OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA KMETIJI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE Manja KUMER OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA KMETIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2018

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE EKOLOŠKO KMETIJSTVO Manja KUMER OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA KMETIJI DIPLOMSKO DELO Maribor, 2018

3 POPRAVKI:

4 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, III Komisijo za zagovor in oceno zaključnega dela sestavljajo: Predsednik: red. prof. dr. Jernej TURK Mentor: red. prof. dr. Martin PAVLOVIČ Somentorica: doc. dr. Andreja ČERENAK Lektorica: Ana Leskovšek, profesorica slovenščine. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Datum zagovora:

5 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, IV Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji UDK: :631.1(043.2)=163.6 Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in celeia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja. Ključne besede: pridelava hmelja / pokritje / model / kmetija / sorte hmelja OP: VIII, 34 s. 10 pregl., 9 graf., 1 sl., 25 ref. Estimation of Hop Production Economics on the Sample Farm We assessed the economics of a hop production on a farm in The sample farm from the Savinja valley has ha of hop fields. It was an average hop farm size for Slovenia, growing the most sought after varieties on the market, the Slovenian hop varieties Aurora and Celeia. In the study, we evaluated the variable costs of hop production per hectare. We included (i) labor costs (model estimation - 65 machine hours, 65 tractor hours, 260 labor hours), (ii) material costs (plant protection products, fertilizers, twines) and (iii) energy costs (fuel oil, electricity). The variable costs of hop production on the farm amounted to 8.726,00 EUR/ha, of which labor costs were 4.602,00 EUR/ha, material costs were 1.457,00 EUR/ha, and energy costs was 2.667,00 EUR/ha. To calculate the gross margin, we took into account the average yield of hops on the farm, which was kg/ha and the average sales hop price of 7.00 EUR/kg. Key words: hop production / gross margin / model / farm / hop varieties NO: VIII, 34 P., 10 Tab., 9. Graph., 1 Pict., 25 Ref.

6 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, V Kazalo vsebine 1 UVOD Namen in cilji Delovne hipoteze PREGLED OBJAV Pridelava hmelja Hmeljarstvo v svetu Hmeljarstvo v Evropski uniji Hmeljarstvo v Sloveniji Pomen ekonomike pridelave hmelja Stroški pridelave hmelja Pregled sortne strukture v Sloveniji Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja Tehnološka zrelost MATERIALI IN METODE DELA Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP REZULTATI Z RAZPRAVO Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta 2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji... 27

7 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VI 4.3 Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji SKLEPI VIRI... 35

8 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VII Kazalo preglednic Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na hektar (v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha Kazalo grafikonov Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v Sloveniji Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje grenčic (v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju ( ) Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja v letu 2015 in v letu

9 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VIII Kazalo slik Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding, bobek, celeia, aurora... 10

10 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, UVOD Hmelj je rastlina, ki jo uvrščamo med trajnice in ovijalke. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da na eni rastlini rastejo moški cvetovi, na drugi rastlini pa ženski. Predniki današnjega hmelja prihajajo iz divje rastočih hmeljev Evrope in iz zahodne Azije. Nasadi hmelja preživijo od dvanajst do petnajst let, izjeme tudi več kot dvajset let (Ferant 2012). Hmelj spada med dvokaličnice, skupaj z navadno koprivo spada v red koprivovcev (Urticales), s konopljo pa spada v družino konopljevk (Cannabaceae). V rod Humulus spadata dve vrsti hmelja: navadni hmelj (Humulus lupulus) in enoletni ali japonski hmelj (Humulus japonicus) (Ferant 2012). Kasneje so se razširili tudi drugi tipi hmelja kot posledica evolucije in širjenja rastišč (Majer 2002). Različna proizvodna in tržna dogajanja vplivajo na gospodarske razmere v hmeljarstvu (Pavlovič 2012a). Če želi kmet uspešno poslovati na svoji kmetiji, potem morajo biti njegovi fiksni oz. stalni stroški (amortizacija, lastno delo, vzdrževanje osnovnih sredstev, prispevki ) in variabilni oz. spremenljivi stroški (nakup materiala, poraba energije, plačila sezonskih delavcev ) nižji kot so prihodki, ki so odvisni predvsem od količine in prodajne cene pridelanega hmelja. Obstajajo različne kalkulacije, s katerimi si kmetije poenostavijo pregled nad stroški. S pomočjo kalkulacije stroškov pridelave pridobijo kmetje predstavo o lastni ceni pridelka. Najbolj razširjena sta dva načina kalkulacije stroškov: kalkulacije celotnih (kjer zajamemo stalne in spremenljive stroške) ter kalkulacije spremenljivih stroškov oz. pokritja (Pavlovič 2012a).

11 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Namen in cilji Osnovni namen naloge je oceniti ekonomičnost pridelave hmelja na primeru hmeljarske kmetije v Savinjski dolini. Upoštevali bomo metodologijo izračuna pokritja pridelave hmelja, pri tem pa ustrezno posodobili input podatke variabilnih stroškov (cene materiala, dela in energije). 1.2 Delovne hipoteze Naša diplomska raziskava temelji na treh hipotezah: H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč. H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00 EUR/ha. H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev.

