MOŽNOSTI IZVAJANJA ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA PRI GOSPODARSKIH SUBJEKTIH V SLOVENIJI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO MOŽNOSTI IZVAJANJA ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA PRI GOSPODARSKIH SUBJEKTIH V SLOVENIJI THE SINGLE-ENTRY BOOK-KEEPING SYSTEM AND ITS APPLICATION BY COMPANIES IN SLOVENIA Študentka: Barbara GODEC Naslov: Kresniške Poljane 19, Kresnice Številka indeksa: Izredni študij Program: visokošolski strokovni Smer študija: računovodstvo Mentor: dr. Majda Kokotec-Novak Kresniške Poljane, oktober 2008

2 2 PREDGOVOR Po podatkih na dan je v Sloveniji poslovnih subjektov, od tega je samostojnih podjetnikov, kar predstavlja 41,20% delež vseh podjetij, zato so samostojni podjetniki pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Temeljni predpis, ki ureja status samostojnega podjetnika posameznika je Zakon o gospodarskih družbah. Med samostojnimi podjetniki je več kot polovica takih, ki ne zaposlujejo delavcev (55,4%) in približno tretjina, ki zaposlujejo do tri delavce (29,7%). Od velikosti podjetnika je odvisno vodenje poslovnih knjig. Poslovne knjige morajo podjetniki in družbe voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, z izjemo zelo majhnih podjetnikov ter drugih fizičnih oseb, ki na trgu opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v različne razvide (športniki, novinarji, kulturniki), katerim je dovoljeno tudi enostavno knjigovodstvo ali ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25%. V Sloveniji je v letu 2005 po sistemu enostavnega knjigovodstva vodilo poslovne knjige kar 57,7% oz fizičnih oseb, ki opravljajo poslovno dejavnost, medtem, ko se je v istem letu za sistem dvostavnega knjigovodstva odločilo 42,3% oz fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Za enostavno knjigovodstvo se odločijo predvsem tisti podjetniki, ki želijo svoje računovodstvo voditi sami ali s pomočjo družinskih članov, s čimer želijo prihraniti stroške najema zunanjega partnerja. Področje raziskovanja v diplomskem delu je prehod iz enostavnega računovodstvo na dvostavno računovodstvo ter prednosti in slabosti enostavnega računovodstva. Uvodu sledi poglavje, v katerem so opredeljeni gospodarski subjekti, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva. V naslednjem poglavju je predstvljeno računovodstvo pri samostojnih podjetnikih, organiziranost računovodstva v podjetjih v Sloveniji, merila za vodenje poslovnih knjig ter bistvene posebnosti in razlike pri vodenju poslovnih knjig zasebnikov v primerjavi z malimi družbami. Predstavljene so tudi značilnosti, vrste poslovnih knjig ter letna poročila za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega računovodstva. Četrto poglavje zajema praktičen primer prehoda iz enostavnega na dvostavno računovodstvo. Najprej smo predstavili samostojnega podjetnika, nato pa prikazali način prehoda iz enostavnega na dvostavni način vodenja poslovnih knjig. Prikazali smo poslovne knjige, popisne liste in knjiženje začetnih stanj ob prehodu na dvostavni sistem računovodstva. V petem poglavju smo opozorili na prednosti in slabosti enostavnega računovodstva v primerjavi z dvostavnim računovodstvom.

3 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja GOSPODARSKI SUBJEKTI, KI VODIJO POSLOVNE KNJIGE PO SISTEMU ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA Društva in invalidske organizacije Samostojni podjetnik Druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisani v ustrezni register Samozaposleni v kulturi Samostojni novinarji Fizične osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig Pregled zavezancev, ki lahko vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva RAČUNOVODSTVO PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH Organiziranost računovodstva v podjetjih v Sloveniji Merila za vodenje poslovnih knjig Bistvene posebnosti in razlike pri vodenju poslovnih knjig zasebnikov v primerjavi z malimi družbami Enostavno računovodstvo Osnovna načela enostavnega računovodstva Vrste poslovnih knjig in evidenc Letno poročilo Dvostavno računovodstvo Značilnosti dvostavnega računovodstva Pravila dvostavnega knjiženja Vrste poslovnih knjig in evidenc Letno poročilo podjetnika posameznika MOŽNOSTI PREHODA IZ ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA NA DVOSTAVNO RAČUNODSTVO NA PRAKTIČNEM PRIMERU Predstavitev samostojnega podjetnika Prehod iz enostavnega na dvostavno računovodstvo Popis Popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja Popis zalog Popis terjatev Popis obveznosti Popis denarnih sredstev Popis podjetnikovega kapitala Prehod iz enostavnega knjigovodstva na dvostavno knjigovodstvo PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA V PRIMERJAVI Z DVOSTAVNIM RAČUNOVODSTVOM SKLEP

