašali na označevanje palet in kartonov. V začetku označevanje posameznih izdelkov še ne bo stroškovno opravičljivo vsaj dokler ne bodo cene takega označevanja sprejemljivejše. Vsaka uvedba pa bo zahtevala podrobno analizo stroškov in koristi in analizo prenovljenega poslovnega procesa. B) Določitev modela uvedbe Za iskanje največjega možnega učinka se bodo morala podjetja informacijsko povezati s svojimi partnerji. Podjetja se bodo morala odločiti, če si bodo informacije delila le z 67

76 določenimi partnerji ali pa bodo informacije javne. Lastništvo informacij, stroški in koristi uvedbe RFID sistema v posameznih delih celotne oskrbne verige, bo obravnavano s procesnim modelom, ki bo olajšal odločitev za uvedbo. Na podlagi te analize lahko partnerska podjetja izberejo model uvedbe, ki bo najbolj ustrezal njihovim zahtevam po želenih koristih in kriterijih uvedbe. V bližnji prihodnosti bo večina aplikacij zasebnih in zaprtega tipa. Sčasoma, s splošno sprejetostjo standardov na področju Auto-ID, se pričakuje večje povezovanje v celotni verigi vrednosti med podjetji, saj lahko na ta način vsa vpletena podjetja pridobijo več, kot če vsako podjetje posebej uvaja svoj sistem avtomatske identifikacije. C) Uvedba pilotnih projektov za preizkušanje in izboljšanje modelov uvedbe Prvi korak pri uvajanju sistema je izgradnja pilotne aplikacije za preizkušanje in izpopolnitev hipotez o koristih, prednostih, stroških in ostalih podrobnostih v zvezi z implementacijo. Medtem ko podjetja izboljšujejo svoje sposobnosti proizvodnje skozi uvajanje novih sistemov in procesov, lahko preverjajo možnosti vključevanja kontroliranih pilotnih modelov Auto-ID tehnologij. Pilotne aplikacije avtomatske identifikacije so ključne za vpogled v realistično določitev potencialnih koristi kot tudi za odločitev o tem, kateri poslovni procesi so potrebni za prenovo ob uvedbi (Alexander, 2002, str. 43). Pilotni modeli omogočajo podjetjem, da raziščejo, kako lahko taka tehnologija pomaga pri prenovi njihovih procesov in določitvi zahtev za integracijo z obstoječimi sistemi in procesi. Pilotni modeli so najboljši za iskanje načinov, kako najučinkoviteje realizirati prednosti Auto- ID tehnologij. Za specifične aplikacije lahko natančneje določimo, kateri poslovni procesi morajo biti predmet prenove, in lahko poiščemo, na kakšen način morajo biti prilagojeni novemu načinu dela. S tem se izognemo potencialnim težavam ob polni implementaciji in poiščemo način uvedbe, ki bo stroškovno sprejemljiv (Chapell, 2002, str. 16). D) Razširitev pilotnega modela Kjer pilotni modeli pokažejo določene koristi, je naslednji korak razširitev uvedbe na vse procese. Trgovci že uvajajo Auto-ID tehnologijo, proizvodna podjetja pa se pripravljajo, da bodo prevzela tehnologijo v tej verigi kot dobavitelji produktov, ki se bodo lahko vključili v tako oblikovano oskrbno verigo. Projekt dejanske, polne uvedbe v podjetju je lahko različen, splošne smernice pa so sledeče (Accenture, 2002): - iskanje dodane vrednosti in potencialnih koristi pri poslovnih procesih; - izbira modela uvedbe; - pilotni model; - integracija z obstoječimi sistemi. Slika 26 shematsko prikazuje korake pri uvajanju Auto-ID sistemov. Najprej določimo strategijo uvedbe in pričakovane koristi, definiramo pilotni model in ga vpeljemo. Medtem pa izvedemo analizo stroškov in koristi, delavnico za zaposlene, kjer spoznavajo prednosti tovrstnega zajemanja podatkov, in zgradimo potrebno infrastrukturo. Slika 26: Shematski prikaz korakov uvajanja RFID 68