12 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, PREGLED OBJAV 2.1 Pridelava hmelja Hmeljarstvo v svetu Pridelava hmelja je danes razširjena že v 30 državah sveta, vendar so, z okoli 80 % celotnega pridelka grenčic, na vodilnem mestu hmeljarji iz ZDA in Nemčije (Pavlovič in sod. 2014). Po obsegu pridelave hmelja sledijo Kitajska, Češka, Poljska in Slovenija (IHGC 2017). Pavlovič (2015) prav tako navaja, da se širjenje svetovnih hmeljišč povečuje skupaj s povečanim povpraševanjem pivovarn po hmelju. Iz podatkov, ki so bili pridobljeni od Mednarodne hmeljarske organizacije IHGC in vladnih poročil ZDA (USDA) lahko razberemo, da so v letih 2014 in 2015 ameriški hmeljarji povečali površine hmelja za kar 28 % oz. za ha ter tako postali največji pridelovalci glede na obseg hmeljišč ( ha). V letu 2014 je bil v ZDA povprečen pridelek hmelja 2,1 t/ha, v letu 2015 pa so tega ocenili na 1,85 t/ha. V Nemčiji so leta 2015 poročali o obnovi ha hmeljišč. Pridelavo so razširili s 539 ha hmeljišč na skupaj ha. Na Češkem so obnovili 423 ha, kar predstavlja le tretjino obnovljenih zemljišč v Nemčiji. Tako so na Češkem v letu 2015 obdelovali hmelj na ha. V Rusiji, Braziliji, na Kitajskem in Japonskem je bil v letu 2015 zaznan upad pivovarske proizvodnje. V Evropi in ZDA pa smo beležili predvsem rast števila manjših (craft) pivovarn, ki so povpraševale po različnih aromatičnih in dišavnih sortah hmelja, zato je bila v ZDA zabeležena največja obnova zemljišč, kar 57 % (2.440 ha). Prav tako so o obnovah hmeljišč poročale še evropske države: Nemčija (1.200 ha), Češka (360 ha), Poljska (80 ha) (Pavlovič 2016).

13 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hmeljarstvo v Evropski uniji Evropska unija je globalno najpomembnejša pridelovalka hmelja. Hmelj prideluje 14 držav članic EU, kjer pridelava Nemčije in Češke predstavlja 80 % celotne pridelave hmelja v Evropski uniji. Površine, kjer se v Evropi prideluje hmelj, se spreminjajo skladno s tržnimi razmerami oz. povpraševanjem pivovarn in trgovcev po hmelju. V obdobju se je v Evropski uniji površina pridelave hmelja iz ha (leto 2001) zmanjšala na ha (leto 2008). V letu 2008 je v Evropski uniji pridelek hmelja znašal ton, kar je predstavljajo 50 % celotne pridelave hmelja na svetu (Pavlovič 2012c) Hmeljarstvo v Sloveniji Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja slabe 3 % svetovne pridelave (IHGC 2017). Večino, okoli 95 % pridelanega hmelja izvozijo hmeljarji in trgovci s hmeljem v druge države v Evropi in tudi drugam po svetu (Pavlovič 2012c). Hmeljišča v Sloveniji prevladujejo v Spodnji Savinjski dolini, najdemo pa jih tudi v Zgornji Savinjski dolini, okolici Celja, Ptuja in Ormoža, Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi. Od leta 2002 do leta 2012 je bil v Sloveniji zabeležen upad hmeljskih površin za 38 % (iz ha na ha). Pavlovič (2016) navaja, da se površine hmeljišč v Evropi zaradi večjega povpraševanja po hmelju in hmeljskih izdelkih povečujejo. V Sloveniji je bilo tako od leta 2014 zabeleženo večanje površin hmelja (IHPS 2017). V Sloveniji so v mesecu aprilu 2016 ocenjevali obnovo na 125 ha. Sredi maja je tako obseg prvoletnikov znašal 150 ha. Skupna površina vseh hmeljišč v Sloveniji je znašala ha. Kar se tiče svetovne ravni, so se površine hmeljišč povečale za ha, kar je naneslo na ha skupnih hmeljišč (Pavlovič 2016). Na grafikonu 1, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazano število hmeljarjev in število površin v Sloveniji od leta 1940 do leta Od leta 1965 do leta 2000 je

14 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, zabeležen ogromen upad števila hmeljarjev (za kar 2000). Kar se tiče hmeljskih površin, so te začele upadati po letu 1992 in nato ni bilo zabeleženih drastičnih sprememb v smislu večanja ali upadanja hmeljišč (IHPS 2017). Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v Sloveniji. Na naslednji strani (grafikon 2) so prikazane površine hmeljišč (v ha), pridelava hmelja (v t) in proizvodnja grenčic (v t) v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do leta 2015 (IHPS 2017).

15 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje grenčic (v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta V Sloveniji je zelo malo takšnih kmetij, ki bi se ukvarjale samo s hmeljarstvom. Največ kmetijskih gospodarstev je takšnih, da pridelujejo hmelj na % svojih površin. Ostanek predstavljajo ostale kmetijske površine, od tega največ njive (61 %), nato sledijo travniki (37 %), najmanj pa predstavljajo sadovnjaki in vinogradi (2 %). Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, se sočasno ukvarjajo predvsem z živinorejo prevladuje govedoreja, kar povprečno znaša 24 GVŽ na kmetijo (IHPS 2017). 2.2 Pomen ekonomike pridelave hmelja Globalne gospodarske razmere v hmeljarstvu so izrazito pogojene s proizvodnimi in tržnimi dogajanji v pivovarstvu ter informacijskimi špekulacijami največjih trgovcev s hmeljem (Pavlovič 2012a). Kar se tiče kapitala in dela, je hmeljarstvo zelo intenzivna panoga kmetijstva. Hmeljarske kmetije morajo poleg običajne kmetijske mehanizacije imeti tudi hmeljarske stroje in