4 7 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE...51 SUMMARY AND KEY WORDS SEZNAM LITERATURE SEZNAM VIROV

5 KAZALO TABEL TABELA 1: PREDLOG EVIDENCE IZDANIH KNJIGOVODSKIH LISTIN...18 TABELA 2: PREDLOG EVIDENCE OSNOVNIH SREDSTEV...19 TABELA 3: PREDLOG EVIDENCE KNJIGOVODSKIH LISTIN PRETOKOV MED PODJETJEM IN GOSPODINJSTVOM LASTNIKA...19 TABELA 4: PREDLOG EVIDENCE NABAVE IN PORABE PIJAČ...20 TABELA 5: PREDLOG EVIDENCE NABAVE IN PORABE ŽIVIL...20 TABELA 6: PREGLED UREDITVE VODENJA POSLOVNIH KNJIG...21 TABELA 7: POPISNI LIST OSNOVNIH SREDSTEV NA DAN TABELA 8: POPISNI LIST MATERIALA NA DAN TABELA 9: POPISNI LIST ZALOGE IZDELKOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE...37 TABELA 10: POPISNI LIST TERJATEV DO KUPCEV IN DO DOBAVITELJEV TER DRUGIH TERJATEV NA DAN TABELA 11: POPISNI LIST OBVEZNOSTI DO KUPCEV IN DO DOBAVITELJEV TER DRUGIH OBVEZNOSTI NA DAN TABELA 12: POPISNI LIST DENARNIH SREDSTEV NA DAN TABELA 13: POPISNI LIST PODJETNIKOVEGA KAPITALA NA DAN TABELA 14: NAČRT PREHODA IZ ENOSTAVNEGA NA DVOSTAVNI SISTEM RAČUNOVODSTVA...42 TABELA 15: KNJIŽENJA ZAČETNIH STANJ V GLAVNO KNJIGO...46 TABELA 16: KNJIŽENJE ZAČETNIH STANJ TERJATEV DO KUPCEV NA ANALITIČNE KONTE...46 TABELA 17: KNJIŽENJE ZAČETNIH STANJ OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV NA ANALITIČNE KONTE...46 TABELA 18: MATERIALNA KARTICA: KLJUČAVNICA CILINDRIČNA

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Z uvajanjem tržnega gospodarstva se je v začetku devetdesetih let bistveno povečalo število novoustanovljenih podjetij v Sloveniji. Večina novoustanovljenih podjetij je bilo zastavljenih kot mala družinska podjetja, že pred tem pa je bilo v tako imenovanem zasebnem sektorju veliko število fizičnih oseb, ki so samostojno opravljale dejavnost. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa način vodenja poslovnih knjig, ne glede na velikost družbe, po sistemu dvostavnega računovodstva, če zakon ne določa drugače. Vendar ZGD-1 upošteva tudi izjemo, in sicer, da lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od treh meril. V primeru vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega računovodstva se podjetnik ravna po Slovenskem računovodskem standardu 39 Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih ter priloge k temu standardu Enostavno knjigovodstvo. Poleg podjetnikov pa lahko tudi drugi subjekti vodijo knjige po sistemu enostavnega računovodstva, to so društva ter zasebniki oz. druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi predpisov, ki urejajo priglasitev opravljanja posameznih samostojnih dejavnosti, kot so notarji, odvetniki, zasebni zdravniki, samozaposleni v kulturi, novinarji. Poslovnih knjig pa ne vodijo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, če se odločijo za ugotavljanje dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje. Obstojajo razlike med vrstami poslovnih knjig, ki jih je potrebno voditi v razmerah enostavnega sistema računovodstva in vrstami poslovnih knjig, ki jih je potrebno voditi v razmerah dvostavnega računovodstva. Razlike pa so tudi pri računovodskih poročilih. V našem diplomskem delu bi radi opozorili na prednosti in slabosti pri uporabi sistema enostavnega računovodstva z vidika uporabnosti informacij, ki jih daje takšen računovodski sistem. Pojavljajo pa se tudi problemi pri prehodu iz enostavnega sistema računovodstva na dvostavni sistem računovodstva. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je bil proučiti značilnosti in probleme izvajanja enostavnega računovodstva pri gospodarskih subjektih v Sloveniji s prikazi na konkretnih primerih. Pri tem smo dali poseben poudarek prehodu iz enostavnega sistema računovodstva na dvostavni sistem računovodstva pri samostojnem podjetniku ter vpliv enostavnega računovodstva na sestavljanje računovodskih izkazov in informacije, ki jih nudi enostavni sistem računovodstva.

7 7 Cilji diplomskega dela so: - proučiti, kateri gospodarski subjekti v Sloveniji lahko uporabljajo sistem enostavnega računovodstva - proučiti značilnosti enostavnega sistema računovodstva z vidika poslovnih knjig in poročil s poudarkom na podjetniku posamezniku - proučiti probleme, ki nastajajo pri prehodu iz enostavnega na dvostavno računovodstvo. - proučiti razlike pri informacijah in pri postopkih obdelave pri enostavnem in pri dvostavnem računovodstvu. Osnovne trditve so: - v sistemu enostavnega računovodstva je potrebno voditi več dodatnih evidenc. - dvostavno računovodstvo nam omogoča preglednejši in celovitejši vpogled v poslovanje gospodarskega subjekta, vendar povzroča večje stroške. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri izdelavi diplomskega dela izhajamo iz naslednjih predpostavk: - dobljeni podatki podjetja so prikazani resnično in v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006, Zakonom o gospodarskih družbah in veljavnimi davčnimi predpisi. - izbran sistem za vodenje poslovnih knjig samostojnega podjetnika omogoča tudi podatkovne podlage za obdavčitev Omejitve: - zaradi zakona o varovanju podatkov smo se pri praktičnem prikazu omejili na samostojnega podjetnika, za katerega vodimo poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja V diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, ker je osredotočena na računovodstvo pri gospodarskih subjektih. Pristop k raziskovanju je deskriptiven, saj smo proučili različne sisteme računovodstva. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili metodo deskripcije, saj smo opisovali dejstva, procese in pojave, kjer smo uporabili sekundarne vire informacij iz različnih strokovnih revij in knjig.

8 8 Literatura in viri so pridobljeni iz strokovnih knjig, učbenikov, publikacij, strokovnih člankov, interneta, zbornikov in internih virov samostojnega podjetnika.

9 9 2 GOSPODARSKI SUBJEKTI, KI VODIJO POSLOVNE KNJIGE PO SISTEMU ENOSTAVNEGA RAČUNOVODSTVA Zakon o gospodarskih družbah v svojem 73. členu predpisuje vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega računovodstva. Izjeme so nekateri gospodarski subjekti, ki so navedeni v Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Gospodarski subjekti, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva, so podjetniki, društva, zasebniki oz. druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi predpisov, ki urejajo priglasitev opravljanja posameznih samostojnih dejavnosti, kot so notarji, odvetniki, zasebni zdravniki, samozaposleni v kulturi, novinarji. Poslovnih knjig pa ne vodijo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, če se odločijo za ugotavljanje dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje. 2.1 Društva in invalidske organizacije Nov Zakon o društvih, ki je začel veljati je opredelil društvo kot samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo skladno z zakonom, zaradi uresničevanja skupnih interesov. Namen ustanovitve in delovanje društva ni pridobivanje dobička. Delovanje društva mora biti javno. Po novem torej ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Društvo je tudi sedaj opredeljeno kot pravna oseba zasebnega prava, ki ga je potrebno vpisati v register društev pri pristojni upravni enoti. V skladu z novimi načeli vodenja poslovnih knjig in novo terminologijo na področju računovodenja, ki jo uvajajo prenovljeni računovodski standardi, smo dobili tudi nov SRS 33, ki določa posebnosti pri vodenju poslovnih knjig v društvih in invalidskih organizacijah. Pri vodenju poslovnih knjig morajo društva upoštevati Zakon o društvih, Slovenske računovodske standarde, temelji akt v društvih in pravilnik o računovodenju društva. Zakon o društvih je prinesel na področje računovodenja kar nekaj pomembnih sprememb: - kriteriji za različne sisteme vodenja poslovnih knjig - revidiranje - roki za predložitev letnega poročila - kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila. V skladu s SRS 33 vodijo knjige: - društva - zveze društev - društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na področju Republike Slovenije - invalidske organizacije.

10 10 SRS 33 ureja računovodsto v društvih in invalidskih organizacijah in predvsem tiste posebnosti pri vodenju poslovnih knjig, ki odstopajo od vodenja poslovnih knjig za gospodarske družbe. Pri vseh zadevah, ki niso specifične za društva pa morajo uporabljati neposredne splošne računovodske standarde. Društva in invalidske organizacije, čigar prihodki so v preteklem poslovnem letu presegli ,21, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor. Društva, ki so zavezana k reviziji pa morajo obvezno voditi poslovne knjige neposredno v skladu s splošnimi računovodskimi standardi. V skladu s SRS 33 mora društvo v svojem temeljnem aktu določiti način vodenje poslovnih knjig: - po sistemu enostavnega knjigovodstva, - po sistemu dvostavnega knjigovodstva, - samo knjigo prejemkov in izdatkov. Praviloma vodijo društva poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Društva, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, si nastavijo kontni načrt v skladu s svojimi potrebami in zahtevami bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pri čemer upoštevajo kontni okvir, ki ga je predpisal Slovenski inštitut za revizijo. Po sistemu enostavnega knjigovodstva pa lahko vodi poslovne knjige le tisto društvo, ki izpolnjuje vsaj dve izmed treh meril (SRS 33.10): - da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva, - da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo ,63, - da povprečna vrednost aktive na začetku poslovnega leta ne presega ,26. Društva, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva morajo voditi: - knjigo prihodkov in odhodkov, - knjigo terjatev in obveznosti, - register osnovnih sredstev. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega izida na koncu obračunskega obdobja. Knjiga terjatev in obveznosti je razčlenjena po njihovih vrstah. Podatke o terjatvah in obveznostih ter njihovem poravnavanju vpisuje društvo enkrat mesečno. Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 8.345,85 evra, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. Vsa društva, ne glede na kakšen način vodijo poslovne knjige, morajo zagotoviti register osnovnih sredstev. Vanj vpišejo registrsko številko osnovnega sredstva, datum pridobitve, ime, podatke o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in podatke o odtujitvi. Poleg

11 11 tega morajo vsa društva zagotoviti kot poslovno dokumentacijo tudi bančne izpiske za vse svoje odprte račune urejene po časovnem zaporedju. Društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. To v praksi pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih: en konto za pridobitno dejavnost in drugi konto za nepridobitno dejavnost. Letno poročilo morajo društva izdelati za poslovno leto, ki je enako koledarskemu. Letno poročilo obsega: - bilanco stanja, - izkaz poslovnega izida, - pojasnila k izidom, - poročilo o poslovanju društva. Računovodske izkaze morajo društva izdelati ne glede na svojo velikost, zato morajo tiste postavke, ki jih pri enostavnem knjigovodstvu ali pri vodenju knjige prejemkov in izdatkov, ne ugotovijo v računovodstvu, zagotoviti s popisom sredstev in obveznosti. Poleg računovodskih izkazov morajo v letnem poročilu pripraviti tudi poročilo o poslovanju društva in pojasnila k računovodskim izkazom. SRS 33 ne določa natančne vsebine pojasnil k izkazom in poročilo o poslovanju društva, vendar pa določa, kaj mora biti obvezno pojasnjeno v pojasnilih. V poročilu o poslovanju društva bo vodstvo društva predstavilo poslovanje društva v poslovnem letu in izpolnjevanje zastavljenih ciljev in uresničevanje svoje poslanstva. Prav tako bo društvo predstavilo tudi plan delovanja društva v prihodnje. Pri pojasnilih k izkazom v letnem poročilu pa bodo upoštevali določbe SRS 33 in določbe pri posameznih splošnih standardih in predvsem pojasnili bistvene postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pojasniti morajo metode vrednotenja posameznih postavk. Prav tako morajo razkriti spremembe metod vrednotenja računovodskih kategorij glede na preteklo leto. Pri tistih društvih, ki so zavezana reviziji morajo biti pojasnila k izkazom bolj podrobna in obsežna, pri ostalih društvih pa so lahko pojasnila krajša. Revidiranje izkazov so obvezna za vsa društva, ki so v preteklem poslovnem letu presegla ,21 prihodkov. V šestih mesecih po koncu poslovnega leta morajo revizorji opraviti revizijo bilance stanja in izkaza poslovnega izida s pojasnili. Poleg tega pa revizor ugotavlja tudi ali je poročilo o poslovanja društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in v skladu z določbami Zakona o društvih. Letno poročilo mora društvo pripraviti do 31.marca za predhodno leto in ga predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Društva, ki so zavezana reviziji, pa morajo letno poročilo skupaj z oceno revizorja predložiti do 31. avgusta za preteklo poslovno leto.

12 Samostojni podjetnik Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, pri čemer je pridobitna dejavnost po Zakonu o gospodarskih družbah, vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Firma podjetnika mora vsebovati ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Seveda pa lahko podjetnik uporablja tudi skrajšano firmo, ki mora vsebovati vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri Ajpes vpisan v Poslovni register Slovenije. Za vse družbe in podjetnika velja splošni člen o vodenju poslovnih knjig, ki določa, da se poslovne knjige vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen če zakon ne določa drugače. Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika ureja 73. člen Zakona o gospodarskih družbah. Podrobnejša navodila o računovodenju določajo Slovenski računovodski standardi. Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 39, ki ureja računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: - da povprečno število delavcev ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od , - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje več kot tri delavce. Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila. Podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje: - o prihodkih iz dejavnosti, - o zaposlenih delavcih in - o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove, ki jih zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih dohodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev.

13 Druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisani v ustrezni register Samozaposleni v kulturi Dokumenti, ki urejajo področje samozaposlenih v kulturi so: - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - Uredba o samozaposlenih v kulturi ter - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo poklicno ali drugo dejavnost in imajo status samozaposlene osebe, pridobivajo dohodek iz dejavnosti, njihov dohodek pa je obdavčen v skladu z Zakonom o dohodnini. Gre za dohodek fizičnih oseb. Status samozaposlenih je potrebno razlikovati od statusa samostojnega podjetnika, ki je izenačen z gospodarsko družbo in katerih dohodek je obdavčen po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Samozaposleni v kulturi so ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno specializiran poklic s področja kulture kot edini in glavni poklic. V razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da samostojno opravlja specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ni uživalec pokojnine in - da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti. Šteje se, da posameznik opravlja samostojno specializiran poklic, če ne zaposluje drugih delavcev. Opravljanje samostojno specializiranega poklica na področju kulture se izkazuje s predloženim življenjepisom, bibliografijo in po letih ločenim seznamom v zadnjem triletnem obdobju ter kritikami oziroma objavami (če obstajajo). Vpis v razvid samozaposlenih v kulturi je vezan na obvezno sklenitev pokojninskega, invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja in mesečnega plačevanja prispevkov zanj. O zahtevi za vpis v razvid samozaposlenih odloči minister, pristojen za kulturo po posvetovanju s strokovno komisijo in Kulturniško zbornico, z odločbo, ki je dokončna (PRILOGA 1). Kulturniška zbornica predloži svoje mnenje v 15 dneh od dneva, ko ji je zahteva priporočeno poslana. Kdor je vpisan v razvid, lahko zaprosi za pridobitev pravice do prispevkov za socialno zavarovanje, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: - da je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, - da njegovo delo pomeni izjemni kulturni prispevek ali - da opravlja poklic, ki ga je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklici) (PRILOGA 2), - da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo.

14 14 Za deficitarne poklice, katerih opravljanje se presoja na podlagi bibliografije in seznama del v zadnjem triletnem obdobju, se štejejo: - izumirajoči poklici (za katere je v Sloveniji moč najti samo še posamezne predstavnike), - novi poklici, ki se morajo šele uveljaviti, - visoko specializirani poklici, za katere so izkazane kadrovske spremembe, iskalcev zaposlitve pa ni. Samozaposleni v kulturi določijo osnovo za dohodnino s pomočjo normiranih priznanih stroškov ali pa z vodenjem poslovnih knjig. Samozaposleni, katerih letni prihodki presegajo , morajo voditi poslovne knjige. Za ta način pa se lahko prostovoljno odločijo tudi samozaposleni z nižjimi prihodki, saj imajo s tem potencialno možnost za prikaz večjih stroškov od normiranih. O izbranem načinu sistema vodenja poslovnih knjig (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo) morajo obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja oziroma če spreminjajo sistem vodenja poslovnih knjig, pa najpozneje do konca leta, to je do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. Samozaposleni, ki uveljavljajo normirane stroške pa morajo vsako leto obvestiti pristojni davčni organ, sicer jih davčni organ avtomatično uvrsti med zavezance za vodenje poslovnih knjig. Samozaposleni v kulturi lahko določi osnovo za dohodnino s pomočjo normiranih priznanih stroškov v višini 25%. Zavezanec mora podati davčnemu organu zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi stroški za naslednje leto do 30. novembra tekočega leta. Predtem pa morajo samozaposleni v kulturi izpolnjevati naslednje pogoje: - zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, - njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo , - ne zaposlujejo delavcev. Samozaposleni morajo imeti tudi ločen transakcijski račun v zvezi z dohodki iz dejavnosti, kar pomeni, da je dolžan imeti poleg svojega osebnega računa še en račun, bodisi osebni, bodisi poslovni, ne glede na to, ali vodi poslovne knjige ali pa se je registriral za normirne stroške. Če samozaposelni v zadnjih 12 mesecih presega dohodke v znesku , se mora vpisati v evidenco zavezancev za DDV na pristojni davčni upravi in mora voditi ustrezne davčne evidence. Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih dohodkov, je dolžan voditi evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.

15 Samostojni novinarji Pravna podlaga za ustanovitev in vodenje razvida samostojnih novinarjev je Zakon o medijih in Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja. Samostojni novinar je fizična oseba, ki opravlja novinarsko dejavnost, zato je zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti. Obdavčen je po Zakonu o dohodnini. Samostojni novinarji so novinarji, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojen poklic. To pomeni, da niso v delovnem razmerju oz. niso v delovnem razmerju za več kot polovični čas oziroma ne opravlja druge samostojne poklicne dejavnosti. Postopke za vpis v razvid samostojnih novinarjev vodi Ministrstvo za kulturo. Novinarji, ki niso redno zaposleni in nimajo statusa samostojnega novinarja, imajo na voljo različne možnosti za ureditev statusa. Lahko so svobodni novinarji, veliko se jih odloča za status samostojnega podjetnika ali pa se odločajo za fiktivno zaposlitev v kakšni od gospodarskih družb (d.o.o., d.n.o.), možne so tudi zaposlitve v društvih. Za pridobitev statusa samostojnega novinarja je potreben vpis v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev in Sindikata novinarjev Slovenije. V razvid samostojnih novinarjev se lahko vpiše tisti, ki izpolnjuje pogoje: - da ima dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, - da opravlja novinarsko dejavnost kot edini in glavni poklic, - da ima dokazila o objavah v medijih, - da mu s pravnomočno sodno odločbo ni prepovedano opravljanje novinarske dejavnosti. Po uredbi opravlja posameznik novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, kadar ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja druge samostojne poklicne dejavnosti za več kot polovičen čas. Pridobitev statusa samostojnega novinarja je vezana na obvezno sklenitev pokojninskega in invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja ter na obvezno plačevanje mesečnih premij. Samostojni novinar mora v osmih dneh od prejema odločbe o vpisu v razvid, vložiti prijavo za vpis v davčni register, pri davčnem organu, kjer ima stalno prebivališče. Pred vpisom v davčni register mora na banki odpreti transakcijski račun za fizične sebe (poleg osebnega tekočega računa). Priporočljivo je, da opravlja vse finančne transfere preko tega računa. S pridobitvijo statusa samostojnega novinarja postane ta zavezanec za prispevke za socialno varnost. Plačuje jih od osnove, ki ne sme biti nižja od zneska minimalne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, poznejše razvrstitve v zavarovalne osnove pa so odvisne od dobička. Prispevke za socialno varnost mora samostojni novinar plačati do 15. v mesecu za minuli mesec.

16 16 Samostojni novinar je, kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti. Zakon o dohodnini v 37. členu navaja, da je davčni zavezanec tisti, ki opravlja proizvodno, predelovalno, trgovsko ali storitveno dejavnost. V storitveno dejavnost spada tudi opravljanje novinarskega dela. Zakon o DDV vključuje med davčne zavezance tudi vse posameznike, društva in združenja posameznikov, ki opravljajo dejavnost, čeprav nimajo statusa pravne osebe. Samostojnim novinarjem se lahko ugotovi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti na podlagi: - letne davčne napovedi - z upoštevanjem normiranih odhodkov. Če si samostojni novinar izbere ugotavljanje dobička na podlagi letne davčne napovedi, mora zagotavljati podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčnih obveznosti (enostavno knjigovodstvo). Če pa samostojni novinar davčni upravi sporoči svojo zahtevo o načinu ugotavljanju dobička na podlagi normiranih odhodkov, potem mu ni potrebno voditi poslovnih knjig. To pomeni, da mu ni potrebno dokazovati višino teh stroškov, priznani so mu ne glede na njihovo dejansko višino. Zavezancem, ki koristijo navedeno možnost, pa se ne priznava drugo znižanje davčne osnove, ki jih lahko koristijo drugi zavezanci za ugotavljanje davka od dohodka iz dejavnosti. Da bi samostojni novinar lahko ugotavljal dobiček na osnovi Zakona o dohodnini, mora zavezanec davčnemu organu predložiti zahtevo o tovrstnem načinu ugotavljanju dobička in to pred začetkom leta, v katerem bo posloval na ta način, najkasneje do 31. decembra tekočega leta na pristojno davčno izpostavo. V primeru, da tega ne stori, se mu dobiček obračunava na podlagi napovedi za odmero davka iz dejavnosti. 2.4 Fizične osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig Za naštete zavezance, ki opravljajo dejavnosti, se v praksi uporablja izraz zasebniki. S tem so mišljeni samostojni podjetniki posamezniki in drugi zasebniki. Drugi zasebniki so fizične osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost ter fizične osebe, ki opravljajo druge neodvisne dejavnosti. Za druge zasebnike je predpisano vodenje poslovnih knjig le za davčne namene. Status fizičnih oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, je opredeljen v zakonu, ki urejajo njihovo poslovanje. Sem spadajo zavezanci, ki opravljajo kulturno, izobraževalno, novinarsko, športno dejavnost, kmečki turizem, kmetijske storitve, osebe, ki se ukvarjajo z domačo in umetno obrtjo, menjalniško dejavnostjo, gostinsko in slaščičarsko dejavnostjo. Dolžne so se registrirati oziroma vpisati v predpisano evidenco. Na podlagi posebnih predpisov so fizične osebe vpisane v ustrezne razvide poklicnih dejavnosti (notarji register notarjev) pri pristojnih

