STORITVENA ARHITEKTURA ZGOLJ KOMPOZICIJA SPLETNIH STORITEV?
|
|
- Joan Williamson
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 STORITVENA ARHITEKTURA ZGOLJ KOMPOZICIJA SPLETNIH STORITEV? Matjaž B. Jurič Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Center odličnosti za sodobne informacijske tehnologije in storitve e-pošta: URL: Povzetek V prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj storitvena arhitektura je, kako se razlikuje od obstoječih arhitektur informacijskih sistemov, katere koncepte uporablja in osvetlili pomen storitvenih vodil (ESB Enterprise Service Bus). Proučili bomo dva pristopa k razvoju SOA: pristop od spodaj navzgor, ki temelji na spletnih storitvah in pristop od zgoraj navzdol, ki temelji na definiciji poslovnih procesov na osnovi kompozicije storitev z uporabo WS-BPEL (Business Process Execution Language) in koreografije procesov z uporabo WS-CDL (Choreography Description Language). 1. UVOD Razvoj informacijske infrastrukture, ki bo organizacijam nudila celovito podporo poslovnim procesom, je že sam zase zapleten in dolgotrajen postopek. Če k temu dodamo še dejstvo, da so današnji poslovni procesi v večini organizacij agilni, da se hitro spreminjajo in da se organizacije trudijo poslovne procese prilagoditi strankam ter jih optimizirati in s tem izboljšati odzivnost same organizacije, tedaj postane težavnost razvoja ustrezne informacijske podpore še večja. Izvirni greh se skriva v dejstvu, da IT strokovnjaki potrebujemo določen čas, da informacijski sistem prilagodimo spremembam novim potrebam, ki so se pojavile v poslovnih procesih. Ta tako imenovani»it gap«je z vidika agilnosti same organizacije smiselno skrčiti, kolikor se le da. Le organizacije, v katerih je informacijska podpora zasnovana tako, da se lahko hitro in učinkovito prilagaja poslovnim spremembam, lahko delujejo konkurenčno v globalni ekonomiji. Storitvene arhitekture (SOA Service Oriented Architecture) so zadnji, najnovejši arhitekturni pristop, ki obljublja rešitve znanih težav, s katerimi se soočamo informatiki pri razvoju in vzdrževanju kompleksnih informacijskih sistemov. V prispevku se bomo posvetili dvem pristopom k realizaciji SOA: pristopu od spodaj navzgor in pristopu od zgoraj navzdol. Za slednjega bomo ugotovili, da predstavlja procesni pristop k realizaciji SOA in s tem učinkovit način za kompozicijo storitev v smislu podpore poslovnih procesov.
2 2. STORITVENE ARHITEKTURE Poslovni informacijski sistemi so bili v preteklosti največkrat načrtovani funkcionalno. Takšni sistemi, včasih imenovani tudi silosi, vsebujejo velike količine podatkov in množico funkcionalnosti. Njihov osnovni problem je v tem, da naslavljajo podporo določeni funkciji oz. aktivnosti, ne pa celotnemu poslovnemu procesu. Celoviti poslovni procesi morajo torej delovati nad več takšnimi aplikacijami silosi. S tehničnega vidika to pomeni integracijski problem, kjer je potrebno ustrezno povezati različne aplikacije, izdelane v različnih tehnologijah in poskrbeti za ustrezno zaporedje izvajanja. Pri tem ne gre pozabiti, da je tudi funkcionalnost takega poslovnega procesa razpršena med več obstoječih sistemov z drugimi besedami, funkcionalnost je fragmentirana in tesno sklopljena. Izhajajoč iz tega spoznanja je očitno, da je že razvoj poslovnih procesov, ki morajo povezati množico obstoječih sistemov, zamuden in kompleksen. Enako velja za dopolnjevanje in spreminjanje. Več kot očitno je, da na tak način informatiki ne moremo zadostiti potrebam po fleksibilnih in hitro spreminjajočih se poslovnih procesih. Storitvene arhitekture ponujajo odgovor na ta problem in ponujajo načine razvoja in integracije poslovnih aplikacij na osnovi modularnih, šibko sklopljenih storitev. Ključni poudarek storitvenih arhitektur je torej na definiciji načina integracije avtonomnih obstoječih ali novo razvitih aplikacij imenovanih storitev - v celovit sistem s posebnim poudarkom na modelu komunikacije, podpori različnih transportnih mehanizmov, zagotavljanju varnosti in transakcijske identitete, zanesljivosti sporočanja ter koordinaciji in kompoziciji. S tehnološkega vidika storitvene arhitekture niso nič posebnega. So le posebna vrsta porazdeljenih sistemov, pri katerih so komponente sistema storitve. Svojo pravo vrednost pa storitvene arhitekture razkrijejo, ko pogledamo na njih s vsebinskega vidika, kot bomo videli v nadaljevanju. 