16 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, priključke (rezalnik, trgalnik, pršilnik ) in opremo (sušilnica, tekoči trakovi, stiskalnica za hmelj ). Ocena povprečne porabe delovnih ur na hmeljarski kmetiji je v letu 2003 obsegala 470 ur dela od tega predstavlja 120 ur strojnih oz. traktorskih ur in 350 ročnih ur na hektar. Te ure pa so porazdeljene v tri obdobja od pomladi do jeseni (napeljava vodil, navijanje poganjkov, obiranje hmelja). Kmetije, ki imajo več kot 3 ha hmeljskih površin, imajo najeto sezonsko delovno silo. O ekonomičnosti kmetije oz. gospodarnosti kmetije lahko govorimo takrat, ko so prihodki (iztržek za pridelek) večji od stroškov pridelave. Tukaj govorimo o koeficientu ekonomičnosti, kjer računamo razmerje med prihodki in odhodki kmetije. Prihodek, ki ga kmetija zasluži s pridelavo hmelja, je odvisen od količine, kakovosti hmelja in tudi prodajne cene. Uporaba različnih strojev, količina in čas nakupov materiala ter količina in cena bodisi lastnega ali sezonskega dela pa posledično vplivajo na višino stroškov pridelave oz. kmetiji predstavljajo odhodke (Pavlovič 2012a) Stroški pridelave hmelja Ocena gospodarnosti kmetije temelji na treh pomembnih faktorjih: višina in cena pridelka, kar predstavlja prihodke, ter stroški pridelave, ki predstavljajo odhodke. Na prihodke kmetije vplivajo tudi ukrepi SKP. Da lahko kmetija pravilno oceni ekonomičnost svoje pridelave, mora tako natančno poznati s pridelavo povezane stroške (Pavlovič 2012b). Če je cena hmelja na trgu nižja od stroškov pridelave hmelja skozi več let, se veliko hmeljarjev odloči, da prenehajo s pridelavo. Zato so hmeljarji primorani analizirati in načrtovati pridelavo za prihodnost. Na cene na trgu ne morejo direktno vplivati, zato si morajo pridelavo usmeriti v pridelavo sort hmelja, ki so v tistem letu zanimive za trg in znižati stroške pridelave, kolikor le lahko. Hmeljarji z izbiro sort in kakovostjo sadik, ohranjanjem kondicije rastlin, oskrbo nasadov in pravilno tehniko pridelave vplivajo na pridelek in tudi na ponudbo hmelja na trgu. Na trgu hmelja je znano, da cene neprestano nihajo, kar je pogojeno s povpraševanjem in ponudbo na svetovni ravni. V hmeljarstvu so pomembni tudi stroški pridelave. Za hmeljarje je najprimernejše, da se poslužujejo metode modelne kalkulacije skupnih

17 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, stroškov pridelave. Na IHPS se tako poslužujejo modela SIMAHOP 3.1., s katerim izračunajo celotne stroške pridelave hmelja in lastno ceno, odvisno od višine pridelka (Pavlovič 2008). Pavlovič (2012b) navaja, da kmetje sami navadno ne vodijo lastnega računovodstva. Da si poenostavijo izračun stroškov pridelave hmelja, poznamo različne modelne kalkulacije. S pomočjo kalkulacije stroškov pridelave lahko kmetje izračunajo lastno ceno, katera jim kasneje služi za gospodarno odločanje pri sami prodaji hmelja na trgu. Na IHPS v Žalcu uporabljajo dva načina modelne kalkulacije proizvodnih stroškov: Modelna kalkulacija celotnih (stalnih in spremenljivih) stroškov: ocena celotnih stroškov pridelave hmelja na povprečno veliki kmetiji (10 ha hmeljišč, pridelek kg/ha) v Sloveniji je v letu 2012 znašala 5,25 EUR/kg suhega hmelja. Modelna kalkulacija spremenljivih stroškov pridelave: ocena spremenljivih stroškov zajema le stroške, ki so bili povezani s pridelavo v nekem letu. V Sloveniji je bila v letu 2012 modelno ocenjena na EUR/ha. Ti stroški so odvisni od višine pridelka v analiziranem letu in so v letu 2012 znašali 3,30 EUR/kg (pri pridelku kg/ha) in 3,90 EUR/kg (pri pridelku kg/ha). Iz tega podatka lahko razberemo, da višji pridelek sorazmerno zniža stroške pridelave hmelja. 2.3 Pregled sortne strukture v Sloveniji Z vzgojo novih sort rastlin človek izboljšuje točno določene ali več različnih lastnosti rastlin. Tako kot pri drugih rastlinah, se tudi pri hmelju daje največji poudarek na velik pridelek, dobro kvaliteto in odpornost na bolezni in škodljivce. Tako delimo sorte hmelja glede na različne pridelovalne lastnosti in tudi glede na količino grenčice ter kakovost arome (Čerenak in Ferant 2012).

18 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Najpomembnejše sorte, ki jih pridelujejo v Sloveniji so: aurora, bobek, celeia in savinjski golding (Pavlovič 2012c). Sorte, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku in tudi preostale sorte, ki se še pridelujejo v Sloveniji, so prikazane v preglednici 1 (se nadaljuje na naslednji strani), kjer lahko vidimo njihovo osnovno razvrstitev, vsebnost alfa-kislin (% v SS) in količino eteričnega olja (ml/100 g), ter pridelek (t/ha) (Čerenak in Ferant 2012). Podatki so dopolnjeni z aktualnimi informacijami pridobljenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Na IHPS v Žalcu (IHPS 2017) imajo sorte hmelja, ki so v pridelavi in so bile požlahtnjene na inštitutu, predstavljene v dveh katalogih sort. V katalogu z naslovom Legenda žlahtne arome lahko najdemo sorte hmelja, ki veljajo za tradicionalne, finoaromatične in grenčične. V katalogu Val dišavnega hmelja pa lahko najdemo sorte hmelja, ki imajo nekoliko drugačno aromo. Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja. Sorta Osnovna Alfa-kisline (% v Eterično olje Pridelek (t/ha) razvrstitev SS) (ml/100 g) aurora aromatični 7,2 12,6 0,9 1,6 1,6 3,2 bobek aromatični 3,5 7,8 0,7 4,0 1,3 3,5 celeia aromatični 3,0 8,7 0,6 3,6 1,1 3,2 savinjski golding aromatični 2,8 6,1 0,3 1,7 1,2 2,2 styrian gold aromatični 3,5 6,5 1,3 2,3 1,6 2,4 dana grenčična, aromatična 12,5 18,8 10,3 2,03 1,6 2,4

