5/2017 VSEBINA. Spoštovani! Poročanje o podjetnikovem kapitalu sprememba PRAKTIČNI NASVET PRAKTIČNI NASVET VPRAŠANJA ODGOVORI

Transcription

1 5/ Ljubljana Spoštovani! V tokratni številki vestnika ne spreglejte popravka članka, objavljenega konec februarja. Je že tako, da se predpisi in z njimi povezana pojasnila v Sloveniji spreminjajo s svetlobno hitrostjo, vestnik pa je včasih že v tisku, preden je lahko upoštevana zadnja sprememba. Ne spreglejte torej, kaj se je spremenilo pri poročanju o podjetnikovem kapitalu. Za vas smo kot vselej pripravili tudi najrazličnejše odgovore na vprašanja iz prakse, za katere upamo, da vam bodo prišli prav. Preberete jih lahko ob kavi, nato pa se le odpravite ven, lovit vse toplejše sončne žarke, nabirat zvončke in čakat pomlad! PRAKTIČNI NASVET Poročanje o podjetnikovem kapitalu sprememba V skladu z najnovejšim pojasnilom z 20. februarja je avtorica popravila članek Poročanje o podjetnikovem kapitalu, prvotno objavljen v vestniku Računovodski in davčni nasvet št. 4/. Členitev bilance stanja podjetnika je odvisna od njegove velikosti v skladu s SRS 20 Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje. Vsi samostojni podjetniki, ki so zavezani poročati Ajpes, za leto 2016 prvič poročajo o kapitalu po naslednjih postavkah: Prijetno branje vam želim, VSEBINA PRAKTIČNI NASVET Poročanje o podjetnikovem kapitalu sprememba Nadzor tržnih inšpektorjev pri gostincih VPRAŠANJA ODGOVORI Rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov Ali je znesek DDV priznan strošek z vidika DDPO? Knjiženje stroškov nerealizirane investicije Urejanje nepremičnine za oddajanje turistom DDV in računovodski vidik Nagrada kot prihodek Popravki salda in knjiženje Knjiženje po novi usmeritvi Barbara Slivnik, strokovna urednica AOP 058 Začetni podjetnikov kapital AOP 060a Prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti AOP 060b Pritoki in odtoki denarnih sredstev AOP 067 Revalorizacijske rezerve AOP 301 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni AOP 070 Podjetnikov dohodek AOP 071 Negativni poslovni izid Ker v SRS ni opredeljeno, ali se podjetnikov dohodek iz preteklih let oziroma njegov negativni poslovni izid pobotajo s pritoki in odtoki denarnih sredstev v gospodinjstvo ali pa se tudi preneseni poslovni izid izkazuje v okviru AOP 070 oziroma 071 (kot pri družbah), se po pojasnilu Slovenskega inštituta za revizijo v postavko AOP 070 vključi podjetnikov dohodek iz postavke AOP 182 izkaza poslovnega izida (bruto dohodek tekočega leta, ki vključuje tudi akontacijo davka od dohodka iz dejavnosti) ter vsi pretekli dohodki samostojnega podjetnika. Navedene postavke kapitala se ustrezno preračunajo tudi za preteklo leto (torej leto 2015). Urška Juršev Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 1

2 Nadzor tržnih inšpektorjev pri gostincih Nadzor gostincev je ena izmed stalnih nalog Tržnega inšpektorata RS. Ta organ namreč gostince nadzira tako v okviru planiranih akcij po vodilih za nadzor kot tudi v okviru koordiniranih akcij, na osnovi prijav nezadovoljnih gostov pa tudi na lastno pobudo. Kaj nadzirajo tržni inšpektorji? Tržni inšpektorji pri gostincih najpogosteje opravljajo nadzor nad tem, ali so ti vpisani za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma imajo dejavnost določeno v temeljnem aktu, ali izpolnjujejo vse pogoje po pravilnikih, ki urejajo njihovo dejavnost, ali imajo označene cene gostinskih storitev in ali gostom izdajajo račune za opravljeno storitev. Pravne podlage za opravljanje gostinske dejavnosti sicer najdemo v štirih predpisih: v Zakonu o gostinstvu (ZGos), v Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, v Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost in v Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Marsikaterega gostinca zanima, ali je dolžnost tržnega inšpektorja, da svoj obisk pri njem predhodno najavi. Tu je treba jasno poudariti, da tovrstna obveznost tržnega inšpektorja ne obstaja, lahko pa svoj obisk vseeno predhodno najavi. Gostinec je lahko pri nadzoru tržnega inšpektorja prisoten, razen če bi njegova prisotnost ovirala učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora. Ne glede na to, lahko tržni inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzora vseeno opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost gostinca. Če tržni inšpektor tako zahteva, mu mora gostinec na njegov poziv dati pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov. VPRAŠANJA ODGOVORI mag. Boštjan J. Turk Rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov Kdaj lahko tržni inšpektorji opravljajo nadzor? Pravilo je, da ugotavljanje morebitnih nepravilnosti ali kršitev, ki zadevajo obratovalni čas, pogoje za opravljanje dejavnosti, cenike in izdajanje računov, nadzirajo v okviru rednega, to je dopoldanskega in popoldanskega delovnega časa. Radi bi oblikovali rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov pri samostojnem podjetniku in bi 50 % porabili kot davčno olajšavo pri izračunu davka od dohodka iz dejavnosti za leto Zanima nas, če je možno, da podjetnikov ostanek (dobiček) damo na rezervacije v davčnem obračunu in mu tako znižamo ostanek? Lahko pa gostinske lokale nadzirajo tudi v nočnem času, in sicer v zvezi z morebitnimi kršitvami obratovalnega časa. Tisti gostinski lokali, ki v okviru svojih storitev ponujajo tudi (živo) glasbo za ples, ki torej svojo dejavnost opravljajo tudi v večernem ali v nočnem času, pa lahko pričakujejo obisk tržnega inšpektorja tudi zvečer ali ponoči. V teh primerih tržni inšpektorji običajno izvedejo nadzor v tistih gostinskih lokalih, ki predstavljajo večje varnostno tveganje za obiskovalce, ni pa to pravilo. Praksa kaže, da tržni inšpektorji glavnino nadzora vršijo na področju nadzora minimalnih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. V letu 2015 so denimo s tem v zvezi pregledali več kot 1600 lokalov in izdali več kot 280 upravnih odločb, s katerimi so gostincem odredili odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. ZDDPO-2 v 20. členu določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca, oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom tega zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se za rezervacije po tem členu štejejo: rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravljanju storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi ter, da se pogojne dolgoročne obveznosti ne štejejo za rezervacije. V primeru manjših kršitev so izrekli nekaj več kot 600 opozoril, izdali pa so tudi 30 odločb z izrekom globe. Podjetje lahko po obstoječi zakonodaji (ZDDPO-2 in SRS) oblikuje samo tiste rezervacije, ki so v skladu s SRS 10. Osnovni pogoj je 2 Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 9. 3.

3 določen s SRS 10.5, in sicer, da se rezervacije v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo, če: obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); je verjetno, to je bolj možno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi; je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije davčnemu zavezancu, če znesek na računu ni višji od 100 EUR. Naziv in naslov kupca pri poenostavljenih računih po drugem odstavku 83. člena ZDDV-1 ni obvezen, vendar je treba upoštevati tretji odstavek 83. člena ZDDV-1. Slednji določa, da mora davčni zavezanec, ki izda poenostavljeni račun drugemu davčnemu zavezancu, ki takšen račun potrebuje za uveljavljanje odbitka DDV, na računu navesti še ime in naslov svojega kupca ali naročnika. Bistven pogoj je torej, da zaradi nečesa, kar se je že zgodilo, obstaja obveza podjetja v prihodnosti. ZDDPO-2 natančno našteva, katere so tiste rezervacije, ki so priznane v višini 50 %. Ostale so lahko priznane v celoti, vendar ob izpolnjevanju osnovnega pogoja, da so oblikovane v skladu s SRS, ki pa po mojem mnenju v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov se ne oblikujejo. Rezervacije za odpravnine iz poslovnih razlogov se zmanjšujejo, ko izplačujete odpravnino: 963/28 in nato 28/110, hkrati pa odhodek vključite v davčno bilanco. Če torej davčni zavezanec nabavi blago ali storitve, pri katerih pravica do odbitka ni omejena, oziroma te nabave uporabi za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti, je ustrezno, če od tega izdajatelja zahteva dopolnitev tega računa. Na ta način bodo poleg vsebinskih pogojev izpolnjeni tudi formalni pogoji za odbitek tega DDV. Dopolnitev takšnega računa pa se po DDV zakonodaji od izdajatelja ne more zahtevati le, če prejemnik takšnega računa ne potrebuje za odbitek DDV (na primer se nabave nanašajo na oproščeno dejavnost davčnega zavezanca ali gre za omejitev pravice do odbitka po 66. členu ZDDV-1). mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Darko Bohte, Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje Ali je znesek DDV priznan strošek z vidika DDPO? Zavezanec za DDV prejme poenostavljen račun (na računu ni naveden naziv firme). Znesek na računu je 10. Vemo, da si ne sme odbijati DDV, vendar nas zanima, če je DDV priznan strošek iz vidika DDPO. Višina poenostavljenega računa je 10,00 z DDV, 8,20 je davčno priznan strošek, 1,80 znaša DDV ali je tudi znesek DDV priznan strošek z vidika DDPO? DDV vidik V svojem vprašanju navajate, da si DDV od prejetega računa ne smete odbijati, pri tem razloga za takšno stališče ne navajate, zato ne bo odveč tudi opozorilo z DDV vidika, saj obstoj pravice do odbitka DDV močno povezan s priznavanjem stroška po ZDDPO-2. Poenostavljen račun lahko davčni zavezanec izda le pod pogoji, ki jih opredeljuje 83. člen ZDDV-1. Skladno s slednjim davčni zavezanec poenostavljeni račun med drugim lahko izda tudi DDPO vidik Menim, da je davčno priznavanje zneska obračunanega DDV odvisno od tega, ali podjetje lahko uveljavlja dobitek DDV ali ne. Če podjetje ne more uveljavljati odbitka DDV (bodisi zato, ker je narava nabave takšna, da velja omejitev odbitka DDV, ali davčni zavezanec teh nabav ne uporablja za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti), znesek obračunanega DDV predstavlja strošek, ki je davčno priznan. Če pa podjetje sicer lahko uveljavlja odbitek DDV, vendar si DDV ne more odbijati, ker ni prejelo ustreznega računa (kot v obravnavanem primeru), menim, da znesek DDV v tem primeru ni davčno priznan odhodek. Kot navedeno v pojasnilu pri DDV vidiku, je v takem primeru davčni zavezanec izdajatelj računa takšen račun dolžan dopolniti, na podlagi tega pa prejemnik lahko odbija DDV. mag. Katja Erjavšek, KER Knjiženje stroškov nerealizirane investicije Pred letom smo izvedli investicijo gradnja omrežja s postavitvijo cevi in kablov v novem naselju. Prejemali smo račune za izgradnjo kabelske kanalizacije, kable, cevi in samo postavitev. Do realizacije oz Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 3

4 zagona uporabe te investicije nikoli ni prišlo. Sedaj v istem naselju gradimo optično omrežje in del opreme (cevi, kable, omarice...) uporabljamo za to novo investicijo. Zanima me, kako knjižim tisti del investicije, ki ga ne bomo nikoli uporabili, saj so cevi in kabli zamenjani z novimi. Trenutno imam vse na kontu 047 in bi rada to odpisala, da vzpostavim realno stanje investicije. Ker gre za stroške, ki ste jih imeli pri pripravi omrežja za investicijo, ki se kasneje ni realizirala oziroma dokončala v planirani obliki in obsegu, stroške storitev in materiala pa ste dejansko imeli, vendar ti ne spadajo v okvir sredstev v pridobivanju, ki se izkazujejo v skupini razreda 0, gre dejansko za stroške oziroma odhodke obdobja v katerem so nastali. Zato menimo, da se tisti del stroškov materiala in storitev, ki ste jih sicer knjižili na konto 047, preknjiži med stroške materiala in storitev tekočega poslovnega leta. Če pa imate na tem kontu knjižene zneske iz preteklih poslovnih obdobij, bi bilo po našem mnenju primerneje te zneske izkazati v skupini 720 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami. Sonja Kermat Urejanje nepremičnine za oddajanje turistom DDV in računovodski vidik Podjetje je kupilo starejšo nepremičnino od fizične osebe. Plačali smo davek na nepremičnine, stroške notarja, stroške bančnih storitev ter najema dolgoročnega kredita. Nepremičnino bomo uredili in oddajali apartmaji in sobe turistom. Kako to knjižiti in poročati v obrazcu DDV-O? računov prejetih od malih davčnih zavezancev, se ne vpisuje), v polje 33 pa vrednost oproščenih nabav. Če je davčni zavezanec v zadevnem primeru nabavil nepremičnino od osebe, ki se z vidika DDV ne obravnava kot davčni zavezanec (navajate le, da je bila nabava opravljena od fizične osebe) in je torej ta transakcija z vidika DDV neobdavčljiva, potem se te nabave nepremičnine v obračun DDV ne vpisuje. Vrednost z računa od notarja, ki je identificiran za namene DDV, se vpiše v polje 31 (davčna osnova), odbitek tega DDV pa v polje 41 (seveda ob predpostavki, da davčni zavezanec poseduje objektivne dokaze, da se bo ta nepremičnina dejansko uporabljala za opravljanje obdavčene dejavnosti nastanitvenih zmogljivosti). Vrednost oproščenih finančnih storitev, prejetih od banke, ki je identificirana za namene DDV, se vpiše v polje 33 (vrednost oproščenih nabav). mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka Računovodski vidik Skladno s SRS 1 boste v nabavno vrednost nepremičnine vključili nakupno ceno, davek na nepremičnino, stroške notarja in stroške izposojanja do usposobitve za uporabo. Oddajanje sob in apartmajev se obravnava kot gostinska storitev in ne kot oddajanje v najem. V nadaljevanju predstavljam knjiženje poslovnih dogodkov. Zaradi preglednosti med knjižbami ni knjižb, ki se nanašajo na davek na dodano vrednost. Zneske, ki povečujejo nabavno vrednost nepremičnine boste knjižili v breme na konto 027 (nepremičnine v pridobivanju) in v dobro na konte ustreznih obveznosti, in sicer: do dobaviteljev (konto 220), iz naslova obresti (kotno 280) oz. posojila (konto 272 oz. drug ustrezen konto), do državnih inštitucij (konto 266). DDV vidik Skladno s prvim odstavkom 87. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in odbitke ter skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij. Kot izhaja iz Navodil za izpolnjevanje obračuna DDV, se v polje 31 vpisuje vrednost obdavčenih nabav blaga in storitev ( z Predpostavljam, da boste nepremičnino vodili po nabavni. Ko bo usposobljena za uporabo, jo boste iz konta 027 prenesli na konto 021 (zgradbe, vrednotene po nabavni ). Prihodke iz naslova oddajanja sob boste evidentirali v dobro na konto 760. Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodja Davčna oaza, računovodstvo in davčno svetovanje 4 Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 9. 3.

5 Nagrada kot prihodek Samostojnemu podjetniku (davčni zavezanec) ob sodelovanju na kasaških dirkah po Sloveniji in Evropi prireditelj izplača nagrado (v Sloveniji ob predhodni izstavitvi računa z moje i) glede na uvrščeno mesto. Nagrado izplačajo za prvih pet mest in jo ob uvrstitvi na določeno mesto dobi izplačano na bančni račun (npr. v roku meseca dni). poslovanja. Če gre za bistveno napako, jo popravljamo preko prenesenega dobička. Popravimo tudi primerljive podatke v bilanci stanja za preteklo leto. Začetnega stanja (otvoritvenega stanja) v bruto bilanci ne popravljamo. Primer: V letu 2015 smo premalo obračunali amortizacijo za opremo, in sicer v višini EUR. Napaka je bistvena. Kako se nagrade, ki so njegov edini vir prihodkov, obravnavajo in prikazujejo v knjigah prihodkov z vidika neposredne obdavčitve? Kako ravnati z nagradami, prejetih v drugih evropskih državah, za katere ne izstavlja računa? Kot navajate, se ukvarjate s konji v povezavi s kasaškim športom, torej priprave in udeležba na kasaških dirkah v Sloveniji in tujini z vidika opravljanja dejavnosti pomenijo vašo glavno aktivnost. Nagrade, ki jih prejmete za uvrstitev na določeno mesto, tako po mojem mnenju predstavljajo prihodek s.p., ki ga evidentirate na konto razreda 76-poslovni prihodki. Tako evidentirani prihodki povečujejo davčno osnovo dohodka iz dejavnosti. Za evidentiranje prihodkov v računovodske izkaze praviloma potrebujete verodostojno knjigovodsko listino, iz katere je jasno razviden obseg in narava poslovnega dogodka. Kadar prejmete nagrado za uvrstitev na kasaški dirki v Sloveniji, kot navajate, izdate račun, ki je podlaga za knjiženje poslovnega dogodka. V primeru prejema nagrade za uvrstitev na tekmi v tujini, ko računa ne izdate (pojasnilo glede obveznosti izdajanja računov z vidika DDV ste po mojem vedenju že prejeli) pa predlagam, da sestavite interno knjigovodsko listino, na podlagi katere evidentirate prihodek v izkaze, kot podlaga pa naj služijo tudi ostali dokumenti, ki pričajo o verodostojnosti izkazanega poslovnega dogodka, kot na primer rezultati kasaške dirke, razpis/objava nagrad za uvrstitev, prejeto priznanje ipd. Knjiženje: 050 Popravek opreme in nadomestnih delov zaradi amortiziranja: Obveznost za davek od dohodka pravnih oseb: Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let: Davčna obveznost je bila obračunana tako, da smo strošek amortizacije, ki ni bil vključen v davčno osnovo v letu 2015, pomnožili z davčno stopnjo leta 2016, saj bo v tem letu ta odhodek zmanjševal davčno osnovo in davčno obveznost. Zgoraj je prikazana knjižba, ki bo zajeta v poslovnih knjigah za leto Popraviti pa je treba še primerjalne podatke v bilanci stanja za leto 2016, stolpec preteklo leto. Družba bo v bilanco stanja vključila naslednje popravke: Opredmetena osnova sredstva oprema: Druge poslovne obveznosti: Čisti poslovni izid: Knjiženje po novi usmeritvi Anka Mirnik Kosič mag. Katja Erjavšek, KER Podjetje ima dve nepremičnini, vrednoteni po nabavni : Popravki salda in knjiženje 1. stanovanje ,12, odpisano ,33, na novo ocenjeno ( ) ,00, 2. pisarna ,61, odpisano ,83, na novo ocenjeno ( ) ,00. Ali se lahko popravljajo saldi prejšnjega leta amortizacije osnovnih sredstev zaradi napačnega amortiziranja? Kako to knjižiti? Če ugotovimo napako iz preteklih let, jo popravimo. Če ne gre za pomembne zneske, jo popravimo v tekočem letu skozi rezultat Zanima me knjiženje po sistemu prevrednotenja. Od leta 2016 je z novimi SRS uveden pojem revaloriziranja. Torej se nepremičnine vodijo po modelu nabavne ali modelu revaloriziranja (včasih se je temu reklo model prevrednotenja) Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 5

6 Če zgradbe vodimo po modelu nabavne (na kontu 021), jih ne moremo krepiti (torej jim po SRS ne moremo dvigniti ). Take nepremičnine lahko samo slabimo (jim zmanjšamo vrednost). * Razlika v amortizaciji = razlika v amortizaciji od stare in nove. Knjiži se v breme prenesenih dobičkov iz preteklih let ali v breme neuporabljenega dobička. Najprej morate spremeniti računovodsko usmeritev da se Pisarna: zgradbi vodita po modelu revaloriziranja. Potrebujete sklep in na podlagi sklepa preknjižite iz 021 na konto 023. Besedilo Konto Debet (breme) Kredit (dobro) Potem šele na novo ocenjujete zgradbi. Za to potrebujete sodnega cenilca in njegovo poročilo. Knjižbe (upoštevano, da je bila do obračunana amortizacija): Stanovanje: Povečanje , , ,22 Besedilo Konto Debet (breme) Kredit (dobro) Povečanje , , , X 431 X Povečanje Povečanje , ,21 Razlika v amortizaciji * 941 X Razlika v amortizaciji * 930 ali 932 X 035 X * Razlika v amortizaciji = razlika v amortizaciji od stare in nove. Knjiži se v breme prenesenih dobičkov iz preteklih let ali v breme neuporabljenega dobička. 431 X Razlika v amortizaciji * 941 X Razlika v amortizaciji * 930 ali 932 X Zadnje štiri knjižbe se ponovijo vsako leto do konca obračuna amortizacije. Pod znesek je X, ker nimam podatka o amortizacijski stopnji. Fenja Borštnar On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/ , faks. št.: 01/ , info@dashofer.si/ Copyright 2004 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Slivnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe z izjemo po zakonu dovoljenih primerov prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih offline ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: Računovodski in davčni nasvet št. 5/ 9. 3.