77 Vir: Accenture 4.3 Operativni in tehnični vidik Večji projekti uvedbe RFID tehnologije se srečujejo s tehničnimi problemi skozi štiri glavna področja: - značke in bralniki; - upravljanje s podatki in mrežne storitve; - aplikacije; - integralna (povezovalna) programska oprema in storitve. Značke in bralniki Splošna sprejetost EPC je odvisna od odprtosti standardov RFID sistemov, ki bi delovali v širokem območju potencialnega okolja in aplikacij. Tehnične zahteve RFID sistemov so navadno določene z aplikacijo, ki ji strežejo. Ti parametri so navadno omejeni na naslednji način: - Frekvenca: Za podporo ubikvitarnem računalništvu, odprte in javne uporabe, morajo RFID sistemi delovati v območju spektra brezžične komunikacije, ki bo prosto in osvobojeno regulatornih omejitev. Spekter delovanja mora biti čim bolj enak v vseh državah, da je prehajanje produktov globalno neovirano. Izbira frekvence vpliva na samo konstrukcijo in velikost antene, efektivno razdaljo med značko in bralnikom in morebitne interference med RFID sistemi in drugimi elektronskimi napravami. V zadnjem času se razvijajo t. i. agilni bralniki, ki bodo omogočili branja pri različnih frekvenčnih območjih in v različnih fizikalnih okoljih. - Okolje delovanja: Okolje delovanja RFID sistemov mora omogočiti komunikacijo med bralnikom in značko. Radijski signal, ki ga oddaja značka, je relativno šibek in je omejen na razdaljo od nekaj cm do nekaj metrov. Dodana miniaturna baterija kot vir energije lahko omogoči izboljšavo signala, ki je v določenih situacijah nujna. Njena uporaba pa je zelo omejena in nepraktična zaradi želje po preprosti uporabi z EPC označenimi izdelki. Večja antena lahko omogoči domet in kvaliteto signala značke, kar pa poveča strošek značke in s tem njeno nepraktičnost za označevanje manjših objektov. Signal lahko oslabi tudi interferenca, ki jo povzroči okolje voda (ki še dodatno oslabi signal), kovina (ki radijske valove reflektira). V ekstremnih primerih lahko pride celo do prekinitve komunikacije. 69

78 - Delovanje: Kljub svoji hitrosti in avtomatičnosti RFID sistemi ne morejo brati značke naenkrat. Podobno lahko bralniki, če so preveč skupaj, otežijo drug drugemu željo po branju značk, kjerkoli se območje branja prekriva. V te namene so bili razviti posebni protokoli, ki rešujejo te kolizije signalov. Slaba stran protokolov je, da upočasnijo branje značk. Upočasnitev je sprejemljiva za branje kupljenih izdelkov v trgovini, ko kupec zapusti blagajno, skoraj nemogoče pa je tako prebrati paleto izdelkov, ko je naložena na tovornjak, kjer se lahko nahaja več sto produktov. Upravljanje s podatki Splošna uporaba avtomatske identifikacije bo zahtevala nov rod orodij za upravljanje s podatki (angl. DMS Data Management System) in omrežnimi storitvami. Ko RFID bralniki izprašujejo veliko število značk na veliko točkah v verigi vrednosti, generirajo veliko količino podatkov, ki mora biti procesirana, prenešena in analizirana. Programska oprema za upravljanje s podatki mora poskrbeti za: - zajem podatkov od bralnikov; - upravljanje s shranjevanjem podatkov; - združevanje podatkov; - spreminjanje podatkov v uporabne informacije. Zaradi omejene sporočilnosti EPC kode je naloga programske opreme za upravljanje s podatki tudi vmesni sloj med bralniki in omrežno storitvijo ONS, ki omogoči dostop do dodatnih podatkov, kot so cena, datum dobave in drugih, s produktom povezanih informacij. DMS storitve igrajo ključno vlogo tudi pri prenosu kritičnih podatkov do aplikacij, kot so upravljanje s povpraševanjem, kontrola zalog in napovedovanje. Tovrstna programska oprema DMS, ki bi obvladovala stotine milijonov podatkov v realnem času, je še vedno v razvoju in njena skalabilnost je še vedno vprašljiva. Tudi omrežne zahteve za prenos podatkov od bralnikov do aplikacij so še nedoločene. V odvisnosti od aplikacije je mogoče poslati le minimalno količino podatkov le EPC kodo. V drugih primerih, ko aplikacija že zahteva polno informacijo, pa smo lahko priča zelo velikim pretokom podatkov po mreži. V primeru, da še nismo določili, kakšna aplikacija bo v uporabi, je nemogoče določiti informacijsko infrastrukturo. Aplikacije