17 17 organih (notarska zbornica). Razvid samostojnih novinarjev se vodi pri Ministrstvu za kulturo, prav tako to velja za samozaposlene v kulturi. Fizične osebe, ki so vpisane v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco, davčni urad vpiše v davčni register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. (Zupančič, 2007, str. 16) Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost so fizične osebe, ki: - opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost - opravljajo druge kmetijske in druge gozdarske dejavnosti in jih ne opravljajo v okviru organiziranega podjetja kot podjetniki. Pod osnovno kmetijsko dejavnost je mišljena tudi proizvodnja vina iz lastnega pridelka, proizvodnja olivnega olja iz lastnega pridelka ter čebelarstvo. Za njih je davčna osnova praviloma katastrski dohodek, lahko pa se odločijo tudi za obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Zavezanci, nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti morajo opraviti priglasitev pri pristojnem davčnem organu kadarkoli v letu za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov oziroma odhodkov. Priglašeno ugotavljanje davčne osnove se lahko začne prvi dan naslednjega leta po letu vročitve odločbe. To odločitev morajo upoštevati najmanj pet let. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne vodijo poslovnih knjig, če se odločijo za ugotavljanje osnove za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov in za to izpolnjujejo določene pogoje. Po Zakonu o gospodarskih družbah, malemu podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig, če izpolnjuje pogoje glede prihodkov in glede zaposlenih iz Zakona o dohodnini. Za druge zavezance, za katere ne velja Zakon o gospodarskih družbah, pa se glede možnosti ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov neposredno uporablja Zakon o dohodnini. (Zupančič, IKS 7, 2007, str.63) Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje: - zanje ni obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (razen davčnih evidenc), - prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih ne presega , - ne zaposlujejo delavcev. Zavezanci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in se odločijo za tak način ugotavljanje davčne osnove, predložijo davčnemu organu zahtevo v novembru tekočega davčnega leta za naslednje leto. Davčni organ jim izda potrdilo najpozneje do konca decembra tekočega leta. Zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, predloži tako zahtevo v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco davčnega organa. Davčni organ mu izda potrdilo. (Zupančič, IKS 7, 2007, str. 63) Zavezanci normiranci vodijo: - evidenco izdanih knjigovodskih listin, - evidenco osnovnih sredstev,

18 18 - evidence po predpisih, ki urejajo njihovo področje, na katerem delujejo (zavezanci,ki opravljajo menjalniške posle, trgovci) - evidenco nabave in porabe pijač in živil (zavezanci, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost) - evidence za potrebe davka na dodano vrednost (če so zavezanci tudi zavezanci za davek na dodano vrednost). Evidenca izdanih knjigovodskih listin se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, v katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci. Evidenca mora vsebovati zaporedno številko listine in znesek, opis poslovnega dogodka in datum vpisa, pri čemer lahko evidenca vsebuje tudi druge podatke. Za knjigovodsko listino, ki se vpisuje v evidenco, se šteje listina, ki izpričuje poslovni dogodek in se sestavi praviloma na kraju in ob času njegovega nastanka. Evidenca izdanih knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. Oblika evidence ni predpisana, zato si jo zavezanci lahko oblikujejo sami. Tabela 1: Predlog evidence izdanih knjigovodskih listin Zap.št. Datum vpisa Kupec Zap. št. Izdanega računa Datum izdaje računa Opis prometa blaga in storitve Znesek v Rok plačila Datum plačila Vir: IKS 7/07 Ker zavezanec ugotavlja osnovo za davek od dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov, to je v določenih odstotkih od ustvarjenih dohodkov, listin ni potrebno vpisovati v to evidenco. Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. V evidenco osnovnih sredstev se vpisujejo vse prejete listine, ki se nanašajo na nabavo osnovnih sredstev, in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti, v skladu s SRS 39. Za pridobitev oziroma odtujitev osnovnega sredstva se šteje tudi prenos iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje oziroma iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja.

19 19 Tabela 2: Predlog evidence osnovnih sredstev PRIDOBITEV ODTUJITEV Nabavna Datum Datum Zap. Opis Številka listine Datum Dobavitelj vrednost pridobitve Številka Datum Kupec odtujitve št. listine listine listine Vir: IKS 7/07 Evidence za potrebe davka na dodano vrednost so predpisane v Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Predpisane so njihove obvezne vsebine, način spremljanja in oblika teh evidenc ter način njihovega vodenja pa je prepuščen zavezancem. Zavezanec mora zagotoviti podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost, zato vodijo evidence: - izdanih računov, - prejetih računov, - računov, izdanih za dobave znotraj Skupnosti, - računov, prejetih za pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Evidenco knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine v evidenci, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Evidenca se zaključuje s stanjem na dan 31.decembra. v primeru prenehanja opravljanje dejavnosti ali s statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. Če zavezanec lahko zagotavlja podatke na drugačen način, jim navedene evidence ni treba voditi. Tabela 3: Predlog evidence knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika Prenos v denarni obliki Prenos v stvarni obliki Iz gospodinjstva v podjetje Iz podjetja v gospodinjstvo Iz gospodinjstva v podjetje Iz podjetja v gospodinjstvo Zap.št. Št. listine Datum Opis Prejemek v Izdatek v Prejemek v Izdatek v Lastni vir Evidenca nabave in porabe pijač in živil morajo voditi osebe, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena in mora zagotavljati naslednje podatke: - nazive po vrstah pijač glede na ceno in mersko enoto, - zaporedno številko knjiženja, - datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi,

20 20 - količino vsakokratne nabave, - nabavno in prodajno ceno z označbo datumov spremembe cen, - datum in količino vsakodnevne porabe v merskih enotah. Tabela 4: Predlog evidence nabave in porabe pijač Količina Cena Zap. št. Datum Številka listine Nabava Poraba Zaloga Nabavna Prodajna Nabavna vrednost Vrednost zalog Vrednost porabe Vir: IKS 7/07 Šteje se, da je pijača porabljena takrat, ko zavezanec enoto izprazni. Iz evidence mora biti razvidno začetno stanje na dan 1. januarja, vsakodnevno stanje in končno stanje na dan 31.decembra. Evidenco nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti in mora vsebovati naslednje podatke: - zaporedno številko, - datum in številko dobavnice, računa ali druge knjigovodske listine o nabavi, - nabavno vrednost iz knjigovodske listine. Poraba živil se ugotavlja mesečno na podlagi popisa zalog, podatki pa morajo biti vpisani v evidenco v osmih dne po preteku meseca oziroma leta. Evidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu. Na voljo mora biti tudi takrat, ko zavezanca ni v obratu. Stroški porabe živil in pijač se ugotavljajo mesečno. Tabela 5: Predlog evidence nabave in porabe živil Zap.št. Datum nabave/porabe Dobavitelj Številka listine Nabavna vrednost Vrednost porabe (popis) Popisna vrednost zalog Vir: IKS 7/ Pregled zavezancev, ki lahko vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega računovodstva Pravno podlago za vodenje poslovnih knjig najdemo v Zakonu o gospodarskih družbah, Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah, Zakonu o davku na dodano vrednost in Zakonu o dohodnini. Vsi navedeni zakoni opredeljujejo zavezance za vodenje poslovnih knjig, način in obliko. Vsi pa se nanašajo še na splošne SRS, SRS 39 in SRS, ki se

21 21 nanašajo na določeno dejavnost (SRS 33 Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah). V spodnji tabeli smo naredili pregled sedanje ureditve vodenja poslovnih knjig. Tabela 6: Pregled ureditve vodenja poslovnih knjig Vodijo poslovne knjige Ne vodijo poslovnih knjig Dvostavno Enostavno knjigovodstvo knjigovodstvo - Družbe - Samostojni podjetniki - Samostojni podjetniki - Društva in invalidske organizacije - Drugi zasebniki, ki presegajo merila - Društva in invalidske organizacije - Drugi zasebniki, ki ne presegajo meril Na podlagi normiranih odhodkov - Vsi zasebniki, ki izpolnjujejo pogoje Obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka - Fizične osebe, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost

22 22 3 RAČUNOVODSTVO PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH POSAMEZNIKIH V drugem poglavju smo predstavili sedanjo ureditev vodenja poslovnih knjig. Predstavili smo organiziranost in vodenje poslovnih knjig, ki jih lahko vodijo samozaposleni v kulturi, samostojni novinarji ter druge fizične osebe, ki opravljajo poklicno in drugo neodvisno dejavnost. Če zavezanci za vodenje poslovnih knjig izpolnjujejo merila za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, si lahko vodijo poslovne knjige sami ali ob pomoči družinskih članov. Kljub temu pa morajo zadostiti tudi davčnim predpisom, zato morajo voditi tudi določene davčne evidence, ki jih predpisujejo davčni zakoni. V tem poglavju smo se osredotočili na vodenje poslovnih knjig samostojnega podjetnika. Zanima nas ali vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva še vedno zadostuje za potrebe vodenja podjetja in za poslovne odločitve. Primerjali smo značilnosti enega in drugega vodenja, opozorili smo na razlike pri vrstah poslovnih evidenc in sestavljanju letnih poročil. 3.1 Organiziranost računovodstva v podjetjih v Sloveniji Organiziranje računovodske službe v majhnem podjetju ni enkraten proces, saj je odvisen od mnogih dejavnikov, kot je zakonodaja, kadrovske in tehnološke zmožnosti ter vse večjih potrebah po računovodskih informacijah. Tu nastanejo problemi, ali računovodsko službo organizirati v okviru podjetja ali pa za te naloge najeti računovodski servis. Velikokrat pa ob lastni računovodski službi pritegnejo mala podjetja k sodelovanje še strokovnjake s področja računovodskih funkcij, ki sodelujejo tudi pri organiziranju ostalih funkcij v podjetju ali organiziranju podjetja kot celote. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev, ali lastna računovodska služba ali računovodski servis so naslednji (Jaušovec, str. 171): - strokovnost opravljenega dela - primerjava stroškov ene oziroma druge izbrane različice (lastna služba servis) - hitrost procesiranja informacij. Poleg teh dejavnikov je pomembno še strokovna usposobljenost sodelavcev, če se podjetje odloči za lastno računovodsko službo in pa razpoložljivo programsko in računalniško opremo. Poleg vseh naštetih dejavnikih, ki so pomembni pri odločanju o računovodskem servisu ali organiziranju lastne računovodske službe, je možna tudi tretja rešitev, ko računovodski servis opravlja za podjetje le del nalog, ki se nanašajo na računovodstvo posameznega podjetja. Največkrat uporabljene rešitve v praksi so tiste, ko podjetje samo opravlja del običajnih poslovnih knjiženj. Na računovodski servis se podjetje obrača le občasno ob sestavi letnega poročila, davčnih obračunov in obračunov plač.

23 23 Samostojni podjetniki, kateri ne presegajo merila za vodenje poslovnih knjig po načelih enostavnega knjigovodstva, ponavadi sami vodijo poslovnega knjige. Občasno se obračajo po pomoč na Obrtno zbornico, predvsem glede nadomestil pri obračunu plač, vodenju registra osnovnih sredstev, obračuna amortizacije ter davčnega obračuna. To velja predvsem za male podjetnike z manjšim obsegom dejavnosti, z manj prometa in ki niso zavezanci za davek na dodano vrednost. Takoj pa, ko se jim prihodek poveča, zaposlijo več delavcev ter postanejo tudi zavezanci za davek na dodano vrednost, pa se obrnejo na računovodski servis. Da imajo še vedno nadzor nad poslovanjem, pa pripravljajo podatke za računovodski servis in prevzemajo kasneje izdelana računovodska poročila. Dejstvo je, da ni mogoče računovodske dejavnosti povsem iztrgati iz podjetja in jo prenesti na računovodski servis. Povsem drugače pa je pri podjetnikih, ki presegajo merila za vodenje poslovnih knjig po načelu enostavnega knjigovodstva. Ti podjetniki prenesejo vodenje poslovnih knjig na računovodski servis, saj sami niso strokovno usposobljeni za vodenje po načelu dvostavnega knjigovodstva, saj je potrebno najprej opraviti prehod iz enostavnega na dvostavno knjigovodstvo. 3.2 Merila za vodenje poslovnih knjig Gospodarski subjekti lahko vodijo poslovne knjige na dva načina: - enostavno knjigovodstvo - dvostavno knjigovodstvo Pod določenimi pogoji lahko gospodarski subjekti vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva. Predstavljeno je v prilogi k SRS 39. Zavezanci lahko vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva če ne presegajo dveh od treh meril, kar smo omenili že na strani 12. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje delavcev. Pristojni davčni organ mora obvestiti najpozneje v 8 dneh o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Ne glede na to, da lahko zavezanec vodi knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, se lahko odloči za vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če meni, da mu to ustreza. Davčni organ mora obvestiti o vodenju poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, vendar le če spremeni izbrani način vodenja poslovnih knjig. Med letom ga ne morejo spremeniti (PRILOGA 3).

24 Bistvene posebnosti in razlike pri vodenju poslovnih knjig zasebnikov v primerjavi z malimi družbami Zakon o gospodarskih družbah je temeljni predpis, ki ureja vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila. Za večji del računovodskih rešitev zasebniki uporabljajo poseben SRS 39, splošne standarde pa uporabljajo le, če v posebnem standardu ne najdejo konkretnih rešitev. Zasebniki uporabljajo poenostavljeno shemo izkaza stanja in izkaza poslovnega izida v primerjavi z malimi družbami. Zakon o gospodarskih družbah določa, da je letno poročilo sestavljeno iz: - računovodskega poročila, ki ga sestavljajo bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom ter - poslovno poročilo. Letna poročila majhnih družb, s katerimi vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in za katere ni z zakonom predpisano revidiranje računovodskih izkazov, so sestavljena iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in priloge s pojasnili k izkazom. Tem družbam ni treba sestavljati poslovnega poročila. Podjetnik pa sestavlja bilanco stanja (PRILOGA 4) in izkaz poslovnega izida (PRILOGA 5). Podjetnikov kapital se ne prevrednotuje. Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov vrednosti stvarnega premoženja, presežka iz prevrednotenja in poslovnega izida. Presežek prevrednotenja se pojavlja zaradi povečanja knjigovodske vrednosti neopredmetenih in opredemetenih osnovnih sredstev iz prevrednotenja na večjo pošteno vrednosti. Podjetnikov kapital se spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo. (Zupančič, 2007, str.232). Podjetnikov kapital je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov. Gre za drugačno opredelitev podjetnikovega kapitala od kapitala gospodarskih družb. Pri gospodarskih družbah je kapital ostanek sredstev podjetja po odštetju vseh njegovih dolgov, je obveznost do lastnikov, ki pred prenehanjem podjetja ne zapade v plačilo. Je najpomembnejša kategorija računovodskih izkazov. Sestavljen je iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička, presežka iz prevrednotenja posameznih vrst sredstev, prenesenega čistega poslovnega izida in čistega poslovnega izida poslovnega leta. Podjetniku ni potrebno voditi blagajniške knjige, če zagotavlja podatke o gotovinskih plačilih in izplačilih drugače. Ena temeljnih značilnosti zasebnika je, da prosto razporeja denarna sredstva, kar pomeni, da se lahko prelivajo med njegovim gospodinjstvom in podjetjem. Gotovino lahko prosto preliva s transakcijskih računov za namene, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti. Gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka in drugih prejemkov, uporablja za opravljanje dejavnosti lahko pa tudi za namene, ki niso povezani z njo. Od ni več obveznih pologov prejete gotovine oziroma iztržkov na transakcijski račun in zato tudi ne obveznih mesečnih pobotov na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov iz

25 25 opravljanja dejavnosti oziroma vseh gotovinskih izdatkov. Za male družbe pa je obvezno vodenje blagajniškega dnevnika, blagajniškega prejemka in blagajniškega izdatka ter polaganje gotovine dnevno na transakcijskih račun. Zasebnik nima pravilnika o računovodstvu, pač pa vodi knjigo sklepov, ki je opredeljena v SRS 39. Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju, že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi. Ponavadi nosilec dejavnosti ali njegov prokurist sprejema pisna pravila v zvezi z računovodenjem. Sklepe lahko razvrstimo po sklopih računovodskih usmeritev takole (Drobež, 2003, str.21): - splošni sklepi - sklepi o vodenju poslovnih knjig (PRILOGA 6), - sklepi o postavkah izkaza stanja (po posameznih kategorijah), - sklepi o postavkah izkaza poslovnega izida (po posameznih kategorijah). 3.4 Enostavno računovodstvo Turk pravi, da je enostavno knjigovodstvo nepopolni sestav knjigovodenja, v katerem so na kontih zajeti le posamezni pomembnejši deli sredstev in obveznosti do virov sredstev, ne da bi bila upoštevana medsebojna povezanost gospodarskih kategorij pri poslovnih dogodkih, pri čemer je ugotavljanje poslovnega izida in sestavljanje bilance stanja možno le na podlagi popisa. Pravi, da je enostavno knjigovodstvo nasprotje od dvostavnega knjigovodstva. (Turk, str. 114) Osnovna načela enostavnega računovodstva Osnovna načela enostavnega računovodstva so opredeljena v Slovenskem računovodskem standardu 39 in sicer v prilogi. Nanašajo se na: - ugotavljanje stroškov porabe materiala ter knjiženje le teh. - knjiženje amortizacije - ugotavljanje poslovnega izida ter - ugotavljanje podjetnikovega kapitala. Podjetnik lahko stroške materiala ugotavlja posredno s popisom. Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost dobav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.