3. STORITVE Storitev opravlja neko natančno določeno operacijo, ki jo lahko uporabimo tudi izven konteksta aplikacije, v kateri je ponujena z drugimi besedami, storitev je avtonomna. Pomembno je, da ima storitev natančno definiran vmesnik, do katerega lahko dostopimo preko omrežja z uporabo standardnih protokolov in podatkovnih tipov. Vmesnik storitve je pravzaprav le natančen opis sporočil, ki si jih lahko izmenjamo [2]. To pogojuje uporabo povezav brez stanja. Storitve v SOA naj bi imele naslednje lastnosti: Storitve so avtonomne Meje storitev so eksplicitne Storitve se delijo na atomarne in sestavljene (kompozitne) storitve Storitve izpostavljajo operacije, ki izmenjujejo sporočila Nabor operacij je pogodba med storitvami in določa zaporedje sporočil Sporočila so definirana s shemami, ki določajo tipe sporočil Storitve med seboj izmenjujejo samo sporočila (podatke), ne pa tudi obnašanja (razredov oz. metod)
3 Pri komunikaciji med storitvami je potrebno zagotoviti podporo sinhroni in asinhroni, enosmerni in dvosmerni komunikaciji, varnosti, zanesljivosti, korelaciji in transakcijski semantiki. Sporočila, ki jih izmenjujejo storitve, morajo biti tipizirana. Storitve morajo razumeti vsebino posameznih sporočil in jih obdelovati po načelih šibke sklopljenosti. Med sporočili lahko obstaja korelacija, to je odvisnost med sporočili, ki lahko temelji na identifikatorjih, ki so del vsebine, ali na umetno generiranih identifikatorjih. Korelacijo lahko torej opravimo na osnovi vsebine ali identifikacije. Izmenjava sporočil lahko poteka dolgo časa. Storitve morajo biti sposobne obdelave takih sporočil. Vmesnik je pogodba med storitvijo in njenim odjemalcem in je neodvisen od uporabljene implementacijske tehnologije. Vmesnik vsebuje operacije. Storitve lahko uporabimo statično (vezava se opravi v času prevajanja) ali dinamično (vezava med odjemalcem in storitvijo se opravi v času izvajanja). Storitve same vzdržujejo svoje stanje, če ga potrebujejo. Operacije definirajo zaporedje sporočil. Ta zaporedja so lahko [3]: Zahteva/odgovor Enosmerna Obvestilo Spodbujen odgovor Operacije so lahko sinhrone ali asinhrone. Vrstni red proženja operacij je lahko pomemben. Ker komunikacijska infrastruktura, predvsem protokol HTTP, vedno ne zagotavlja vrstnega reda, je pri načrtovanju operacij smiselno upoštevati idempotenco operacij. Idempotentne operacije so tiste, ki ne spreminjajo stanja storitve. Zato ni pomembno, koliko krat in v kakem zaporedju jih kličemo. Nekatere operacije so naravno idempotentne, na primer čiščenje ekrana ali branje datoteke. Druge so po naravi ne-idempotentne, na primer: dvig 1000 SIT iz računa. Velja pa pravilo, da lahko po naravi ne-idempotentne operacije preoblikujemo v idempotentne, na primer: če dvig ID4667 še ni bil narejen opravi dvig 1000 SIT iz računa in ga označi kot ID4667. Storitvene arhitekture nadalje temeljijo na naslednjih konceptih: Različnih tipih storitev: podatkovnih, komponentnih, konverzacijskih, sporočilnih Posrednikih storitev oz. tako imenovanem storitvenem vodilu (ESB Enterprise Service Bus) Zmožnosti deklarativne kompozicije storitev z uporabo orkestracije ali koreografije Obravnavi izjem in kompenzaciji delnih učinkov procesov Prestrezanju zahtev in razširljivosti Povezljivosti Pri tem pa je smiselno opozoriti, da je koncepte SOA potrebno aplicirati premišljeno, saj razvoj storitvenih arhitektur skriva tudi precej pasti [4, 5]. Najpogostejše med njimi so: Storitve, ki uporabljajo preveč fino granulacijo vmesnikov Uporaba tehnologij za oddaljen dostop do storitev, ki so nameščene lokalno
4 Pretirana uporaba jezika XML in neustrezna struktura sporočil Uporaba šibke sklopljenosti tam, kjer je potrebna tesna sklopljenost Realizacija storitvene arhitekture je povezana z uporabo ustreznih tehnologij. Spletne storitve so v tem trenutku najprimernejša tehnologija za realizacijo storitvenih arhitektur. Za realizacijo opisanih konceptov pa uporaba zgolj treh osnovnih tehnologij, SOAP, WSDL in UDDI, ne zadošča in potrebno je uporabiti sklad tehnologij, ki smo ga opisali v lanskem prispevku [6]. 