Tretja tehnična komponenta, ki je potrebna za realizacijo vrednosti RFID tehnologije, so aplikacije, ki uporabljajo EPC podatke in sledenje objektov za ustvarjanje dodatne poslovne vrednosti. To so lahko nove aplikacije za določanje urnikov in upravljanje z delovnimi procesi v proizvodnji, skladiščenju, logistiki ali aplikacije, ki tečejo preko meja podjetja, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje s produkti v oskrbni verigi za dosego boljših napovedi povpraševanja, dopolnjevanja zalog, minimalnih zalog itd. Druge aplikacije se nanašajo na sledenje opremi, izrabo opreme, programsko opremo za izrabo in optimizacijo v upravljanju skladišč, procesni kontroli in zagotavljanju kvalitete. Obstoječe aplikacije namreč niso bile namenjene integraciji z RFID sistemi. Da bi polno izrabili prednosti, ki jih taki sistemi omogočajo, je potrebno te aplikacije prenoviti in prilagoditi. 70

79 Integralna (povezovalna) programska oprema in storitve Podjetja so že veliko investirala v aplikacije, ki podpirajo upravljanje v oskrbni verigi, logistiki, proizvodnji in trgovini. Za uspešno uvedbo RFID sistemom prilagojenim aplikacijam in njihovo integracijo pa je potrebno povezati te dele sistema s posebno integralno programsko opremo, ki bo omogočala agregacijo velike količine podatkov iz bralnikov in njihovo integracijo z različnimi sistemi v podjetju. Veliko je bilo storjenega na področju komunikacije med bralniki in značkami, malo pa na področju DMS in prirejenih aplikacijah, ki bi nevidno povezale tako velike količine podatkov, ki jih generirajo bralniki z uporabnimi aplikacijami. 4.4 Poslovni vidik uvedbe RFID Podjetja se bodo ob uvedbi RFID sistemov soočila s številnimi ekonomskimi in poslovnimi težavami. Te vključujejo ceno značke in bralnika, ki bi bila primerna za široko razširjeno uvedbo, izgradnjo podrobnih poslovnih primerov, ki bi opravičili tako investicijo, in izgradnjo poslovnih modelov za stroškovno učinkovito uvedbo EPC/RFID sistemov. Stroški značk in bralnikov Za podporo uvedbi RFID sistemov je nujno, da postane ta tehnologija ekonomsko upravičena za splošno uporabo v izdelkih široke potrošnje. Trenutni stroški so nekajkrat preveliki: strošek značke znaša okoli 100,00 SIT, kar je veliko več kot strošek črtne kode (manj kot 2 SIT). Strošek bralnikov pa je okoli ,00 SIT do ,00 SIT kar še ne omogoča npr. aplikacije v maloprodajnih trgovinah, kjer bi bile police opremljene z bralniki (Chapell, 2002, str. 22). Nova tehnologija, ki naj bi zmanjšala strošek značk na okoli 40 SIT, naj bi bila na voljo konec leta 2004, leta 2006 pa naj bi ta cena padla že na 10 SIT. Medtem ko nekatera poslovna področja čakajo na uvedbo predvsem zaradi prevelikih stroškov, ki še ne zagotavljajo vračanja investicije, nekateri deli poslovanja nikoli ne bodo dosegli ekonomske upravičenosti za podporo uvedbi (Accenture). Razvoj RFID aplikacij za poslovne procese Podjetja, ki trenutno uvajajo avtomatsko identifikacijo, so v zgodnji fazi razvoja RFID aplikacij za poslovne procese. Nekatera podjetja se osredotočijo na zelo ozke aplikacije aplikacije zmanjšanja zalog artiklov, katerih vrednost je neprimerno višja od stroška značke, medtem poskušajo druga podjetja z uvedbo, kljub visokim stroškom, priti do dolgoročnih pozitivnih posledic za poslovanje od manjših zalog do boljše preglednosti produktov v oskrbni verigi. Zadnje študije kažejo tudi (Accenture, 2002), da ni konsistentnega načina pri pristopu k razvoju poslovnega primera uvedbe RFID sistema. Manjši delež podjetij preide od iskanja poslovnega modela uvedbe RFID k pilotnemu modelu. Glavni izziv pri določitvi poslovnega procesa je iskanje aplikacije, kjer bi se ob uvedbi pokazala višja dodana vrednost, ki je ne bi 71