19 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, styrian eureka grenčična, 11,0 17,0 2,5 4,0 1,6 2,4 aromatična styrian cardinal grenčična, 10,0 15,0 3,0 4,0 1,7 2,8 aromatična styrian wolf grenčična, 13,5 18,5 3,0 4,5 1,7 2,8 aromatična styrian eagle grenčična, 12,5 17,5 2,5 3,9 1,7 2,5 aromatična styrian dragon aromatični 6,0 11,0 1,5 2,1 1,7 2,5 styrian kolibri aromatični 4,0 6,0 1,0 2,0 1,7 2,6 styrian fox aromatični 6,0 12,0 0,7 1,7 1,7 2,5 Na sliki 1 so prikazani storžki različnih sort hmelja (IHPS 2016a). Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding, bobek, celeia, aurora Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja Čerenak (2009) pravi, da se žlahtnjenje hmelja obrestuje komaj po nekaj letih. Sorto, ki jo želimo preizkusiti, je najprej potrebno zasaditi na več hektarjev zemljišč in ugotoviti, ali se pivo, ki se s to sorto vari, dobro prodaja. Pomembno je tudi, da ima sorta več pozitivnih

20 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, kot negativnih lastnosti. Tako nastajajo sorte, ki so odporne tako na biotske dejavnike (bolezni in škodljivce) kot tudi na abiotske dejavnike, kamor štejemo različne klimatske dejavnike, ki so dandanes v kmetijstvu zaradi nepredvidljivih razmer pereč problem. S tem ko je sorta odporna na klimatske razmere, je posledično bolj odporna tudi na nekatere nove bolezni, ki so posledica spremenljivega vremena. Najbolj pomembno, tako kmetom kot tudi žlahtniteljem, od vsega naštetega je seveda visok pridelek, kvalitetna sestava (ustrezna količina grenčic in eteričnega olja) in dobra odpornost hmelja na bolezni. Ko se izkaže, da imajo rastline potencialne nove sorte zadosti pozitivnih lastnosti, jih na IHPS v Žalcu posadijo na tri različne lokacije, na vsako po 150 rastlin skupaj z že znanimi oz. tradicionalnimi sortami (npr. savinjski golding, celeia, aurora ). Nato rastline opazujejo nadaljnja tri leta spremlja se rast in razvoj rastlin, odpornosti na bolezni in škodljivce, fiziološki pojavi, količina in kakovost pridelka. Če so rastline po pretečenih treh letih dosegle zaželene standarde, potem se predlaga vpis v sortno listo. Novi sorti določijo tudi ime. Na koncu je potrebna še potrditev Sortne komisije za industrijske rastline, ki jo imenuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Čerenak in sod. 2016). Slovenski hmelj je zaradi svoje prijetne arome in grenčice v pivu dobro poznan tudi drugod po svetu. Zadnja leta se pojavljajo tudi sorte hmelja, ki jih zaradi vonja storžkov po jabolkih, jagodah, limonah, ribezu, cvetlicah in tudi zeliščih imenujemo dišavne sorte. Po njih so najprej povpraševale manjše pivovarne, saj so želele variti pivo z drugačnim vonjem in okusom, kasneje pa se je to razširilo tudi na večje pivovarne. Zaradi povečanega povpraševanja po dišavnih sortah hmelja se povečuje tudi njihova pridelava in tako vpliva na sortno strukturo hmeljišč v Sloveniji (Čerenak in Košir 2014). V letu 2015 so tako na IHPS posadili prve hektarje dišavnih sort hmelja, ki so bile v preizkušanju. Najprej so bile posajene na približno 5 hektarjih, predvidevajo pa, da se bo površina hmeljišč, zasajenimi z dišavnimi sortami, še podvojila (Čeh in sod. 2015).

21 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so tako požlahtnili že 17 sort hmelja. Vse sorte so vpisane v Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte. Leta 2016 so vpisali sorti styrian wolf in styrian cardinal ter v letu 2017 še styrian kolibri (IHPS 2017). Novejše sorte hmelja lahko najdemo v katalogu Val dišavnega hmelja s Štajerske. Tam najdemo podatke o naslednjih sortah: styrian eureka, styrian cardinal, styrian wolf, styrian eagle in styrian kolibri. Poleg vseh naštetih sta opisani tudi sorti, ki sta bili tedaj še v preizkušanju, v februarju 2018 pa sta tudi že na sortni listi to sta styrian dragon (105/220) in styrian fox (102/44) Tehnološka zrelost Obiranje hmelja praviloma poteka nekje od 15. avgusta do 15. septembra. Sortam je potrebno pred obiranjem določiti parametre, s katerimi določimo njihovo tehnološko zrelost to so vlaga v storžkih, masa 100 suhih storžkov, dolžina storžkov, vsebnost alfakislin (Čeh 2016). V preglednici 2, ki se nadaljuje na naslednji strani, (IHPS 2016a) so predstavljene tradicionalne sorte hmelja, njihova tehnološka zrelost in čas obiranja. Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja. SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA V LETU savinjski golding zgodna aurora srednje zgodna styrian gold srednje zgodna bobek srednje zgodna

22 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, celeia srednje zgodna dana srednje zgodna V preglednici 3 (IHPS 2016b), so predstavljene novejše sorte hmelja, njihova tehnološka zrelost in čas obiranja. Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja. SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA styrian eureka srednje pozna styrian cardinal zgodna styrian wolf srednje zgodna styrian eagle srednje pozna styrian dragon - zelo zgodna /220 styrian kolibri srednje zgodna styrian fox - 102/44 zelo zgodna Na spodnji časovnici, ki se nadaljuje na naslednji strani, so razporejene tradicionalne sorte, kot tudi druge sorte hmelja, glede na čas obiranja. Vidimo lahko, da je savinjski golding prvi, ki odpre sezono obiranja hmelja. V obdobju od 15. do 30. avgusta mu sledijo še novi sorti styrian dragon (105/220) in styrian fox (102/44) ter styrian gold in aurora. V obdobju od 30. avgusta do 15. septembra se obirajo preostale sorte hmelja: dana, bobek, styrian eagle, styrian cardinal, styrian kolibri, styrian eureka, styrian wolf in zadnja celeia.

23 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, avgust 15. september 30. avgust savinjski golding, styrian dragon (105/220), styrian fox (102/44), styrian gold, aurora dana, bobek, styrian eagle, styrian cardinal, styrian kolibri, styrian eureka, styrian wolf, celeia

24 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, MATERIALI IN METODE DELA 3.1 Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju V preglednici 4 so prikazane površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na hektar (v t) v Sloveniji v letih od 2006 do 2016 (Statistični urad Republike Slovenije 2016). Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na hektar (v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju. LETO POVRŠINA (v ha) PRIDELEK (v t) PRIDELEK NA HA (v t) , , , , , , , , , , ,7

25 Površina (v ha) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Na spodnjih grafikonih (grafikon 3, 4 in 5), ki se nadaljujejo na naslednji strani, je na podlagi zgoraj navedenih podatkov prikazana površina hmeljišč v Sloveniji, skupni pridelek in pridelek na hektar od leta 2006 do leta Vidimo lahko, da so površine hmeljišč vse od leta 2006 do 2009 naraščale. Nato je prišlo do zmanjšanja površin, po letu 2013 so površine, zasajene s hmeljem spet začele naraščati in v letu 2016 dosegle ha Leto Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih

26 Pridelek (v ha) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Leto Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih Pridelek hmelja je premo sorazmerno, s povečevanjem hmeljišč, naraščal. Do leta 2009 je pridelek naraščal, nato je tudi tukaj prišlo do zmanjševanja, po letu 2013 pa je spet začel naraščati. Izjema je v letu 2015, ko je bil pridelek hmelja nižji kot v letih 2014 in V letu 2016 je tako pridelek hmelja znašal t.

27 Pridelek na ha (v t) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, ,8 1,6 1,4 1, Leto Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih Krivulja pridelka hmelja na hektar se nekoliko razlikuje od prikaza površin hmelja in samega pridelka. Pridelek po letih niha, kar je lahko posledica vremenskih razmer in površine hmeljišč. Najnižji pridelek na hektar je bil v letu 2013, komaj 1,1 t/ha, medtem ko je največ pridelka bilo v letu 2014, in sicer 1,8 t/ha. 3.2 Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije Hmeljarska kmetija se nahaja v dolini zelenega zlata Spodnji Savinjski dolini. Na kmetiji se s hmeljem ukvarjajo že več kot 100 let. Prejšnji gospodar je bil velik inovator na področju hmeljarstva. Celotno proizvodno linijo pridelave hmelja je posodobil do takšne mere, da je sedaj unikatna v Sloveniji. Postopek od obiranja hmelja do stiskanja v komercialne vreče RB 60 je avtomatiziran.

28 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kmetija ima v lasti 20,47 ha kmetijskih površin, od tega je 12,26 ha hmeljišč, 3,47 ha njiv, 4,48 ha trajnih travnikov in 0,26 ha ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov. Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč kmetije, ki se še nadaljuje na naslednji strani, so prikazane v preglednici 5. Prikazane so: raba, šifra rabe in površina izražena v arih (Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP 2017). Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč. RABA ŠIFRA RABE POVRŠINA (v a) hmeljišče hmeljišče hmeljišče trajni travnik trajni travnik trajni travnik njiva njiva ekstenzivni oz. travniški sadovnjak trajni travnik hmeljišče njiva trajni travnik njiva trajni travnik njiva hmeljišče njiva njiva

29 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, njiva trajni travnik hmeljišče njiva trajni travnik trajni travnik trajni travnik Poleg hmeljarstva je druga glavna panoga kmetije reja govedi za prirejo mleka. Na kmetiji imajo 16 glav goveda črno-bele pasme, kar predstavlja 14,6 GVŽ. Stalež živali na kmetiji in izračun obremenitve GVŽ je prikazan v preglednici 6. Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ. Število Koeficient GVŽ GVŽ/ha živali Mlado govedo 4 0,6 2,6 0,21 od enega do dveh let Govedo nad ,0 12 0,98 leti Skupno 14,6 1,19

30 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji Kot lahko razberemo iz preglednice 5, kjer so prikazane grafične rabe enote kmetijskih površin, se hmelj prideluje na skupaj 12,26 ha. Na teh površinah pridelujejo dve sorti hmelja, to sta celeia (3,45 ha) in aurora (6,2 ha). 3.3 Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP Na primeru hmeljarske kmetije smo s pomočjo modela SIMAHOP ocenili modelne variabilne stroške pridelave hmelja stroške dela, materiala in energije. Turk (1998) je stroške opredelil kot glavni del vsake proizvodnje in se v vsaki dejavnosti pojavljajo, kot posledica le-te. Variabilni ali spremenljivi stroški, ki jih obravnavamo, so definirani kot stroški, ki so odvisni od proizvodnje. Torej se spreminjajo tako, kot se spreminja obseg in intenzivnost proizvodnje. Poznamo pa tudi fiksne ali stalne stroške, ki so, za razliko od variabilnih, neodvisni od obsega proizvodnje. Model SIMAHOP 3.1 vsebuje podatke o stalnih (fiksnih) stroških, kamor spadajo stroški amortizacije, vzdrževanja, stroški kapitala, zavarovanja Med fiksne stroške štejemo tudi delo zaposlenih na posestvu ter druge splošne stroške. Druga skupina stroškov so spremenljivi (variabilni) stroški, ki so izraženi na hektar površine. Sem spadajo dela najetih sezonskih delavcev, stroški materiala, strojnih storitev in drugi stroški. Tretja skupina stroškov so spremenljivi (variabilni) stroški, izraženi na enoto pridelka. Sem uvrščamo del stroškov obiranja, stroške energije, stroške zavarovanja pridelka ter morebitne druge dodatne stroške, ki se nanašajo na enoto pridelka (Pavlovič 2006). Najvišji stroški na kmetiji so stalni, ki lahko predstavljajo tudi do polovice vseh stroškov. Nato jim sledijo spremenljivi stroški, izračunani na enoto površine (ha) 30 % in

31 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, spremenljivi stroški, izračunani na enoto pridelka (kg) med 20 in 30 % skupnih stroškov (Pavlovič 2006). Ekonomičnost kmetijske pridelave pogojujejo (i) višina pridelka in (ii) dosežena cena na prihodkovni strani ter (iii) proizvodni stroški na odhodkovni strani. Med različnimi metodami analiz stroškov pridelave velja, da je v kapitalno in delovno intenzivni panogi, kot je hmeljarstvo, najprimernejša metoda modelne kalkulacije skupnih stroškov pridelave. Za celovitejši pregled gospodarske konkurenčnosti hmeljarskih kmetij pa je potrebno obravnavati še njihove ostale gospodarske dejavnosti. Na IHPS v Žalcu že vrsto let modelno ocenjujejo stroške pridelave hmelja s pomočjo kalkulacij tehnološkoekonomskega modela SIMAHOP. V modelnem izračunu skupnih stroškov pridelave hmelja vključujejo v kalkulacijo v hipotetičnem primeru povprečno veliko posestvo 10 ha hmeljišč s pridelkom kg/ha (Čeh in sod. 2017).

32 Površina hmeljišč (v ha) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, REZULTATI Z RAZPRAVO 4.1 Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta 2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu Površina hmeljišč tako v Sloveniji kot tudi po svetu se je v 3-letnem obdobju (od leta 2014 do 2016) povečevala. To prikazujejo tudi statistike, ki jih vsako leto izda Mednarodna hmeljarska organizacija. Na grafikonu 6 so prikazane države pridelovalke hmelja in njihova površina hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do 2016 (IHGC 2017) Države pridelovalke Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju ( ).

33 Površina hmeljišč (v ha) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Nemčija in ZDA pridelujeta hmelj na največ površinah oz. hmeljiščih. Če pogledamo same površine teh dveh največjih pridelovalk, se je v obdobju treh let pri obeh površina hmeljišč povečala. Nemčija je iz ha hmeljišč prešla na kar ha, kar pomeni, da so se površine, zasajene s hmeljem, v Nemčiji povečale za kar 6,31 %. Prav tako so površino hmeljišč povečale tudi ZDA iz ha na ha, kar predstavlja 19,9 % povečanje. Srbija, Slovaška, Belgija in Rusija so države, ki so hmelj pridelale na najmanjši površini hmeljišč, in sicer skupaj na ha. Prav tako je površino hmeljišč povečevala Slovenija. V letu 2014 je površina hmeljišč znašala ha, do konca leta 2016 se je to število povzpelo na ha. To pomeni, da so se površine povečale za kar 17,9 %. Na grafikonu 7 so prikazane skupne površine hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do 2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija, Kitajska, Češka, Francija, Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Anglija, Amerika) (IHGC 2017) Leto Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do 2016.

34 Pridelek hmelja (v t) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Površina vseh hmeljišč se je leta 2015, v primerjavi z letom 2014, povečala za ha kar predstavlja 8,29 % povečanje. Če primerjamo površine hmeljišč nadaljnjega leta, torej leta 2016, so se te povečale za 6,70 %. To pomeni, da je bilo leta 2016 za ha hmeljišč več kot leta V triletnem obdobju ( ) se je površina hmeljišč povečala za kar ha (15,6 %). Površina hmeljišč po celem svetu je tako leta 2016 izjemno narasla (od ha do ha), kar je predstavljalo največje število po letu Na grafikonu 8, je prikazan pridelek hmelja (v t) po posameznih državah v obdobju od 2014 do 2016 (IHGC 2017) Države pridelovalke Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do 2016.

35 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Če gledamo pridelek hmelja po posameznih državah, sta spet vodilni Nemčija in ZDA. V Nemčiji so leta 2014 pridelali t hmelja, naslednje leto je pridelava upadla na t, leta 2016 pa se je spet povzpela na t. Medtem, ko je v ZDA pridelava hmelja od leta 2014 do 2016 naraščala z t pridelanega hmelja so se do leta 2016 povzpeli na t. Med države, ki so v obdobju od 2014 do 2016 pridelale najmanj hmelja, sodijo Belgija, Romunija, Rusija, Srbija in Slovaška vse skupaj so pridelale t hmelja. Slovenija je leta 2014 pridelala t hmelja. Naslednje leto je pridelava hmelja tudi pri nas upadla pridelali so 641 t hmelja manj kot leta Leta 2016 je pridelava spet narasla na t. Na grafikonu 9, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazan skupni pridelek hmelja (v t) v obdobju od leta 2014 do 2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija, Kitajska, Češka, Francija, Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Anglija, Amerika) (IHGC 2017).

36 Pridelek hmelja (v t) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Leto Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do Skupni pridelek hmelja vseh držav je v letu 2014 znašal t. Naslednje leto, torej 2015, je pridelek upadel za 9,6 % in je znašal t. Leta 2016 je prišlo spet do pozitivne spremembe, saj se je pridelava hmelja spet povečala na t. 4.2 Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji V Sloveniji sta do leta 2015 največ površin zasedali aurora in celeia. Nato so sledili savinjski golding, bobek in ostale sorte, ki so manj znane (IHPS 2017). V letu 2016 se je sortna struktura hmelja nekoliko spremenila. Iz grafikona 10, ki se nadaljuje na naslednji strani, je razvidno, da je vodilna, z največ zasajenimi površinami, celeia, nato ji sledi aurora, savinjski golding, bobek Novejše sorte, kot so styrian cardinal, fuggle, cascade,

37 Površina (v ha) Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji. Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, styrian eureka in dana, so bile na slovenskih hmeljiščih zasajene v bistveno manjših količinah (Livk 2016) POVRŠINA V LETU 2015 (ha) POVRŠINA V LETU 2016 (ha) 0 Celeia Aurora Savinjski golding Bobek Styrian gold Dana Sorta Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja v letu 2015 in v letu Razlog za višji pridelek hmelja v letu 2016 se skriva v ugodnih vremenskih razmerah. V letu 2016 so slovenski kmetje pridelali za petino več hmelja kot v letu Povprečen pridelek je znašal 1,7 t/ha, kar pomeni, da je bil pridelek za 19 % večji od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka (Statistični urad Republike Slovenije 2016).

38 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji V naši raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja v Sloveniji za leto Podatke za izračun smo pridobili iz internega gradiva IHPS in iz zbira podatkov, ki smo jih zbrali, uredili in analizirali na hmeljarski kmetiji. Ta se nahaja na območju Savinjske doline in obsega 12,26 ha hmeljišč. Pridelovali so tržno zanimivejši in posledično tudi najbolj razširjeni sorti hmelja sorti aurora (6,2 ha) in celeia (3,45 ha). Pri izračunu stroškov smo upoštevali 65 ur strojnega dela (25,10 EUR/Sh), 65 ur traktorskega dela (19,70 EUR/Th) in 260 ur ročnega dela (6,50 EUR/Rh). Tehnologija pridelave hmelja vključuje obdelavo hmeljišč (podrahljvanje, brananje, odgrinjanje, kultiviranje, osipavanje), obdelavo hmelja (rez, dosajanje, napeljava vodil, čiščenje in napeljava hmelja), 5 škropljenj s FFS, 4-kratno dognojevanje, 2-kratno namakanje ter obiranje in sušenje hmelja. Osnovna modelna tehnologija pridelave hmelja je podrobneje predstavljena v reviji Hmeljarski bilten (Pavlovič 2006) ter v internem gradivu strokovne naloge IHPS v Žalcu (Čeh in sod. 2017). V raziskavi ocenjeni spremenljivi stroški pridelave hmelja znašajo 8.726,19 EUR/ha, oz. pri pridelku kg hmelja na ha 3,97 EUR/kg. V preglednici 7, ki se nadaljuje na naslednji strani, so podrobneje prikazane delovne ure za primer kmetije v letu Skupni stroški dela so znašali 4.602,00 EUR/ha.

39 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto Vrsta delovne ure Količina Znesek (EUR/h) Skupaj Ure strojnega dela 65 25, ,50 Ure traktorskega dela 65 19, ,50 Ure ročnega dela 260 6, ,00 Skupaj ,00 Podrobneje so v nadaljevanju za analizirano kmetijo predstavljeni še stroški porabljenega materiala pri gnojenju in dognojevanju hmelja (342,80 EUR/ha) ter pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci (961,36 EUR/ha). Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu Poraba Stroški Cena Stroški gnojil kg/ha /ha Model /kg Model NPK 7 : 20 : ,49 49,00 KAN 281 0,20 56,20 UREA 150 0,28 42,00 Hlevski gnoj (v t) 33 6,00 195,60 Ostalo 0,00 Skupaj 342,80

40 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Skupni stroški gnojil so znašali 342,80 EUR/ha, kamor so bili všteti stroški nakupa naslednjih gnojil: KAN, UREA in NPK 7 : 20 : 30. Uporabili so tudi domači hlevski gnoj. Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu Poraba Stroški Cena Stroški FFS kg,l/ha EUR/ha Model EUR/kg,l Model Hmeljeva peronospora 360,51 Aliette 5,08 26,25 133,35 Cuprablau-Z 35 8,02 6,75 54,14 Revus 1,51 59,16 89,33 Delan 700 WG 2,07 40,43 83,69 Hmeljeva pepelovka 52,83 Pepelin 11,86 1,96 23,25 Systhane 20 EW 0,50 59,17 29,59 Uši, bolhači, vešča 96,94 Teppeki 0,12 147,28 17,67 Kohinor 200 SL 0,65 91,88 59,72 Karatte Zeon 1/1 0,33 59,24 19,55 Navadna pršica 427,47 Kanamite SC 2,90 84,42 244,82 Vertinec PRO 1,16 74,6 86,54 Acramite 480 SC 0,49 196,15 96,11 Defoliant 23,61 Reglone 200 SL 1,06 22,27 23,61 Ostalo 0,00 Skupaj 961,36