4. KOMPOZICIJA STORITEV Izpostavljanje funkcionalnosti v obliki ustrezno načrtovanih storitev je eden od dveh pomembnih vidikov realizacije SOA in ga imenujemo tudi pristop od spodaj navzgor. Predstavlja pogoj, da lahko nadaljujemo z drugim korakom kompozicijo storitev ali procesnim vidikom realizacije SOA, ki ga imenujemo tudi pristop od zgoraj navzdol. Cilj SOA, integrirati funkcionalnosti storitve v nove kontekste izvajanja v poslovne procese, uresničimo šele z drugim korakom, torej s kompozicijo storitev. V okviru slednje realiziramo enoten nivo (procesni nivo), na katerem definiramo poslovne procese. Na tem nivoju dosežemo ključne prednosti SOA, to so: Izboljšana odzivnost na poslovne spremembe Vpogled»v realnem času«v poslovne procese Enostavnost definicije in sprememb poslovnih procesov Omenjene prednosti dosežemo seveda le, če uspemo SOA tudi učinkovito implementirati. Le tedaj v popolnosti izkoristimo možnost modularizacije obstoječih aplikacij in izpostavljanja njihovih funkcionalnosti v obliki storitev ter kompozicije storitev v prilagodljive procese. Procesni vidik realizacije SOA predstavlja torej neke vrste lepilo med storitvami na eni in poslovnimi procesi na drugi strani. Procesni vidik namreč upošteva poslovne procese kot ključni sestavni del, podobno kot objektni jeziki upoštevajo objekte. Poslovne procese in pripadajoče sodelovanje, izmenjavo informacij in aktivnosti izrazimo z uporabo ustreznih tehnologij, predvsem ESB (Enterprise Service Bus), WS-BPEL (Business Process Execution Language) in prihajajočega WS-CDL (Choreography Description Language) ESB storitveno vodilo Preden lahko začnemo govoriti o»lepljenju«storitev v procese, moramo odgovoriti na vprašanje, kako lahko dostopamo do storitev. Enostaven odgovor je z uporabo tehnologije spletnih storitev. Vendar ta enostavni odgovor v kompleksnih poslovnih okoljih ne zadošča. Tam je poleg komunikacije potrebno odgovoriti še vsaj na dve vprašanji: Kako upravljati varnost, zanesljivost, korelacije, transakcije in koordinacijo spletnih storitev na enoten način? Kaj narediti z obstoječo vmesno programsko opremo (middleware) in kako zagotoviti povezljivost s spletnimi storitvami? Na ti dve vprašanji odgovarja storitveno vodilo ESB (Enterprise Service Bus). ESB je infrastruktura na osnovi katere gradimo SOA in deluje kot vmesni sloj, preko katere naredimo
5 dostopno množico storitev. ESB zagotavlja povezljivost in nadzor ter upravljanje nad storitvami. Bolj natančno je ESB centralizirano, skalabilno, zanesljivo storitveno ogrodje, ki: Ponuja transparentnost komunikacije med storitvami z uporabo različnih protokolov Ponuja dodano vrednost v obliki podpore varnosti, transakcij, dostave sporočil, usmerjanja, transformacije, in podobnih storitev BPEL avtomatizacija poslovnih procesov BPEL je namenjen avtomatizaciji poslovnih procesov [1]. Ponuja osnovo za orkestracijo poslovnih procesov znotraj in med organizacijami z kombinacijo obstoječih in novo razvitih aplikacij, izpostavljenih v obliki storitev, komercialnih aplikacij in komercialnih storitev. Bolj natančno, z uporabo BPEL sestavimo orkestriramo storitve v poslovne procese. BPEL je namenjen definiciji procesnega toka in koordinaciji. Poslovni proces, definiran z uporabo BPEL, določa procesno logiko vpletenih storitev in načine sodelovanja. Procese, definirane v BPEL, lahko direktno izvajamo in v ta namen potrebujemo ustrezno izvajalno okolje orkestracijski strežnik. Izbiramo lahko vsaj med: Oracle BPEL Process Manager Microsoft BizTalk 2004 IBM WebSphere Business Integration Server Foundation IBM alphaworks BPWS4J OpenStorm Service Orchestrator Vergil VCAB Server Active Endpoints ActiveWebflow Server ActiveBPEL Engine Fivesight Process execution Engine BPEL procesi pa poleg procesnega toka in koordinacije definirajo še semantiko, kar vključuje zaporedje izvajanja (tudi paralelno), obravnavo napak, transformacije podatkov, kompenzacijsko logiko, korelacijo, ipd CDL sodelovanje med poslovnimi procesi Pri kompleksnih scenarijih integracije pa se poleg potrebe po definiciji poslovnih procesov pojavi tudi potreba po opisu sodelovanja med poslovnimi procesi. Tako sodelovanje vključuje opis poslovnih transakcij, mej zaupanja, semantike operacij in informacije, ki sodelujejo pri izmenjavi. Temu služi CDL, ki omogoča formalno modeliranje skupnega opazovanega obnašanja vseh vpletenih strani. CDL omogoča opis izmenjave sporočil med sodelovanjem, splošnih pravil za deklarativno določanje napredka procesov, skupna pravila odločanja o rezultatih procesov in rekurzivni kompozicijski model, ki omogoča izgradnjo koreografij inkrementalno na osnovi obstoječih koreografij.