80 bilo mogoče realizirati z obstoječo tehnologijo zajema podatkov, to je s črtno kodo. Za uspešno implementacijo EPC in RFID tehnologije je potrebno določiti jasno in višjo vrednost, ki je drugačna od trenutnih možnosti, ki jih ponuja črtna koda. Zaradi splošne razširjenosti črtne kode pa bosta morala oba sistema delovati tudi paralelno in podpirati drug drugega. 4.5 Poslovni razlogi uvedbe RFID Cilji, ki jih hočemo doseči pri implementaciji uvedbe RFID v podjetje, so cilji prenove poslovnih procesov: - skrajševanje poslovnega cikla; - povečanje dodane vrednosti; - zniževanje stroškov izvajanja postopkov; - dvigovanje zanesljivosti izvajanja postopkov; itd. In so enaki razlogom prenove poslovnih procesov: Tipično se projekt prenove poslovnih procesov začne z dosego enega ali več naslednjih ciljev (ER Spotlight, 1996): - izboljšanje storitev; - skrajševanje časa izdelave; - povečanje proizvodnje/storilnosti; - skrajševanje časov nedelovanja; - zniževanje stroškov aktivnosti; - zmanjšanje zalog. Youngblood v svoji knjigi»eating the Chocolate Elephant«(Youngblood, 1994) predstavlja 32 načinov, kako doseči spremembe v poslovanju skozi upravljanje procesov. Večina jih je uporabnih tudi za prenovo poslovnih procesov, in sicer: - združuj aktivnosti, ki se podvajajo, - izloči večkratne preglede in potrjevanja, - zmanjšaj velikosti serij, - izvajaj postopke paralelno, - vpelji»pull«povpraševanje, - prepusti zunanjemu izvajanju (ang. outsource) neučinkovitih aktivnosti, - zmanjšaj premike dela. Z opiranjem na predloge prenove poslovnih procesov lahko v podjetju začnemo iskati možnosti njihove uvedbe. V različnih industrijah se ti razlogi različno uveljavljajo. Predlogi in vodila, ki jih uporabljamo za prenovo poslovnih procesov ali uvedbo tanke proizvodnje oziroma višanja produktivnosti, zmanjšanja stroškov, zmanjšanja zalog, povečanja prihodkov, izboljšanja storitev, lahko uporabljamo kot osnovo pred začetkom uvedbe sistema avtomatske identifikacije v podjetje. Pri poslovnih razlogih za uvedbo Auto-ID sistema v podjetje je potrebno izpeljati natančno analizo stroškov in koristi. V poglavju 3 (Vpliv Auto-ID/RFID na poslovanje) so podrobno opisane koristi, ki jih lahko pričakujejo podjetja, ki bodo implementirala sisteme avtomatske identifikacije. 72

81 RFID tehnologija ni več visokotehnološka novotarija, ki ne opravičuje stroškov, ampak je v zadnjih letih postala primerjalna prednost med podjetji v podobnih dejavnostih (Accenture, 2002). V zadnjem času precej veletrgovcev izvaja pilotne modele za uvajanje RFID tehnologije. Prevladuje spoznanje, da je tehnologija zrela za uvajanje v trgovsko dejavnost (Chapell, 2002, str. 12). Iskanje dodane vrednosti Iskanje dodane vrednosti omogoča podjetjem identifikacijo najbolj obetajočih koristi v posameznih kategorijah poslovnih procesov, ki bi bile mogoče z uvedbo EPC in RFID tehnologije. Omogočajo natančnejšo analizo stroškov in koristi poslovnih primerov za posamezne aplikacije avtomatske identifikacije (Kambil, Brooks, 2002, str. 15). Primer: Uvedba avtomatske identifikacije v prodaji lahko vsebuje aplikacije za zmanjševanje kraj, izboljšanje preglednosti nad prodajo po posameznih segmentih, artiklih, natančnejše spremljanje zalog, spremljanje učinkovitosti promocij in strategij pospeševanja prodaje itd. Učinkovito iskanje dodane vrednosti uvedbe RFID tehnologije zahteva podrobno analizo podatkov, da bi lahko izvedli jasne hipoteze o tem, kako naj določeno podjetje realizira vrednosti iz določene aplikacije. Iskanje poslovnih razlogov za uvedbo RFID tehnologije v trgovsko podjetje Z uvajanjem Auto-ID zajemanja podatkov lahko trgovska podjetja znatno pridobijo pri višanju prihodka in zmanjševanju stroškov poslovanja. Različna trgovska podjetja imajo različne poslovne politike, zato ni splošnega recepta za odkrivanje poslovnih razlogov za uvedbo RFID tehnologije (IBM Consulting, 2002). V splošnem pa lahko trgovska podjetja pregledajo