41 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Kot lahko razberemo iz preglednice 9, so stroški za nakup fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja pred hmeljevo peronosporo znašali 360,51 EUR/ha, stroški za varstvo hmeljeve pepelovke 52,83 EUR/ha, stroški za varstvo pred ušmi, bolhači in veščo 96,94 EUR/ha, stroški za varstvo pred navadno pršico 427,47 EUR/ha in stroški za nakup sredstev za zatiranje plevelov 23,61 EUR/ha. Skupno so stroški fitofarmacevtskih sredstev, izračunani na hektar, znašali 961,36 EUR. Med stroške materiala spadajo tudi vodila. Na kmetiji uporabljajo vodila VR 1000, za katere so morali odšteti 115,54 EUR, izračunanih na hektar površine. Med stroške energije smo upoštevali nakup kurilnega olja in električno energijo. Skupni stroški energije za leto 2017 so znašali 2.666,74 EUR/ha, od tega so stroški za nakup kurilnega olja znašali 1.033,78 EUR/ha in stroški elektrike 1.632,96 EUR/ha Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji Do pokritja pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji smo prišli z izračunom razlike med prihodki in variabilnimi stroški kmetije za leto Prihodek kmetije se sestoji iz (i) povprečnega pridelka (kg/ha), pomnoženega s (ii) povprečno ceno za prodani hmelj (EUR/ha) in upoštevanimi zneski iz različnih ukrepov SKP oz. subvencij, vezanih na hmelj (EUR/ha). Za oceno prihodka na analizirani kmetiji smo upoštevali povprečen pridelek hmelja obeh sort (aurora in celeia), ki je znašal kg/ha, in povprečno ceno celotne količine hmelja, ki je 7,00 EUR/kg. Prihodek za analizirano kmetijo znaša ,00 EUR/ha. Ko smo upoštevali še prihodke SKP, torej subvencije, ki so vezane na hmelj, in od prihodkov

42 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, odšteli variabilne stroške, smo prišli do pokritja pridelave 7.048,81 EUR/ha, kar je razvidno iz preglednice 10. Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha. Prihodek od hmelja (EUR/ha) ,00 + Prihodek SKP (EUR/ha) 375,00 Variabilni stroški (EUR/ha) 8.726,19 Pokritje (EUR/ha) 7.048,81 V osnovi predstavlja pokritje (EUR/ha) znesek za obračun (i) fiksnih ali stalnih stroškov pridelave in (ii) morebitni dobiček iz pridelave. V kolikor so fiksni stroški višji od pokritja, beležimo v pridelavi izgubo. V naši raziskavi ne obravnavamo neposredno fiksnih stroškov. Po ocenah iz podjetniških analiz ekonomičnosti pridelave hmelja in uporabe modela SIMAHOP na IHPS v Žalcu znašajo ti v povprečju med in EUR/ha. Ocenjeni razpon fiksnih stroškov pridelave hmelja lahko razlagamo z različno stopnjo intenzivnosti investicij na kmetiji. Bolj kot je kmetija specializirana in posodobljena, večji delež fiksnih stroškov ima pri pridelavi.

43 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, SKLEPI V diplomskem delu smo na primeru hmeljarske kmetije iz Savinjske doline (12,26 ha hmeljišč) ocenjevali ekonomičnost pridelave hmelja za leto Upoštevali smo kalkulacijo spremenljivih stroškov in pokritja. Na začetku raziskave smo si zastavili tri hipoteze. H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč. Ugotovili smo, da je površina hmeljišč upadla med letoma 2010 in 2011 (iz na ha hmeljišč), nato so se površine vsako leto povečevale in leta 2016 dosegle ha hmeljišč. S temi podatki prvo hipotezo potrdimo. H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00 EUR/ha. Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili na kmetiji, lahko drugo hipotezo, to je, da je imela pridelava hmelja pokritje vsaj 3.500,00 EUR/ha, potrdimo. Na analizirani kmetiji je razlika med prihodki od hmelja in variabilnimi stroški pridelave hmelja znašala 7.048,81 EUR/ha. Hmeljarska kmetija je v letu 2017 poslovala z dobičkom. H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev. V preglednicah 2 in 3 so navedeni priporočeni termini tehnološke zrelosti posameznih sort hmelja. Obdobje tehnološke zrelosti sort hmelja v Sloveniji se razteza od tretje dekade avgusta do sredine septembra. Hmeljarji v RS lahko pridelujejo sorte, ki imajo glede obiranja terminsko različno razporejeno tehnološko zrelost. Predpostavko 3 potrdimo.

44 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, VIRI 1. Čeh B Dozorevanje hmelja v letu Hmeljar, 78, 1 12: Čeh B, Čremožnik B, Ferlež Rus A, Leskošek G, Naglič B, Pavlovič M, Radišek S, Rak Cizej M, Gajšek H Tehnologije pridelave in predelave hmelja. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: Čeh B, Oset Luskar M, Čerenak A Nove sorte, nove izkušnje v letu Hmeljar, 77, 1 12: Čerenak A Lastne sorte hmelja pogoj za obstoj slovenskega hmeljarstva. Hmeljar, 71, 1 5: Čerenak A, Ferant N Sorte hmelja. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: Čerenak A, Košir I J Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z izborom dišavnih sort hmelja. Hmeljar, 76, 1 12: Čerenak A, Oset Luskar M, Radišek S V 2017 bomo posadili nove sortne poskuse hmelja. Hmeljar, 78, 1 12: Ferant N Hmelj. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 13.

45 Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, IHGC Economic Committee of the International Hop Growers' Convention. Washington DC, USA. (elektronski vir) ( ). 10. IHPS. 2016a. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja - Legenda žlahtne arome. (elektronski vir) ( ). 11. IHPS. 2016b. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja Val dišavnega hmelja s Štajerske. (elektronski vir) ( ). 12. IHPS Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Predstavitev. (elektronski vir) ( ). 13. Livk J Hmeljarstvo v Sloveniji doživlja intenzivne spremembe na področju sortne sestave in površinske zastopanosti. Hmeljar, 78, 1 12: Majer D Priročnik za hmeljarje. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 21, Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP (elektronski vir) ( ). 16. Pavlovič M Aplikacija simulacijskega modela SIMAHOP 3.1 za primerjalne stroškovne analize v hmeljarstvu. Hmeljarski bilten, 13, 1: Pavlovič M Stroški pridelave hmelja v letu Hmeljar, 70, 1-7: