Številka: /2013/4 Datum:

Transcription

1 Številka: /2013/4 Datum: Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena, prvega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Jureta Brankoviča, novinarja POP TV d.o.o., Kranjčeva ulica 26, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št ZDIJZ-odl. 3/13 z dne v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O: 1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Banke Slovenije, št ZDIJZ-odl. 3/13 z dne delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled in fotokopijo: - Pogodbene dokumentacije - Banka Slovenije in Ernst & Young: - Pogodbe»Assistance to the Bank of Slovenia in the Asset Quality Review (»AQR«) of certain financial institutions«z dne , pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek ter naziv kontaktne osebe na strani stranskega udeleženca in - Priloge 1: Splošni pogoji družbe Appendix 1:Terms of Business; - Pogodbene dokumentacije - Banka Slovenije in Deloitte d.o.o.: - Pogodbe (Engagement letter), na način, da prosilcu omogoči seznanitev s podatki o pogodbenih strankah in njihovih kontaktnih podatkov v uvodu, prvim in tretjim odstavkom točke 2.2, prvim odstavkom točke 2.3, točko 3 (Fees and expenses), razen podatka o kontaktni osebi na strani stranskega udeleženca, ter podatkih o podpisnikih; - Pogodbene dokumentacije - Banka Slovenije in Oliver Wyman: - Splošnih pogojev (Terms and Conditions of Business); - Priloge 1 (Appendix 1 Non-Disclosure Letter), strani Opisa projekta (Project Description Document); - Pogodbene dokumentacije - Banka Slovenije in Roland Berger: - Ponudbe - Proposal z dne , na način, da prosilcu omogoči seznanitev s celotno 1. stranjo, prvim odstavkom na 2. strani, drugim odstavkom na 5. strani, ki se začne»=> The deliverables «do tabele na 6. strani ter zadnjim odstavkom na 6. strani do konca dokumenta; - Splošnih pogojev družbe Roland Berger Strategy Consultants - Roland Berger Strategy Consultants' general terms and conditions ter - Splošnih pogojev Banke Slovenije - Top-down challenge of bottom up stress tests results by an independent consulting firm BoS Terms of Reference, na način, da prosilcu omogoči seznanitev s prvim in drugim odstavkom točke 1. Introduction and objectives, zadnjim odstavkom na strani 4 ter celotno točko 6. Final results. 2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in notranje delovanje organa ter v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke. 3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. O b r a z l o ž i t e v: 1

2 Prosilec je dne po elektronski pošti na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in morebitno fotokopiranje vseh pogodb, ki jih je Banka Slovenije sklenila za stresne teste in AQR s podjetji Ernst & Young, Deloitte, Oliver Wyman in Roland Berger. Organ je o zahtevi odločil z odločbo št ZDIJZ-odl. 3/13 z dne , s katero je zahtevo zavrnil v delu, ki se nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Del pogodbene dokumentacije vsebuje tudi osebne podatke, zato jih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prav tako ni dovoljeno razkriti. Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je organ na prošnjo za dostop do pogodb po ZDIJZ, vloženo , odgovoril z odločbo o delni zavrnitvi, v kateri sicer v celoti zavrača vpogled v pogodbe. Organ, kot razlog za zavrnitev, navaja več razlogov. Trdi, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki jih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sme razkriti. Prosilec tej ugotovitvi ne oporeka in se strinja, da se takšni podatki prekrijejo. Nadalje organ navaja, da bi razkritje nekaterih podatkov pomenilo motnje v njegovem delovanju, zato zavrača vpogled na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obenem je organ v novinarskem odgovoru dne navedel, da, ko bodo znani in objavljeni končni stroški izvedbe AQR in ST, jih bo ustrezno razkril v Računovodskih izkazih Banke Slovenije za leto Prosilec je prepričan, da organ neupravičeno trdi, da bi razkritje stroškov testov in pogojev, pod katerimi so bile podpisane pogodbe, vplivalo na njegovo delovanje, saj bi te podatke po navedbah organa samega, razkril. Organ še navaja, da so vzrok za nerazkritje v nekaterih primerih notranji akti pogodbenih partnerjev. Prav ti po mnenju prosilca nikakor ne bi smeli vplivati na odločitev organa, zato je prosilec prepričan, da bo Pooblaščenec ugotovil, da notranji akti poslovnih partnerjev ne smejo in morejo zavezovati državnega organa. Vsled navedenemu pritožnik zahteva, da pritožbeni organ znova presodi zakonitost odločbe in odločbo spremeni na način, da bo prosilcu omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo s prikritimi osebnimi podatki, kot jih varuje Zakon o varstvu osebnih podatkov. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št /13-BB z dne , odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ker organ odstopu pritožbe ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za obravnavo pritožbe, ga je Pooblaščenec pozval na dostavo zahtevanih dokumentov v izvorni obliki brez prekritih podatkov in jih dne tudi prejel. Pritožba je delno utemeljena. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbe izhaja, da se prosilec pritožuje zoper celotno odločbo, razen zoper del zahtevane dokumentacije, ki predstavlja varovane osebne podatke. Organ je z izpodbijano odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca tako, da je v izreku izpodbijane odločbe navedel, da se zahteva zavrne v delu, ki se nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen in neizvršljiv, saj iz njega ni jasno razvidno, glede katerih dokumentov oz. delov dokumentov je bil prosilcu dostop zavrnjen in glede katerih ugoden. Prav tako je obrazložitev odločbe pomanjkljiva in skopa, predvsem glede razlogov za zavrnitev dostopa in pavšalnih navedb glede škode, ki bi lahko nastala z razkritjem dokumentov. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Bistvene kršitve postopka glede pomanjkljivosti izreka kot temeljnega elementa same odločbe pa so lahko odpravljene že v samem pritožbenem postopku. Pooblaščenec je tako, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti. 2

3 Za popolno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno odločitev je Pooblaščenec od organa pridobil zahtevane dokumente v izvorni obliki brez prekritih podatkov. Po pregledu dokumentov prvostopne zadeve je ugotovil, da je organ v postopek pravilno poklical subjekte, na katere se nanašajo dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Stransko udeležbo so priglasili vsi štirje gospodarski subjekti, in sicer Ernst & Young d.o.o., Deloitte d.o.o., Oliver Wyman in Roland Berger. Ni pa organ ravnal v skladu z 241. členom ZUP in pritožbe posredoval navedenim gospodarskim subjektom, da se kot stranke z nasprotnimi interesi izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Navedeno pomanjkljivost je na drugi stopnji odpravil Pooblaščenec in v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP stranskim udeležencem posredoval pritožbo in jim omogočil, da se izrečejo glede pritožbe in morebitnih novih dejstev in dokazov. Do izdaje te odločbe odgovora ni posredoval stranski udeleženec Ernst & Young d.o.o.. Vsi stranski udeleženci so se sklicevali na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Pooblaščenec dodatno poudarja, da je poslovno skrivnost, kot izjemo po 6. členu ZDIJZ, treba razlagati restriktivno, torej ob upoštevanju načel transparentnosti, enakovrednosti, konkurenčnosti ter seveda za nekatere dokumente po zakonu obvezne javnosti. Prav zaradi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se je treba zavedati, da v nekaterih primerih tudi podjetje samo, s pisnim sklepom (torej subjektivno), vendarle ni upravičeno za poslovno skrivnost določiti kateregakoli podatka. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja»prizadetega«poslovnega subjekta nima vpliva. Pooblaščenec je ob tem ugotovil tudi, da gre za dokumente v zvezi z javnim naročilom po Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju ZJNPOV). V sedmem odstavku 6. člena ZJNPOV je tako v okviru načela transparentnosti javnega naročanja določeno, da so postopki po tem zakonu javni, kar se glede na vrednosti iz 7. člena tega zakona zagotavlja z brezplačnimi objavami naročil na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, razen če se zahteva varovanje tajnih ali osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. V 16. členu ZJNPOV pa je urejeno varstvo podatkov. Med drugim je določeno, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost, ter posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij tako, da so varovani celovitost podatkov in zaupno ravnanje s ponudbami oziroma prijavami za sodelovanje (prvi odstavek 16. člena ZJNPOV). Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena sta javni podatek vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih in niso označeni kot tajni (prvi odstavek 17. člena ZJNPOV). 6. in 17. člen ZJNPOV tako zagotavljata javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določeni v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v zvezi z dokumenti, ki jih posredujejo naročniku v postopkih javnega naročanja. ZJNPOV zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev. Tako za poslovno skrivnost nikoli ne more biti označena vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih in niso označeni kot tajni. 3

4 Pooblaščenec opozarja na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nobene dileme ni, da so v obravnavanem primeru pravni subjekti, katerih poslovne skrivnosti je treba varovati, prejeli javna sredstva. Pooblaščenec opozarja, da organ kot porabnik javnih sredstev na trgu v nobenem primeru ne nastopa brez omejitev, kot to velja za subjekte zasebnega prava, ki v obligacijska razmerja lahko vstopajo po lastni presoji in v skladu s svojo svobodno voljo. Povedano drugače, če je ena izmed pogodbenih strank organ javnega sektorja, načela transparentnosti ni mogoče v celoti izključiti. K temu organ zavezuje že tretji odstavek 2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011, ZJF-UPB4), ki določa, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Hkrati pa se mora vsakdo, ki želi skleniti pogodbo z državo, podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Gospodarski subjekti se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, ki jo sklepajo z državo. Pri porabi javnih sredstev mislimo tako državni proračun kot tudi proračun EU ali proračune lokalnih skupnosti oziroma vsakršno porabo sredstev, ki so pridobljena s strani javnega sektorja. Pri razumevanju te izjeme se je treba omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev. Gre namreč za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati ozko. V nasprotnem primeru bi bile preko te izjeme lahko javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ. Tako je v konkretnem primeru nedvomno, da je javen podatek o tem, koliko sredstev (torej podatek o višini plačila) je stranski udeleženec (podatek o prejemniku plačila) dobil za opravljeno storitev. Te podatke bi organ moral razkriti tudi, če bi bili v pogodbi in/ali ustreznem sklepu o poslovni skrivnosti v skladu z ZGD-1 označeni kot poslovna skrivnost. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva. V zahtevanih dokumentih podatki o predmetu pogodbe, o finančnih pogojih, o dinamiki plačil in o ceni, ki jo bo organ plačal iz javnih sredstev, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o porabi javnih sredstev namreč ni samo podatek o skupni vrednosti, ki jo bo organ plačal po predmetni pogodbi, saj zgolj ta podatek še ničesar ne pove o tem, ali je organ v obravnavanem primeru postopal gospodarno in pod kakšnimi pogoji je prevzel finančne obveznosti v imenu in za račun Republike Slovenije. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da zgolj podatek o skupni pogodbeni vrednosti, ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrna poraba javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o predmetu pogodbe, finančnih pogojih, podatkov o dinamiki plačil in podatkov o ceni, saj šele celoviti podatki zagotavljajo učinkovit nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev, kar je namen 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je Pooblaščenec zahtevane dokumente presojal z vidika zatrjevane izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov Pogodbena dokumentacija - Banka Slovenije in Ernst & Young V postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je ta del pogodbene dokumentacije sestavljen iz: - Pogodbe Assistance to the Bank of Slovenia in the Asset Quality Review (»AQR«) of certain financial institutions z dne ; - Priloge 1: splošni pogoji družbe Appendix 1:Terms of Business in - Priloge 2: splošni pogoji Banke Slovenije - Appendix 2: Copy of Bank of Slovenia Terms of Reference. Ernst & Young je dne pri organu priglasil stransko udeležbo in posredoval kopijo pogodbe ter označil dele besedila, ki zanj predstavljajo poslovno skrivnost in varovane osebne podatke. Po pregledu te dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je stranski udeleženec dovolil prost dostop do celotne pogodbe, razen do podatka o višini plačila, odstotku stroškov od plačila, osebnih podatkov kontaktne osebe (skrbnika pogodbe) in osebnih podatkov podpisnika pogodbe na strani stranskega udeleženca ter celotne priloge 1, razen do podatka o višini odškodnine. Za te podatke je zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti in varstvo osebnih podatkov. V preostalem delu stranski udeleženec posredovanju pogodbe in priloge 1 ne nasprotuje, zato ni ovir, da se prosilcu posredujeta. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ sledil stališču stranskega udeleženca. 4

5 Pooblaščenec je presojal utemeljenost zavrnitve dostopa do podatkov, ki bi naj predstavljali poslovno skrivnost, in ugotovil, da niso izpolnjeni elementi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Podatki niso opremljeni z vidno oznako, da gre za poslovno skrivnost. Prav tako se stranski udeleženec ne sklicuje na pisni akt v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec meni, da stranski udeleženec v konkretnem primeru ni storil vsega potrebnega, da bi podatke zavaroval kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Glede na navedeno je Pooblaščenec podatke obravnaval z vidika poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Da je stranski udeleženec podatke za poslovno skrivnost opredelil po objektivnem kriteriju, izhaja tudi iz njegovega odgovora. Trdi, da gre za podatke, ki se nanašajo na metodologijo in razkritje katerih bi konkurenco v prihodnjih poslih lahko postavilo v prednost. Pooblaščenec je ugotovil, da podatki o višini plačila, odstotku stroškov od plačila in o višini odškodnine ne razkrivajo metodologije, razkrivajo pa višino cene storitve. Kot že omenjeno, za poslovnost skrivnost, ne po subjektivnem in ne po objektivnem kriteriju, ne morejo biti določeni podatki, ki so javni že na podlagi zakona. V zadevnem primeru je zakonska podlaga za javno razkritje navedenih podatkov tako 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi prvi odstavek 17. člena ZJNPOV, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. Nadalje je stranski udeleženec prepovedal posredovanje osebnih podatkov kontaktne osebe (skrbnika pogodbe) in podpisnika pogodbe s strani stranskega udeleženca v pogodbi. Pooblaščenec je ugotovil, da ime in priimek ter naziv skrbnika pogodbe na strani stranskega udeleženca predstavlja varovan osebni podatek v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), kot je pravilno ugotovil že organ. Ni pa kot varovan osebni podatek mogoče šteti podatka o tem, kdo sklepa pogodbo v imenu gospodarske družbe, kajti podpisnik pogodbe s strani stranskega udeleženca je direktor, ki je zakoniti zastopnik družbe. Kot varovanih podatkov namreč ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami) in Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami). Iz izpodbijane odločbe je obenem razvidno, da je organ dostop do priloge 2, Splošnih pogojev Banke Slovenije -»Appendix 2: Copy of Bank of Slovenia Terms of Reference«zavrnil iz razloga obstoja izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test). Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje prvi kriterij izjeme notranjega delovanja, saj je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in je nastal ob oblikovanju notranje politike oz. razmišljanja organa, mnenj, stališč, in navodil, vezanih na projekt AQR. Dokument je nedvomno bil izdelan zaradi notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa na projektu AQR. Zahtevani dokument ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi organu služil za postopanje v projektu AQR. Za obstoj izjeme notranjega delovanja pa morata biti nujno podana oba pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju 5

6 organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pooblaščenec je v nadaljevanju tako presojal, ali bi razkritje zahtevanega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ugotovil je, da dokument vsebuje podrobne elemente metodologije izvajanja projekta AQR, katerih razkritje bi nedvomno ogrozilo izvedbo projekta. Namen organa in posledično države pa vsekakor je, da se projekt uspešno izvede in dosežejo najugodnejši možni rezultati. Pooblaščenec je zato ocenil, da je škoda, ki bi nastala za delovanje organa ob razkritju zahtevanih splošnih pogojev organa, izkazana in da je s tem podana izjema notranjega delovanja organa. Glede na navedeno se pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na prekrite podatke v pogodbi, razen podatka o skrbniku pogodbe na strani stranskega udeleženca in na prekrite podatke v prilogi 1, ugodi in se izpodbijana odločba, na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravi ter se odloči, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na prilogo 2, Splošni pogoji Banke Slovenije, pa se pritožba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne ter se odloči, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pogodbena dokumentacija - Banka Slovenije in Deloitte d.o.o. Pogodbena dokumentacija v tem delu sestoji iz osnovne pogodbe (Engagement letter), katere priloge so: - splošni pogoji (Terms of Business), - pogoji izvedbe AQR (Terms of Reference for an Asset Quality Review) in - osnutek dopisa za nezavezujoče razkritje (Non Reliance Letter). Stranski udeleženec Deloitte se je dne in opredelil glede stranske udeležbe in navedel, da se sklicuje na člena 4.1 in 4.2 splošnih pogojev, ki organ zavezujeta k varovanju zaupnosti informacij iz pogodbene dokumentacije, kot tudi vseh informacij, do katerih bo organ prišel v teku izvajanja pogodbenih storitev. Tudi sama pogodba je označena kot zaupna (Strictly Private and Confidential). Organ je po pogodbi upravičen zaupne informacije uporabljati zgolj za potrebe izvajanja pogodbe in za namen projekta, tj. krepitev stabilnosti slovenskih bank s ciljem vzdrževati stabilnost finančnega sistema v Sloveniji. Razkrije jih lahko zgolj pravnim svetovalcem, prav tako samo za namen projekta. Vsakršno razkritje zaupnih informacij je podvrženo predhodnemu pisnemu soglasju stranskega udeleženca, razen v primerih, če tako določa zakon. Te omejitve izhajajo tudi iz številnih internih aktov družbe Deloitte, in sicer: - Politika varovanja zaupnosti (Policy No Confidentiality), ki določa obveznost prepovedi posredovanja informacij, ki jih družba pridobi v zvezi s stranko, zunanjim osebam. Ustrezno varovanje zaupnih informacij mora biti v skladu s to politiko zagotovljeno tudi pri poslovanju z delovnimi gradivi in evidencami o strankah. Obveznost varovanja ne preneha z zaključkom dela oziroma naloge, niti s prenehanjem poslovnega odnosa družbe in stranke. - Kodeks etike in profesionalnega vodenja (Policy No Code of Ethics and Professional Conduct) eksplicitno določa, da morajo družba in njeni zaposleni varovati zaupne informacije in da morajo preprečiti razkritje tretjim osebam brez pravnega interesa znotraj in izven družbe. Družba ne sme zlorabljati informacij svojih strank za osebne koristi ali za koristi tretjih. - Politika glede dokumentacije pogodbenih razmerij s strankami (Policy No Documentation of Contractual Arrangements with Clients) določa, da morajo pogodbeni pogoji vsebovati specifično obveznost družbe glede varovanja zaupnih informacij o stranki. Družba je zavezana k tej obveznosti. Možne so le običajne izjeme (razkritje podizvajalcem in drugim svetovalcem, zahteva sodišča ali regulatorja, obveščanje zavarovalcev, informacije, ki postanejo javne in podobno). Omenjene interne akte je stranski udeleženec tudi posredoval Pooblaščencu. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ v celoti zavrnil dostop do pogodbene dokumentacije med organom in Deloitte d.o.o., kar pomeni, da je predmet tega pritožbenega postopka celotna pogodbena dokumentacija. Po pregledu te dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da pogodba kot celota, torej tudi s prilogami, nosi oznako»strictly PRIVATE AND CONFIDENTIAL«, kar pomeni, da je bil organ ob prejemu in podpisu pogodbe nedvomno seznanjen z voljo stranskega udeleženca, da pogodbeno dokumentacijo obravnava kot poslovno skrivnost. Namreč, stranski udeleženec je bil že z označitvijo dokumenta za zaupnega dovolj jasen, katere informacije želi varovati kot svojo poslovno skrivnost, kar je namen subjektivnega kriterija varovanja poslovne 6

7 skrivnosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom (kot akt lahko smiselno štejemo tudi označitev dokumentov, op. Pooblaščenca) in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku 39. člena ZGD-1 namreč napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Kot že omenjeno zgoraj, pride v zadevnem primeru v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in prvi odstavek 17. člena ZJNPOV. Ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, poslovne skrivnosti, niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne morejo predstavljati podatki o predmetu pogodbe, o finančnih pogojih, podatki o dinamiki plačil in podatki o ceni, ki jo bo organ za opravljeno storitev stranskemu udeležencu plačal iz javnih sredstev. Poleg podatkov o porabi javnih sredstev Pooblaščenec opozarja, da je javen tudi podatek o tem, kdo je v imenu in za račun organa sklenil predmetno pogodbo ter kdo je kontaktna oseba s strani organa. Gre za guvernerja in direktorja oddelka za nadzor bančnega poslovanja in oba v dokumentu nastopata v tej funkciji. Njuni podatki so tudi javno objavljeni v AJPES-u in na spletni strani organa, zato predstavljajo prosto dostopno informacijo. Prav tako niso varovani podatki o tem, kdo sklepa pogodbo v imenu stranskega udeleženca, kajti podpisnik pogodbe je direktor, ki je zakoniti zastopnik družbe. Kot že navedeno zgoraj, kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, saj so navedeni podatki javni v skladu z določbami ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg. Ni pa prosto dostopna informacija o tem, kdo je kontaktna oseba oz. skrbnik pogodbe na strani stranskega udeleženca. Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je Pooblaščenec ugotavil, da so podatki, ki so javni že po zakonu in, upoštevaje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, naslednji podatki iz osnovne pogodbe (Engagement letter): - podatek o pogodbenih strankah in njihovi kontaktni podatki v uvodu; - podatki o podpisnikih; - prvi in tretji odstavek točke 2.2.; - prvi odstavek točke 2.3.; - točka 3 (Fees and expenses), razen podatka o kontaktni osebi na strani stranskega udeleženca. Glede na navedeno se pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na podatke iz prejšnjega odstavka ugodi in se izpodbijana odločba, na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravi ter se odloči, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu se pritožba, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne ter se odloči, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pogodbena dokumentacija - Banka Slovenije in Oliver Wyman Stranski udeleženec Oliver Wyman se je dne in opredelil glede prostega dostopa do pogodbene dokumentacije (Bottom-Up AQR and Stress-Testing of the Slovenian Banking System) in navedel, da zahteva, da se deli pogodbe, kot so označeni v priloženi kopiji pogodbe, ne razkrijejo, saj gre za zaupne podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost. Iz odgovora stranskega udeleženca je razvidno, da za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju šteje točko 5 (iii) splošnih pogojev (Terms and Conditions of Business) ter po subjektivnem kriteriju celoten Opis projekta (Project Description Document), preostali podatki pa zanj predstavljajo prosto dostopno informacijo. V tem delu stranski udeleženec posredovanju zahtevane dokumentacije ne nasprotuje, zato ni ovir, da se ta del v celoti posreduje prosilcu. Pooblaščenec se ne strinja z navedbo stranskega udeleženca, da predmet pritožbe ni opis projekta, ker se stranski udeleženec pri tem dokumentu glede izjeme poslovne skrivnosti ni skliceval na interne akte. Navedeno utemeljuje, da prosilec oporeka le označbi poslovnih skrivnosti s sklicevanjem na splošne akte in ne navaja primerov, ko je poslovna skrivnost označena z navedbo ali klavzulo neposredno v konkretnem dokumentu. Pooblaščenec je mnenja, da pritožbe ni mogoče šteti tako ozko, saj iz celotne pritožbe in namena pritožbe izhaja, da se prosilec pritožuje zoper zavrnitev dostopa do vseh dokumentov, ki so bili zavrnjeni na podlagi izjeme poslovne skrivnosti. Pogodbena dokumentacija je sestavljena iz: 7

8 - splošnih pogojev (Terms and Conditions of Business). Stranski udeleženec je navedel, da točka 5(iii) predstavlja poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju in opozarja na informacije v zvezi s poslovno dejavnostjo in načrtovanimi poslovnimi aktivnostmi. Z razkritjem te točke bi mu lahko nastala znatna škoda, pri čemer navaja, da je pristal na to, da sme organ (po predhodni odobritvi) vključiti dele Končnega poročila v svoja poročila posameznim bankam ali v objavljeno poročilo in bi tako razkritje nepooblaščenim osebam lahko imelo za posledico nastanek znatne poslovne škode zanj, v kolikor bi nepooblaščene osebe bile obveščene o načrtovanih aktivnostih. Razkritje točke 5 (iii) bi namreč dejansko pomenilo, da bi ob vsakem objavljenem poročilu nastal vtis, kot da je bilo v naprej odobreno s strani stranskega udeleženca in ima iz omenjenega razloga zraven tudi navedbo stranskega udeleženca. To bi lahko dajalo popolnoma napačen vtis in bi utegnilo ogroziti tudi položaj organa. Obe stranki sta se nedvoumno strinjali, da so storitve in delo (Services and Work), ki ga opravlja stranski udeleženec, namenjeni izključno interni uporabi organa, pri čemer je v zvezi s tem sklicevanje na stranskega udeleženca zelo omejeno. Razkritje klavzule pod točko 5 (iii) bi v javnosti lahko povzročilo napačno interpretacijo na škodo organa in stranskega udeleženca ter bi lahko tudi škodovalo celotnemu projektu na splošno. Pooblaščenec je točko 5 (iii) presojal z vidika poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, ker subjektivni kriterij ni izpolnjen. Točka ni opremljena z vidno oznako, da gre za poslovno skrivnost, stranski udeleženec pa se ne sklicuje na pisni akt v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec meni, da stranski udeleženec v konkretnem primeru ni storil vsega potrebnega, da bi podatke točke 5 (iii) zavaroval kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Glede na navedeno je Pooblaščenec navedeno točko obravnaval z vidika poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Da je stranski udeleženec podatke za poslovno skrivnost opredeljeval po objektivnem kriteriju, izhaja tudi iz njegovega odgovora. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/ z dne in pod opr. št. U 284/ z dne Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Po pregledu točke 5 (iii) je Pooblaščenec ugotovil, da gre za splošno klavzulo, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Namreč že po sami logiki gre sklepati, da bo organ končno poročilo ali dele končnega poročila stranskega udeleženca uporabil pri svojem delu, pri svojih poročilih, statistikah, itd., saj je/bo dejansko za končno poročilo tudi plačal. Pooblaščenec ugotavlja, da je že na prvi pogled jasno, da točka 5 (iii) ne predstavlja podatka, glede katerega je potreba po varstvu očitna. Prav tako z razkritjem točke 5 (iii) stranskemu udeležencu ne bi nastala občutna škoda. Stranski udeleženec pa z navedbami ni bil prepričljiv in ni izkazal, da bi mu lahko z razkritjem zahtevanih informacij nastala konkretna škoda in kakšna bi ta škoda lahko bila. Glede na navedeno točka 5 (iii) predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. - priloge 1 (Appendix 1 Non-Disclosure Letter), organ je že na podlagi odgovora stranskega udeleženca v izpodbijani odločbi odločil, da priloga 1 predstavlja prosto dostopno informacijo, zato ni ovir, da se v celoti posreduje prosilcu. - Opisa projekta (Project Description Document); Stranski udeleženec je navedel, da celotni dokument zanj predstavlja poslovno skrivnost. To argumentira z dejstvom, da je subjektivni kriteriji očitno in v celoti izpolnjen. Ustrezna utemeljitev subjektivnega kriterija je podana že v izjavi o zaupnosti podatkov, ki je vsebovana za uvodno stranjo Opisa dokumenta. Poleg tega Opis projekta vsebuje privilegirane podatke po odločitvi uprave stranskega udeleženca, vključno s pristopom in ugotovitvami, predstavitvami, metodologijami in analitičnimi tehnikami. Nadalje je povprečnemu članu družbe in tretjim osebam očitno jasno, da navedeni podatki, zaradi njihove narave in vsebine, predstavljajo poslovno skrivnost. Ti podatki za stranskega udeleženca predstavljajo konkurenčno prednost, ki bi bila v primeru 8

9 njihovega razkritja ogrožena, posledično pa bi stranskemu udeležencu nastala znatna škoda. Pooblaščenec je po pregledu Opisa projekta ugotovil, da ta po uvodni strani vsebuje določbo o poslovni skrivnosti (Confidentiality). Navedena določba predstavlja pisni sklep oz. odredbo o določitvi celotnega Opisa dokumenta za poslovno skrivnost, ker je pisna in določa, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, izpolnjuje pogoj seznanitve oseb (z določbo je bil seznanjen tudi organ), kot tudi pogoj, da je bila izdana, preden je bil dokument posredovan organu. Kljub temu, da so glede tega dokumenta izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je Pooblaščenec preveril, ali morda obstajajo razlogi, da zahtevani dokumenti, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne morejo biti v celoti določeni za poslovno skrivnost. Po pregledu Opisa projekta je Pooblaščenec ugotovil, da na 17. strani vsebuje podatke o dinamiki plačil in o ceni, ki jo bo plačal organ. Kot že omenjeno zgoraj, podatki o porabi javnih sredstev, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in podatki iz prvega odstavka 17. člena ZJNPOV ne morejo predstavljati poslovne skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da so podatki na 17. strani Opisa projekta -»Professional fees and payment schedule«- podatki, ki so javni že po zakonu in, upoštevaje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca. Pooblaščenec se strinja z navedbo stranskega udeleženca, da je skupen znesek, ki naj bi bil plačan sodelujočim družbam, že bil objavljen, kar je razvidno tudi iz spletnih strani in Hkrati pa posamezni zneski, namenjeni vsakemu posameznemu stranskemu udeležencu, še niso bili javno razkriti in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ima vsak od stranskih udeležencev z organom sklenjeno posebno pogodbo. Glede na dejstvo, da so ti podatki izrecno določeni kot javni že na podlagi zakona, ni potrebe, da bi se izvedel test interesa javnosti in je povsem irelevantno, ali je razkritje teh podatkov v javnem interesu. Glede na navedeno se pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na podatke iz točke 5 (iii) splošnih pogojev in podatke na 17. strani Opisa projekta ugodi in se izpodbijana odločba na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP v tem delu odpravi ter se odloči, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu se pritožba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne ter se odloči, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pogodbena dokumentacija - Banka Slovenije in Roland Berger Družba Roland Berger je dne na Banko Slovenije naslovila izjavo o poslovni skrivnosti v zvezi s projektom»top-down challenge of bottom-up Stress test results«. Pogodbena dokumentacija med Banko Slovenije in družbo Roland Berger zajema naslednje dokumente: - Ponudbo - Proposal z dne ; - Predstavitev ponudbe - Proposal Presentation; - Splošne pogoji družbe Roland Berger Strategy Consultants - Roland Berger Strategy Consultants' general terms and conditions ter - Splošne pogoje Banke Slovenije - Top-down challenge of bottom up stress tests results by an independent consulting firm BoS Terms of Reference. Stranski udeleženec je dne in v zvezi z dokumentacijo izjavil, da se mora celotna dokumentacija obravnavati kot poslovna skrivnost. Pogodbeni stranki sta zavezani k medsebojnemu varovanju zaupnosti tako informacij iz zahtevane pogodbene dokumentacije, kot tudi vseh informacij, do katerih bi lahko prišla vsaka pogodbena stranka v teku izvajanja pogodbe. Tudi sama pogodbena dokumentacija je strogo zaupne narave. Organ je upravičen zaupne informacije, ki jih utegne pridobiti v teku izvajanja pogodbe, uporabljati zgolj za potrebe izvajanja te pogodbe in za namen tega projekta, torej krepitev stabilnosti slovenskih bank, s ciljem vzdrževati stabilnost finančnega sistema v Sloveniji. Nadalje navaja, da je na strani 5 ponudbe (Proposal) izrecno določeno, komu in pod katerimi pogoji se smejo razkriti določeni dokumenti, in sicer izključno samo osebam, ki so omenjene v določilih ponudbe. Te omejitve izhajajo tudi iz številnih internih aktov stranskega udeleženca, in sicer: - Kodeks vodenja (Code of Conduct) eksplicitno določa, da mora družba varovati vse informacije stranke, ki niso javne in ki jih pridobi ali ustvari pri svojem poslovanju, kot strogo zaupne in da ne sme razkriti 9

10 zaupnih informacij o družbi ali stranki, razen če stranka, pristojni organi družbe ali zakon to dovoli ali če je razkritje zahtevano v pristojnem pravnem postopku. - Splošni pogoji družbe Roland Berger Strategy Consultants - Roland Berger Strategy Consultants' general terms and conditions v točkah 6.1 in 6.3 določajo, da mora družba varovati zaupnost vseh informacij, poslovnih in operativnih skrivnosti stranke, s katerimi se seznani v teku izvajanja svojih storitev in za katere je očitno, da so zaupne, ali ki so bile izrecno opredeljene kot zaupne, ko so bile komunicirane ali izročene, in sicer tudi po prenehanju svetovalnih storitev. Za posredovanje teh tretjim osebam, ki niso vključene v izvajanje svetovalne storitve, je vedno potrebno predhodno pisno soglasje stranke. Prav tako je družba dolžna osebne podatke hraniti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in jih obravnavati zaupno. Družbi je dovoljena uporaba na podlagi pogodbenega razmerja pridobljenih podatkov zgolj za namen izvajanja svetovalnih storitev. Nadalje splošni pogoji v točki 10.1 določajo, da sme stranka (organ) posredovati rezultate svetovalnih storitev tretjim osebam le s predhodnim pisnim soglasjem stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je še navedel, da določbe ponudbe že implicitno kažejo na obstoj poslovne skrivnosti. Predvsem vsebina ponudbe zanj predstavlja poslovno skrivnost, ki jo konkurenti družbe ne smejo prepisati. Razkritje nepooblaščenim osebam bi mu namreč lahko povzročilo občutno škodo. Vsebina ponudbe ter predstavitev ponudbe bi utegnila konkurenco družbe celo postaviti v prednostni položaj, če bi izvedela zanje, zlasti glede bodočih poslov, saj bi lahko prilagodila svoja ravnanja na trgu v škodo stranskega udeleženca. Gre namreč za zaupne informacije, ki se nanašajo izključno na gospodarsko dejavnost družbe na trgu, vključno z informacijami o cenah, pristopih, pogledih, metodologijah in analitičnih tehnikah, ki jih družba uporablja pri izvajanju svojih storitev. Prav tako splošni pogoji stranskega udeleženca niso javno dostopni in so namenjeni izključno za interno uporabo strankam. Ti pogoji zanj predstavljajo poslovno skrivnost, ki je ni moč razkriti javnosti, saj bi razkritje obravnavane vsebine javnosti stranskemu udeležencu povzročilo škodo. Ob tem stranski udeleženec še navaja, da je dejstvo, da gre pri teh podatkih za poslovno skrivnost, očitno znano povprečnemu članu družbe in tretjim osebam. Poleg tega, po navedbah stranskega udeleženca, ponudba vsebuje tudi osebne podatke njegovih svetovalcev, ki so vključeni v projekt, zaradi česar je zavezan k strogemu varovanju teh osebnih podatkov. Ne nazadnje je tako ponudbo, kot tudi predstavitev ponudbe, pripravil izključno stranski udeleženec in si zato v tej zvezi pridržuje pravico intelektualne lastnine. Navedena dokumentacija izpolnjuje vse predpostavke in kriterije za avtorsko delo in jo je zato treba varovati v skladu z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Po pregledu pogodbene dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da glede poslovne skrivnosti niso izpolnjeni elementi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj določb, na katere se sklicuje stranski udeleženec, ni mogoče šteti kot pisne odredbe v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Določbe 6.1, 6.2 in 10.1 Splošnih pogojev družbe Roland Berger Strategy Consultants namreč določajo zaupnost informacij, s katerimi se pogodbeni stranki seznanita tekom izvedbe storitve in ne zadevajo zaupnosti same pogodbene dokumentacije. Da je temu tako, izhaja tudi iz navedb stranskega udeleženca, kjer utemeljuje obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Prav tako pogodbena dokumentacija ne nosi vidne oznake, da gre za poslovno skrivnost, ki bi jo bilo mogoče šteti kot pisni akt v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec meni, da stranski udeleženec v konkretnem primeru ni storil vsega potrebnega, da bi podatke zavaroval kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Glede na navedeno je Pooblaščenec pogodbeno dokumentacijo obravnaval z vidika poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Pooblaščenec je pogodbeno dokumentacijo presojal z vidika zatrjevane izjeme po posameznem dokumentu: - Ponudba - Proposal z dne ; Po pregledu ponudbe je Pooblaščenec ugotovil, da posameznih delov nikakor ni mogoče šteti za poslovno skrivnost stranskega udeleženca, saj gre za podatke, ki ne prestanejo škodnega testa. To so naslednji podatki: celotna 1. stran, prvi odstavek na 2. strani, tretji odstavek, ki se začne»roland Berger «na 5. strani, četrti odstavek na 5. strani do tabele na 6. strani ter podatki od drugega odstavka na 7. strani do konca dokumenta. V tem delu gre namreč za podatke, kot so kontaktni podatki pogodbenih strank, povzetek splošno znanih dejstev, zakaj Republika Slovenija sklepa to pogodbo, določbe o pogojih, na kakšen način lahko organ uporabi končno poročilo, terminski plan pogodbe, pojasnila o splošnih pogojih, reference, datum sklenitve ponudbe in podatki o podpisnikih. Pooblaščenec ugotavlja, da so navedene določbe zelo splošne in je že na prvi pogled očitno jasno, da ti podatki ne predstavljajo podatka, glede katerega je potreba po varstvu očitna. Torej ne gre za podatek, glede katerega je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da z razkritjem teh delov ponudbe stranskemu udeležencu ne bi nastala občutna škoda. Prav tako stranski udeleženec z navedbami ni bil prepričljiv in ni izkazal, da bi mu lahko z razkritjem omenjenih informacij nastala škoda in kakšna bi ta škoda lahko bila. 10