svoje poslovanje na naslednjih področjih (Accenture): - Prevzemanje: Označevanje na nivoju posameznega izdelka lahko znatno pripomore k točnosti podatkov, stroškov in učinkovitosti delovne sile pri prejemih ter k lociranju prejetega izdelka. - Umeščanje izdelkov v trgovini: Z analizo lokacijskih podatkov o izdelkih se lahko optimizira prodaja z razvrščanjem in planiranjem lokacij izdelkov za povečevanje prodaje določenega izdelka. Auto-ID lahko pomaga pri založenih izdelkih, izboljšuje učinkovitost delovne sile. - Prodaja z izjemami: RFID tehnologija omogoča enostavno zaznavanje izrednih dogodkov na izdelkih bližino roka trajanja, odpoklice izdelkov itd., zaradi česar se lahko prodajna strategija prilagodi takim izdelkom. - Preprečevanje izgub: Varnostni sistem lahko zazna, kateri izdelki so bili prevzeti na polici, a ne prodani v takem primeru se lahko opozori varnostnika na potencialno odtujitev. - Blagajna: Z Auto-ID se izboljša točnost podatkov, učinkovitost prodaje in vpeljava samopostrežnih terminalov za prodajo. - Obratna logistika: Ob uvedbi Auto-ID imajo podjetja v primeru vračila izdelkov boljši nadzor, saj imajo točno informacijo o nakupljenem izdelku, ki se zaradi kateregakoli razloga vrača. Auto-ID označevanje tudi kasneje omogoča kontrolo kvalitete in varno odstranitev npr. ne cele skupine istovrstnih izdelkov, ampak le tistih, ki so sporne kvalitete. - Poprodajne aktivnosti: Podjetja lažje ugotavljajo skladnost z garancijskimi pogoji, hitrejši odgovor in podatke, ki pomagajo proizvajalcu, da lahko izboljša izdelek. 73

82 4.6 Metoda iskanja poslovnih in procesnih izboljšav Zakaj uvesti avtomatsko identifikacijo? Odgovor na to vprašanje se razlikuje glede na okolje uvajanja, saj so lahko cilji uvedbe zelo različni. Prav tako so v različnih dejavnostih skrite rezerve in potencialne koristi v različnih poslovnih procesih. Končni cilj uvedbe je lahko specifičen in vezan na posamezno podjetje, na stopnjo njegove informatiziranosti, zavedanja pomembnosti podatkov, morebitne integracije z dobavitelji/kupci, morebitne avtomatiziranosti itd. Pri opisovanju procesov lahko uporabimo različne metode. V nadaljevanju bo opisana metodologija primerov uporabe. S primeri uporabe lahko opišemo vse ekonomske aktivnosti, ki ustvarjajo neposredne ali posredne poslovne koristi (Moran, McFarlane, Milne, 2003, str. 4). Izboljšavo poslovnega procesa lahko razdelimo na procesno izboljšavo in na poslovno izboljšavo. Procesne izboljšave so navadno lažje določljive, imajo bolj določene akterje. Pri poslovnih izboljšavah pa sprememba vpliva na veliko akterjev, izboljšave so težje določljive, nemalokrat pa se tudi zabriše meja med podjetjem in okoljem. Kljub temu, da se procesne in poslovne značilnosti poslovnih procesov prekrivajo in da imata obe vrsti vedno tudi nek poslovni učinek, bo ta ločitev pripomogla k jasnosti vplivnih elementov in potrebnih korakov za posnetek stanja in kasnejšo prenovo. A) IZBOLJŠAVA PROCESOV Primeri uporabe procesne izboljšave Primeri uporabe procesne izboljšave so specifični postopki, ki neposredno ali posredno dosegajo poslovne učinke. Omejeni so lokacijsko (delovno mesto, oddelek) in aktivnostno. Možnosti izboljšanja bi lahko združili v nekaj splošnih karakteristik oziroma definicij: - Zmanjševanje stroškov: Neposredno zmanjševanje stroškov, ki je posledica avtomatizacije, kontrole, npr. zmanjševanje stroška delovne sile, ki je bila potrebna za ročno skeniranje črtnih kod. - Povečanje produktivnosti: Učinkovitejša raba virov je posredno povezana z zmanjševanjem stroškov. Primer: optimalno skladiščenje in povečanje hitrosti proizvodnih linij zaradi ažurnosti in točnosti informacij. - Izboljšanje storitve: Zagotavljanje točnih in pravočasnih podatkov kupcem. Primer: ažurna in točna informacija kupcu o stanju naročila v proizvodnji. - Zmanjševanje napak: Zmanjševanje napak v operativnih procesih posledično pripomore k večji skladnosti s predpisi, posredno pa vpliva tudi na zmanjšanje stroškov. Primer: lažje sledenje nevarnim snovem. - Zajem podatkov: Izboljšanje učinkovitega zajêma podatkov za podporo drugim poslovnim aktivnostim. Primer: enostavno zajemanje podatkov v skladišču. - Zmanjševanje zunanjih»eksternalij«: Zmanjševanje posrednih stroškov in efektov npr. onesnaževanja. Primer: lažje recikliranje. 74

83 Komponente procesne izboljšave Procesne izboljšave v poslovnih procesih so sestavljene iz procesov, ki jih izboljšujemo, iz problemov, ki jih rešujejo, ter morebitnih poslovnih prednosti in koristi. Komponente procesne izboljšave pa lahko opišemo kot: - Procesi, ki se izboljšujejo: sami procesi, akterji, koraki procedur, tok produktov in tok informacij, aktivnosti, stopnja avtomatizacije, izraba sredstev, podpora odločitvam. Primer: proces obnove polnjenja polic v trgovini, kjer akterji (trgovci) potem, ko dobijo elektronski nalog, prinašajo izdelke na polico in jih evidentirajo (npr. s PDA v sistem). - Možnosti ali predmeti izboljšanja in izpopolnjevanja: trenutna področja težav in nezadovoljstva, možnosti potencialnih koristi. Primer so lahko: elektronsko spremljanje dohodov, shranjevanja in izdajanja produktov skladišču, podpora planiranju s točnim zajemom vseh podatkov, ki vplivajo na planiranje itd. - Odločitve implementacije: v odvisnosti od rešitve problemov (ali koristi) in temu primerne uvedbe Auto-ID, od česar so odvisne tudi odločitve o sami zasnovi sistema RFID. Primer: lokacija bralnika, tip bralnika, dodatna strojna oprema (odvisna od Auto-ID), programska oprema (Savant) in ustrezni algoritmi (npr. za izračun lokacije itd.) - Potencialne koristi: Naredimo seznam pričakovanih kvantitativnih in kvalitativnih koristi, ki so rezultat uvedbe. Pričakovane kvantitativno ocenjene koristi je včasih težko oceniti zaradi pomanjkanja kvantitativnih podatkov o trenutnih procesih, odvisnosti prenove od uvedbe RFID in vpliva drugih faktorjev, katerih vpliv je težko oceniti. Gotovo pa mora vsak projekt implementacije avtomatske identifikacije vsebovati vsaj kvalitativno oceno pričakovanih koristi. - Omejitve trenutne rešitve: Razlogi za uvedbo avtomatske identifikacije navadno povzročijo potrebo po tehnologiji RFID. Če prenovljen proces zahteva avtomatsko identifikacijo, bi jo z obstoječo tehnologijo (morebiti) težko (in predrago) dosegli. Primer: Če bi hoteli v vsakem trenutku poznati lokacijo vseh izdelkov v proizvodnji, bi to povzročilo ogromne manipulativne stroške. - Potenciali avtomatske identifikacije: Specifične karakteristike avtomatske identifikacije odpirajo nove možnosti v prenovitvi poslovnih procesov. Glavne značilnosti RFID tehnologije omogočajo izvoljšave, ki se nanašajo na sledenje, omogočeno sledljivost in avtomatizacijo. Primer: RFID omogoča zajem podatkov brez vidnega polja. B) IZBOLJŠAVA POSLOVANJA Primeri uporabe poslovnih izboljšav Primeri uporabe poslovnih izboljšav so opisi aplikacij avtomatske identifikacije z glavnimi poslovnimi posledicami. Omogočajo nove poslovne priložnosti ali omogočijo porast obstoječih poslovnih prednosti. Opišem lahko nekaj splošnih primerov: - Izboljšava ali razvoj izdelka: Z Auto-ID lahko izboljšamo sedanje izdelke ali razvijemo nove, npr. inteligentne produkte, ki imajo nadzor nad samim seboj. - Izboljšava ali vpeljava nove storitve: Z Auto-ID imamo možnost izboljšati storitev kupcu, npr. dodatne informacije o nakupu in izdelku ali omogočanje novih načinov nakupov. - Povečanje sodelovanja v oskrbni verigi: izboljšanje funkcij v oskrbni verigi planiranje, izdelava, nabava itd.; omogočiti izboljšano komunikacijo in neposreden pogled v zalogo (DIM Directory Inventory Management) z Auto-ID 75

84 - Razvoj novih poslovnih modelov: Kot je internet uvedel spremembe v poslovne modele, lahko Auto-ID omogoči razvoj novih in spremembo obstoječih poslovnih modelov. Primer: Z Auto-ID lahko ustvarjamo veliko več informacij o dogajanju z izdelkom v oskrbni verigi ter uporabljamo to informacijo za razvoj novega poslovnega modela ali informacijo prodamo. Prav tako lahko ustvarjamo nove kanale med različnimi»strankami«v verigi vrednosti, s čimer se spremeni vloga posrednikov med proizvajalci in končnimi kupci. Komponente poslovne izboljšave Primeri uporabe poslovnih izboljšav so sestavljeni iz novih procesov in poslovnih aktivnosti, potencialnih koristi, načinov implementacije in končno potencialnih poslovnih koristi. - Izboljšani procesi in poslovne aktivnosti (podobno kot pri procesnih izboljšavah): opis novih procesov in aktivnosti, določanje procesov, akterjev, korakov procedur, podpore odločitvam, tokovi produktov in informacij. Primer: Analiza obnašanja kupcev v trgovini zahteva strateško postavljene bralnike, označene vozičke in specializirane informacijske sisteme, kot so podatkovna skladišča, in procese za zajem podatkov in pretvorbo v uporabno informacijo. Zahtevala bi tudi usposobljeno osebje, ki bi pregledovalo in analiziralo informacije za izvedbo inovativnih marketinških strategij. - Možnosti: prikaz koristi, ki jih z uvedbo Auto-ID pridobimo. - Odločitve ob implementaciji: različne aplikacije Auto-ID zahtevajo tudi drugačne načine postavitve sistema, npr. lokacija bralnika, dodatna strojna oprema itd. - Potencialne koristi: seznam pričakovanih kvalitativnih in kvantitativnih ter strateških koristi ob uvedbi Auto-ID sistema. Pričakovane kvantitativne koristi je včasih težko oceniti, zaradi pomanjkanja kvantitativnih podatkov o trenutnih procesih, njihove odvisnosti prenove od uvedbe RFID in vpliva drugih faktorjev, katerih vpliv je težko oceniti. Gotovo pa mora vsak projekt implementacije avtomatske identifikacije vsebovati vsaj kvalitativno oceno pričakovanih koristi. - Pričakovanja ob uvedbi Auto-ID: Specifične karakteristike avtomatske identifikacije omogočajo razvoj novih poslovnih modelov. Primer: Standardi Auto-ID omogočajo prehajanje sistema avtomatske identifikacije med podjetji. V splošnem pa Auto-ID izboljšuje poslovne procese s povečanjem sposobnosti sledenja in zbiranja dodatnih podatkov v verigi vrednosti. Ob predlaganih primerih uporabe na področju procesne in poslovne izboljšave je potrebno definirati tudi objekte, ki bodo kasneje definirali same primere uporabe. Primer uporabe predstavlja opis določenega dogajanja, ki nastane v interakciji akterja in sistema. Opišemo ga tekstualno, vendar opredelimo naslednje sestavine (Sturm, 1999, str. 60): ime primera uporabe, kratek opis namena, primarni akter, katerega delovanje opisujemo, sekundarni akter sodeluje v aktivnosti primarnega akterja, začetek - je prva aktivnost primera uporabe, konec - je zadnja aktivnost primera uporabe, merljiv rezultat, potek dogodkov, kjer opišemo pozitivni scenarij, tok informacij, tok produktov, stopnja avtomatizacije, 76

85 sredstva, alternativni tok dogodkov, ko pogoji za izvedbo niso izpolnjeni, točka odločitve, odprte zadeve. Slika 27 prikazuje diagram, kjer je prikazano razmerje izboljšave procesa in poslovanja v odvisnosti od stopnje osredotočanja, vrednotenja koristi in narave koristi. Primer: Pri izboljšanju procesa s takojšnjimi koristmi, manjšo stopnjo osredotočanja in z analizo stroškov in koristi je predmet obravnave večanje produktivnosti in zmanjševanje stroškov. Slika 27: Prikaz odnosa med primeri uporabe, naravo koristi, ki jih prinašajo, in načini vrednotenja Vir: Auto-ID Center 77

86 5 Pilotni projekt izvedbe Auto-ID v trgovsko podjetje Primer uvedbe avtomatske identifikacije z RFID opremo bo prikazan na primeru namišljenega večjega trgovskega podjetja. Zaradi množice objektov, ki prehajajo od dobaviteljev produktov do kupcev, je trgovska dejavnost najenostavnejši primer prikaza prednosti in koristi uvedbe takega načina zajemanja podatkov. Prav trgovski dejavnosti lahko pripišemo zasluge, da je tehnologija RFID ponovno pridobila na veljavi in sprožila zahteve po dostopnih cenah opreme. Zaradi specifičnih procesov lahko v trgovski dejavnosti odkrijemo celo množico potencialnih aplikacij (Moran, McFarlane, Milne, 2003, str. 12): 1.) Preglednost zalog: Uporaba avtomatske identifikacije omogoča popolno preglednost zalog na policah in v skladiščih. 2.) Diferencialne cene produktov: Z avtomatsko identifikacijo lahko dovoljujemo različne cene na podobnih izdelkih v odvisnosti od npr. bližine datuma poteka roka uporabnosti. 3.) Obratna logistika: Uporaba avtomatske identifikacije podpira natančno določevanje geneaologije kupljenega izdelka. 4.) Natančnejše planiranje in ponovno polnjenje polic: Uporaba avtomatske identifikacije izboljša razvidnost povpraševanja kupcev po določenem izdelku, ki pripomore k natančnejšemu planiranju in lažjemu ponovnemu polnjenju polic. 5.) Sledenje izdelkom v logistiki in distribuciji: Uporaba avtomatske identifikacije izboljšuje izbiro, transport in prejeme izdelkov dobaviteljev od njih do skladišča trgovine. 6.) Preprečevanje tatvin: Uporaba avtomatske identifikacije omogoča nadzor nad neavtoriziranim odvzemom izdelkov iz trgovine. 7.) Interaktivni marketing: Uporaba avtomatske identifikacije lahko sproža različne oglaševalne procedure, ki so odvisne od dogajanja na polici. 8.) Analiza kupcev: Avtomatska identifikacija omogoči dostop do množice različnih informacij, ki opisujejo obnašanje kupcev poti, zamenjave izdelkov, vračanje izdelkov, učinkovitost marketinških strategij itd. Za potrebe učinkovitega prikaza prednosti uvedbe avtomatske identifikacije bom opisal stanje nekaterih procesov v trgovini, njihovo omejitev, možnosti za izboljšavo in njihovo stanje po uvedbi avtomatske identifikacije. Trgovine so kompleksni poslovni procesi, v katerih se naroča, prejema, shranjuje in prodaja na tisoče izdelkov. Kljub enostavnosti teh procesov se njihova kompleksnost razvija z njihovo raznovrstnostjo in učinkovito obdelavo. Zlasti shranjevanje izdelkov in razpošiljanje le-teh na police je še posebej delovno intenzivno in zahteva zelo veliko učinkovitost. Izdelki se premikajo veliko lažje kot informacija o njihovem stanju. Pri izbiri optimalnega spremljanja se velikokrat pojavlja ali velik strošek zanesljivega spremljanja, ki je povezan z velikimi dodatnimi stroški, ali pa se soočamo z napakami oziroma z nezanesljivimi informacijami, ki so pogoste in povzročajo dodatne stroške. Procese v trgovini lahko v grobem razdelimo na: rokovanje z izdelki, shranjevanje izdelokov in izmenjava izdelkov. Za potrebe učinka uvajanja RFID tehnologije bom podrobneje opisal naslednje poslovne procese v trgovini. 78

87 - Naročanje izdelkov: Trgovine morajo vzdrževati neprekinjeno dobavo trgovskih izdelkov, da poslujejo uspešno. - Prevzemanje blaga: Ob prihodu naročenih izdelkov le-te preverimo in dodamo v zalogo. - Polnjenje polic: Trgovski izdelki se kontinuirano pomikajo od skladišča v trgovini na police, kakor hitro jih kupci odjemajo. - Inventura: Ko so izdelki shranjeni, se lahko zaradi različnih dogodkov ali zahtev pojavi potreba po ponovnem štetju zaloge. V takem primeru iščemo morebitno razliko med stanjem v skladišču in njegovo evidenco. Inventura skrbi, da je evidenca o zalogah čim bližja dejanskem stanju. Slika 28 prikazuje vse glavne poslovne procese, ki vplivajo na pretok izdelkov v trgovini. Slika 28: Prikaz poslovnih procesov v trgovini Vir: prirejeno po Auto-ID Center Za izboljšanje preglednosti nad tokom produktov in informacij uvedemo avtomatsko identifikacijo, ki vpliva na poslovne procese, ki so opisani v nadaljevanju poglavja. 79