6 Koreografije, kot jih podpira CDL, so nadaljevanje koncepta, ki ga je vpeljal BPEL kot abstraktne poslovne protokole. V tem smislu CDL dopolnjuje možnosti za orkestracijo, ki jih ponuja BPEL. CDL šele nastaja in spada pod okrilje W3C. V končni obliki bo omogočal modeliranje poslovnih protokolov, kot npr. RosetaNet PIP, finančnih protokolov FIX ali TWIST in podobnih [7]. 5. ZAKLJUČEK Svojo pravo vrednost pokažejo storitvene arhitekture (SOA) šele pri uporabi procesno usmerjenega pristopa, ki eksplicitno definira povezave in sodelovanje storitev v poslovnih procesih ter sodelovanje procesov v poslovnih protokolih. Večina gradnikov za realizacijo procesno usmerjenih arhitektur SOA že obstaja. Sem štejemo tehnologije spletnih storitev, sklad dopolnilnih specifikacij spletnih storitev, storitvena vodila (ESB) in predvsem BPEL jezik za kompozicijo spletnih storitev. Novi nastajajoči standardi, predvsem WS-CDL, pa obljubljajo podporo koreografiji, s ciljem zagotavljanja podpore celotnemu življenjskemu ciklu sodelujočih, prilagodljivih poslovnih procesov. Organizacije, ki želijo avtomatizirati svoje poslovne procese z uporabo odprtih standardov in tehnologij in želijo doseči v začetku prispevka postavljene cilje o agilnosti, prilagodljivosti in odzivnosti, so z uporabo SOA, ESB in BPEL na pravi poti. Ob tem velja poudariti, da gre za arhitekture in tehnologije, ki so na voljo danes. V prihodnosti pričakujemo še dodatno podporo opisu sodelovanj med organizacijami. Že danes pa je jasno, da vpeljava SOA, razvoj storitev in njihova orkestracija v procesnem smislu, organizaciji prinese bolj učinkovito in bolj prilagodljivo informacijsko infrastrukturo in s tem prispeva k lažji in hitrejši realizaciji poslovnih ciljev. LITERATURA 1. Matjaž B. Jurič with Benny Mathew, P. Sarang, Business Process Execution Language for Web Services, Packt Publishing, October World Wide Web Consortium, Service Oriented Architecture, Web Services Architecture Group, Matjaž B. Jurič with Ramesh Nagappan, Rick Leander, S. Jeelani Basha, Professional J2EE EAI, Wrox Press Inc; ISBN: X; 1st edition, december Matjaž B. Jurič, J2EE for Enterprise Application Integration and e-business Integration, ACM OOPSLA 2002, Seattle, Washington, november Matjaž B. Jurič, Marjan Heričko, J2EE, EAI & Web Services, Web Services Journal, May 2002, Vol 2, Issue 5 6. Matjaž B. Jurič, Maja Pušnik, Sklad tehnologij za spletne storitve, Objektna tehnologija v Sloveniji, 2004, zbornik konference 7. Pušnik Maja, Jurič Matjaž B.: Electronic Business Framework Evaluation, Informacijska družba 2003, Ljubljana, oktober 2003, str
HANA kot pospeševalec poslovne rasti. Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo,
HANA kot pospeševalec poslovne rasti Miha Blokar, Igor Kavčič Brdo, 11.06.2014 Kaj je HANA? pomlad 2010 Bol na Braču, apartma za 4 osebe poletje 2014 2014 SAP AG or an SAP affiliate company. All rights
More informationIntegracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Borut Pirnat Integracija aplikacij z uporabo Microsoft Biztalk-a DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: doc. dr. Mojca Ciglarič Ljubljana,
More informationPoslovna pravila v poslovnih procesih
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Peter Brezovnik Poslovna pravila v poslovnih procesih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE Mentor: prof. dr. Matjaž
More informationCentralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike
Centralni historian kot temelj obvladovanja procesov v sistemih daljinske energetike mag. Milan Dobrić, dr. Aljaž Stare, dr. Saša Sokolić; Metronik d.o.o. Mojmir Debeljak; JP Energetika Ljubljana Vsebina
More informationModel pretvorbe BPEL v Amazon Simple Workflow Service
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Siniša Ribić Model pretvorbe BPEL v Amazon Simple Workflow Service MAGISTRSKO DELO ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationSODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SODOBNE TEHNOLOGIJE ZA GRADNJO POSLOVNIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ljubljana, maj 2016 TEO VECCHIET IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Teo Vecchiet,
More informationObravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Standeker Obravnava in modeliranje ad-hoc poslovnih procesov magistrsko delo Mentor: prof. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2010 IZJAVA
More informationKako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu?
Dare KORAČ PIA informacijski sistemi in storitve d.o.o. Efenkova 61, 3320 Velenje dare@pia.si Kako voditi upravno poslovanje, likvidacijo računov, odsotnosti... V enem sistemu? Povzetek Sodobno elektronsko
More informationUvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dalibor Cvijetinović Uvedba IT procesov podpore uporabnikom na podlagi ITIL priporočil DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationPrimerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matjaž Kosmač Primerjava BPM orodij K2 Blackpearl in IBM Business process manager DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof.
More informationSpletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov
Spletni informacijski portal Proficy v vodenju proizvodnih procesov Gašper Jezeršek, Jaroslav Toličič METRONIK d.o.o. Stegne 9a, Ljubljana gasper.jezersek@metronik.si, jaroslav.tolicic@metronik.si Information
More informationNovi standard za neprekinjeno poslovanje ISO Vanja Gleščič. Palsit d.o.o.
Novi standard za neprekinjeno poslovanje ISO 22301 Vanja Gleščič. Palsit d.o.o. Podjetje Palsit Izobraževanje: konference, seminarji, elektronsko izobraževanje Svetovanje: varnostne politike, sistem vodenja
More informationTelekomunikacijska infrastruktura
Telekomunikacijska infrastruktura prof. dr. Bojan Cestnik bojan.cestnik@temida.si Vsebina Informatika in poslovanje Telekomunikacijska omrežja Načrtovanje računalniških sistemov Geografski informacijski
More informationFAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE FRANCI POPIT
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE Franci Popit Digitalno podpisal Franci Popit DN: c=si, o=state-institutions, ou=sigen-ca, ou=individuals,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Igor Rozman
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Igor Rozman UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO UVEDBE STANDARDA ISO Ljubljana,
More informationUVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA SAP R/3 V SKUPINI ISTRABENZ Ljubljana, april 2003 MIHA JERINA IZJAVA Študent Miha Jerina izjavljam, da
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE ERP REŠITEV IN KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Ljubljana, julij 2005 MATEVŽ MAZIJ IZJAVA Študent izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela,
More informationANALIZA UPORABE PRISTOPA K RAZVOJU PROGRAMSKIH REŠITEV NA OSNOVI MODELIRANJA POSLOVNIH PRAVIL
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA ANALIZA UPORABE PRISTOPA K RAZVOJU PROGRAMSKIH REŠITEV NA OSNOVI MODELIRANJA POSLOVNIH PRAVIL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 JERNEJ IVANČIČ IZJAVA
More informationSKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30)
14.11.2017 L 295/89 SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2017/2081 z dne 10. oktobra 2017 o spremembi Sklepa ECB/2007/7 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (ECB/2017/30) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE
More informationPoslovni informacijski sistem
Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Dr. Jože Gricar, redni profesor Poslovni informacijski sistem Študijsko gradivo Pomen podatkov in informacij za management Informacijska tehnologija
More informationANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO ANALIZA IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Študent: Janez Miklavčič Naslov: Planina 164, 6232 Planina Št. Indeksa:
More informationMODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija dela MODEL UVAJANJA SAP/R3 V PODJETJE TERMO D.D. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Igor Jelenc Kranj, april 2007
More informationMODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE
Jožef Vuk MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE Diplomsko delo Maribor, marec 2012 II III Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH
More informationMAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MODELIRANJE IN AVTOMATIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV V PODJETJU Ljubljana, april 2006 Vanja Seničar IZJAVA Študentka Vanja Seničar izjavljam, da sem
More informationUPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPORABA IN VPLIV SODOBNIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ (IKT) MED PARTNERJI V LOGISTIČNI VERIGI Kandidatka: Tanja Krstić Študentka
More informationPROGRAMIRANJE VGRAJENIH SISTEMOV V REALNEM ČASU IN
PROGRAMIRANJE VGRAJENIH SISTEMOV V REALNEM ČASU IN ANALIZA ČASA IZVAJANJA OPRAVIL Posebnosti programskih jezikov v sistemih z realnim časom Pregled najpogosteje uporabljenih jezikov za sisteme v realnem
More informationKontroling procesov ali procesi v kontrolingu Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana
Dragica Erčulj CRMT d.o.o. Ljubljana Kontroling procesov ali procesi v kontrolingu 1 - Build, Run, Improve, Invent, Educate Business Strategic, Operational Controlling Retention, Churn Revenue Assurance
More informationImplementacija principov ameriške vojske v poslovni svet. Tomaž Gorjup Studio Moderna
Implementacija principov ameriške vojske v poslovni svet Tomaž Gorjup Studio Moderna Otočec, 26.3.2009 Agenda Predstavitev SM Group IT v SM Group Kaj ima Ameriška vojska z našim poslovnim modelom? IT podpora
More informationRAZVOJ INFORMACIJSKIH REŠITEV Z UPORABO BPM ORODJA IBM WEBSPHERE LOMBARDI EDITION
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Listar RAZVOJ INFORMACIJSKIH REŠITEV Z UPORABO BPM ORODJA IBM WEBSPHERE LOMBARDI EDITION DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI
More informationOcena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Sladana Simeunović Ocena zrelostne stopnje obvladovanja informatike v javnem zavodu DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Laure Mateja
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Laure Mateja Maribor, marec 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM PANTHEON TM
More informationPrimerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a. Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft Dynamics NAV and SAP
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Primerjalna analiza ERP sistemov Microsoft Dynamics NAV in SAP-a Comparative Analysis between the ERP Systems Microsoft
More informationOSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV
2. letnik, visokošolski študij smer PROGRAMSKA OPREMA UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za računalništvo in informatiko SLOVENIJA PREDSTAVITEV PREDMETA Splošne informacije Vsebina predmeta 1 Splošne informacije
More informationPROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PROCESNA PRENOVA IN INFORMATIZACIJA POSLOVANJA Študent: Rajko Jančič Številka indeksa: 81581915 Program: Univerzitetni Način študija:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO LJILJANA POPOVIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZPOSTAVITEV INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE IN UVEDBA ANALITIČNIH TEHNOLOGIJ
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STANDARDI ISO IN PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV NA PRIMERU MALEGA PODJETJA Ljubljana, oktober 2008 ŽIGA SLAVIČEK IZJAVA Študent Žiga Slaviček izjavljam,
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO UPORABA SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 : 2000 ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE THE USE OF QUALITY SYSTEM ISO 9001 : 2000 FOR PRODUCTION IMPROVEMENT
More informationUVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVAJANJE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE V MEDNARODNEM PODJETJU Ljubljana, september 2010 ANA ANDJIEVA IZJAVA Študentka Ana Andjieva izjavljam, da sem
More informationU N I V E R Z A V L J U B L J A N I
U N I V E R Z A V L J U B L J A N I EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO M A N A G E M E N T P O S L O V N I H P R O C E S O V LJUBLJANA, MAJ 2005 PETER GERŠAK IZJAVA Študent Peter Geršak izjavljam, da
More informationUPORABA ORODIJ ARIS IN ULTIMUS PRI PRENOVI IN INFORMACIJSKI PODPORI PROCESOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija in management delovnih sistemov UPORABA ORODIJ ARIS IN ULTIMUS PRI PRENOVI IN INFORMACIJSKI PODPORI PROCESOV Mentor: izred.
More information3nasveti POPELJITE VAŠE PODJETJE NA NOVO RAVEN
tematska priloga mediaplanet marec 22 naše poslanstvo je ustvarjati visokokakovostne vsebine za bralce ter jim predstaviti rešitve, katere ponujajo naši oglaševalci. crm Nadzorujte svoje stranke in povečajte
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO. Gašper Kepic
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Gašper Kepic UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UVEDBA CELOVITEGA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA V MEDNARODNO OKOLJE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JOŽEF STRMŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POPIS POSLOVNEGA PROCESA IN PRENOVA POSLOVANJA Z UVEDBO ČRTNE KODE V IZBRANEM
More informationPOSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI PORTALI ZNANJA IN NJIHOVA PODPORA MANAGEMENTU ZNANJA Ljubljana, december 2007 URŠKA HRASTAR IZJAVA Študentka Urška Hrastar izjavljam, da
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANALIZE IN POROČILA OLAP KOT DEL SISTEMA ZA PODPORO ODLOČANJU Ljubljana, september 2002 MATJAŽ BABIČ IZJAVA Študent MATJAŽ BABIČ izjavljam,
More informationUPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VALTER ŠORLI UPRAVLJANJE MATIČNIH PODATKOV INTEGRACIJA PODATKOV O STRANKAH MAGISTRSKO DELO Mentor: prof. dr. Viljan Mahnič Ljubljana, 2014
More informationEVIP e-vročanje SVEV 2.0
EVIP e-vročanje SVEV 2.0 Jože Rihtaršič Vrhovno sodišče Republike Slovenije Center za informatiko Predstavitev SVEV 2.0 17. 6. 2015 Namen posodobitve SVEV 2.0 Ponudniki SVEV Informacijski sistem sodišča
More informationUvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR Uvajanje rešitve Pantheon v podjetje Roto Implementation of Pantheon into Roto company (diplomski seminar) Kandidat: Miha Pavlinjek Študent rednega
More informationMAGISTRSKO DELO. Primerjalna analiza modeliranja poslovnih procesov s tehnikama eepc in BPMN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Primerjalna analiza modeliranja poslovnih procesov s tehnikama eepc in BPMN Ljubljana, junij 2009 Avtor: Branka Berce Izjava Študentka Branka Berce
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO. Marko Krajner
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Marko Krajner UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE podiplomskega študija Program MANAGEMENT KAKOVOSTI MODEL ZAGOTAVLJANJA
More informationPOTENCIAL EKOSISTEMOV ZDRAVSTVENIH INFORMACIJSKIH REŠITEV, RAZVITIH NA PLATFORMI ODPRTIH KLINIČNIH PODATKOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POTENCIAL EKOSISTEMOV ZDRAVSTVENIH INFORMACIJSKIH REŠITEV, RAZVITIH NA PLATFORMI ODPRTIH KLINIČNIH PODATKOV Ljubljana, junij 2016 ANŽE DROLJC IZJAVA
More informationDOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO. Teo Pirc
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR MAGISTRSKO DELO Teo Pirc Maribor, 2013 DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR IKT V HOTELIRSTVU - PRENOVA INFORMACIJSKE
More information5. Kakšna je razlika oziroma povezava med podatkom in informacijo?
INFORMATIKA 1. Kaj je informatika? Kaj zajema? Informatika je znanstvena disciplina, ki raziskuje zgradbo, funkcije, zasnovo, organiziranje in delovanje informacijskih sistemov. INFORMATIKA = INFORMACIJA
More informationOPTIMIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV Z UPORABO SIMULACIJ
Gregor Drevenšek OPTIMIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV Z UPORABO SIMULACIJ Diplomsko delo Maribor, december 2011 i Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa OPTIMIZACIJA POSLOVNIH PROCESOV
More informationANALIZA KOMPLEMENTARNE UPORABE NOTACIJ BPMN, DMN IN CMMN V ORODJU CAMUNDA BPM
Jurij Valent ANALIZA KOMPLEMENTARNE UPORABE NOTACIJ BPMN, DMN IN CMMN V ORODJU CAMUNDA BPM Magistrsko delo Maribor, september 2017 ii ANALIZA KOMPLEMENTARNE UPORABE NOTACIJ BPMN, DMN IN CMMN V ORODJU CAMUNDA
More informationKibernetska (ne)varnost v Sloveniji
Kibernetska (ne)varnost v Sloveniji Matjaž Pušnik - PRIS, CISA, CRISC KPMG Agenda Poslovni vidik Kibernetska varnost Zakonodaja Zaključek 1 Poslovni vidik Ali imate vodjo, ki je zadolžen za varovanje informacij?
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV
UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta MAGISTRSKO DELO PRENOVA POSLOVANJA PODJETJA S POUDARKOM NA PRENOVI PRODAJNIH IN PROIZVODNIH PROCESOV Ljubljana, marec 2007 HELENA HALAS IZJAVA Študentka Helena
More informationPODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PODATKOVNO SKLADIŠČE IN PODATKOVNO RUDARJENJE NA PRIMERU NLB D.D. Študentka: MARUŠA HAFNER Naslov: STANTETOVA 6, 2000 MARIBOR Številka
More informationDr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru
Celovite programske rešitve in MySAP ERP Dr. Mateja Podlogar v sodelovanju z mag. Primožem Gričarjem Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Mariboru Vsebina 1 Uvod 2 Sistem SAP 3 SAP rešitve 4 Vpeljava
More informationDIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO VPLIV PROJEKTNE SKUPINE NA UVEDBO ERP PROJEKTA Študent: Boris Čelan Naslov: Ulica bratov Berglez 34, 2331 Pragersko Številka indeksa:
More informationPROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV. Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision
PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV Nosilec predmeta: prof. dr. Jože Gričar Programi za celovit informacijski sistem: SAP in Microsoft Business Solutions - Navision Značilnosti mnogih organizacij Razdrobljenost
More informationDiplomsko delo univerzitetnega študija Smer Organizacijska informatika
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacijska informatika OBVLADOVANJE PROCESA ZAGOTAVLJANJA INFORMACIJSKIH STORITEV V INTEREUROPI S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof. dr.
More informationPrimerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Lozar Primerjava programskih orodij za podporo sistemu uravnoteženih kazalnikov v manjših IT podjetjih DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI
More informationPOVEŽITE SE Z NAMI VAŠ PONUDNIK CELOVITIH IT REŠITEV
POVEŽITE SE Z NAMI VAŠ PONUDNIK CELOVITIH IT REŠITEV Mega M je operater mobilne in IP telefonije, ponudnik širokopasovnih storitev in naprednih rešitev računalništva v oblaku. Pod blagovno znamko MegaTel
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA. Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Priložnosti in problemi uvedbe ERP sistema v podjetju Benefits and problems of implementing ERP system in the company
More informationMODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MODELIRANJE IN PRENOVA POSLOVNEGA PROCESA CELEX V PODJETJU IUS SOFTWARE PRAVNE IN POSLOVNE INFORMACIJE D.O.O., LJUBLJANA Ljubljana, julij 2004 BORUT
More informationPRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV Z METODO TQM Študent: Krebs Izidor Naslov: Pod gradom 34, Radlje ob Dravi Štev. indeksa: 81611735 Način
More informationPriprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET)
Priprava stroškovnika (ESTIMATED BUDGET) Opomba: predstavitev stroškovnika je bila pripravljena na podlagi obrazcev za lanskoletni razpis. Splošni napotki ostajajo enaki, struktura stroškovnika pa se lahko
More informationUVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo UVAJANJE SPLETNEGA BANČNIŠTVA IN NJEGOV SPREJEM S STRANI KOMITENTOV Študent: Aleš Bezjak, dipl.ekon., rojen leta, 1981
More informationUVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UVEDBA SISTEMA CRM V PODJETJE AGENCIJA MORI d.o.o. Kandidatka: Sonja Brezovnik Študentka rednega študija Program: univerzitetni Številka
More informationPOSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O POSLOVNI MODELI NAJVEČJIH SLOVENSKIH SPLETNIH MEST Ljubljana, november 2007 SIMON KRATNAR IZJAVA: Študent Simon Kratnar izjavljam, da
More informationAnaliza kakovosti spletnih aplikacij za elektronsko bančništvo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jernej Jankovič Analiza kakovosti spletnih aplikacij za elektronsko bančništvo DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
More informationANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV MODELIRANJA PROCESOV PO STANDARDU BPMN PRIMER ZDRAVSTVENEGA PROCESA Ljubljana, april 2014 MARKO KRAŠAN IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV V NABAVI IN LOGISTIKI NA PRIMERU SREDNJE VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA (An Electronic Data Interchange:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POVEZAVA CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE S SISTEMOM ELEKTRONSKEGA PLAČILNEGA PROMETA V SLOVENIJI Ljubljana, december 2005 MOJCA MIKLAVČIČ IZJAVA Študentka
More informationELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ELEKTRONSKO RAČUNOVODSTVO Ljubljana, marec 2007 VESNA BORŠTNIK IZJAVA Študent/ka Vesna Borštnik izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega
More informationANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI V PODJETJU BELINKA BELLES Ljubljana, september 2007 METKA MALOVRH IZJAVA Študentka Metka Malovrh izjavljam, da
More informationVREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jožek Gruškovnjak VREDNOTENJE VPLIVA SODOBNIH KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr.
More informationUPORABA RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ZA INFORMATIZACIJO POSLOVANJA SPLETNE TRGOVINE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ZA INFORMATIZACIJO POSLOVANJA SPLETNE TRGOVINE Ljubljana, junij 2015 KOTNIK MITJA IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationIMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO IMPLEMENTACIJA SAP SISTEMA V PODJETJU X Ljubljana, november 2009 JASMINA CEJAN IZJAVA Študentka Jasmina Cejan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Dejan Pristovnik
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Dejan Pristovnik Slovenska Bistrica, oktober 2007 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna
More informationDELOVNI DOKUMENT. SL Združena v raznolikosti SL
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Odbor za proračunski nadzor 7.1.2015 DELOVNI DOKUMENT o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 17/2014 (razrešnica za leto 2013): Ali lahko pobuda za centre odličnosti
More informationMAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPRAVLJANJE INFORMATIKE Ljubljana, januar 2009 Aleš Levstek IZJAVA Študent Aleš Levstek izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga
More informationSTATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH
STATISTIČNO RAZISKOVANJE O UPORABI INFORMACIJSKO- KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V PODJETJIH Gregor Zupan Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, SI-1000 Ljubljana gregor.zupan@gov.si Povzetek
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Realizacija sistema poslovnega obveščanja v CPK d.d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Primož Kralj Realizacija sistema poslovnega obveščanja v CPK d.d. MAGISTRSKO DELO Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO
More informationZnanje šteje, ne velikost
fi_070_21_iktns 4/10/06 16:37 Page 1 PONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 ŠT. 5 PRILOGA NS TOREK, 11. 4. 2006 ŠT. 70 o g l a s n a p r i l o g a www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net
More informationPRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt PRENOVA PROCESA MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA Avgust, 2016 Ines Meznarič UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski projekt
More informationKljučne besede: e-poslovanje, celovit informacijski sistem, računalniški program, proces oskrbovanja, proces prodajanja
Uvajanje računalniških programov SAP in Microsoft Business Solutions - Navision v izobraževalni proces Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru: Proces oskrbovanja in prodajanja Kristina Bogataj,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DAVID PAPEŽ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZASNOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA KALKULACIJO TRANSPORTNIH STROŠKOV Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO INTEGRACIJA PODATKOV Ljubljana, avgust 2008 GORAZD OZIMEK IZJAVA Študent Gorazd Ozimek izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal
More informationPrimerjava celovitih programskih rešitev v podjetju Unior, d. d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Dragan Marinović Primerjava celovitih programskih rešitev v podjetju Unior, d. d. DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
More informationPoslovanje brez papirja
Poslovanje brez papirja dejan šraml Podiplomski študent Univerze na Primorskem, Slovenija Informatizacija procesov z multimedijsko naravnanostjo zaznamuje in spreminja vsakdanje življenje. V informacijski
More informationTEČAJI PO MERI IBM BUSINESS PROCESS MANAGER (BPM) UVOD V AGILNI PRISTOP PRI RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME RAZVOJ MOBILNIH APLIKACIJ (IOS IN ANDROID)
oktober 2013 TEČAJI PO MERI SVETOVANJE IN VODENJE TRENINGOV LEARN@CROZ MED TRENUTNIMI TEČcAJI IZDVAJAMO: IBM BUSINESS PROCESS MANAGER (BPM) UVOD V AGILNI PRISTOP PRI RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME RAZVOJ MOBILNIH
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROCESNA ORGANIZACIJA IN POTI, KI VODIJO DO NJE Ljubljana, januar 2004 ALEŠ CUNDER IZJAVA Študent Aleš Cunder Izjavljam, da sem avtor tega diplomskega
More informationRešitve s področja poslovne informatike
Rešitve s področja poslovne informatike Prednosti vpeljave novega poslovno informacijskega sistema Celovitost rešitev, ki jih zagotavljamo v obsegu blagovne znamke Business-Line uporabnikom zagotavljajo:
More informationPRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI
PRESEČI BDP IN MERJENJE REVŠČINE: NOVI IZZIVI V PRIHODNOSTI Michail Skaliotis 1, Eurostat POVZETEK Potrebo po boljšem merjenju napredka v družbi jasno določajo sporočilo Komisije»BDP in več«, priporočila
More informationZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO
ZAUPANJE V SPLETNO BANČNIŠTVO Katja Kermelj Ribnikar kkermeljribnikar@gmail.com Na internetno zaupanje vplivajo številni dejavniki, saj pripravljenost za nakup preko spleta ali sprejemanja spletnega bančništva
More informationZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZNIŽEVANJE STROŠKOV KOT POSLEDICA INFORMATIZACIJE LOGISTIČNIH PROCESOV PRIMER PODJETJA ETOL LJUBLJANA, SEPTEMBER 2003 SONJA KLOPČIČ Izjava Študentka
More informationMANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MANAGEMENTSKI VIDIKI UVAJANJA AVTOMOBILSKEGA STANDARDA ISO / TS 16949:2002 V PODJETJE Kandidatka: Katja Nose Sabljak Študentka izrednega
More informationEAI - aktualna tema. Štirje nivoji integracije. Middleware - 5 tipov. IAI (Internet Application Integration) Dve moznosti
EAI - aktualna tema Štirje nivoji integracije EAI Enterprise Application Integration poznavanje poslovanja obstoječih aplikativnih sistemov organizacijskih pristopov tehnoloških osnov na nivoju podatkov
More information