LETNO POROČILO ZA LETO Nova Gorica, april 2016

Transcription

1 LETNO POROČILO ZA LETO 2015 Nova Gorica, april 2016 Nova Gorica, maj 2016

2

3 V S E B I N A 1. POROČILO UPRAVE 1.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE Osebna izkaznica Organi družbe Lastniška struktura Kapitalske povezave Organiziranost družbe Pomembnejši proizvodni in poslovni dosežki v letu Izidi in cilji politike kakovosti in ravnanja z okoljem RAZVOJNA STRATEGIJA Poslanstvo Vizija Strateški cilji POSLOVANJE DRUŽBE Pregled večletnega poslovanja družbe Pregled poslovanja družbe v letu Pridobivanje del in prodaja Pregled tržišča Pridobivanje del in prodaja Pridobivanje del Prodaja Kazalniki procesa Trženje Nabava Poslovanje po dejavnostih Gradnja objektov nizke gradnje Gradnja objektov nizke gradnje Asfaltna dela Dela v NEK Gradnja objektov visoke gradnje Gradbeni obrati (proizvodnja gradbenih materialov) Asfaltna baza Vrtojba Separacija Doline Tolmin Proizvodnja betona v betonarnah Tolmin in Bovec Obrat Laže Vzdrževanje in varstvo cest Mehanizacija RAZVOJNE DEJAVNOSTI TRAJNOSTNI RAZVOJ Zaposlovanje IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Podpora družbeni skupnosti Varovanje okolja OBVLADOVANJE TVEGANJ ii -

4 2. RAČUNOVODSKO POROČILO 2.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Amortizacija Naložbene nepremičnine Finančne naložbe Terjatve Zaloge Denarna sredstva Aktivne časovne razmejitve Kapital Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgovi Pasivne časovne razmejitve Prihodki in odhodki Tečaji in način preračuna v domačo valuto BILANCA STANJA NA DAN IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO IZKAZ DENARNIH TOKOV - različica II IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Pojasnila postavk v Bilanci stanja Pojasnila postavk v Izkazu celotnega vseobsegajočega donosa Pojasnila k Izkazu denarnih tokov Dogodki po bilanci stanja Dodatna razkritja iii -

5 KAZALO TABEL Tabela 1: Lastniška struktura na dan Tabela 2: Najpomembnejši predani objekti v letu Tabela 3: Primerjava predanih objektov Enote Nizke Gradnje v letih 2014 in Tabela 4: Primerjava oddanih objektov - Enota Visoke Gradnje v letih 2014 in Tabela 5: Primerjava kazalcev poslovanja v letih od 2006 do Tabela 6: Kazalniki poslovanja primerjava s planom...16 Tabela 7: Pogojena dela po posameznih segmentih in primerjava s predhodnim letom...17 Tabela 8: Primerjava ponudb glede na način povpraševanja...18 Tabela 9: Primerjava med izdelanimi ponudbami in sklenjenimi pogodbami...18 Tabela 10: Struktura pridobivanja del po pod segmentih v...19 Tabela 11: Dosežena prodaja v primerjavi s predhodnih letom...20 Tabela 12: Kazalniki v procesu Trženje...21 Tabela 13: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Nizke Gradnje...23 Tabela 14: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Visoke Gradnje...28 Tabela 15: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Gradbeni obrati...29 Tabela 16: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Gradbeni obrati...30 Tabela 17: Proizvodnja in kazalniki poslovanja za enoto Vzdrževanje cest...33 Tabela 18: Pregled porabljenih sredstev upravljavcev javnih cest na km...35 Tabela 19: Prikaz sledenja plana proizvodnje v enoti Mehanizacija v...36 Tabela 20: Kazalnik uspešnosti proizvedenih zmesi z uporabo asfaltnega granulata...38 Tabela 21: Odsotnost zaradi boleznin ob koncu leta 2015 v urah in bruto zneskih...40 Tabela 22: Vzroki poškodb na delu v letu Tabela 23: Tečaji in seminarji, ki so se jih udeležili zaposleni v letu Tabela 24: Število udeležencev izobraževanja in usposabljanja v letu 2015 v primerjavi s preteklimi leti...42 KAZALO SLIK Slika 1: Vrednost vseh predanih objektov in povprečne vrednosti predanih objektov v Enoti Nizke Gradnje po letih...9 Slika 2: Primerjava kazalcev poslovanja v letih od 2006 do Slika 3: Primerjava čistih prihodkov in EBITDA marže v letih od 2011 do Slika 4: Razmerje med ponudbami in sklenjenimi pogodbami v...19 Slika 5: Struktura pridobivanja del po pod segmentih...20 Slika 6: Dosežena prodaja v primerjavi s predhodnim letom...21 Slika 7: Delitev del po segmentih v Enoti Nizke gradnje po letih...24 Slika 8: Proizvodnja asfaltnih zmesi v Asfaltni bazi Vrtojba od 1976 do 2015 v tonah...30 Slika 9: Proizvodnja kamenih agregatov v Separaciji Doline Tolmin od leta 1994 do leta 2015 v tonah...31 Slika 10: Primerjava del rednega vzdrževanja po posameznih občinah med leti v...34 Slika 11: Vrednost del rednega vzdrževanja na državnih cestah po cestnih bazah v letu 2015 v.35 Slika 12: Število delavcev ob koncu leta v letih od 2006 do Slika 13: Starostna struktura zaposlenih v družbi ob koncu leta 2011 do Slika 14: Delež odsotnosti zaradi bolezni v primerjavi z efektivnimi urami ob koncu leta v letih 2006 do iv -

6 - v -

7 POROČILO UPRAVE Rekonstrukcija glavne ceste Bača Dolenja Trebuša - 1 -

8 - 2 -

9 1.1 PREDSTAVITEV DRUŽBE Osebna izkaznica Naziv družbe: Skrajšana firma: Naslov: spletna stran: e-pošta: Cestno podjetje Nova Gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. Industrijska cesta 2, Kromberk 5000 Nova Gorica Telefon: 05/ Telefax: 05/ Velikost po ZGD: ID za DDV: velika družba SI Matična številka: Šifra dejavnosti: Vpis v sodni register: Vl. št. 1/13/00 Okrožno sodišče v Novi Gorici Osnovni kapital: ,00 Transakcijski računi: Nova KBM d.d.: SI UniCredit Banka Slovenija d.d.: SI Abanka d.d. SI Banka Sparkasse d.d. SI NLB d.d.: SI

10 1.1.2 Organi družbe Organi družbe so: skupščina, nadzorni svet in uprava. Družbo vodi enočlanska uprava direktor: Kristjan Mugerli, dipl.inž.grad. Nadzorni svet na dan šteje tri člane, in sicer: g. Zlatko Vili Hohnjec predsednik, predstavnik večinskega lastnika, g. Marko Zaman namestnik predsednika, predstavnik večinskega lastnika in g. Luka Petkovšek član, predstavnik delavcev. Družba je organizirana kot delniška družba. Ustanovljena je bila v letu 1962 za izvajanje nalog rednega vzdrževanja in gradnje cest na območju severne Primorske. Z leti je družba osnovni dejavnosti dodajala nove dejavnosti povezane z osnovno. Sedež družbe je v Novi Gorici. Družba posluje na poslovnem naslovu Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica Lastniška struktura Lastniška struktura se je v letu 2015 delno spremenila. Tabela 1: Lastniška struktura na dan imetnik delnic število delnic na dan delež v % Primorje d.d. - v stečaju ,0586 Občina Ajdovščina ,6747 Občina Šempeter Vrtojba ,5751 Žnidar Robert ,5671 Občina Vipava 905 0,2127 fizične osebe ,9118 Skupaj ,0000 Delničarji so na 19. skupščini sprejeli povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe. Kapital se je povečal in sedaj znaša , ostaja razdeljen je na navadnih kosovnih delnic. V lastniški strukturi kapitala ima družba Primorje, d.d. v stečaju še vedno enak večinski delež. Delnice Občine Bovec in nekaterih fizičnih oseb je odkupil g. Robert Žnidar. Število lastnikov se je zato znižalo, po stanju na dan ima družba 43 lastnikov Kapitalske povezave Družba ima naložbe v družbah Zavarovalnica Triglav d.d., CPG VG d.o.o., Snežnik d.o.o., INTEGRA, d.o.o., SCP, d. o. o. Ljubljana, Golf Bovec d.o.o. in VA Video Avdio film, d.o.o. Družba je v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in ali s tem ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana

11 1.1.5 Organiziranost družbe Družba je organizirana kot delniška družba. Ustanovljena je bila za izvajanje nalog rednega vzdrževanja in gradnje cest na območju severne Primorske, ki mu je skozi leta dodajala dejavnosti povezane z osnovnim poslanstvom. Svojo dejavnost družba združuje v: 1. Tehničnem področju, ki se deli na a. pet proizvodnih enot glede na naravo njihove dejavnosti: Enota Nizke gradnje, ki izvaja objekte nizkih gradenj, asfalterska in geotehnična dela. V njenem sklopu pa deluje tudi Enota Dolenjska, ki je specializirana za izvajanje gradbenih del v Nuklearni elektrarni Krško. Enota Visoke gradnje gradi objekte visokih gradenj, v njenem sklopu pa deluje tudi obrat ABK, ki proizvaja armirano betonske montažne elemente namenjene gradnji proizvodnih objektov, hal, skladišč pa tudi zahtevnejši izvedbi več etažnih poslovnih objektov. Enota Gradbeni obrati pridobiva, predeluje in proizvaja gradbene materiale v asfaltnih bazah, separacijah, prodiščih in kamnolomih ter betonarnah. Enota Vzdrževanje cest opravlja dela rednega vzdrževanja državnih in lokalnih cest, zimske službe in izvaja manjša gradbena dela preko petih cestnih baz na celotnem območju severne Primorske in Cestne baze v Logatcu. Enota Mehanizacija deluje kot podpora ostalim enotam Nizke gradnje, Visoke gradnje, Gradbeni obrati in Vzdrževanje cest z gradbeno mehanizacijo in vozili ter mehaničnimi delavnicami za servisiranje opreme in na b. Kontrolo kvalitete, c. Operativni kontroling, d. Pripravo dela in projektivo ter e. Geodetsko službo. 2. Področju Marketing, ki združuje procesa prodaje in nabave. Področje prodaje zajema kalkulacije in pripravo ponudb ter urejanje pogodbenih odnosov s kupci našega proizvodnega programa. Področje nabave zagotavlja potrebne zunanje vire (material in storitve) za delovanje proizvodnih procesov. 3. Ekonomsko-pravnem področju, ki skrbi za vse podporne procese, za nemoteno poslovanje družbe z vidika standardov vodenja, financ, računovodstva, korporativnega upravljanja ter kadrovskih in pravnih zadev

12 Organizacijska shema družbe v letu 2015 UPRAVA - DIREKTOR EKONOMSKO-PRAVNO PODROČJE Nadzor kakovosti Finančno računovodska služba Kadrovska služba Pravna služba TEHNIČNO PODROČJE PODROČJE MARKETING Kontrola kvalitete Priprava dela Nabava Komerciala Kalkulacije Operativni kontroling Geodetska služba Skladišče Enota Nizke gradnje Enota Visoke gradnje Enota Gradbeni obrati Enota Vzdrževanje cest Enota Mehanizacija Gradbena operativa NG Gradbena operativa VG Asfaltne baze Cestna baza Nova Gorica Avto park Asfalterska dejavnost Geotehnična dela Enota ABK Projekti Separacije Betonarne Cestna baza Tolmin Cestna baza Ajdovščina Cestna baza Idrija Strojni park Mehanične delavnice Enota Dolenjska (NEK) Prodišča, kamnolomi Cestna baza Bovec Projekti Cestna baza Logatec Enota Signalizacija - 6 -

13 1.1.6 Pomembnejši proizvodni in poslovni dosežki v letu 2015 V družbi želimo s kakovostno gradnjo objektov nizke in visoke gradnje ter vzdrževanjem in varstvom državnih in lokalnih cest zadovoljiti pričakovanja naših naročnikov in širšega družbenega okolja, kjer se s svojo dejavnostjo pojavljamo. Z odgovornim ravnanjem do naravnega okolja skrbimo za višji življenjski standard lokalnega okolja, v katerem delujemo. Našim investitorjem smo v letu 2015 predali naslednje objekte (navajamo le najpomembnejše): Tabela 2: Najpomembnejši predani objekti v letu 2015 Objekti nizkih gradenj Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica - Pragersko Obnova voziščne konstrukcije na AC Grosuplje Ivančna Gorica Kanalizacijsko omrežje Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba Centralna čistilna naprava Nova Gorica v Vrtojbi Rekonstrukcija glavne ceste Bača - Trebuša Rekonstrukcija glavne ceste Dolenja Trebuša Želin, odsek III. in IV. Gradnja protihrupnih ograj na AC Unec - Postojna Obnova voziščne konstrukcije na AC Unec - Postojna Izgradnja kanalizacije v občini Idrija Asfaltacija severnega dela kanala 8 8, terminal za avtomobile Rekonstrukcija kanalizacije in izgradnja Čistilne naprave v Kamnem Izvedba del na rednem letnem remontu v Nuklearni elektrarni Krško Ureditev križišča črne točke v naselju Logatec Izgradnja zaledne skladiščne površine 7. C veza na nasipu Obnova delov vodovodnega omrežja v občini Brda Kolesarska povezava Tolmin Most na Soči Sanacijska dela na premostitvenih objektih AC Gradnja povezovalne ceste na letališču Bovec Rekonstrukcija ceste in vodovoda Gorenja vas Kanalizacija Sveta Gora Objekt visokih gradenj Park vojaške zgodovine Pivka Varstveno delovni center Nova Gorica PSO Avtotrade Vrhnika Urgentni center Šempeter pri Gorici BS Petrol Sermin PSO Dras Kampel ŠPAR Šempeter PSO RAC Brinox Poslovni objekt v Luciji Proizvodno skladiščna hala Špan Brezovica Investitor DRSI DARS MONG MONG DRSI OHL ŽS a.s. DARS DARS Občina Idrija Luka Koper Občina Tolmin NEK DRSI Luka Koper SGP ZIDGRAD, d.d. DRSI BGR svetovanje in inženiring Občina Bovec Občina Kanal ob Soči MONG Investitor Ministrstvo RS za kulturo MONG Avtotrade d.o.o. Vrhnika Ministrstvo RS za zdravje Petrol d.d. Dras d.o.o. Špar d.o.o. Brinox d.o.o. Pick & Place d.o.o. Špan d.o.o. 7

14 Tudi leto 2015 je bilo v gradbeništvu zaznamovano z veliko ponudbo izvajalcev gradbenih del na eni in s skromnim povpraševanjem na drugi strani, kar sta glavna vzroka za konstantni padec prodajnih cen. V letu 2015 pa smo trend upadanja količine in vrednosti predanih objektov obrnili v rast s pristopom k izvedbi večjih projektov. Z agresivnim nastopom na trgu gradbenih storitev smo ohranili število in bistveno povečali vrednost predanih objektov. Vrednost predanih objektov se je povečala predvsem na račun dokončanja del za železnico in za DARS. Zaradi neprestanega zmanjševanja razpisov s strani DRSI, smo izpad del na tem segmentu v veliki meri nadomestili s proizvodnjo za ostale naročnike. Že v letu 2013 se je trend povečanja količine in vrednosti predanih objektov stabiliziral v rast z aktivnim pristopom k izvedbi večjih projektov. Z agresivnim nastopom na trgu gradbenih storitev smo v letu 2015 še bistveno povečali vrednost predanih objektov, število pa se je le malenkostno povečalo. Na področju gradnje objektov nizkih gradenj so v letu 2015 najbolj vplivali dejavniki zmanjševanja gradbene aktivnosti, ki se kažejo v zmanjšanem obsegu naročil in zaostrovanju konkurence z močnimi pritiski na ponudbene cene. Skupna vrednost predanih objektov v letu 2015 znaša V tabeli v nadaljevanju prikazujemo število objektov glede na vrednost posameznega dokončanega in predanega objekta. Povprečna vrednost predanih objektov, ki znaša na objekt v letu 2015, kaže na trend velikega povečanja vrednosti predanih objektov, za kar 245 % glede na leto Razlog za veliko povečanje je v tem, da smo predali več zelo velikih objektov. Pri tem izstopajo objekti za železnico ter objekti na avtocestnih sanacijah in direkcijskem programu. Iz tabele je razvidno, da se je število predanih objektov povečalo za 6 %. Manjša dela za fizične osebe in ostala manjša dela tako v letu 2015 dosegajo 7,5 % vseh del, kar je bistveno manj kot v letu 2014, ko so znašala 34,7 %, vendar z njihovo izvedbo pokrivamo celotno paleto povpraševanja po gradbenih storitvah na trgu nizkih gradenj. Tabela 3: Primerjava predanih objektov Enote Nizke Gradnje v letih 2014 in 2015 št. objektov skupna vrednost vrednost objektov v št. objektov skupna vrednost Indeks 2015/2014 število predanih objektov Indeks 2015/2014 skupna vrednost objektov ,00 nad , ,00 nad do , ,00 nad do , ,00 nad do , ,00 nad do , ,00 nad do , ,00 do , , , povprečna vrednost predanih objektov v letu 2006: ,00 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2007: ,91 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2008: ,77 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2009: ,39 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2010: ,87 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2011: ,13 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2012: ,72 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2013: ,53 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2014: ,14 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2015: ,14 indeks 2015/2014 2,36-8 -

15 Slika 1: Vrednost vseh predanih objektov in povprečne vrednosti predanih objektov v Enoti Nizke Gradnje po letih 120,0 vrednost predanih objektov v povprečna vrednost predanih objektov v , , ,0 60,0 40,0 31,3 48,7 71,6 49,3 42,8 37,1 40,9 57,0 52, v , , Neprestano širimo tudi ponudbo vročih asfaltnih zmesi in s tem sledimo trendom v asfalterski stroki. Na področju proizvodnje betonov sledimo trendom povpraševanja na trgu in dajemo poudarek pripravi receptur za posebne betonske mešanice, kot so vodotesni betoni, zmrzlinsko odporni betoni ter betoni odporni na vplive soli. Pri proizvodnji betonov sledimo svetovnim trendom v smislu priprave receptur s specialnimi dodatki in načinom vgradnje. Prav tako pa v proizvodnji betonskih mešanic uvajamo postopke in materiale za zmanjšanje stroškov izdelave ob zagotavljanju projektiranih karakteristik projektirane betonske mešanice. Izvajali smo redna vzdrževalna dela v NEK (vsa zidarska in betonska dela ter montaže in demontaže delovnih odrov za potrebe inštalaterjev). Prav tako smo bili udeleženi tudi pri rednem letnem remontu v NE Krško, kjer smo izvajali vsa pomožna zidarska dela in montažo ter demontažo vseh delovnih odrov za potrebe izvajanja vseh del v okviru remonta. Ekipa je usposobljena tudi za izvedbo vseh vrst specialnih sanacijskih del na objektih visokih in nizkih gradenj ter premostitvenih objektov. V letu 2015 smo uspešno predali 9 objektov visokih gradenj. Beležimo porast števila predanih objektov visokih gradenj, saj smo v letu 2014 predali 2. Povprečna vrednost predanih objektov kaže na to, da smo gradili predvsem zahtevnejše objekte večjih vrednosti. Tabela 4: Primerjava oddanih objektov - Enota Visoke Gradnje v letih 2014 in 2015 št. objektov skupna vrednost vrednost objektov v št. objektov skupna vrednost Indeks 2015/2014 število predanih objektov Indeks 2015/2014 skupna vrednost objektov ,00 nad , ,00 nad do ,00 nad do nad do nad do nad do do , , povprečna vrednost predanih objektov v letu 2014: ,00 povprečna vrednost predanih objektov v letu 2015: ,78 indeks 2015/ ,68-9 -

16 Letno poročilo za leto 2015 Gradnjo objektov prilagajamo okoljsko prijaznim načinom vpliva na okolje s tem, da v proizvodnem procesu v večji meri uporabljamo reciklirane in ponovno predelane gradbene materiale. Ta ukrep predstavlja posredno manjše posege v okolje z odvzemom in uporabo naravnih materialov, s čimer zmanjšujemo negativni vpliv na okolje. Gradnjo objektov zaključujemo skladno s pogodbenimi roki ter visokimi pričakovanji in zahtevami investitorjev. Na področju surovinske baze imamo podpisano koncesijsko pogodbo za odvzem naplavin iz lovilnih bazenov na reki Soči na območju separacije Tolmin. Ta pridobitev nam omogoča materialno neodvisnost in prosto razpolaganje s tako pridobljeno surovino, kar je bistvenega pomena pri oblikovanju cenovnega razmerja na prodajnem segmentu proizvodov. Prav tako smo podpisali aneks k pogodbi za odvzem naplavin na območjih akumulacijskih bazenov HE Plave in HE Doblar z družbo SENG. Pooblaščena družba IGMAT, d.d. je izvedla certificiranje proizvodnje separiranih gramozov, proizvodnje betonov in vročih asfaltnih zmesi skladno s standardi za posamezno proizvodnjo in proizvode ter izdala Izjave o lastnostih za posamezne vrste proizvodnje in proizvode skladno s pripadajočimi standardi. V marcu 2015 smo z DRSI podpisali sedem-letno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje državnih cest na območju 2 (severna Primorska) in v septembru 2015 skupaj s partnerji še za območje 5 (Logatec), kjer je naš delež okvirno letno. Podpis teh dveh dolgoročnih pogodb je za družbo strateškega pomena, saj nam zagotavlja stabilnejši položaj na trgu, utrjuje ugled na našem območju delovanja in omogoča nadaljnji razvoj družbe v smislu primarne dejavnosti in osnovnega poslanstva. PREGLEDNA KARTA VZDRŽEVALNIH DEL NA DRŽAVNIH CESTAH VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST - KONCESIJSKO OBMOČJE 2 VZDRŽEVANJE DRŽAVNIH CEST - KONCESIJSKO OBMOČJE

17 1.1.7 Izidi in cilji politike kakovosti in ravnanja z okoljem Organizirano obvladovanje procesov je temelj za uspešno in učinkovito poslovanje, zato je to eden izmed strateških ciljev naše družbe. V nadaljevanju podajamo kratka poročila zunanjih in notranjih presoj standardov vodenja. Splošni cilji politike kakovosti in ravnanja z okoljem ostajajo enaki. Ocenjujemo, da se kakovost naših proizvodov in storitev dviguje, da se izboljšujejo procesi ter da s stalnimi izboljšavami večamo učinkovitost našega poslovanja. Z ustreznim ravnanjem in osveščanjem zaposlenih in vseh, ki delajo za nas, zmanjšujemo negativne vplive naše dejavnosti na okolje. Temu sledijo tudi zastavljene razvojne naloge, ki so podrobneje opisane v poglavju Razvoj. Zunanja presoja Zunanja presoja je v družbi potekala 20. in 21. aprila Presojevalci so bili seznanjeni z ugodnimi poslovnimi rezultati, povečanjem tržnega deleža, razširitvijo dejavnosti in s predvideno prodajo družbe, ki je del stečajne mase Primorja d.d. v stečaju. Sistem vodenja kakovosti se je prilagodil spremenjenih razmeram in je od zadnje presoje še napredoval. Poročilo za vodstveni pregled podrobno kaže vesten odnos do izvajanja sistema v praksi. Delovanje SVK je skladno z zahtevami standardov, notranje presoje so izvedene skladno z zahtevami in dokumentirane. Racionalizacija sistema dokumentacije je v teku. Nadaljuje se prenova Sistema ravnanja z okoljem. Zaradi hitre in intenzivne rasti organizacije in njenega poslovanja se prenova sistema izvaja postopoma. Notranje presoje Program notranjih presoj za leto 2015 je bil v celoti izveden. Ugotavljamo povečanje učinkovitosti notranjih presoj. V marcu 2015 je bilo namreč izvedeno izobraževanje za notranje presojevalce za oba standarda. S tem smo dobili nove presojevalce in povečali kompetentnost obstoječih, zaradi česar smo pričakovali tudi dvig ravni notranjih presoj na višji nivo. Večja učinkovitost se je pokazala že ob presojah v juniju in oktobru Presojo standarda kakovosti ISO 9001:2008 in standarda ISO 14001:2004 so v letu 2015 ugotovile nekatere neskladnosti, ki so bile v rokih odpravljene. Notranji presojevalci so podali tudi določena priporočila, ki so jih skrbniki procesov že uvedli v prakso in s tem izboljšali delovanje procesov. Presoje postopkov povezanih z deli na Projektu NEK se izvajajo v skladu z zahtevami zakonodaje ANSI/ASME N »Requirement for Auditing of QA Programs for Nuclear Power Plants«. V letu 2015 je bila izvedena presoja v mesecu oktobru. Cilji politike kakovosti in ravnanja z okoljem izboljševanje kakovosti naših storitev in proizvodov, izboljševanje vseh procesov in večanje učinkovitosti poslovanja s stalnimi izboljšavami, vlaganje v projekte za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, ustrezno ravnanje z odpadki

18 1.2 RAZVOJNA STRATEGIJA Poslanstvo Smo sodobna in stabilna družba, ki se ponaša z več kot 50 - letno tradicijo na področju vzdrževanja in gradnje cest ter vseh vrst objektov nizkih in visokih gradenj. Nenehno posodabljanje tehnološke opreme ter izkušnje in strokovnost naših zaposlenih so zagotovilo poslovnim partnerjem in uporabnikom cest za kakovost naših storitev in za prijazno ravnanje z okoljem. Tržne razmere od nas zahtevajo jasno vizijo vodenja in strateške cilje, s katerimi zagotavljamo zadovoljstvo naših odjemalcev, lastnikom ohranjanje in plemenitenje vloženega kapitala, našim zaposlenim pa varno prihodnost Vizija V prihodnosti želimo stabilizirati vodilni položaj v gradbeništvu na območju Primorske in sosednjih regij, biti izbran in kvaliteten izvajalec, ki povečuje svojo konkurenčnost z nižanjem stroškov in povečevanjem storilnosti na podlagi novih organizacijskih in tehnoloških rešitev s spodbujanjem podjetniškega duha in inovativnosti vseh zaposlenih Strateški cilji V letu 2015 smo nadaljevali s strategijo družbe, katere temelje smo postavili že v preteklih letih. Družba bo tudi v bodoče sledila spremembam v poslovnem okolju in se usmerjala v: razvoj vseh elementov vzdrževanja in varstva cest, pridobivanje in izvajanje koncesij za izvajanje vzdrževanja in varstva državnih in lokalnih cest, povečanje obsega na vzdrževanju državnih in lokalnih cest s sprotnimi in stalnimi zahtevami za izvajanje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti do upravljavca, širitev območja delovanja izven Primorske, širitev dejavnosti z izvedbo objektov visokih gradenj, postati vodilni proizvajalec AB montažnih konstrukcij v državi, ohranjati sposobnost za pridobivanje del na javnih naročilih za naročnika NEK, kakovostno uresničevanje pogodbenih obveznosti na investicijah naših naročnikov, uvajanje novih tehnologij z namenom ustvarjanja nove dodane vrednosti in čim večjega izkoristka zaposlenih v družbi, obenem pa tudi zadovoljevanja potreb naročnikov, povečevanje konkurenčnosti z nižanjem stroškov s čim boljšo izrabo delovnih sredstev in zaposlenih, izobraževanje lastnih kadrov tako na tehnološkem področju kakor tudi na okoljski osveščenosti, razvoj in poslovanje v skladu s standardi ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004, izvedba posodobitev tehnologij proizvodnje z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje, modernizacija tehnologij in postopkov z namenom zmanjšanja porabe energije. Poglavitni cilji delovanja družbe so: povečevanje produktivnosti zaposlenih, povečevanje donosnosti kapitala, povečevanje gospodarnosti poslovanja

19 1.3 POSLOVANJE DRUŽBE Pregled večletnega poslovanja družbe S kakovostno gradnjo objektov nizkih in visokih gradenj ter vzdrževanjem in varstvom cest zadovoljujemo pričakovanja naših naročnikov in širšega družbenega okolja, kjer se s svojo dejavnostjo pojavljamo. Z odgovornim ravnanjem do naravnega okolja skrbimo za višji življenjski standard lokalnega okolja, v katerem delujemo. Pospešena vlaganja v sredstva in zaposlene v družbi so se v preteklosti kazala v rasti proizvodnje in ohranjanju kapitala. S tem si je družba utrdila svoj položaj na tržišču severne Primorske in širše ter postala zanesljiv izvajalec rednega vzdrževanja in varstva cest obenem pa v zadnjih letih prevzela vodilni položaj v gradbeništvu na območju severne Primorske in sosednjih regij. Tabela 5: Primerjava kazalcev poslovanja v letih od 2006 do 2015 leto PRIHODKI ODHODKI ČISTI DOBIČEK DOLGOROČNA SREDSTVA KRATKOROČNA SREDSTVA KAPITAL OBVEZNOSTI Slika 2: Primerjava kazalcev poslovanja v letih od 2006 do PRIHODKI ODHODKI ČISTI DOBIČEK

20 Ob pregledu večletnega poslovanja se odraža normalna rast, razen v letih 2007 in 2008, ko je družba tudi zaradi konjukturnih vplivov dosegla rekordne gospodarske dosežke. Od leta 2009 dalje smo beležili negativne vplive globalne finančne in gospodarske krize, ki je še posebej globoko zarezala prav na področju gradbeništva. V letu 2010 smo tako zabeležili sicer 16 % padec prihodkov v primerjavi z letom 2009, če pa se navežemo na leto 2006, lahko ugotovimo skoraj 12 % rast. Leto 2011 je zaznamovalo izrazito pomanjkanje del na trgu in posledično veliki pritiski na cene tako s strani investitorjev kot konkurence. Kljub temu smo tudi v letu 2011 dosegli planirane cilje in leto zadovoljivo zaključili, kar je pomenilo, da smo se uspešno prilagodili novim omejenim pogojem družbenega okolja. V letih 2012, 2013 in 2014 se je trend obrnil, rast pa je bila še bistveno višja kot smo jo dosegali v letih 2007 in Nadaljevali smo optimiziranje naših procesov. Obstoječim dejavnostim smo dodajali nove (visoke gradnje) in naše delovanje širili tudi v druge predele države izven severno Primorske regije. Prihodki so skokovito rasli predvsem kot posledica ugodnih tržnih razmer, saj smo izkoristili tržno nišo, ki se je pojavila s propadom večjih gradbenih podjetij. Slika 3: Primerjava čistih prihodkov in EBITDA marže v letih od 2011 do PRIHODKI - ČPP EBITDA MARŽA 9,00 8,00 7, , , , , , , ,00 V maju 2012 smo najeli obrat v Lažah, ki zajema kamnolom, betonarna, asfaltna baza in obrat ABK, v decembru 2014 pa smo obrat odkupili in si s tem zagotovili dodatno surovinsko bazo ter ugodno izhodišče za izvedbo del v osrednjem delu države. V letu 2013 smo za obrat pridobili tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. V letu 2015 se trend prevzetih gradbenih odpadkov v predelavo povečuje, zato planiramo v letu 2016 zaprositi za spremembo Okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer za povečanje količin za predelavo. V proizvodnji asfaltnih zmesi smo povečali uporabo predelanega asfaltnih odpadkov (asfaltni granulat) v primerjavi z letom Izpad proizvodnje v letih 2010 in 2011 v primerjavi z letom 2009 in prej, nas je takrat vodil v sprejemanje ukrepov za prilagoditev poslovanja in nižanje vseh vrst stroškov. Nadaljevali smo večletni trend zmanjševanja števila zaposlenih iz 284 konec leta 2009 na 231 konec leta 2010, kar je bilo daleč najnižje število v zgodovini družbe. V letu 2011 pa se je trend zaposlovanja spet obrnil

21 v pozitivno smer, saj smo zaradi dodatnih dejavnosti na novo zaposlovali in povečali število zaposlenih v letu 2012 na 318, konec leta 2013 pa je bilo v družbi zaposlenih že 344 delavcev, enak trend se je nadaljeval tudi v leto 2014, ki smo ga zaključili z 402 zaposlenimi. Skladno z obsegom del so se skozi leta gibale tudi potrebe po najemanju zunanjih storitev od podizvajalcev do gradbenih in strojnih kooperantov. Zavedamo se, da lahko spremenjenim razmeram kljubujemo le z visoko usposobljenostjo kadra in dobro opremljenostjo z opremo in materiali. V preteklosti smo v družbi oba pogoja pripravili do te mere, da smo tudi sedaj naročnikom sposobni zagotavljati kvalitetno in pravočasno izvedbo del Pregled poslovanja družbe v letu 2015 V letu 2015 smo ponovno uspeli povečati prihodke in to kar za 36 % glede na leto Z razširjenim pristopom na področju trženja smo uspeli obdržati vodilni položaj na območju severno Primorske regije, svoje delovanje pa smo v zadnjih letih razširili tudi na druga območja Slovenije in na nove tržne segmente, kar se odraža v povečanem obsegu pridobljenih del. V pretežni meri so odjemalci naših storitev še naprej proračunski porabniki (okvirno 67 %), s katerimi smo tudi v letu 2015 podpisali kar nekaj pogodb, ki se prenašajo v leto 2016, čeprav nekoliko manj kot v predhodnem letu. Vrednost teh del je znašala dobrih 44 mio, kar je 9 mio manj kot v letu Poleg navedenega je treba upoštevati še zneske za koncesijske pogodbe, občine in DRSI okvirno 5 mio na letnem nivoju. V marcu 2015 smo z DRSI podpisali sedem letno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje državnih cest na območju 2 in v septembru skupaj s partnerji tudi za območje 5, kjer nam pripada delež okvirno 1 mio letno. Tudi v letu 2015 smo si intenzivno prizadevali pridobiti dela od naročnikov, ki v investicije vlagajo privatni kapital, saj je to del prihodkov, na katerega fiskalna politika ne vpliva. Proizvodnja v Enoti Nizke Gradnje se je povečala za 23 % glede na preteklo leto in presegla poslovni načrt za 108 %. K porastu skupne vrednosti predanih objektov so prispevali objekti večjih vrednosti (nad ), ki jih izvajamo na avtocestnem programu (sanacija dveh AC odsekov), večji infrastrukturni objekti (nadgradnja železniške proge Slovenska Bistrica Pragersko), rekonstrukcija dveh odsekov glavne ceste na odseku Bača Želin, objekti v Luki Koper ter vzdrževalna dela in redni letni remont v Nuklearni elektrarni Krško. Objekte smo zaključevali kvalitetno in v pogodbenih rokih. Poleg splošne širitve naše dejavnosti smo izvajali tudi dela s področja sanacij za tuje naročnike. Tako smo uspešno izvajali sanacije na AC programu pred iztekom garancij ostalih izvajalcev (premostitveni objekti in viadukti na AC programu). V letu 2014 smo ustanovili enoto Visoke gradnje z namenom širitve ponudbe na segment visokih gradenj. Sestavni del enote je tudi proizvodnja betonskih montažnih konstrukcij. V letu 2015 enota beleži 76 % doseganje plana. Pozitiven trend v primerjavi s preteklim letom kažejo tudi vsi kazalniki proizvodnje lastnih in najetih obratov in surovinskih baz v Enoti Gradbeni obrati. Proizvodnja naravnih in drobljenih separiranih agregatov na separaciji Doline v Tolminu se je v primerjavi z letom 2014 povečala za nekaj manj kot 40 %. Proizvodnja separacije v obratu Laže je bila v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 manjša za 7 %, zaradi težav z rudarsko pravico. V letu 2015 pa smo dosegli običajno letno proizvodnjo, ki je za 27 % večja kot v letu V obratu Laže, ki smo ga odkupili konec leta 2014, se je povečala proizvodnja asfaltnih zmesi in drobljenih agregatov, proizvodnja betona pa je ostala na nivoju leta

22 2014. S proizvodnimi obrati zagotavljamo kontinuiteto in zadostno proizvodno količino polizdelkov za kvalitetno izvedbo najzahtevnejših objektov. V enoti Vzdrževanje cest beležimo 15 % preseganje plana, v primerjavi z letom prej pa beležimo 6 % več doseženih prihodkov. Plan smo dosegli predvsem z deli na elementarju ter odpravi posledic žledoloma. Sama zima je bila zelo mila, zato na delih zimske službe beležimo polovični izpad prihodka. V izvajanje zimske službe smo pridobili občinske ceste v občini Kanal ob Soči, občini Idrija ter občini Cerkno, kar predstavlja 235 km novih cest. Že v letu 2012 smo v vzdrževanje prevzeli tudi del državnih cest iz sklopa 5 (cestna baza Logatec), kar predstavlja dodatnih 100 km državnih cest. V letu 2015 pa smo podpisali sedemletni koncesijski pogodbi za obe območji, kar je za našo družbo strateškega pomena. Doseganje ciljev in izvajanje ukrepov iz poslovnega načrta so nam omogočili pozitivno poslovanje in redno zagotavljanje obratnih likvidnostnih sredstev za redno nabavo materialnih resursov. V družbi velik poudarek namenjamo vzdrževanju tekoče in dolgoročne likvidnosti. V preteklem letu smo ustvarjali stabilne denarne tokove, ki so nam omogočali redno odplačevanje dospelih obveznosti in vzdrževanje primerne ravni in strukture obratnih sredstev. Stanje na denarnih trgih se je izboljšalo, kar ima za posledico ugodnejše pogoje financiranja. V letu 2015 je tako opazen povečan interes bank in leasingodajalcev za sodelovanje z nami na vseh področjih, kar je pomenilo tudi ugodnejše pogoje pri sklepanju vseh poslov. V lanskem letu smo z bankami dogovorili dodaten garancijski potencial, podaljšali obstoječe kratkoročne kredite in sklenili nove pogodbe za financiranje nakupa opreme. Obseg izpolnjevanja plana je prikazan v tabeli v nadaljevanju, ki prikazuje osnovne kazalnike poslovanja. Tabela 6: Kazalniki poslovanja primerjava s planom kazalniki plan 2015 doseženo 2015 indeks doseženo/ plan doseženo 2014 indeks 15/14 čisti prihodki od prodaje v EBIT v EBITDA v čisti dobiček v dodana vrednost na zaposlenega v koeficient celotne gospodarnosti poslovanja (prihodki / odhodki) 103,79 104, ,44 99 koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala - ROE (čisti dobiček / povprečni kapital) stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov (čisti dobiček/prihodki) 14,45 18, , ,65 4, ,64 87 čisti prihodki na zaposlenega povprečno število zaposlenih po stanju

23 V družbi že četrto leto zapored beležimo skokovito rast prihodkov, letos za 36 % in posledično tudi ugodnejše vrednosti vseh ostalih kazalcev in kazalnikov poslovanja. Tako v primerjavi z letom 2014 kot tudi v primerjavi s planom so kategorije povezane z dobičkom presegle vsa pričakovanja. Dodana vrednost na zaposlenega se je v primerjavi z lanskim letom zvišala za 19 %, čisti prihodki na zaposlenega pa so narasli za 36 %. Ugotavljamo, da smo pri naših naročnikih in dobaviteljih še izboljšali status zanesljivega poslovnega partnerja, kar bo tudi v bodoče, ob zagotavljanju finančne stabilnosti, dobre prilagodljivosti in iskanju inovativnih rešitev na vseh področjih našega delovanja, naša glavna konkurenčna prednost Pridobivanje del in prodaja Pregled tržišča V letu 2015 smo ponovno presegli pričakovanja, saj smo ponovno povečali prihodke preko planiranih, kar je bil tudi razlog za uspešno poslovanje in preseganje v poslovnem načrtu zastavljenih kazalnikov. Enako kot v preteklih letih nam proračunski porabniki še vedno predstavljajo prevladujoč delež vseh odjemalcev naših storitev. Ta je v letu 2015 znašal 67 %, kar je 3 % manj kot v letu V letu 2015 so narasle investicije na državni ravni, vendar predvsem zaradi pogodbe za DARS v vrednosti okvirno Nekoliko so narasle investicije Komunalnih podjetij. Močno pa so se zmanjšale investicije na občinskem nivoju predvsem, ker ni bilo novih investicij, saj se je zaključilo obdobje projektov evropske perspektive, financiranja iz novega obdobja pa še ni. Nekoliko so se znižale tudi vse ostale investicije. V letu 2015 smo pogodili kar 16 % manj pogodbenih razmerij kot v letu 2014, kar smo napovedali že v poslovnem načrtu za leto Tabela 7: Pogojena dela po posameznih segmentih in primerjava s predhodnim letom zap. št. tržni segment: leto 2014 (v ) % na celoto 2014 leto 2015 (v )2 % na celoto 2015 koef.15/14 1 DRSC, DARS, MINISTRSTVA ,75 40% ,00 53% 1,13 2 Občine in KS ,63 23% ,27 7% 0,24 3 Luka Koper in NEK ,52 6% ,00 6% 0,74 4 Komunalna podjetja ,51 1% ,00 2% 1,50 5 Pravne in fizične osebe ,22 30% ,00 33% 0,91 SKUPAJ: ,63 100% ,27 100% 0,

24 Pridobivanje del in prodaja V letu 2015 se je število ponudb zmanjšalo za 2 %, vrednost ponudb pa se je zvišala kar za 22 %, oziroma skoraj za Vrednost ponudb se je zvišala zaradi večjih projektov in zaradi velikega števila ponudb na segmentu visokih gradenj, kjer pa konkurenca žal tako velika, da smo le v malo projektih delo tudi uspešno pridobili. Povprečna vrednost ponujenih del na posamezno ponudbo se je v primerjavi z letom 2014 v kumulativi zvišala kar za 23 %. Na ta rezultat je najbolj vplival segment povpraševanja brez objave in zbiranja ponudb, kjer se je vrednost povečala skoraj za 40 %, količinsko pa je v tem segmentu tudi največje število ponudb. Tabela 8: Primerjava ponudb glede na način povpraševanja način povpraševanja vrednost 2014 št vrednost 2015 št vrednost/ponudbo 2015 koef.15/14 povpraševanje brez objave , , ,86 1,61 zbiranje ponudb , , ,74 1,57 dodatna dela , , ,33 1,44 javno naročilo , , ,94 0,89 SKUPAJ: , , ,21 1,22 Uspešnost delovanja v Področju Marketing merimo tudi s koeficientom sklenjenih pogodb in izdelanih ponudb. V letu 2014 je ta vrednost ponovno narasla in znaša 31 %, kar je še vedno daleč pod povprečjem zadnjih let. Lahko povzamemo, da je porast tega razmerja odraz uspešnosti pridobivanja del, kajti struktura ponudb in razširjenost lokacije ponujanja je primerljiva s preteklim letom, nikakor pa ne z leti pred letom 2011, ker smo se v tistem obdobju pri izboru izdelave ponudb omejili na trg, ki nam je z manj tveganja zagotovil rezultat. Z razvojem novih trgov, pa je bistveno porasla vrednost izdelanih ponudb in seveda tudi sklenjenih poslov, a razmerje med njima ni primerljivo s preteklimi leti. Realneje je primerjati leta 2012, 2013 in To je razvidno tudi iz grafa v nadaljevanju. Tabela 9: Primerjava med izdelanimi ponudbami in sklenjenimi pogodbami leto ponudbe pogodbe Pog/pon , ,84 36% , ,92 40% , ,45 46% , ,00 43% , ,00 45% , ,01 44% , ,42 43% , ,88 23% , ,59 29% , ,62 31% , ,00 22%

25 Slika 4: Razmerje med ponudbami in sklenjenimi pogodbami v ponudbe Polinomska (ponudbe) pogodbe Polinomska (pogodbe) V družbi merimo tudi koeficient sklenjenih pogodb in izdelanih ponudb. V letu 2015 znaša 22 % in se je glede na leto 2014 močno znižal. Poudariti je treba, da se je razmerje porušilo predvsem zaradi naraščajoče konkurence pri javnih naročilih in bistveno večjih vrednosti pri povpraševanjih brez objave, ki pa v ozadju nimajo finančnega kritja Pridobivanje del Iz tabele št. 8 je razvidna struktura pridobivanja del po posameznih podsegmentih kot smo jih opredelili v poslovnem načrtu. V celoti smo plan sklenitve pogodb prekoračili za 29 %, glede na predhodno leto pa je bilo za 10 % manj pogojenih del. Vse to je odraz že predhodno povedanih dejstev glede tržnih razmer in aktivnosti pridobivanja del. Tabela 10: Struktura pridobivanja del po pod segmentih v dejavnost doseženo 2014 plan 2015 doseženo 2015 uspešnost plana koef. 2015/2014 prenos iz preteklih let ,94 1,00 vzdrževanje državnih c ,56 1,65 vzdrževanje lokalnih c ,97 0,99 inv. na državnih cestah ,61 1,81 inv. lokalnih skupnosti ,38 0,27 inv. pravnih in fizičnih os ,19 0,70 inv. VG in ABK ,61 0,65 prodaja storitev mehaniz ,19 3,38 prodaja gradbenih mater ,87 0,92 projektiranje ,93 1,97 najemnine ,91 0,79 SKUPAJ: ,29 0,

26 Slika 5: Struktura pridobivanja del po pod segmentih doseženo 2014 doseženo 2015 plan prenos iz vzdrževanje vzdrževanje preteklih let državnih c. lokalnih c. inv. na državnih cestah inv. lokalnih skupnosti inv. pravnih in fizičnih os. inv. VG in ABK prodaja storitev mehaniz. prodaja gradbenih mater. projektiranje najemnine Prodaja Mesec Izvedeno 2014 Tabela 11: Dosežena prodaja v primerjavi s predhodnih letom Kumulativa 2014 Plan 2015 Izvedeno 2015 Kumulativa 2015 uspešnost plana indeks 2015/2014 Januar % 2,27 Februar % 2,20 Marec % 1,47 April % 1,68 Maj % 1,20 Junij % 1,24 Julij % 0,91 Avgust % 0,91 September % 1,15 Oktober % 0,91 November % 0,82 December % 0,52 SKUPAJ: %

27 Slika 6: Dosežena prodaja v primerjavi s predhodnim letom Kumulativno smo plan realizacije v letu 2015 presegli kar za 36 %, vse na račun že prej navedenih dejstev. Iz gornje tabele je razvidno, da smo v primerjavi z letom 2014 v nekaterih mesecih presegali prodajo (najbolj januarja, kar za 127 %), v nekaterih pa je bila nižja kot leta 2014 (predvsem decembra kar za 49 %). Prodaja je v zimskih mesecih odvisna od zimskih razmer. Ekstrem v višini mesečne realizacije smo dosegli v aprilu, kar je bila posledica izvedbe večjih projektov in intenzivnosti na izvedbi Kazalniki procesa Trženje Spremljanje aktivnosti procesa trženja glede na plan 2015 in primerjava z letom 2014: Tabela 12: Kazalniki v procesu Trženje opis aktivnosti plan 2015 doseženo 2015 index 15/plan doseženo 2014 koef. 15/14 ponudbe [ ]: , ,44 število ponudb: ,99 sklenjene pogodbe [ ]: , ,90 število operativnih nalogov: , ,88 prodaja [ ]: , ,13 Kot je razvidno iz gornje tabele in je navedeno v poročilu, so kazalniki s področja marketinga glede na planirano preseženi, vendar so v trendu nižanja glede na preteklo leto. Uspešnost poslovanja in pozitivne smernice za prihodnost ter orientacijo za korektivne ukrepe pa predstavljajo tudi povratne informacije s strani partnerjev, tako odjemalcev kot dobaviteljev

28 1.3.4 Nabava V letu 2015 je z veliko večino dobaviteljev obveljal dogovor o dobavi materialov na odloženo plačilo s plačilnimi roki 30 in več dni. Tudi z novimi dobavitelji se je s pogajanji v večini primerov dosegel odloženi način plačila. Zaradi ugodnih likvidnostnih razmer v družbi smo velikokrat izbirali tudi avansna plačila, kar je dodalo še dodatne popuste. Izbira med ugodno ceno ob zahtevanem avansu in manj ugodno ceno ob odloženem plačilu je igra, ki je pogojena z likvidnostnim stanjem v družbi in neprestanim zanesljivim planiranjem potreb. Zaradi večanja in širjenja dejavnosti družbe se je tudi promet v nabavi izdatno povečal. Uvedeni so bili novi materiali in s tem tudi novi dobavitelji. Zlasti pri dobaviteljih strateških materialov, ki še vedno predstavljajo osnovo v dejavnosti, se je promet zelo povečal. Žlindro za asfalte smo kupovali po ugodni ceni, zlasti tisto iz Italije, ki je bila izredno ugodna zaradi majhnega povpraševanja po žlindri na trgu in zalog pri dobavitelju. Armaturno železo smo nabavljali pri več dobaviteljih pač glede na ugodnejše cene. Posebej za večje količine je pomembno pravočasno naročanje, kar velikokrat lahko pomeni ugodnejšo ceno. Cene energentov cena električne energije je dogovorjena (nižja kot prejšnja leta) z letno pogodbo in se tekom leta ni spreminjala, za razliko od cene goriv, naftnih derivatov, ki se spreminjajo glede na svetovne cene. Cena za zemeljski plin je dogovorjena z letno pogodbo, se ne spreminja tekom leta in je nižja kot v letu Cena bitumna se spreminja tedensko, a smo ob dejstvu, da imamo dva dobavitelja, uspeli dosegati ugodnejše cene pri enem ali drugem dobavitelju - razlika tudi do 10 %. Z enim dobaviteljem cementa smo uspeli dogovoriti ugodno ceno posebej še za predplačila. Za proizvode iz PVC, PE in POLIESTRA - cevi, jaški, se cene za nas niso spremenile. Za nekatere večje projekte smo dogovorili še ugodnejše cene. Za nabavno službo je zelo pomembno pravočasno naročanje, združevanje naročil in s tem večanje količin, kar je dodaten argument pri pogajanjih za ceno. Posebej to velja za večje projekte. Pomembno je, da ima nabava dovolj časa za pogajanja, kar pa je mogoče le v primeru pravočasnega naročanja

29 1.3.5 Poslovanje po dejavnostih Kazalnikom s področja pridobivanja del je sledila tudi proizvodnja v osnovnih dejavnostih, ki so bile v letu 2015 organizirane v petih proizvodnih enotah: Nizke Gradnje, Visoke Gradnje, Gradbeni obrati, Vzdrževanje cest in Mehanizacija. V nadaljevanju podajamo podatke o poslovanju po posameznih dejavnostih. Podatki o proizvodnji niso v celoti primerljivi s finančnimi podatki o čistih prihodkih od prodaje iz izkaza poslovnega izida iz računovodskega dela poročila, saj zajemajo tudi interno proizvodnjo in izvedena nezaračunana dela Gradnja objektov nizke gradnje Osnovna dejavnost Enote Nizke gradnje je gradnja objektov cestne in komunalne infrastrukture. Gradbena operativa izvaja dejavnost novogradenj in drugih objektov nizkih gradenj kot so čistilne naprave, kanalizacije, vodovodi ter kabelske kanalizacije za instalacije in sanacije objektov avtocestnega programa. Proizvodnja v Enoti Nizke gradnje je v letu 2015 presegla poslovni načrt za 108 %. Stolpec1 Tabela 13: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Nizke Gradnje plan I. - XII doseženo I. - XII indeks doseženo/ plan doseženo I. - XII indeks doseženo 2015/doseženo 2014 proizvodnja [ ]: dejavnost nizke gradnje [ ]: dejavnost asfaltna dela [ ]: vzdrževalna dela NEK [ ]: Tveganje pomanjkanja kvalitetne delovne sile smo obvladovali s sprotnim naborom kvalitetnih kooperantskih skupin in s sprotnim odjavljanjem nekvalitetnih izvajalcev. S tem smo tudi obvladovali tveganje neenakomerne zasedenosti kapacitet. Neenakomernost proizvodnih kapacitet smo reševali s prerazporeditvijo delavcev kooperantov in naborom objektov nizkih in visokih gradenj glede na rok dokončanja in stopnje dokončanosti projekta. Tveganje nedoseganja pogodbenih rokov obvladujemo s sprotno kontrolo stopnje dokončanosti projekta. Za zagotovitev tega smo novelirali detajlni terminski plan napredovanja del na posameznem projektu ter ugotavljali razpoložljivost resursov za zagotovitev kvalitete, primerne količine ter sredstev za zagotovitev pogodbenih določil. Z navedenimi ukrepi smo dosegali zastavljene roke in na nobenem projektu nismo imeli odbitkov zaradi prekoračitve pogodbenega roka ali odbitkov zaradi neprimerne kvalitete izvedenih del

30 Proizvodni kader ima primerne kompetence za izvedbo projektov. Za ohranitev in nadgradnjo znanja je potrebno zagotavljati stalno izobraževanje. Gradbena operativa je zaposlovala poleg 99 lastnih delavcev tudi najeto delovno silo. Skupni strošek dela v celotni gradbeni operativi se je v primerjavi z letom 2014 zvišal. Iz analize strukture del izhaja zmanjšanje količine objektov samo asfaltnih del, kjer je struktura vrednosti živega dela glede na celotno strukturo stroškov izredno majhna. Podatki kažejo, da posvečamo veliko pozornost organizaciji dela, izkoriščenosti resursov ter številu in kvaliteti delovne sile. Slika 7: Delitev del po segmentih v Enoti Nizke gradnje po letih Leto 2014 leto 2015 nizke gradnje ( % ) objekti asfaltnih del ( % ) dela za NEK ( % ) samostojni projekti ( % ) Zmanjšal se je strošek mehanizacije, prav tako se je zmanjšal skupni strošek nabavljenih materialov. Pri podizvajalcih se je strošek povečal. Povečal se je strošek podizvajalcev za gradbena, obrtniška in instalacijska dela Gradnja objektov nizke gradnje Od najpomembnejših zaključenih objektov v letu 2015 naj omenimo: A. program DARS: Obnova voziščne konstrukcije obeh voznih pasov vozišča AC Grosuplje Ivančna Gorica, v skupni dolžini m, kjer smo na voznih pasovih izvedli sanacijo zgornje asfaltne obrabne plasti z nadgradnjo obstoječe obrabno-zaporne plasti, izvedli lokalne sanacije ter vgradili nosilno in obrabno plast asfaltnega vozišča, obnovili jeklene varovalne ograje, elemente odvodnjavanja ter bankine. Obnova voziščne konstrukcije enega voznega pasu na AC Logatec Unec v dolžini 4,600 m, kjer smo izvedli nadvišanje vozišča z vgradnjo nosilne in obrabne plasti vozišča ter izdelali lokalne globinske sanacije. Sanacija je obsegala tudi izdelavo elementov odvodnjavanja ter vgradnjo nove jeklene varnostne ograje in utrditev in ureditev bankin

31 Dokončanje del na AC Koper Izola pred predorom Markovec ter navezava na obstoječo cesto preko Belvederja v skupni dolžini m. Dela so zajemala izvedbo vseh izkopov, rušenja dveh objektov ter dokončanje elementov odvodnjavanja in izdelava vozišča ter vgradnja vseh signalno varnostnih elementov. B. program DRSI z evropskimi razvojnimi sredstvi: Rekonstrukcija in nadgradnja dvotirnega odseka železniške proge Slovenska Bistrica Pragersko v dolžini m skupaj s sanacijo predora Črešnjevec v dolžini 240 m. Sanacija je zajemala zamenjavo vseh nosilnih slojev tirne konstrukcije ter sanacijo objektov odvodnjavanja in namestitev novih signalno varnostnih naprav. Rekonstrukcija glavne ceste G2 Bača Trebuša v dolžini m, kjer smo izvedli vsa gradbena dela in izvedli novo voziščno konstrukcijo z uporabo reciklaže ter utrditev brežin ukopov in nasipov s kamnitimi zložbami in težkimi mrežami in namestili vso vertikalno in horizontalno signalizacijo in varnostno opremo vozišča. C. program DRSI: Ureditev križišča»črne točke«v Logatcu na odcepu za Žiri in trgovski center. Izvedli smo zamenjavo nosilnih slojev voziščne konstrukcije in vgradili asfaltne plasti ter križišče opremili s semaforsko tehniko, javno razsvetljavo ter izvedli pločnik s kolesarsko stezo. D: občinski programi: Rekonstrukcija in obnova lokalne ceste Podčelo Ulovka na odseku Podčelo v dolžini m, z izvedbo nosilnih plasti vozišča in vgradnja asfaltnih plasti. Izvedba vodovoda, rekonstrukcija vodohrama in hidroforne postaje ter rekonstrukcija ceste Kanal Gorenja vas v dolžini 350 m, z izgradnjo opornih zidov ter pločnika. Izvedba večjih vzdrževalnih del in asfaltna dela na lokalnih cestah in javnih poteh na občinskih cestah in javni poteh na območju vseh občin, ki jih pokrivamo z redno dejavnostjo v okviru koncesijske pogodbe z državo. E: občinski programi z evropskimi razvojnimi sredstvi: Izgradnja fekalnega in meteornega kanalizacijskega omrežja naselja Kamno v skupni dolžini m ter izgradnja čistilne naprave za 350 PPE ter obnova cestne infrastrukture na mestu posegov. Izgradnja fekalnega omrežja v Idriji ki je obsegalo vgradnjo m cevi v 18 ulicah ter kompletna obnova voznih površin na mestih posegov. F: neproračunski uporabniki: Rekonstrukcija glavne ceste G2 Trebuša Želin, odsek III in odsek IV v skupni dolžini m, kjer smo izvedli obsežna zemeljska dela za novo voziščno konstrukcijo izvedli utrditve brežin s kamnitimi zložbami izvedli asfaltno vozišče ter vgradili jekleno varnostno ograjo in uredili elemente odvodnjavanja ter izvedli sanacijo dveh premostitvenih objektov. Sanacijska dela na AC programu za naročnika BGR kjer smo izvajali sanacije viadukta Črni Kal, Bivje, Mačkovec ter razni manjši premostitveni objekti na AC programu. Izvedba utrditve platojev v luki Koper za potrebe parkirišča za osebna vozila 7. C veza. Asfaltna dela za večje in manjše gradbene družbe na področju, ki ga pretežno pokrivamo (Luka Koper, Adriaing, Ginex, Godina, Zidgrad, Zides, Tigrad, ). Gradbena in asfaltna dela za manjše fizične in pravne osebe

32 V zaključni fazi pa so dela na naslednjih objektih: Gradnja kanalizacijskega omrežja na območju občine Nova Gorica, Šempeter in Mirna Gradnja centralne čistilne naprave v Vrtojbi Gradbena dela za vodovod Brda Gradnja vodovoda v Čolnici in Vrhavčah Trenutno je v polnem teku izvedba del na naslednjih objektih: AC Draženci Gruškovje I. etapa Prekritje kasete v Luki Koper Ureditev ceste Rakek Logatec na odseku skozi Logatec Dostopna cesta do OŠ Dobrova Pripravljalna dela za izgradnjo vodovoda na območju občine Pivka in Postojna Pripravljalna dela za sanacijo mostu Plave in Kluže Proizvodnja v gradbeni operativi predstavlja 16,3 % celotne proizvodnje enote nizke gradnje. K temu lahko prištejemo tudi proizvodnjo projektov, ki predstavljajo 39,4 %, kar skupaj znaša 55,7% proizvodnje v enoti, medtem ko je v letu 2014 le-ta znašala 61,2%. Skupni strošek dela v gradbeni operativi, se je v primerjavi z letom 2014, ko je znašal 12,7 %, povečal na 14,7 % oz. za 2 % točke. Pri najeti delovni sili oz. gradbenih kooperantih se je povečal iz 7,8 % v letu 2014 na 10,7 % v letu 2015, torej za 2,9 % točke. Pri tem je potrebno omeniti, da se je povečalo povprečno število gradbenih kooperantov, ki so izvajali dela na objektih, iz 90 v letu 2014 na 116 delavcev oz. za 29 %. Zmanjšal se je strošek plač iz 22,2 % v letu 2014 na 15,6 % v letu Iz preglednice končanih in predanih objektov izhaja, da smo izvajali dela pretežno na infrastrukturnih objektih, ki zahtevajo več živega dela, nabavljenih zunanjih in internih materialov in izkoriščenosti razpoložljive mehanizacije ter strokovne usposobljenosti upravljavcev mehanizacije. Povečal se je strošek mehanizacije iz 17,2 % v letu 2014 na 21,4 %, torej za 4,2 % točke. Prav tako se je skupni strošek nabavljenih materialov povečal iz 10,9 % v letu 2014 na 13,1 % skupne vrednosti stroškov. Razmerje nabavljenega materiala izven družbe (material porabljen po materialnem dnevniku in najemi) in materiali znotraj družbe oz. interni stroški nabav materialov, je v razmerju 53 % proti 47 % v korist notranjih materialov, kar je primerljivo letu 2014 ko je bilo v razmerju 54 % proti 48 % v korist notranjih materialov. Iz tega je razvidno, da se je gradnja vršila predvsem na objektih z uravnoteženo nabavo zunanjih in notranjih materialov. Strošek podizvajalcev (asfalterji in zunanji podizvajalci) se je zmanjšal iz 51 % v letu 2014 na 44,9 % v letu Iz tega izhaja, da smo večino dela opravili sami brez podizvajalcev zaradi tega je tudi strošek dela na enoto večji. Znotraj tega predstavlja 44,4 % izvedba del s podizvajalci. Glede na skupno proizvodnjo v enoti le to predstavlja 19,9%, medtem ko je v letu 2014 predstavljalo 29,4%. V skupni proizvodnji gradbene operative pa predstavljajo asfaltna dela 24,2 % medtem, ko je v letu 2014 znašalo 18,5 %. Kazalci strukture živega dela in strošek kooperantskih storitev ostaja na primerljivo enakem nivoju, kar kaže na velik poudarek na izkoriščenost resursov ter obvladovanju stroškov proizvodnje

33 Asfaltna dela Vidno mesto v enoti Nizke gradnje in pomemben proces predstavlja vgrajevanje asfaltnih zmesi. V preteklem letu smo pridobili dodatne izkušnje v procesu naročanja in logistike asfaltnih zmesi. Asfaltna dela predstavljajo 39,2 % skupne proizvodnje v enoti medtem ko so v letu 2014 predstavljala 36,1 % proizvodnje v enoti. Neenakomernost zasedenost kapacitet smo reševali s prerazporeditvijo delavcev kooperantov za dela na objektih nizkih in visokih gradenj. Skupno je vseh 5 asfaltnih skupin vgradilo ton vročih asfaltnih mešanic proizvedenih v asfaltni bazi Vrtojba in asfaltni bazi Laže. Navedena količina vgrajenih asfaltov predstavlja 12 % povečano količino vgrajenih vročih asfaltnih zmesi v primerjavi z letom asfalterskih skupin je opremljenih s sodobno strojno kompozicijo za izvedbo najzahtevnejših asfaltnih del. To se je izkazalo za zelo uspešno, ker smo s tem lahko pristopili k izvedbi avtocestnega programa, saj z lastnimi proizvodnimi obrati in lastno surovinsko bazo lahko zagotavljamo kontinuiteto in zadostno proizvodno količino polizdelkov za zagotovitev kvalitetne izvedbe najzahtevnejših projektov. Asfaltna dela tudi združujejo delo z reciklatorjem, ki ga izvajamo v okviru asfaltnih skupin. Tako smo v preteklem letu izvedli reciklažo s penjenim bitumnom na območju Celja v površini m 2 ter reciklažo samo s cementnim vezivom v površini m 2 v Luki Koper. Največji obseg dela cementne stabilizacije na mestu pa smo izvajali na programu rekonstrukcije cest za naročnika DRSC na lokaciji Bače v obsegu m 2 ter rekonstrukcije ceste na Rebrnicah v obsegu m 2. Primerjalni podatki znotraj razreza direktnih stroškov in prihodkov prodaje med letom 2014 in letom 2015 izkazujejo 0,3 % izgubo v letu 2015, medtem ko je bil v letu 2014 ostanek v višini 13,8 %. Strošek skupnega živega dela se je povečal iz 7,7 % v letu 2014 na 7,8 % v letu Strošek najete delovne sile kooperantov se je povečal iz 2,8 % na 3,5 % direktnih stroškov proizvodnje. Zmanjšal se je strošek mehanizacije iz 19,6 % na 17,9 %. Razmerje znotraj strojnega dela in prevozov je ostalo skoraj na enakem razmerju kot v letu 2014 (42 % prevoz in 58 % stroji). Podatki iz predanih objektov izkazujejo, da se je v letu 2015 izvajalo več asfaltnih objektov manjših vrednosti medtem, ko se je izvajalo asfaltna dela na dveh večjih sanacijah na AC programu in novogradnji medtem, ko se je v letu 2014 izvajalo dela na dveh večjih sanacijah na AC programu. Za potrebe lastne proizvodnje in tujih naročnikov je opaziti povečan strošek in s tem izgubo efektivnega časa zaradi večkratne selitve na isto lokacijo zaradi faznosti gradnje objektov komunalne infrastrukture, katera je prevladovala v tem letu. Prikaz primerjalnih podatkov potrjuje pravilo, da se z izvedbo manjših objektov in selitev skupine večajo spremljajoči posredni stroški. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je namenjala velika pozornost organizaciji vodenja in vgrajevanju vročih asfaltnih zmesi. Veliko pozornost smo posvečali tveganju obvladovanja podizvajalcev, neenakomerne zasedenosti kapacitet, obvladovanju kadrovske strukture ter ustrezne opreme. Polovico proizvodnje predstavljajo manjša asfaltna dela (do 150 ton na posamezni lokaciji), kar zahteva usklajeno planiranje in dosledno organizacijo dela, od proizvodnje v asfaltni bazi, prevoza na delovišče, pa do dinamike vgrajevanja. Posodobitev logistike in dispečerske službe v asfaltnih obratih je omogočila skrajšanje delovnih urnikov asfaltnih skupin in kontinuirano proizvodnjo na bazi. Odstopanja od planov se kaj hitro izkažejo v manjši kvaliteti izvedenih del. Kompetentnost asfaltnih vodij in delovodij je zadovoljiva, kontinuiranost in neenakost pokritosti kapacitet smo

34 Stolpec1 Letno poročilo za leto 2015 izvajali s popolnitvijo kooperantskih delavcev, ki smo jih v času, ko ni bilo potrebe po asfaltacijah zaposlovali na drugih gradbenih projektih nizkih in visokih gradenj. V tem letu nismo izvajali enoplastnih površinskih prevlek s polimerno bitumensko emulzijo in posipom črne jeklarske žlindre frakcije 4/8 mm. V tem letu tudi nismo izvajali dvoplastne proti prašne prevleke po sistemu MAK 2 na tamponsko vozišče. Mehanizacijo za posip pa smo predvsem uporabljali pri sanacijah na AC programu za izvajanje predhodnega posipa drobljenca na območju vgradnje drenažnih asfaltov na lokaciji vijačenj vozišča Dela v NEK Vzdrževalna dela v NE Krško predstavljajo 5,1 % skupne proizvodnje v enoti medtem ko so v letu 2014 predstavljala 2,7 % proizvodnje v enoti. Ekipo sestavlja skupno 39 delavcev ter občasno še 10 gradbenih kooperantov. Od tega je en vodja objekta, dva pomočnika, 4 delovodje, ostali pa so gradbeni delavci in tesarji, kateri so specializirani za izvedbo vseh zahtevnih gradbenih in sanacijskih del. Ekipa izvaja dela v okviru rednega remonta v NE Krško na podlagi večletne pogodbe ter v zadnjem času vse več sanacij objektov na AC programu ter sanacije predorov na železniški infrastrukturi na objektih pridobljenih na razpisih ter za tuje naročnike. Od strukture stroškov je razvidno povečanj stroškov nabavljenih materialov iz 7,1 % v letu 2014 na 10,5 % v letu Ta podatek kaže na večjo angažiranost ekipe na sanacijskih delih, kjer je poraba materialov večja kot pri samem vzdrževalnem delu v NE Krško. Strošek dela se je zmanjšal iz 50,3 % v letu 2014 na 45,6 % v letu Kljub temu, da se je povečal strošek dela kooperantov za 7,1 %. glede na preteklo leto, ki jih praktično ni bilo Gradnja objektov visoke gradnje Osnovna dejavnost Enote Visokih Gradenj je gradnja visokih in zahtevnejših objektov. Proizvodnja v enoti je v letu 2015 dosegla 76 % planirane proizvodnje. Tabela 14: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Visoke Gradnje plan I. - XII doseženo I. - XII indeks doseženo/ plan doseženo I. - XII indeks doseženo 2015/doseženo 2014 proizvodnja [ ]: dejavnost visoke gradnje [ ]: obrat ABK [ ]: Ustanovitev Enote Visoke gradnje v letu 2014 je bistveno pripomogla k boljši prepoznavnosti družbe, saj lahko investitorjem ponudimo izgradnjo vseh, še tako zahtevnih objektov. Če je bil delež realizacije izgradnje teh objektov v letu 2013 le 5 % celotne realizacije družbe, je ta v letu 2014 presegel 25 %. V letu 2015 se trend rasti ni nadaljeval. Predvsem v enoti ABK smo zaznali pomanjkanje del na trgu. Investitorjev javnega značaja ali javnih družb praktično ni bilo, izjema so le nekatera manjša dela za Luko Koper

35 Od najpomembnejših zaključenih objektov v letu 2015 naj omenimo: Varstveno delovni center Nova Gorica, Park vojaške zgodovine Pivka, ŠPAR Šempeter, PSO Autotrade Vrhnika, CČN Ig, BS Petrol Sermin, Urgentni center Šempeter, PSO Dras Kampel, Kanalizacija Sveta Gora, PSO Brinox, ORO MET Neverke, PO Pick&place Lucija, PS hala Špan Brezovica, PSO Transfelix Vrhnika. Trenutno je v polnem teku izvedba del na naslednjih objektih: Splošna bolnica Šempeter, Silosi Salonit Anhovo, IOC Neverke, Vila Domus Koper, Kamionska polnilnica v Luki Koper, 5 objektov montažnih konstrukcij srednje velikosti Gradbeni obrati (proizvodnja gradbenih materialov) V enoti Gradbeni obrati smo s poslovanjem v letu 2015 zadovoljni, ker smo presegli lansko proizvodnjo, tudi skupna realizacija (eksterna in interna) je bila višja za 21 %. Kljub temu, da smo zaradi potreb povečali število zaposlenih iz 38 v letu 2014 na 45 v letu 2015 je bila realizacija na zaposlenega za 3,4 % višja. Tabela 15: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Gradbeni obrati plan I. - XII doseženo I. - XII indeks doseženo/ plan doseženo I. - XII indeks doseženo 2015/doseženo 2014 proizvodnja [ ]: proizvedeni asfalti [t]: načrpan prod [m3]: predelan prod [ton]: kamnolomska surovina [m3]: proizveden beton [m3]: Proizvodnja asfaltnih zmesi in kamnolomskih materialov je bila višja kot v preteklem letu, nižja pa je bila proizvodnja betonov. Kljub temu pa smo dosegli planirano količino proizvodnje betonov. Črpanja prodnatih materialov iz reke Soče v Dolinah v letu 2015 nismo izvajali, ker smo v

36 spomladanskem času črpali v reki Bači, v jesenskem obdobju pa črpanja nismo mogli izvajati zaradi previsokega vodostaja reke Soče. Stroški surovin za proizvodnjo so se v letu 2015 zmanjšali za 1,2 % in sicer predvsem zaradi znižanje cene bitumnov in energentov, kljub temu, da je bila proizvodnja večja. Stroški dela so se v letu 2015 povečali za 28 %, zaradi večje proizvodnje (porabili smo več delovnih ur) ter zaradi povečanja števila zaposlenih za sedem delavcev. Dobiček na zaposlenega se je v enoti gradbeni obrati v primerjavi z lanskim letom podvojil. Tabela 16: Proizvodnja in kazalniki poslovanja v Enoti Gradbeni obrati ASFALTNE BAZE [t] BETONARNE [m 3 ] SEPARACIJE [m 3 ] LAŽE VRTOJBA Skupaj LIEBHERR LAŽE EUROSTAR LAŽE VRTOJBA SERMIN TOLMIN PODSKRAJNIK Skupaj LAŽE TOLMIN PODSKRAJNIK Skupaj indeks 2015/2014 1,05 1,38 1,14 0,56 1,13 1,34 1,60 0,97 0,96 1,27 0,74 1,18 Iz tabele rekapitulacije proizvodnje enote Gradbeni obrati je razvidno, da se je proizvodnja asfaltov povečala za 14 %. V asfaltni bazi Vrtojba pa je bila proizvodnja višja za 38 %, v Lažah pa za 5 %. Proizvodnja na betonarnah je bila nižja za 4 %, vendar smo dosegli planirane količine. Na separaciji v Lažah smo presegli lansko proizvodnjo, na separaciji v Tolminu pa je bila proizvodnja nižja za 26 %. Skupna proizvodnja pa je bila višja za 18 % Asfaltna baza Vrtojba Pooblaščena družba IGMAT d.d. je izvedla certificiranje proizvodnje vročih asfaltnih zmesi skladno s standardom SIST EN in izdala Izjave o skladnosti za posamezne vrste asfaltnih zmesi skladno z navedenim standardom. Trenutno imamo izdane certifikate o skladnosti za vse najpogostejše proizvedene zmesi asfaltov. V okviru redne presoje kontrole proizvodnje so bile ugotovljene nekatere manjše neskladnosti, ki pa so bile v roku, ki ga dovoljujejo standardi, odpravljene. Slika 8: Proizvodnja asfaltnih zmesi v Asfaltni bazi Vrtojba od 1976 do 2015 v tonah povprečje

37 Proizvedena letna količina t zamešanih asfaltov predstavlja podpovprečno proizvodnjo glede na zadnjih 40 let. V primerjavi s preteklim letom je bila proizvodnja višja za 38 %. Zmanjšanje proizvodnje na asfaltni bazi Vrtojba gre predvsem na račun nakupa asfaltne baze v obratu Laže. V obratu Vrtojba proizvajamo asfalte, ki se uporabljajo na severno Primorskem območju. Obrat je prilagojen za proizvodnjo vseh vrst asfaltnih zmesi, ki jih zahteva današnje tržišče, zmogljivost pa ob pravilnem planiranju procesa zadošča za pokrivanje vseh dnevnih potreb vgrajevanja. Glede na predhodno prikazane in opisane kazalnike lahko trdimo, da smo z uveljavljanjem preventivnih ukrepov glede naročanja surovin in spremljanja proizvodnje asfaltnih mešanic dosegli želene učinke, ki se kažejo v zmanjšani porabi energije, proizvodni kapaciteti in količini uporabljenega dela Separacija Doline Tolmin V proizvodnji gradbenih materialov oz. separiranih agregatov želimo našim odjemalcem tržiti najkakovostnejše izdelke in zagotoviti pravočasne in zanesljive storitve. Z odgovornim ravnanjem do naravnega okolja skrbimo tudi za višji življenjski standard širšega lokalnega okolja. Odvzem soških gramozov se je vršil v pomladanskem času iz reke Bače. Črpanje iz bazenov na reki Soči nismo mogli izvesti zaradi previsokega vodostaje Soče v jasenskem obdobju. Črpanje naplavin se izvaja po predhodno izdelanih in potrjenih planih koncesionarja. Pooblaščena družba IGMAT d.d. je izvedla certificiranje proizvodnje drobljenih in sejanih frakcij skladno s standardom SIST EN 12620:2002, 13043:2002, 13139:2002 in izdala Izjave o lastnostih za posamezne proizvedene frakcije skladno z navedenim standardom. Slika 9: Proizvodnja kamenih agregatov v Separaciji Doline Tolmin od leta 1994 do leta 2015 v tonah povprečno Proizvedena letna količina ton separiranih in drobljenih gramozov ima trend naraščanja. Količine so dosegle nivo iz leta

38 Na podlagi priporočil zunanje presoje smo uvedli knjigo pritožb in pohval, ki jo izpolnjujejo vodstveni delavci v imenu strank Proizvodnja betona v betonarnah Tolmin in Bovec Pooblaščena družba IGMAT d.d. je izvedla certificiranje proizvodnje drobljenih in sejanih frakcij skladno s standardom SIST EN 206-1:2003 in izdala Izjave o lastnostih za posamezne proizvedene frakcije skladno z navedenim standardom. Trenutno imamo izdane certifikate o skladnosti za vse proizvodne artikle. V okviru redne presoje kontrole proizvodnje so bile ugotovljene nekatere manjše neskladnosti, ki pa so bile v roku, ki ga dovoljujejo standardi, odpravljene. V proizvodnji svežih betonskih mešanic želimo kupcem naših izdelkov in storitev tržiti najkakovostnejše izdelke in zagotoviti pravočasne in zanesljivo opravljene storitve. V preteklem letu smo na betonarni v Tolminu proizvedli m 3 betona raznih, tudi najbolj zahtevnih, specialnih vrst. Navedena količina predstavlja za cca 3 % nižjo proizvodnjo betonov kot v letu Ocenjujemo, da je to posledica najema betonarne ARBAU v Vrtojbi od Primorja d.d. v stečaju Obrat Laže Obrat Laže zajema naslednje poslovne procese: Skladišče razstreliva z minersko skupino, kamnolom, separacijo, asfaltno bazo, betonarno in kontrolo kakovosti. V obratu deluje laboratorij, ki redno spremlja proizvodnjo in izvaja analize v skladu z veljavnimi standardi in tehničnimi specifikacijami. Notranjo kontrolo betonarne izvaja podjetje Structum d.o.o. V sklopu certificiranja vseh betonarn, separacije in asfaltne baze, so bile izvedene redne letne presoje kontrol proizvodenj s strani akreditiranega inštituta Igmat. Ugotovljene so bile nekatere manjše neskladnosti, ki so bile v celoti odpravljene. Tako smo pridobili vse potrebne certifikate in izdali Izjave o lastnostih za vse proizvode. MINERSKA SKUPINA Minerska skupina je v letu 2015 izvedla 117 miniranj. Od tega je bilo v kamnolomu Laže izvedenih 93 miniranj, 16 miniranj je bilo izvedenih za družbo Snežnik d.o.o. v kamnolomu Gabrovec, za potrebe gradbišč je bilo izvedenih 2 miniranji, v peskokopu Podskrajnik pa je bilo izvedenih 6 miniranj. KAMNOLOM Eksploatacija kamnitega materiala v letu 2015 v kamnolomu Laže-1 je znašala m 3 v raščenem stanju, kar je za 17 % več kot v letu Od te količine je bilo na separaciji predelano v kamnite frakcije t različnih kamnitih agregatov

39 SEPARACIJA V letu 2015 beležimo povečanje proizvodnje, ki je zašala t. V primerjavi z letom 2014 se je proizvodnja povečala za skoraj 30 %. V letu 2015 nismo imeli zastojev zaradi slabega vremena kot v letu ASFALTNA BAZA Proizvodnja asfaltnih zmesi v obratu Laže v letu 2015 znaša t. V primerjavi z letom 2014 se je proizvodnja povečala za 5 %. Trend proizvodnje asfaltnih zmesi se v zadnjih štirih letih povečuje. Odkar upravlja z asfaltno bazo v Lažah se proizvodnja asfaltnih zmesi povečuje, približujemo se povprečni letni proizvodnji pred krizo v gradbeništvu. BETONARNE Betonarno HB 1000 Laže smo v letu 2015 prenovili. Zamenjali smo celoten stolp mešalnega dela in tehtalni trak na primarnem delu. Novo ime betonarne je betonarna EUROSTAR Laže. V letu 2015 smo proizvedli m 3 različnih vrst betona. Na betonarni Liebherr 2,25 Laže smo v letu 2015 proizvedli m 3 različnih vrst betona. Podatkov o proizvodnji ne moremo primerjati z letom 2014, ker smo betonarno v letu 2015 prestavili v Nuklearno elektrarno v Krško. Skupno na obeh betonarnah smo v obratu Laže v letu 2015 proizvedli m 3 betona, kar je manj kot v letu Trend zmanjšanja je predvsem zaradi dokončanja izgradenj čistilnih naprav. Na betonarni Liebherr v Serminu smo proizvedli m 3 različnih vrst betona Vzdrževanje in varstvo cest Enota Vzdrževanje cest deluje na severno Primorskem območju, kjer s petimi cestnimi bazami ter zimsko točko na Colu izvaja dejavnost vzdrževanja in varstva cest. Prav tako smo prisotni na delu območja 5, ki ga je do stečaja vzdrževalo Cestno podjetje Ljubljana. S Cestno bazo Logatec vzdržujemo državne ceste do paviljona Brezovica. Leto 2015 v enoti Vzdrževanje cest ocenjujemo kot uspešno, saj smo zastavljene cilje presegli. Plan smo presegli za 15 %, za 6 % pa smo povečali realizacijo glede na prejšnje leto. Pretekla zima je bila mila in zato smo imeli manj dela pri zimskem vzdrževanju cest. V Enoti smo realizacijo dosegli z deli na odpravi posledic žledoloma in drugih elementarnih dogodkov. Pridobili smo več del na strojnem krpanju. Aktivni pa smo bili tudi na investicijskih delih. Rezultate smo dosegli brez bistvenega povečanja zaposlenih. Tabela 17: Proizvodnja in kazalniki poslovanja za enoto Vzdrževanje cest indeks plan I.- XII. doseženo doseženo doseženo/ indeks 15/ I. - XII plan I. - XII proizvodnja [ ]: dela na RV - državne ceste [ ]: letna dela - državne ceste [ ]: zimska dela - državne ceste [ ]: ostala dela [ ]: porabljene soli - državne ceste [t]: porabljeni peski - državne ceste [t]:

40 Po zaključku zimske službe smo pričeli s krpanjem udarnih jam, spomladanskim krpanjem posameznih delov cestišč ter pometanjem cest. Dela na čiščenju koritnic, jarkov ter obrezovanju rastlinja so se izvajala po potrjenih mesečnih planih in v okviru dovoljenih finančnih sredstev. Zaradi sprotnega obveščanja koncendenta smo v letu 2015 pridobili tudi več del na odpravi škod po elementarnih dogodkih. Ta dela vrednostno predstavljajo cca 20 % planirane proizvodnje. Zagotavljanje prevoznosti in odstranitev ovir na cestah smo izvajali uspešno, saj so bile naše ceste (razen večjih poškodb) prevozne in je promet po njih potekal brez večjih zastojev. Dejavnost vzdrževanja in varstva cest delimo na letna in zimska dela. Sredstev za kvalitetno vzdrževanje cest kronično primanjkuje. Probleme z viški kapacitet, ki se pojavljajo ob pomanjkanju del na rednem vzdrževanju, rešujemo s prerazporejanjem zaposlenih na izvajanje manjših investicijskih del na področju nizko gradbene dejavnosti za razne pravne in fizične osebe pa tudi lokalne skupnosti. Iz zgornje tabele je razvidno, da smo prihodke v enoti glede na plan presegli za 15 %, glede na leto 2014 pa smo povečali realizacijo za 6 %. V letu 2015 smo dodatno pridobili v izvajanje zimsko službo na občinskih cestah v občini Kanal ob Soči, občini Idrija, občini Brda ter občini Cerkno, kar predstavlja 235 km novih cest. Slika 10: Primerjava del rednega vzdrževanja po posameznih občinah med leti v Dela rednega vzdrževanja po posameznih občinah so v današnjem času vse večjega pomena. V letu 2014 smo na omenjenih delih pridobili , v letu 2015 pa ,

41 Pregled porabljenih sredstev upravljavcev javnih cest na območju 2: Vzdrževanje cest je stalna proizvodnja, zato podajamo zgolj prihodke na enoto ceste, in sicer le na segmentu rednega vzdrževanja državnih cest. Iz spodnje preglednice je razvidno, da so bila sredstva namenjena za redno vzdrževanje na km državnih cest nižja za 26 % kot v letu Tabela 18: Pregled porabljenih sredstev upravljavcev javnih cest na km vrsta ceste dolžina prihodki /km km indeks 15/ državne ceste , Prikaz del RV na državnih cestah (letna in zimska dela) Skupna vrednost del je Slika 11: Vrednost del rednega vzdrževanja na državnih cestah po cestnih bazah v letu 2015 v CB Idrija CB Gorica CB Tolmin CB Ajdovščina CB Bovec CB Logatec letna dela zimska dela V letu 2015 smo za potrebe zimske službe na državnih cestah porabili ton soli, litrov MgCl ter m 3 drobljenca. V enoti Vzdrževanje cest se poleg naravnih tveganj srečujemo tudi s tveganjem pravočasne dobave soli. V letu 2015 smo zato nabavili sol za celotno letno potrebo že v jesenskem času in se s tem izognili tveganju zaradi negotovosti glede pravočasne dobave. V ta namen smo postavili tudi dodatne skladiščne prostore. Računamo, da bodo dela rednega vzdrževanja v prihodnje prišla v večjo veljavo, saj bo potrebno za kvalitetno vzdrževanje že zgrajenega cestnega omrežja nujno nameniti več sredstev

42 Mehanizacija Enota Mehanizacija je v procesu gradnje objektov in vzdrževanja cest zadolžena za oskrbo z viri gradbene mehanizacije, izvedbo prevozov ter mehaničnih in ključavničarskih storitev. Primarno enota oskrbuje ostale proizvodne enote v sklopu družbe, viške kapacitet trži tudi pri zunanjih naročnikih. Plan proizvodnje in prodaje enote je izdelan na osnovi razpoložljivih kapacitet, to je števila tovornih vozil in gradbenih strojev ter razpoložljivega delovnega časa. Za sezonsko mehanizacijo, to so predvsem naprave za vzdrževanje cest, bodisi zimsko ali letno službo, je plan izdelan na podlagi izkoriščenosti iz preteklih obdobij. Tabela 19: Prikaz sledenja plana proizvodnje v enoti Mehanizacija v plan I.- XII doseženo I. - XII indeks doseženo/ plan doseženo I. - XII indeks 15/14 (eksterna) proizvodnja ( ) obratovalne ure strojev (h) prevozi (polni km) mehanične delavnice (h) V avtoparku pri vozilih 10 T nismo dosegli plana zaradi odpisa dveh vozil ter eno vozilo je bilo zaradi poškodbe v prometni nesreči dva meseca nevozno. Pri ostalih vozilih smo sanirali podvozja, zavore, nadgradnje. Pri vozilih od 10-20t smo plane presegli na prevoženih polnih km ter na urnem segmentu. Vozila so bila najbolj angažirana na prevozih asfaltov ter na gradbiščih avtocest. Vozila nad 20t so plan presegla. Vozila so bila angažirana na prevozih asfaltov, žlindre in agregatov. Avtomešalci so bili nekoliko pod planom. Plana nismo dosegli zaradi angažmaja pri manjših betonažah ter zaradi okvar na enem mešalcu. Betonske črpalke so bile angažirane na vseh večjih projektih, kjer se je delalo tudi v popoldanskih in večernih urah zaradi česar je bil plan presežen. V strojnem parku smo v letu 2015 plan presegli na skoraj vseh segmentih. Pri bagrih goseničarjih smo bili pod planom zaradi obnove treh. Obnavljali smo motorje, podvozja in roke. Pri valjarjih za zemljine in mini demperjih gre za kombinacijo enega strojnika na več strojih in posledično izpada ur. V mehanični delavnici smo v letu 2015 posvečali veliko pozornost rednemu vzdrževanju ter obnovi vozil v smislu antikorozijske zaščite. Nadgradnje smo urejali pri desetih tovornih vozilih ter treh poltovornih. Zaradi velike zasedenosti asfalterske opreme smo morali to tudi med letom vzdrževati (menjava grelcev, nožev, spiral, trakov). Finančni kazalci uspešnosti poslovanja enote izvirajo predvsem iz doseganja količinskega plana za posamezne vrste strojev ali vozil glede na razpoložljiv delovni čas, kar se prikazuje v naslednji preglednici s podatki o obratovalnih urah ter prevoženih polnih kilometrih (s tovorom)

43 Investicije V letu 2015 smo realizirali zastavljene cilje nabave nove oz. rabljene mehanizacije, ki je večinoma nadomestila iztrošeno: Izvedena nabava v letu 2015: 9 x kombi za prevoz oseb in poltovorna vozila, 2 x osebno vozilo, 3 x vozilo 3-osi, 1 x vozilo 2-osi, 2 x traktor, 1 x avtomešalec, 4 x bager 8T, 1 x bager 6T, 3 x rovokopač, 2 x nakladalec, 1 x bager goseničar, 3 x bager gumaš, 2 x finišer, 5 x valjar za asfalt, rušilna kladiva ter drobno orodje Plan investicij smo realizirali in ga zaradi dobrega poslovanja tudi presegli v opremo smo investirali cca : Nabavljali smo opremo, s katero dosežemo racionalnejšo proizvodnjo in zmanjšujemo negativne vplive na okolje. Opremo smo nabavljali tudi zaradi povečanega obsega del. Iz uporabe smo v preteklem letu izločili: 2 x tovorno vozilo 4 x 4, 3 x bager 8T, 1 x bager gumaš, 2 x rovokopač, 1 x mali demper, 2 x os. Avto, 2 x poltovorno vozilo, 1 x kombi za prevoz oseb, 1 x traktor, 1 x finišer, 2 x vlečni posipalec, 1 x ročni valjar, 1 x kompresor, 1 x vrt. Grt., 2 x rušilno kladivo. Skladno s poslovnim načrtom družbe in njegovo realizacijo je tudi enota Mehanizacija prilagajala število zaposlenih na posameznih delovnih mestih

44 1.4 RAZVOJNE DEJAVNOSTI Vlaganja v tehnološki razvoj podjetja predstavljajo enega izmed temeljev poslovne stabilnosti in operativne neodvisnosti podjetja. Razdelimo jih v posodabljanje obstoječe opreme, nabavo nove opreme in uvedbo novih tehnologij. Na asfaltni bazi v Lažah smo v asfaltnih zmeseh za nosilne plasti za manj obremenjene ceste nadaljevali z uporabo asfaltnega granulata pridobljenega iz odpadnega asfalta. Z izgradnjo skladiščnih prostorov za asfaltni granulat smo v precejšnji meri zmanjšali vpliv vlage pri proizvodnji in tako povečali delež uporabljenega agregata v novih asfaltnih zmeseh. V preteklem letu smo si za naš cilj postavili 20 % povečanje uporabe granulata glede na leto Dejansko pa se je proizvodnja povečala kar za 73 %, glede na leto 2014 pa za 107 %, kar je veliko več od pričakovanj. Tabela 20: Kazalnik uspešnosti proizvedenih zmesi z uporabo asfaltnega granulata Proizvodnja asfaltnih zmesi z uporabo asfaltnega granulata Plan za leto 2015 (ton) Realizacija za leto 2015 (ton) indeks realiz./plan v 2015 Realizacija za leto 2014 (ton) indeks realiz.2015/ realiz Na nivoju države smo končno razrešili vse probleme vezane na certificiranje zmesi in skladno s tem pričeli s pripravo večje deponije asfaltnega granulata in s preiskavami za začetne tipske preizkuse. Certificiranje bomo izvedli v naslednjem letu. V mesecu novembru je bil na 15. kolokviju o asfaltih in bitumnih na Bledu predstavljen članek»ponovna uporaba asfalta v Sloveniji«, s katerim smo še dodatno promovirali naše podjetje. Predstavljena je bila okoljska in tehnična zakonodaja ter učinki povezani z okoljem (zmanjšanje onesnaženosti z odpadki, nadomeščanje naravnih surovin, zmanjšanje okoljskega odtisa - ponovno uporabljen bitumen)

45 1.5 TRAJNOSTNI RAZVOJ Zaposlovanje V leto 2015 je družba vstopila s 402 zaposlenimi, pa je bilo zaposlenih delavcev 422, od tega 365 za nedoločen in 57 oz. 13,50 % za določen čas. Delovno razmerje je v tem obdobju sklenilo 55 delavcev, 35 delavcem pa je bilo delovno razmerje prekinjeno. Čez leto je bilo zaposlenih povprečno 417 delavcev. Slika 12: Število delavcev ob koncu leta v letih od 2006 do V letih 2004 in smo beležili upad števila zaposlenih, od 400 leta 2006 do konca leta pa ponovno rahlo naraščanje. V letih in 2010 je število zaposlenih strmo padlo in je bilo ob koncu leta najnižje doslej. V 280 letu 2011 se je število zaposlenih dvignilo strmo navzgor zaradi 220 sklenitve delovnega razmerja z delavci Gradisa (posel v Nuklearni elektrarni Krško) prav tako se je tudi v letu 2012 število zaposlenih še vedno strmo dvigovalo zaradi prezaposlitve delavcev iz Primorja, d.d. v stečaju. Predvsem zaradi najema obrata Laže in prenosa dela asfalterske dejavnosti. Skladno z rastjo obsega poslovanja v letu 2014 se je temu prilagodilo tudi število zaposlenih. Na dan je bila povprečna starost delavcev 45 let 10 mesecev in 9 dni, konec leta 2015 pa 45 let 8 mesecev in 16 dni. Slika 13: Starostna struktura zaposlenih v družbi ob koncu leta 2011 do Povprečna starost v družbi terja načrtno pomlajevanje 80 zaposlenih. V letu 2015 se 60 je povprečna starost zmanjšala za skoraj 2 40 meseca, kar lahko ocenimo 20 kot odlično. V naslednjih 0 desetih letih bo potrebno ob do nad 60 obstoječem številu zaposlenih samo zaradi upokojitev nadomestiti več kot 100 zaposlenih. Upoštevaje še druge

46 razloge za odhode lahko predpostavimo, da se bo po naravni poti v naslednjih desetih letih zamenjala skoraj polovica zaposlenih v družbi. Velik izziv bo zaposlovanje mladih in prenos tihega znanja s starejših na mlajše. Delovno razmerje smo prekinili 35 zaposlenim. Trije delavci so bili invalidsko upokojeni (2xKV gradbinec, 1xpomožni delavec), 8 delavcev se je upokojilo (1x KV tesar, 1xstrojnik, 2xskupinovodja 1xvzdrževalec delovnih priprav, 1x delovodja, 1x vodja priprave dela, 1x strojnik hidravlične vrtalke) 13 zaposlenih je odšlo na lastno željo (3 KV gradbinci, 3x voznik, 1x varnostnik, 1xstrojnik, 2x strojnik betonarne, 1x ključavničar, 2x KV tesar), dva delovodja sta odšla na zavod pred upokojitvijo. En delavec je umrl. Prenehanja za določen čas: 2x delovodja, 1x strojnik, 1x inženir rudarstva, 1x KV gradbinec, 1x koordinator projektov, 1x pomožni delavec. Izredna odpoved: 1x cestar strojnik. V letu 2015 beležimo 7,65 % fluktuacijo, leto prej pa 4,20 %. Za povečano fluktuacijo obstajata dva razloga, prvi je povečanje upokojevanja. Drugi pa okrevanje trga dela in posledično povečano število odhodov na lastno željo. Tabela 21: Odsotnost zaradi boleznin ob koncu leta 2015 v urah in bruto zneskih Strošek delodajalca index Ur Bruto Ur Bruto Ur Bruto Bolezenska odsotnost do 31 dni , , ,99 1,29 Poškodba na delu do 31 dni , , ,49 0,95 Poškodba izven dela do 31 dni , , ,67 1, , , ,15 1,25 Refundacije Ur Bruto Ur Bruto Bolezenska odsotnost nad 31 dni , , ,15 0,91 Poškodba pri delu nad 31 dni , , ,95 0,66 Nega spremstvo , , ,68 1,13 Poškodb izven dela nad 31 dni , , ,34 0,39 Krvodajalstvo , , ,42 1,04 Invalidnina * , , ,00 Porodniški dopust 648 0, , , , , ,54 0,93 * invalidnine niso upoštevane, ker gre za delavce s krajšim delovnim časom Vseh odsotnosti z dela, ki so tako ali drugače povezane z zdravjem ljudi, je bilo ur oziroma 39 ur več kot v letu Bistveno so se povečale predvsem boleznine do 31 dni, kjer je prišlo kar do 29% odstotne rasti. Boleznine nad 31 dni so se zmanjšale, kjer se predvsem poznajo invalidske upokojitve trajno obolelih. Tu so upoštevane vse odsotnosti z dela, razen invalidnin, ker gre v tem primeru za delo s krajšim delovnim časom, ki v ničemer ne obremenjuje delodajalca ter porodniškega dopusta

47 Slika 14: Delež odsotnosti zaradi bolezni v primerjavi z efektivnimi urami ob koncu leta v letih 2006 do ,00 7,00 6,00 5,00 4,00 3,00 2,00 1,00 0,00 7,45 6,58 6,75 5,58 5,86 5,81 6,1 5,3 4,75 4, Delež odsotnosti zaradi boleznin glede na efektivne ure v letu 2015 znaša 4,69 % lani pa 4,75 %. Kazalec smo ohranili na ravni iz prejšnjega leta. Družba je morala plačati ur odsotnosti oziroma (51 %) odsotnosti, refundirala pa je ur oziroma (43 %). Efektivni delovni čas je znašal 85 %, neefektivni 15 %. Na dan je bilo v družbi skupaj 20 invalidov ali 4,9 %, ob koncu leta pa 23 oz. 5,4 %, kar pomeni presežek pri izpolnitvi kvote, ki je za gradbeništvo določena v višini 3 %. Uveljavljena nagrada za preseganje kvote invalidov za leto 2015 znaša ,8. Od do se je zgodilo 13 nezgod na delu, zgolj zaradi neprevidnosti delavcev ali pa tuje krivde. Skupni strošek samo za nadomestila zaradi poškodb pri delu znaša ,44. Trend nezgod pri delu se je poslabšal in iz 8 v prejšnjem letu zrasel na 13 v letu Število ur odsotnosti zaradi poškodb pri delu se je malo povečalo zmanjšalo (3.984/3.881). Tabela 22: Vzroki poškodb na delu v letu 2015 Vzrok poškodbe Enota Poškodba Nesporazum pri vrtanju, pritisk nosilca Obrati Prst - stisk Podiranje odra Gradnje Noga Sestop s finišerja Mehanizacija Nateg mišice na nogi Udarec stroja zaradi spodletelega trama rovokopač Gradnje Rama - udarec Popravilo postrojenja prst med verigo in verižnik Obrati Prst - stisk Zdrs valjarja skok iz stroja Mehanizacija Kolena Prekladanje elementov zaščitne ograje zdrs iz roke Vzdrževanje Porezano zapestje Udor cestišča prevrnitev tovornjaka pod cesto Mehanizacija Roka - udarec Za zdravstvene preglede smo do porabili oz. 79,35 na zaposlenega delavca, upoštevajoč povprečno število zaposlenih ob koncu opazovanega obdobja. V istem obdobju lani smo v te namene porabili ,50.oz. 74,04 na delavca. Največji vpliv na višino zdravniški pregledov imajo vsakoletni specialistični pregledi delavcev, ki delajo v NEK. Delavci pretežno izpolnjujejo pogoje za zaposlitev na delovnih mestih, na katerih delajo. Največ omejitev je za delo v hrupu nad 80 db

48 5.2 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Udeležencev raznih oblik izobraževanja in usposabljanja je bilo 202, ker so se nekateri udeležili različnih oblik izobraževanja tudi večkrat. Lani je bilo udeležencev 167. Tabela 23: Tečaji in seminarji, ki so se jih udeležili zaposleni v letu 2015 Naziv seminarja ali tečaja število udeležencev VPD 238 Dnevi gradbenega prava 2 Plačilo koncesnin, sanačnin in drugih dajatev 2 Sejem The big 5 3 Tečaj za strojnike 2 Izobraževanje asfalterskega kadra 6 Izobraževanje o davčnih blagajnah 3 Seminar za preglednike ležišč 1 Dan kakovosti Usposabljanje za notranje presojevalce standardov ISO 9001 in seminarja 36 Novosti standardi 9001 in Standardna znanja za nadzornike 2 Tečaj za ADR 2 MPA VHL za ležišča 1 Lidar v geodeziji 2 Wirtgen mineral 2 Izobraževanje NEK 6 Tečaj za varilce 2 Varstvo pred ionizirajočimi sevanji 1 Kolokvij o asfaltih in bitumnih 10 Slovenska rudarska zakonodaja 2 Obnovitveni tečaj prve pomoči 15 Zavorni sistemi 1 TOP 5 javna naročila 2 DDV za zahtevne uporabnike 1 Kongres javnih naročil 2 Kongres o cestah in prometu 5 Ravnanje z odpadki 3 Zahteve za dajanje gradbenih proizvodov na trg 2 Betoni, VPD, odpadki 82 Tabela 24: Število udeležencev izobraževanja in usposabljanja v letu 2015 v primerjavi s preteklimi leti Število udeležencev izobraževanja in usposabljanja Število ur izobraževanja in usposabljanja Število ur izobraževanja in usposabljanja na povprečno število delavcev ,2 3,57 4,17 Skupaj so se delavci usposabljali ur, upoštevaje tudi usposabljanje iz varstva pri delu. Na posameznega zaposlenega delavca je odpadlo 4,17 ure izobraževanja, v letu 2014 pa 3,57 ure. Uspešno sledimo povečanju vlaganja v izobraževanje in usposabljanje. V letu 2015 je bilo za izobraževanje namenjenih ,03, oz. 116,07 na zaposlenega. V letu prej pa smo za izobraževanje porabili ,40, oz. 98,73 na zaposlenega

49 1.5.2 Podpora družbeni skupnosti V naši družbi se že od nekdaj zavedamo pomena družbeno odgovornega ravnanja, skrbi za naše zaposlene, za naše kupce in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Družbeno odgovorno podjetništvo zadeva predvsem ohranjanje ekonomske uspešnosti in doseganje poslovnih prednosti z izgrajevanjem ugleda in pridobivanjem zaupanja ljudi, ki delajo z nami ali živijo v bližini našega podjetja in se pri nas odraža na več področjih (zaposlitvena politika, okoljska politika, tržna politika in politika do skupnosti). Tako upravljanju s človeškimi viri posvečamo veliko pozornost. Skrbimo za izobraževanje zaposlenih, podpiramo študij ob delu, podiplomski študij in druge oblike izobraževanja in izpopolnjevanja različnih znanj in veščin. Zaposlene motiviramo, da na svojih področjih predlagajo izboljšave in s tem dejavno prispevajo k zastavljenim ciljem celotne družbe. Na področju varovanja okolja smo v naši družbi v preteklih letih naredili že veliko, naša strateška usmeritev pa še naprej predvideva posodabljanje tehnologij in iskanje rešitev in izboljšav v korist varovanja okolja. Temelj naše tržne politike so poštenost in kakovost pogodb ter kvalitetna izvedba dogovorjenih poslov. Zagotavljamo učinkovite informacije našim odjemalcem. Uvedli smo sistem za spremljanje in odpravo nekakovosti in reklamacij, ki ga stalno izboljšujemo in nadgrajujemo in s katerim želimo povečati hitrost in učinkovitost odpravljanja reklamacij ter obenem odpravljati vzroke, ki do njih pripeljejo. Zavedamo se, da se dobri odnosi gradijo in ohranjajo le z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem, zato v naše okolje vračamo, kar iz njega črpamo. Naša družbeno odgovorna politika se kaže tudi v ponujanju možnosti zaposlovanja in usposabljanja ljudem iz lokalnih skupnosti. Odkrito pa se z lokalnimi skupnostmi pogovarjamo tudi o problemih, ki jih povzročamo z našo dejavnostjo in vedno iščemo rešitve, ki bi z upoštevanjem načel varovanja okolja prispevale h kakovostnejšemu življenju. Finančno in materialno pomagamo pri aktivnostih in projektih lokalnih skupnosti na območju našega delovanja Varovanje okolja V politiki kakovosti in ravnanja z okoljem je med našimi glavnimi cilji tudi zavezanost podjetja k varovanju okolja. V minulem obdobju se je zakonodaja na področju varovanja okolja zaostrovala predvsem zaradi usklajevanja z evropsko zakonodajo. Glede na smernice v mednarodni politiki lahko pričakujemo v bodoče še več ukrepov in zahtev na ravni države za omejitev podnebnih sprememb, izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti ter uporabe obnovljivih virov energije (uvedba dajatev, problemi pri pridobivanju dovoljenj, krepitev vpliva javnosti pri odločitvah). Okoljske projekte, ki jih za zmanjšanje vplivov na okolje izvajamo v naši družbi, lahko združimo v naslednje skupine:

50 izboljšanje usposobljenosti in okoljske osveščenosti zaposlenih in vseh, ki delajo za nas in v našem imenu, zmanjševanje rabe električne energije, porabe energentov in dvig energetske učinkovitosti, zmanjševanje porabe pitne vode z uvedbo tehnologij recikliranja in ponovne uporabe vode, posodabljanje tehnologije in posredno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, zmanjševanje vnosa prahu, izboljšanje skladiščenja in ravnanja z nevarnimi snovmi in zmanjševanje nekontroliranih izpustov v tla in vode, razširitev obsega ločenega zbiranja, zmanjševanje količin mešanih odpadkov in ustreznejše ravnanje z gradbenimi odpadki. Če upoštevamo pričakovano zaostrovanje zahtev v zvezi s trajnostnim razvojem, je potrebno dodatna vlaganja in povečane stroške delovanja v smislu ravnanja z okoljem razumeti kot investiranje na daljši rok. Za ta vlaganja ekonomski vidik ne sme biti na prvem mestu. Dvigovanje zavedanja vseh zaposlenih, da lahko pripomorejo k varovanju okolja, je nujno nadaljevati in širiti tudi na vse podizvajalce in druge, ki opravljajo dela v našem imenu. Okoljska politika in vsa dokumentacija, ki se nanaša nanjo, sta javnega značaja, tako da se poleg transparentnosti projektov s tega področja, vedno bolj vključuje tudi proaktivno sodelovanje z ljudmi oz. zainteresiranimi javnostmi. To ima pozitiven vpliv na trend zmanjševanja števila pritožb javnosti, ki v nasprotnem primeru lahko privedejo tudi do zaustavitve posameznih del in čakanja na nadaljnja dovoljenja. 1.6 OBVLADOVANJE TVEGANJ V družbi obvladujemo tveganja s stalnim sledenjem dogajanj in pravočasnim odzivanjem na dogodke oziroma informacije v poslovnem okolju. Za posamezne ukrepe se odločamo že v fazi sprememb trendov poslovanja in prvih informacij o potencialnih vzrokih za poslabšanje poslovanja. Kot baza podatkov služijo informacije pridobljene iz zunanjega okolja (kontakti s poslovnimi partnerji, konkurenco) in notranji podatki, ki izhajajo iz analiz preteklega in tekočega poslovanja (računovodski podatki, komercialne analize, tehnični podatki o izkoriščenosti strojne opreme). Vse navedene podatke obravnavajo ustrezni organi družbe po utečenem terminskem planu tekom celega leta. Izhodišče za ugotavljanje odstopanj predstavlja Poslovni načrt, ki omogoča mesečno primerjavo planiranih in doseženih rezultatov. V družbi smo opredelili štiri ključne skupine tveganj in sicer: poslovna, finančna, splošna in okoljska tveganja. Tveganja, ki smo jih prepoznali, smo umestili v tabelo in jih rangirali po verjetnosti za njihov nastanek in po njihovi pomembnosti za poslovanje družbe

51 vrsta tveganja poslovna tveganja majhna srednja velika manj pomembno pomembno ključno zmanjšanje javnih naročil x x nedoseganje pogodbenih rokov višanje cen energentov verjetnost za nastanek tveganja x x pomebnost tveganja za poslovanje družbe x x ukrepi za obvladovanje tveganj Trend upada javnih naročil nam v bodoče narekuje širitev na nove trge, in sicer: poleg že vpeljane visokogradbene dejavnosti še širitev na tuje trge, kar smo pospešeno začeli vsaj na strani priprave ponudb preizkušati v začetku leta S sprotnim spremljanjem stopnje dokončanosti objekta, spremembah danih s strani naročnika ali zamud zaradi neugodnih vremenskih razmer sprejemati ukrepe za pospešitev del ali sklenitev aneksov k pogodbam. 1. Zmanjšanje porabe električne energije z dograditvijo strojne opreme na obratih, prilagoditi sistem dela v izogib povišanja odjemne moči, koristiti ceno iz nizke tarife s prilagajanjem delovnega časa. 2. Zmanjšanje porabe plina na asfaltni bazi z zagotavljanjem suhih kamnitih agregatov. 3. Zmanjšanje porabe pogonskih goriv v avtoparku z uporabo vozil večjih nosilnosti za prevoze kamnitih agregatov in asfaltov na večje razdalje. višanje cen strateških materialov x x Združevanjepotreb pomaterialihzaveč gradbišč sciljem doseganja večjih rabatovpri ponudnikih materialov. Redno plačevanje, oziroma izdelava analize stroškov financiranja materialov ob plačilu avansa zdodatnim popustom.zastrateške količine povečati število ponudnikov primerljive kvalitete. pomanjkanje strateških materialov x pomanjkanje surovin x x x Pravočasno planirati proizvodnjo in stalno raziskovati trg ponudbe strateških materialov. Osnovna surovina so kamniti agregati pridobljeni predvsem iz reke Soče, oziroma kamnoloma Laže, ki zagotavljajo zanesljiv vir surovin. obvladovanje podizvajalcev (visoke cene, nekakovost) x x Zmanjšanje obsega del v gradbeništvu rezultira tudi v zadostni ponudbi gradbenih in obrtniških podizvajalcev, konkurenčnosti njihovih cen. Povečati pa je potrebno nadzor nad kvaliteto izvedbe podizvajalskih del in vgrajenih materialov. Prehod na sistem oddajanja gradnje na količine, s čimer se izognemo riziku nekvalitetne kadrovske strukture delavcev. V ta namen nadgraditi obstoječi sistem gradbenih kalkulacij s posodobitvijo normativov. padec cen v gradbeništvu x x pojav novih konkurentov x x Glede na zmanjšanje financiranja vinvesticije, bo konkurenčni boj vletu 2015 še bolj izrazit. Trgnarekuje cenovnarazmerja indejansko bopotrebno prilagoditi proizvodnjo z zmanjševanjem stroškov: uvedbo cenejših tehnologij, uporabo cenejših materialov... Prednost pred konkurenco ohranjamo z referenčnimi posli, kvalitetnim kadrom in ustrezno opremljenostjo

52 vrsta tveganja finančna tveganja verjetnost za nastanek tveganja majhna srednja velika pomebnost tveganja za poslovanje družbe manj pomembno pomembno likvidnost x x ključno ukrepi za obvladovanje tveganj Nihanja v zalogi obratnih sredstev blažimo z okvirnimi krediti. Tveganje obvladujemo s sprotnim načrtovanjem prilivov in odlivov, spremljanjem bonitet kupcev, sprotno izterjavo. pripravljenost bank za podaljšanje oz. obnovitev kreditov ob zapadlosti x x Družba s tekočo poravnavo vseh obveznosti do bank in z ugodnimi poslovnimi rezultati dosega pri bankah visoko bonitetno oceno, kar zmanjšuje tveganje nepripravljenosti bank za podaljšanje kratkoročnih kreditov. Pogoji za najemanje kreditov se trenutno sproščajo, dosegamo pa tudi ugodnejše obrestne mere oz. marže. nedostopnost virov zavarovanja - garancije x x Spremljava in zagotavljanje pogojev za sproš čanje aktivnih garancij, dogovarjanje z naročniki za alternativne oblike (menice, izvršnice, kavcijska zavarovanja), za krajša obdobja in nižje vrednosti zavarovanj. Na drugi strani pa konstantno dogovarjanje z vsemi bankami za dodatne okvirje, saj se potrebe po garancijskem potencialu ve čajo z večanjem realizacije. Trenutno se pogoji bank za odobravanje dodatnih okvirjev sproščajo - banke znižujejo zahteve po zavarovanjih, dosegamo nižje provizije in ostale stroške, kar je pogojeno med drugim tudi z našo boniteto. splošna plačilna nedisciplina x x Veljavni ukrepi za pogoje sklepanja pogodb oz. naro čil z zahtevanimi avansi pri manjših delih, takojšnjem plačilu pri prodaji gradbenih materialov, odstopne pogodbe pri izvedbi del kot podizvajalec, zahteva po menici, oziroma tudi odklonitev izvedbe del. splošna tveganja neenakomerna zasedenost kapacitet neustrezna kadrovska struktura x x x Nihanja v obsegu proizvodnje se pokrivajo z najemanjem delovne sile in opreme. x Za planiran obseg proizvodnje družba zaposluje potrebno število proizvodnih delavcev in strokovnega kadra, zaposlili smo tudi mlajši inženirski kader, na katerega prenašamo pridobljena znanja za vodenje posameznih faz del pa tudi pridobivanje referenčnih sposobnosti. okoljska tveganja tveganje za onesnaževanje okolja x x Nenehno vzdrževanje in posodabljanje delovne opreme, zagotavljanje ustreznih skladiščnih prostorov in posod, stalno izobraževanje skozi okoljske standarde, znižujejo rizike povzročitve osnesnaženja okolja. tveganje za ustrezno odlaganje odpadkov x x Sprotno zagotavljanje ustreznih deponijskih prostorov s pridobitvijo zahtevanih okoljevarstvenih soglasij, izrecno ločevanje gradbenih odpadkov z možnostjo predelave in kasnejše vgradnje, s tem pa tudi zmanjšanje nekurantnih viškov

53 Ključno obvladovanje tveganja za našo družbo predstavlja možnost zmanjšanja javnih naročil, iz katerih realiziramo okvirno 70 % naše prodaje. V letu 2016 se bomo srečevali s še zahtevnejšimi cenovnimi razmerami, kar je razvidno že pri javnih razpisih, ki so se odvijali na začetku leta Trend nižanja cen se je razširil iz visokih gradenj tudi na nizke gradnje in največkrat so cene tako nizko ponujene, da ne dosegajo naše lastne cene. Strateško se bomo morali odločati, na katerih projektih bomo cene zniževali pod mejo zato, da bomo zagotovili delovanje družbe v bodoče (reference, ). Predvsem pa bo potrebno naročnike osvestiti, da najnižja cena ne bi smela biti edino merilo, ker ima lahko neosnovano nižanje cen za posledico vprašljivo kvaliteto. Nihanja v likvidnosti blažimo z najetimi kratkoročnimi revolving krediti. Z vsemi obstoječimi bankami pa glede na večanje potreb po garancijah dogovarjamo dodatne okvirje. Razmere na finančnih trgih so se spremenile, ob upoštevanju naše dobre bonitete pri bankah, pa smo v letu 2015 dogovorili znižanja obrestnih mer oz. marž za kratkoročne kredite, v začetku leta 2016 pa tudi za dolgoročni kredit. Prav tako smo dosegli znižanja provizij za plačilno poslovanje. Uspešno se dogovarjamo tudi za nove oz. povišane garancijske okvirje z ugodnejšimi pogoji (nižje zahteve po zavarovanjih, nižje provizije). S sistematičnim popisovanjem tveganj bomo nadaljevali tudi v prihodnje in jih še dodatno izpopolnili ter pri tem ponovno preverili vzroke za posamezna tveganja, jih na novo opredelili in ugotovili njihove posledice ter določili potrebne ukrepe za njihovo preprečevanje

54 - 48 -

55 RAČUNOVODSKO POROČILO Varstveno delovni center Nova Gorica

56 - 50 -

57 V S E B I N A 2.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Amortizacija Naložbene nepremičnine Finančne naložbe Terjatve Zaloge Denarna sredstva Aktivne časovne razmejitve Kapital Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgovi Pasivne časovne razmejitve Prihodki in odhodki Tečaji in način preračuna v domačo valuto BILANCA STANJA NA DAN IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO IZKAZ DENARNIH TOKOV - različica II IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM Pojasnila postavk v Bilanci stanja Pojasnila postavk v Izkazu celotnega vseobsegajočega donosa Pojasnila k Izkazu denarnih tokov Dogodki po bilanci stanja Dodatna razkritja

58 - 52 -

59 2.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Računovodski izkazi delniške družbe, so pripravljeni v skladu z zahtevami slovenskih računovodskih standardov 2006 ter vseh sprememb SRS 2006, ki veljajo od 1. januarja 2010 in z vsemi ustreznimi stališči in pojasnili Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju SRS). Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Za vrednotenje postavk v letnih računovodskih izkazih veljajo tale splošna pravila: predpostavlja se nadaljevanje družbe kot delujočega podjetja, metoda vrednotenja se iz poslovnega leta v poslovno leto ne spreminja brez utemeljenih razlogov, upošteva se načelo previdnosti in načelo poštene vrednosti kot je določeno v SRS, odhodke in prihodke se upošteva ne glede na to kdaj so bili plačani, sestavine sredstev in obveznosti do virov sredstev se vrednoti posamično, začetna bilanca stanja poslovnega leta se ujema s končno bilanco stanja prejšnjega poslovnega leta Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva v poslovnih knjigah izkazujemo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej amortizacijske popravke vrednosti. V bilanco stanja se vpišejo zgolj po knjigovodski vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Med neopredmetenimi sredstvi se izkazujejo tudi predujmi zanje. Neopredmeteno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznavanje, se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznavanju se pri neopredmetenih sredstvih s končnimi dobami koristnosti popravlja vrednost zaradi amortiziranja. Neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti družba nima. Ko so sredstva na razpolago za uporabo, se začnejo tudi amortizirati. Neopredmetena sredstva družbe so naložbe v pridobljene pravice (licence). Dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev družba nima Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanjih uporabljalo v te namene v več kot enem obračunskem obdobju

60 Opredmetena osnovna sredstva so: opredmetena sredstva v gradnji ali izdelavi, zemljišča, zgradbe in oprema. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva se v bilanci stanja izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Opredmetena osnovna sredstva, katerih posamična nabavna vrednost ne presega 500, se izkazujejo skupinsko kot drobni inventar med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Trajno neuporabna sredstva namenjena uničenju se izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. V primeru, da se utemeljeno predvideva, da bo za ta sredstva izvršena poravnava s prodajo v naslednjih 12 mesecih, se ta sredstva uvrstijo med nekratkoročna sredstva za prodajo ali v skupino za odtujitev za prodajo. Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti (izvirna vrednost). Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti oziroma prevrednotovana nabavna vrednost in posebej amortizacijski popravki vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. V bilanci stanja so izkazana po knjigovodski vrednosti, s katero se sredstvo pripozna po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov in nabranih izgub zaradi oslabitve. Pomembne skupine opredmetenih osnovnih sredstev, so tiste, katerih vrednosti pred ugotovitvijo nadomestljivih vrednosti presegajo 5% knjigovodske vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na vrednostno pomembne dele z različnimi dobami koristnosti le v primeru, da imajo ti deli krajšo dobo koristnosti od osnovnega dela opredmetenega osnovnega sredstva. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzročijo njegova zgraditev ali izdelava in posredni stroški, ki mu jih je mogoče pripisati. Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo več in se nameravajo prodati, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje in sicer po tisti, ki je manjša ter se prenesejo med sredstva za prodajo. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Sredstvo, vzeto v finančni najem, se pripozna kot osnovno sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na začetku najema enak pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je manjša. Po začetnem pripoznavanju se opredmetena sredstva merijo: - po modelu nabavne vrednosti, ki velja za zgradbe in opremo ter - po modelu prevrednotenja, ki velja za zemljišča. Po modelu nabavne vrednosti se opredmetena osnovna sredstva amortizirajo in slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Pri zmanjšanju knjigovodske vrednosti se pojavi izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom

61 Po modelu prevrednotenja se zemljišča prevrednoti na pošteno vrednost, ki jo ugotavlja pooblaščeni cenilec na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Če spremembe poštene vrednosti niso pomembne (do +-10%), je potrebno prevrednotenje le enkrat v 3 letih. Zemljišča se prevrednotujejo na pošteno vrednost in slabijo. Ponovno opravljena cenitev zemljišč po pošteni vrednosti je bila opravljena v letu 2012, katero jo je opravil pooblaščeni cenilec. Spremembe glede na knjižno stanje so poknjižene za leto V letu 2014 je družba opravila cenitve zemljišč, ki so bile pridobljene v letu 2014 v sklopu nabave obrata Laže. V letu 2015 je bila ponovno opravljena cenitev zemljišč po pošteni vrednosti, katero je opravil pooblaščeni cenilec. Povečanje knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotovanja se prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti na pošteno vrednost se pripozna v poslovnem izidu. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti iz prevrednotenja bremeni neposredno presežek iz prevrednotenja do velikosti stanja v dobro iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Presežek iz prevrednotenja se prenese v poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno. Razlika med čistim donosom in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve Amortizacija Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja, je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Opredmeteno osnovno sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo in uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo. V letu 2015 družba ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v nadaljevanju

62 Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo (v %): Opredmetena sredstva Zemljišča kamnolomov Objekti separacije Amort. stopnje 10,00 3,00-10,00 Gradbeni objekti 2,94-12,50 Dvorišča, ograje 3,00-8,33 Žerjavne proge 5,00 Objekti za turist.dej. 3,99 Upravne stavbe, samski domovi 1,30-5,00 Barake lesene 2,94-10,00 Barake pločevinaste 12,50-20,00 Oprema za proizvodnjo gradbenih materialov in elementov 4,50-20,00 Oprema za proizvodnjo sur. Iz lesa 15,00-20,00 Bagri, nakladači, buldožerji 7,69-20,00 Betonarne, asfaltne baze, separacije 4,55-20,00 Vozila 8,33-20,00 Drobna mehanizacija 7,14-25,00 Oprema za tunele 12,50-20,00 Oprema za mostove 7,69 Proizvodna oprema 2,94-50,00 Električna oprema 5,00-25,00 Oprema za gostinstvo in turizem 12,50-20,00 Vzdrževanje zelenic 7,14-20,00 Avtomobili in motorna kolesa 7,69-15,00 Oprema za PTT 16,67-50,00 Viličarji, transportni trakovi 11,11 Procesne garniture 33,33-50,00 Oprema za servisne delavnice 12,50-20,00 Grelci in ventilatorji 12,50-20,00 Računalniška oprema 10,00-50,00 Merilni instrumenti 20,00 Pisarniško pohištvo in ostala oprema 10,00-33,33 Neopredmetena sredstva Dolgoročne premoženjske pravice software 10-50, Naložbene nepremičnine Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Kot naložbena nepremičnina se določi: - zemljišče, posedovano za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; - zemljišče, za katero družba ni določila prihodnje uporabe; - zgradba v lasti ali finančnem najemu, oddana v enkratni ali večkratni poslovni najem; - prazna zgradba, posedovana za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem;

63 - v primerih, ko je glede na opredelitev sredstev en del nepremičnine naložbena nepremičnina in drugi opredmeteno osnovno sredstvo, vendar ju ni mogoče ločeno prodati, se opredeli celotno sredstvo kot naložbena nepremičnina, če je del, ki je opredmeteno osnovno sredstvo, nepomemben oziroma pomeni manj kot 30% vse vrednosti sredstva, sicer se celotno sredstvo izkaže kot opredmeteno osnovno sredstvo; - v primerih, ko družba opravlja postranske storitve najemnikom nepremičnin, ki jih poseduje, opredeli takšne nepremičnine kot naložbene, če so te storitve kot celota nepomembna sestavina krovnega dogovora oziroma pomenijo največ 30% vseh prihodkov iz tega dogovora. Nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, se do takrat obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi. Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznavanju izmerijo po njihovi nabavni vrednosti. Zgradbe kot naložbene nepremičnine se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. Amortizacijske stopnje so primerljive s stopnjami za zgradbe, ki so uporabljene za opredmetena osnovna sredstva. V letu 2015 se amortizacijske stopnje za naložbene nepremičnine niso spreminjale. Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti, kar pomeni, da vse naložbene nepremičnine obračunava v skladu z SRS 1. Prenos na konte naložbenih nepremičnin in z njih se opravi le, ko se spremeni uporaba naložbenih nepremičnin, kar dokazuje: začetek oziroma konec lastniške uporabe, začetek razvijanja za prodajo, oddaja v poslovni namen ali konec gradnje ali razvijanja. Dobički ali izgube iz odtujitve naložbenih nepremičnin se ugotavlja kot razliko med čistimi donosi ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter se pripoznajo v poslovnem izidu Finančne naložbe Finančne naložbe se uvrstijo v naslednje skupine: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Finančne naložbe uvrščene v finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, so predvsem kratkoročne finančne naložbe. Gre za naložbe v sredstva, dana v upravljanje pooblaščenim finančnim družbam. Sprememba poštene vrednosti se izkaže, če je njihova dokazana vrednost, to je cena, ki jo doseže na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, drugačna od knjigovodske vrednosti. Če jo presega, se pripoznajo finančni prihodki, če pa je manjša od knjigovodske, se pripoznajo finančni odhodki. Stroški posla ne povečujejo vrednosti naložbe. Pri obračunavanju običajnih nakupov in prodaj finančnih naložb družba upošteva datum trgovanja, razen za finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in finančnih naložb v posojila, kjer družba upošteva datum poravnave. Ob začetnem pripoznanju se finančna naložba izmeri po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in v posojila, ki se izmerijo po odplačni vrednosti. Začetni pripoznani vrednosti se prištejejo še stroški posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva, razen pri sredstvu, ki je uvrščeno v skupino sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

64 Družba uvršča vse dolgoročne kapitalske naložbe, ki ne kotirajo na borzi, v skupino finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo. Za finančne naložbe, izmerjene po nabavni vrednosti, se tečajne razlike ne ugotavljajo. V bilanci stanja se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne so tiste, ki jih namerava imeti podjetje v posesti v obdobju, daljšem od leta dni in ne v posesti za trgovanje. Spremembo poštene vrednosti finančne naložbe v vrednostne papirje izkaže, če je njihova dokazana poštena vrednost, to je cena, objavljena na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, drugačna od njihove knjigovodske vrednosti, in sicer če jo presega, kot povečanje ustreznega presežka iz prevrednotenja, če pa je manjša od knjigovodske, kot zmanjšanje ustreznega presežka iz prevrednotenja. Preveri tudi morebitno oslabitev, ki jo evidentira. Družba mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne finančne naložbe. Če kaka finančna naložba izgublja vrednost (na primer zaradi neuspešnega poslovanja družbe, v kateri je naša družba kapitalsko udeležena, ali slabše plačilne sposobnosti družbe, ki ji je naša družba dala posojila, in podobno), presodi kolikšen popravek njene začetno izkazane vrednosti je treba oblikovati v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prav tako mora odrediti delni ali celotni odpis finančne naložbe neposredno v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov, kakor hitro nastanejo razlogi za to. Če je bila pri finančnih naložbah, ki jih je treba oslabiti, v preteklosti evidentirana okrepitev, povečanje poštene vrednosti, se oslabitev najprej evidentira v breme ustreznega presežka iz prevrednotenja. Če se bo dolgoročna finančna naložba prodala, se izvedejo vsi potrebni postopki. Dolgoročna finančna naložba se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo Terjatve Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot sredstvo, če je verjetno, da bodo pritekale koristi, povezane z njo in je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti. Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi poplačane. Terjatve se prevrednotujejo, če obstaja nepristranski dokaz, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve. Terjatve do kupcev, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku, se izkaže kot dvomljive, terjatve, za katere se je začel sodni postopek pa kot sporne in sicer na podlagi individualne obravnave vsake posamezne terjatve. Popravek se obravnava kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Družba presoja posamično verjetnost poplačila terjatev po posameznih terjatvah in oblikuje popravek vrednosti terjatev po posameznih terjatvah. Popravki vrednosti terjatev do kupcev v bilanci stanja so oblikovani glede na individualno presojo. Terjatve za odložene davke pri družbi so zneski davka od dohodka, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih olajšav v naslednja obdobja

65 2.1.8 Zaloge Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje (pa tudi storitve, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, od naročnika pa še nepotrjene oz. prevzete) se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem pomenu, ki zajemajo vse proizvajalne stroške (neposredne in posredne) in del splošnih stroškov (posredni stroški nakupovanja). Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo iztržljivo vrednost. Dotedanjo knjigovodsko vrednost se zmanjša in znesek se obravnava kot prevrednotovalni poslovni odhodek iz naslova zalog. Poraba materiala se obračuna po povprečnih cenah. Drobni inventar dan v uporabo, se prenese med stroške takoj, lahko pa ga prenašamo postopoma v obdobju, ki ni daljše od leta dni Denarna sredstva Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni instituciji. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni instituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej. Med denarna sredstva se uvrščajo tudi denarni ustrezniki, ki so po SRS 7.5 naložbe, ki jih je mogoče hitro oz. v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno (kratkoročni depoziti in vloge v bankah). Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek

66 Aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in kratkoročno nezaračunane prihodke, na podlagi razpoložljive knjigovodske dokumentacije. Ob sestavljanju računovodskih izkazov družba preverja realnost in upravičenost oblikovanja. Kratkoročne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo Kapital Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi, glede na tedanjo dosegljivo ceno čistega premoženja. Sestavljajo ga: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let (ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let), presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček (ali še ne poravnana izguba) poslovnega leta. Osnovni kapital se deli na vpoklicani in nevpoklicani. Nevpoklicanega kapitala družba nima. Vpoklicani kapital pa se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodišču in so ga njegovi lastniki vplačali. Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi predhodno pridobljenih lastnih delnic oziroma lastnih poslovnih deležev (vplačani presežek kapitala), zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma poslovnih deležev in zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Rezerve iz dobička so zakonske in druge rezerve, ki so namensko zadržane iz dobička iz prehodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih bodočih izgub. Sestavljajo jih zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže, lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka), statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Družba lastnih delnic nima. Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva. Presežek iz prevrednotenja nastane kot posledica prevrednotenja zaradi uporabe modela prevrednotenja pri opredmetenih osnovnih sredstvih (zemljišča) ter izmeritvi finančnih naložb, razporejenih za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, po njihovi pošteni vrednosti (gre za dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe). Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja sestavljajo čisti poslovni izid obračunskega obdobja in spremembe presežka iz prevrednotenja zemljišč ter iz naslova aktuarskega izračuna Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Namen rezervacij je vnaprej zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov, ki se bodo po pričakovanju pojavili v prihodnosti, se oblikujejo z enkratno ali večkratno obremenitvijo ustreznih stroškov ali odhodkov

67 (dolgoročne rezervacije za organizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi ter za dana jamstva in za tožbe). Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Rezervacije se pripoznajo samo v primeru, če: - obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza, - je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, - je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Vrednost rezervacije mora biti enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Rezervacije se lahko uporabljajo samo za istovrstne postavke, za katere so bile prvotno pripoznane, v utemeljenih primerih pa tudi za enakovrstne postavke (npr. rezervacije za dana jamstva). Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo Dolgovi Dolgoročne in kratkoročni dolgovi so lahko finančni (do posojilodajalcev) ali poslovni (do dobaviteljev). Dolgoročni dolgovi so tudi dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Podvrsta dolgoročnih dolgov so tudi obveznosti za odložene davke. V bilanci stanja se obveznosti za posamezne obroke, ki so že zapadli ali bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Dolgoročni in kratkoročni dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo v zneskih iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Dolgovi, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oziroma dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne, se v bilanci izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za odplačila. Dogovorjena obrestna mera se ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, če razlika ni več kot 5%. V drugih primerih pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti. Obresti od dolgoročnih dolgov so finančni odhodki. Dolgoročni in kratkoročni dolgovi se ne prevrednotujejo, razen če so izraženi v tuji valuti in se spremeni tečaj tuje valute. Prevrednotenje se izkaže kot redni finančni odhodek oziroma prihodek. Kratkoročni finančni dolgovi so dobljena posojila. Kratkoročni poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, do financerjev v zvezi z obrestmi in do države iz naslova davkov ter kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. Posebna vrsta kratkoročnih poslovnih dolgov so obveznosti za kratkoročno prejete predujme in varščine. Kratkoročni dolgovi se praviloma izkazujejo po začetni vrednosti, razen izjemoma po odplačni vrednosti v skladu s SRS Pasivne časovne razmejitve Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunani stroški sestavljajo stroški, ki so pričakovani, pa se še niso pojavili in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve, vendar zaradi tega ni običajnih obveznosti do kupcev, ki bi se štele kot dobljeni predujmi. Prav tako

68 nastajajo, če je upravičenost do pripoznanja prihodkov v poslovnem izidu v trenutku prodaje še dvomljiva. Ob sestavljanju računovodskih izkazov preverjamo realnost in upravičenost oblikovanja. Kratkoročne časovne razmejitve se ne prevrednotujejo Prihodki in odhodki Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Poslovni prihodki se pripoznajo, če so izpolnjeni še dodatni tile pogoji: - podjetje prenese na kupca pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva - podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih - stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo oceniti Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov. Finančni prihodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ni dvoma glede na njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in plačljivost. Drugi prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso upravičeni že ob nastanku. a) Poslovni prihodki: Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti. Prihodki na osnovi gradbenih pogodb se pripoznajo na podlagi stopnje dokončanosti pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja, če je mogoče izid pogodbe zanesljivo oceniti. Izid pogodbe je mogoče zanesljivo oceniti, če je mogoče zanesljivo izmeriti vse pogodbene prihodke oziroma, če je mogoče zanesljivo izmeriti stroške izpolnitve pogodbe na dan bilance stanja, oziroma, če je mogoče zanesljivo izmeriti stopnjo izpolnjenosti pogodbe na dan bilance stanja. Stopnja izpolnjenosti pogodbe se lahko določi na različne načine. Podjetje uporablja metodo, ki zanesljivo meri opravljeno delo. Odvisno od vrste pogodbe uporabljamo naslednji metodi: o Razmerje pogodbenih stroškov, ki so se pojavili pri opravljenem delu do določenega dneva, nasproti ocenjenim celotnim pogodbenim stroškom in Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev. b) Finančni prihodki: Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb

69 c) Drugi prihodki: Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. a) Poslovni odhodki: Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Odhodki na osnovi gradbenih pogodb se pripoznajo na podlagi stopnje dokončanosti pogodbenih dejavnosti na dan bilance stanja, če je mogoče izid pogodbe zanesljivo oceniti. Izid pogodbe je mogoče zanesljivo oceniti, če je mogoče zanesljivo izmeriti vse pogodbene prihodke oziroma, če je mogoče zanesljivo izmeriti stroške izpolnitve pogodbe na dan bilance stanja, oziroma, če je mogoče zanesljivo izmeriti stopnjo izpolnjenosti pogodbe na dan bilance stanja. Stopnja izpolnjenosti pogodbe se lahko določi na različne načine. Podjetje uporablja metodo, ki zanesljivo meri opravljeno delo. Odvisno od vrste pogodbe uporabljamo naslednji metodi: o Razmerje pogodbenih stroškov, ki so se pojavili pri opravljenem delu do določenega dneva, nasproti ocenjenim celotnim pogodbenim stroškom in Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi s slabitvijo in z odtujitvami opredmetenih osnovnih in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter slabitvijo zalog in poslovnih terjatev. b) Finančni odhodki: Finančni odhodki so predvsem obresti in tečajne razlike. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Obresti so finančni odhodki v znesku, obračunanem v zadevnem obračunskem obdobju, razen če so zajete med zaloge. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s slabitvijo in z odtujitvami finančnih naložb. c) Drugi odhodki: Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Drugi prihodki se pripoznajo, ko so izpolnjeni pogoji zanje Tečaji in način preračuna v domačo valuto Terjatve, obveznosti, denarna sredstva izražena v tujih valutah, se konec obdobja preračunajo po tečajnici BS referenčni tečaj ECB, razlika predstavlja prihodke ali odhodke financiranja

70 2.2 BILANCA STANJA NA DAN Pojasnila I 15/14 SREDSTVA A. DOLGOROČNA SREDSTVA A I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve A.I Dolgoročne premoženjske pravice Dobro ime Predujmi za neopredmetena osnovna sredstva Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva A.II Zemljišča in zgradbe a) Zemljišča b) Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi 0 0 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev III. Naložbene nepremičnine A.III IV. Dolgoročne finančne naložbe A.IV Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil A.IV a) Delnice in deleži v družbah v skupini b) Delnice in deleži v pridruženih družbah c) Druge delnice in deleži d) Druge dolgoročne finančne naložbe Dolgoročna posojila A.IV a) Dolgoročna posojila družbam v skupini 0 0 b) Dolgoročna posojila drugim c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital 0 0 V. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev Dolgoročne poslovne terjatve so drugih VI. Odložene terjatve za davek A.VI B. KRATKOROČNA SREDSTVA B I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo B.I. 0 0 II. Zaloge B.II Material Nedokončana proizvodnja Proizvodi in trgovsko blago Predujmi za zaloge III. Kratkoročne finančne naložbe B.III Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0 b) Druge delnice in deleži 0 0 c) Druge kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 0 0 b) Kratkoročna posojila drugim IV. Kratkoročne poslovne terjatve B.IV Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Kratkoročne poslovne terjatve do drugih V. Denarna sredstva B.V C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C E. ZABILANČNA SREDSTVA E se nadaljuje

71 nadaljevanje Pojasnila I 15/14 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV A. KAPITAL A I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice in lastne deleže Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička IV. Presežek iz prevrednotenja V. Preneseni čisti poslovni izid VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta A.VI B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZM. B Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti Druge rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI C I. Dolgoročne finančne obveznosti C.I Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini Dolgoročne finančne obveznosti do bank Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic Druge dolgoročne finančne obveznosti II. Dolgoročne poslovne obveznosti C.II Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Dolgoročne menične obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Druge dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 III. Odložene obveznosti za davek C.III Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI Č I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoročne finančne obveznosti Č.II Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne finančne obveznosti do bank Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic Druge kratkoročne finančne obveznosti III. Kratkoročne poslovne obveznosti Č.III Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Kratkoročne menične obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Druge kratkoročne poslovne obveznosti D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE D E. ZABILANČNA EVIDENCA E

72 2.3 IZKAZ CELOTNEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO 2015 se nadaljuje Pojasnila Leto 2015 Leto 2014 I 15/14 1. Čisti prihodki iz prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) Stroški blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega a) materiala b) Stroški storitev Stroški dela a) Stroški plač b) Stroški socialnih zavarovanj, od tega stroški pokojninskega zavarovanja c) Drugi stroški dela Odpisi vrednosti a) Amortizacija Prevrednotovalni poslovnei odhodki pri neopredmetenih in b) opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Finančni prihodki iz deležev a) Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 0 c) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah d) Finančni prihodki iz drugih naložb Finančni prihodki iz danih posojil a) Finančni prihodki iz posojil danih družbam v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz posojil danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb a) Prevrednotovalni fin. odhodki pri fin.naložbah v podjetja v skupini 0 0 Prevrednotovalni fin. odhodki pri fin. naložbah v pridružena b) podjetja c) Drugi prevrednotovalni fin. odhodki Finančni odhodki iz finančnih obveznosti a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic 0 0 č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih b) obveznosti c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti Drugi prihodki Drugi odhodki Davek iz dobička Odloženi davki Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

73 nadaljevanje Pojasnila Leto 2015 Leto 2014 I 15/ Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Spremembe presežka iz prevrednotenja NS in OOS Spremembe presežka iz prevred. FS, razpoložljivih za prodajo Dobički in izgube - tečajne razlike Druge sestavine vseobsegajočega donosa Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Bilančni dobiček 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Preneseni dobiček Zmanjšanje kapitalskih rezerv Zmanjšanje rezerv iz dobička Povečanje rezerv iz dobička Bilančni dobiček / bilančna izguba

74 2.4 IZKAZ DENARNIH TOKOV - različica II. Leto 2015 Leto 2014 A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a+b) B. Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 0 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin 0 0 Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a+b) se nadaljuje

75 nadaljevanje Leto 2015 Leto 2014 C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala 0 0 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala - presežki iz prevred. 0 0 Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju Č) Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) y) Začetno stanje denarnih sredstev

76 2.5 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2014 OSNOVNI KAPITAL KAPITALSKE REZERVE REZERVE IZ DOBIČKA zakonske rezerve statutarne rezerve druge rezerve iz dobička PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJ A PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID ČISTI POSLOVNI IZID POSL.LETA SKUPAJ A.1 KONČNO STANJE preračuni za nazaj prilagoditve za nazaj - A.2 ZAČETNO STANJE B.1 Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki a)izplačilo dividend b)izplačilo nagrad organom vodenja - B.2 CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS POROČ.OBDOBJA a) Vnos čistega poslov.izida poroč.obdobja b)spremembe presežka iz prevred.finan.naložb c)spremembe presežka iz prevr.zemljišč d) presežek iz akuarskega poročila d)druge spremembe-usklad.odl.davkov prev.zemlišč 2013 B.3 SPREMEMBE V KAPITALU a)razporedit.preostalega dela čistega dobička prim.poroč.obdobja na druge sest.kapitala b)druge spremembe v kapitalu C. KONČNO STANJE BILANČNI DOBIČEK PREMIKI V KAPITAL čisti dobiček tekočega leta prevred.dolg.finančnih naložb prevrednotenje zemljišč presežek iz aktuarskega poročila PREMIKI V KAPITALU prenos čist.dobička leta 2013 na preneseni čisti dobiček PREMIKI IZ KAPITALA izplačilo dividend fiz.osebam iz preteklih let uskl.odlož.davkov za prevred. zemljišč

77 2.6 IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2015 OSNOVNI KAPITAL KAPITALSKE REZERVE REZERVE IZ DOBIČKA zakonske rezerve statutarne rezerve druge rezerve iz dobička PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJ A PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID ČISTI POSLOVNI IZID POSL.LETA SKUPAJ A.1 KONČNO STANJE preračuni za nazaj prilagoditve za nazaj A.2 ZAČETNO STANJE B.1 Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki a)izplačilo dividend b)izplačilo nagrad organom vodenja B.2 CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS POROČ.OBDOBJA a) Vnos čistega poslov.izida poroč.obdobja b)spremembe presežka iz prevred.finan.naložb c)spremembe presežka iz prevr.zemljišč d) presežek iz akuarskega poročila d)druge spremembe-usklad.odl.davkov prev.zemlišč 2013 B.3 SPREMEMBE V KAPITALU a)razporedit.preostalega dela čistega dobička prim.poroč.obdobja na druge sest.kapitala b)druge spremembe v kapitalu C. KONČNO STANJE BILANČNI DOBIČEK PREMIKI V KAPITAL čisti dobiček tekočega leta prevred.dolg.finančnih naložb prevrednotenje zemljišč presežek iz aktuarskega poročila PREMIKI V KAPITALU prenos čist.dobička leta 2014 na preneseni čisti dobiček razpor.dela prenes.čistega posl.izida v osnovni kapital - sklep skupščine PREMIKI IZ KAPITALA

78 2.7 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto končano na dan 31. decembra 2015 na straneh 64 do 71 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 53 do 103 letnega poročila. Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za 2015 leto končano 31. decembra 2015 v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili pripravljeni ob predpostavki, da bo družba nadaljevala poslovanje tudi v prihodnje. Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja družbe, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Nova Gorica,

79 2.8 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA