ŠPANIJA PRILOŽNOST ZA MLADE RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE

Transcription

1 Povzetek ŠPANIJA PRILOŽNOST ZA MLADE RAZISKOVALCE IN PODJETNIKE Mladen Tomašič Instituto Universitario de la Empresa, Santa Cruz de Tenerife, Islas Canarias, España Fañabe Mar Canarian Investments F: , T: V Španiji je več kot 2,6 milijonov mikro in malih podjetij, ki zaposlujejo 13 milijonov ljudi, od tega mikro podjetja zaposlujejo okrog 39 odstotka vseh zaposlenih. Odstotek zaposlenih v mikro podjetjih na Kanarskih otokih presega špansko povprečje in povprečje v Evropski skupnosti, predvsem pa slovensko povprečje. Temelji za uspešno ekonomijo so geografska lega, ki ponuja posebne davčne olajšave, odprtost za tuji kapital in investicije, stroškovna in cenovna konkurenčnost, multikulturno okolje, podjetniška tradicija, državna in regionalna podpora podjetjem, pozitivno podjetniško razmišljanje in profesionalni odnos, razvoj inovativnosti in tehnologije, izobraževanje za podjetniško rast in razvoj, visoka stopnja podjetniške kulture, vlaganja v raziskave, razvoj in znanost, konkurenca na domačem trgu in minimalni monopolni vpliv, dosledno izvajanje sodobnih podjetniških zakonov in predpisov, orientiranost na tržišča Evropske skupnosti, srednje in južne Amerike ter zahodne Afrike. Ključne besede: podjetje, raziskave, razvoj, znanost, tehnologija. Abstract In Spain, there are more then 2.6 million of micro and small companies, employing 13 million people, of which the micro companies employ about 39 percent of all the employed persons. The percentage of employees in micro companies on the Canary Islands exceeds the Spanish average and the European Community, and in particular this percentage exceeds the Slovenian average. The foundations for the successful economy are the geographical position, providing special tax relieves, openness for foreign capital and investments, cost and price competitiveness, multi-cultural environment, entrepreneurial tradition, state's and regional assistance, positive entrepreneurial thinking and professional attitude, development of innovation and technology, effective education for entrepreneurial growth and development, a high degree of entrepreneurial culture, investments in research, development and science, competitiveness in the domestic market and a minimum monopoly, consistent implementation of modern entrepreneurial laws and regulations, orientation towards markets of European Community, Middle and South America, as well as West Africa. Keywords: enterprise, research, development, science, technology. 1 Uvod Slovenija po letu osamosvojitve 1990 do danes ni dosegla načrtovanih in pričakovanih gospodarskih in ekonomskih ciljev. Zamudila je bilo veliko in enak trend se nadaljuje. V nadaljevanju, na primeru španskih Kanarskih otokov, pojasnjujemo zakaj je ta dislocirani avtonomni del Kraljevine Španije izredno gospodarsko uspešen in privlačen za mlade strokovnjake in podjetnike. Španci že dolgo vedo, da podjetništvo tvori hrbtenico njihovega uspešnega gospodarstva. Uspešen ekonomski in gospodarski razvoj v celoti temelji predvsem na velikemu številu različnih ekonomskih področjih, turističnih storitvah, velikem viru razpoložljivega kapitala za inovativne projekte, privilegiranem geostrateškemu položaju, storitveni in komunikacijski infrastrukturi, izredni pomorski, letalski in cestni logistiki, vrhunskih tehnoloških raziskavah, visoko usposobljenih in konkurenčnih človeških virih, izredno nizki davčni obremenitvi, vrhunskih raziskavah s področja zdravstvenih, biotehnoloških, informacijskih, komunikacijskih, optičnih in vesoljskih tehnologij ter smotrni in učinkoviti rabi obnovljivih virov energije. Izzivi in priložnosti za slovenske mlade raziskovalce in podjetnike za poslovno sodelovanje in osebno uveljavitev na področju novih tehnologij v Španiji in njenih avtonomnih pokrajinah realno obstajajo. 2 Španija, privlačna za mlade raziskovalce in podjetnike 2.1 Španija Španija je sodobno, na znanju temelječe gospodarstvo, v katerem predstavljajo storitve glavno gospodarsko dejavnosti. Država je postala središče inovativnosti, ki ga podpirajo mlada, visokokvalificirana delovna sila in konkurenčni stroški dela. Španska ekonomija je dinamična, močna in stabilna. V svetovnem merilu špansko gospodarstvo zaseda 9. mesto. Stabilna ekonomija ima primerno nizko stopnjo inflacije in primerljive nizke obrestne mere. Struktura zaposlenih po dejavnostih: poljedelstvo 5,3 odstotka, proizvodnja, rudarstvo in gradbeništvo 30,1

2 odstotka ter storitve 64,6 odstotkov, kjer prevladuje turizem, ki je ena od pomembnejših vej v Španiji. Stopnja nezaposlenosti v letu 2010 je znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Državni proračun je pozitiven. Zaposlenost raste hitreje od povprečja EU. Delovno aktivnega prebivalstva je bilo v 2010 letu 21 milijonov. Upoštevajoč število celotne populacije, Špancev je 45 milijonov, ter števila aktivnega prebivalstva, je odstotek zaposlenosti prebivalstva še vedno zavidljivo visok. V Sloveniji je ta odstotek precej nižji. Izredno odprta in iznajdljiva ekonomija postavlja Španijo na 6. mesto prejemnikov FDI (neposrednih tujih naložb) oziroma pri črpanju evropskih sredstev v EU, povzeto po Ministerio de Industria, Turismo y Comercio España (2011). Španci so 8. največji investitorji na svetu in 2. v Latinski Ameriki ter presegajo večino povprečnih gospodarskih kazalcev po kriterijih OECD (2009). Španci so suvereno na 1. mestu v svetu po prihodku od turizma. Iz podatkov World Investments Report (2010), ki beleži najvišja neposredna vlaganja v Španiji, je krepko največja investitorica Velika Britanija s 145 milijardami ameriških dolarjev v letu 2010 (195 milijard evrov). Španci so v lastni državi šele tretji največji investitor. Po najnovejših podatkih, ki jih je januarja 2010 objavil OECD, je kitajsko gospodarstvo še vedno na tretjem mestu najmočnejših svetovnih gospodarstev, takoj za ZDA in Japonsko. Španija ima privilegiran geostrateški položaj zaradi močnih gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih vezi ter predstavlja poslovna vrata za Srednjo in Južno Ameriko, severno in zahodno Afriko. Ob tem ni potrebno posebej poudariti njene vloge kot ene od pomembnih članic v EU. 2.2 Španski Kanarski otoki Kanarski otoki tvorijo ozemeljsko celovitost Kraljevine Španije skupaj s Pirenejskim polotokom, Balearskim otočjem ter dvema afriškima enklavama Ceuto in Melillo. Otočje, ki je ognjeniškega izvora, je del Makronezije, se nahaja zahodno od obal Afrike in ga sestavlja sedem večjih otokov: Tenerife, La Gomera, La Palma, El Hierro, Gran Canaria, Lanzarote in Fuerteventura. Kanarski otoki imajo avtonomen status v okviru Španije, ki se obravnava kot poseben teritorij EU, delijo pa se na dve provinci, ki se imenujeta po glavnih mestih Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife. Podoben status imata Grenlandija in Ferski otoki. Kanarske otoke vsako leto obišče več kot deset milijonov turistov. Zaradi edinstvenega naravnega okolja z bogatim in raznolikim rastlinstvom na številnih zaščitenih območjih, kot so narodni parki, naravni rezervati, biosferni rezervati ter zgodovinsko in kulturno bogastvo, uživajo prebivalci Kanarskih otokov odlično kakovost življenja, ki nudi idealno kombinacijo poslovnih in sprostitvenih dejavnosti. Med nalogami, zaupanimi Instituto Tecnológico de Canarias ITC (2011), je tudi sodelovanje z gospodarstvom. Inštitut v ta namen oblikuje, aktivira in podpira projekte sodelovanja z gospodarskimi strukturami ter tako spodbuja iskanje izboljšav v konkurenčnosti. Struktura gospodarstva Kanarskih otokov je tesno povezana zlasti na dveh dejavnostih, turizem in gradbeništvo, ki sta odgovorna za znaten odstotni delež regijskega BDP, zato je prizadevanje za srednjeročno diverzifikacijo gospodarstva eden prednostnih ciljev Vlade Kanarskih otokov. Inštitut si s temi cilji prizadeva, da bi nova izhodišča in ideje vpel v strukturo gospodarstva ter s tem pripomogel k vzpostavljanju in uspešnosti novih gospodarskih sektorjev. Tudi tenerifska družba si zadnje čase odločno prizadeva za celostnim združevanjem gospodarske dejavnosti z izobraževanjem, znanostjo, raziskovanjem in tehnologijo. Na Tenerife delujejo ugledna državna univerza, Univerza La Laguna, ter vrhunski centri za uporabne raziskave, prilagojeni sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarskih družb, kot so Instituto Universitario de la Empresa IUDE, Santa Cruz de Tenerife, Instituto Astrofisico de Canarias IACI ali Instituto Tecnológico de Energías Renovables ITER (2011). Javne in zasebne ustanove, kot so Cámara de Comercio de Santa Cruz de Tenerife CC (2011), Industria y Navegación de Santa Cruz de Tenerife IN, ki je ena najučinkovitejših v Španiji in Confederación Provincial de Empresarios de Santa Cruz de Tenerife CEOE (2011), finančne entitete kot so Caja Canarias ter seveda Cabildo de Canarias, Cabildo de Santa Cruz de Tenerife in Gobierno de Canarias (2011) igrajo temeljno podporno vlogo pri učinkovitem zagotavljanju informacij, storitev in pomoči pri ustanavljanju podjetij na otoku. Na otoku Tenerife deluje špansko slovensko podjetje Fañabe Mar Canarian Investment. Dejavnosti podjetja so raziskovalno podjetništvo, poslovno in pravno svetovanje med španskimi in slovenskimi podjetji. Podjetje je pred leti razširilo poslovanje na področje obnovljivih virov energije, s poudarkom na raziskavah, razvoju, svetovanju, dobavi in izgradnji sončnih elektrarn srednjih in velikih zmogljivosti. Podjetje je pred letom ustanovilo prvi slovensko španski poslovni klub imenovan Club de Negocio ECE (España Canario Eslovenia). 3 Ekonomski in gospodarski razvoj na Kanarskih otokih Na Kanarskih otokih sta dve javni univerzi, prva je Universidad de La Laguna na otoku Tenerife, druga je Universidad de Las Palmas na otoku Gran Canaria. Obe univerzi tesno sodelujeta s španskim in kanarskim gospodarstvom. Enako velja za zasebne univerze, ki presegajo število študentov dveh javnih univerz. Podpora mladim raziskovalcem in podjetnikom je zelo velika. Dokaz, kako močna je ekonomija na Kanarskem arhipelagu, pove naslednji podatek: WTC je v Španiji prisoten na treh lokacijah, ob Barceloni in Sevilli tudi na Kanarskih

3 otokih. Vse tri enote so del WTCA. V nadaljevanju razlagamo, zakaj je območje Kanarskih otokov tako privlačno za mlade raziskovalce, podjetnike in investitorje iz vsega sveta. 3.1 Ekonomska območja - cone Ko govorimo o dveh španskih provincah Kanarskih otokov, Santa Cruz de Tenerife in Las Palmas de Gran Canaria, se nam pojavi asociacija na tako imenovane Off-shore centre. Davčna oaza ali davčni raj, primerljiv z državami, kot so na primer Cayman Islands, Singapore, Guam, Santa Lucia, Sant Vincent, Virgin Islands, Grenadine ter še mnogo drugih. Pa temu ni tako. Proti-utež Off-shore centrom je tukajšnje izredno učinkovito izkoriščanje ekonomskih con, ki so pod okriljem The Consortium of the Canary Islands Special Zone, v okviru Canary Islands Economic and Fiscal Regime ter imajo veliko podporo centralne španske vlade, regionalne vlade Kanarskih otokov in Ministrstva za finance obeh vlad. Ekonomske cone so na prav vseh sedmih otokih in imajo skupno uporabno površino 500 hektarjev in 16 ločenih posameznih območij. Največji ekonomski območji sta na otokih Tenerife in Gran Canaria. Ekonomska območja je odobrila Evropska komisija v januarju 2000 in decembra 2006 podaljšala veljavnost do decembra Družbe, ustanovljene na davka prostih območjih Kanarskih otokov, uživajo celoten spekter ugodnosti, ki jih nudi fiskalna in gospodarska ureditev. 3.2 Kapital za inovativne projekte Gospodarski razvoj, ki ga doživljajo Kanarski otoki, je v veliki meri posledica rasti v storitvenem sektorju, zlasti na področjih gradnje in turizma. Iz tega je nastal investicijski sklad v vrednosti približno 3 milijarde evrov, pridobljenih iz davčnih spodbud investicijskih rezerv Kanarskih otokov. Ta kapital se vlaga v nadaljnje nove investicijske projekte, ki bodo pripomogli k diverzifikaciji ekonomije. Omeniti velja, da je na otočju zastopana večina nacionalno in iz vsega sveta mednarodno pomembnih bank in investicijskih družb. 3.3 Odlična storitvena in komunikacijska infrastruktura, prevoz in logistika Kanarski otoki so zlasti zaradi svojega geografskega položaja zgodovinsko, kulturno, gospodarsko in institucionalno tesno povezani z Latinsko Ameriko in severno ter zahodno Afriko. Zaradi tega predstavljajo odlično trgovinsko in logistično odskočno desko za prehajanje storitev in tehnologij med različnimi celinami, saj se nahajajo na glavnih poteh mednarodne trgovine. Osem letališč, med katerimi je šest mednarodnih, sprejme letno več kot 33 milijonov potnikov. Na otokih poslujejo vse večje letalske družbe, kot tudi poceni letalski prevozniki. V Veliko Britanijo in iz nje je tako na primer vsak teden opravljenih okrog 500 neposrednih letov, v Nemčijo in iz nje pa več kot 300. Razvita je obsežna mreža trgovskih, ribiških in turističnih pristanišč, zato so otoki vodilno špansko ozemlje po prevozu potnikov in tovora. Kanarski otoki so ciljno pristanišče za ladje iz Evrope, Afrike in Amerike ter v zadnjih nekaj desetletjih iz Azije, hkrati pa tudi strateško oskrbovalno in servisno središče za ladje v Atlantiku. Zaradi satelitske pokritosti in podvodnih optičnih kablov so Kanarski otoki idealni za ustanavljanje in razvoj dejavnosti, povezanih z informacijsko oziroma komunikacijsko tehnologijo. Sodobno prometno in komunikacijsko omrežje, tradicionalno odprto afriškim in latinskoameriškim trgom, zaradi katerega so Kanarski otoki odlična baza za izmenjavo med severom in jugom. 3.4 Znanost: vrhunske tehnološke raziskave, informacijska in komunikacijska tehnologija, optika, astrofizika in vesoljske tehnologije ter obnovljivi viri energije, zdravstvene vede in biotehnologija, kemija Tehnološke raziskave, ki se vršijo v vrsti centrov in inštitutov na Kanarskih otokih, zagotavljajo podporo poslovnim projektom, povezanim s sektorji, kot so obnovljiva in alternativna energija, astrofizika in vesoljske znanosti, proizvodnja inštrumentov, optične informacijske in komunikacijske tehnologije, mikroelektronika, širokopasovne IT storitve, multimedijska produkcija, biomedicina, biotehnologija ter morski in naravni viri. Razpoložljivost sredstev za raziskave in razvoj ter naravne razmere in bogata biološka raznovrstnost omogočajo, da otočje ni le izvrsten laboratorij za tehnološke poskuse in inovacije, temveč predstavljajo tudi odličen predstavitveni prostor za širjenje tehnologij in povečevanje njihove konkurenčnosti. Tehnološki in inovativni sektorji so zato zadnja leta v središču pozornosti usmeritev, namenjenih gospodarski diverzifikaciji. Družbe, ki želijo razvijati inovativne tehnološke dejavnosti, lahko posledično na Kanarskih otokih računajo na sodelovanje in podporo, ki ju potrebujejo za doseganje svojih ciljev. Instituto por astrofiziko de Canarias (2011) Kanarskih otokov je na področjih optike, astrofizike in vesoljske tehnologije med vodilnimi na svetu. Državni inštitut za letalsko in vesoljsko tehnologijo sodeluje in nudi znanstveno in strokovno podporo vesoljskih poletom, npr. ameriška vesoljska agencija NASA. Edinstvene naravne razmere na Kanarskih otokih predstavljajo dolgo vrsto priložnosti za poslovne projekte, povezane z energijo vetra, foto-napetostno sončno energijo ali energijo valovanja oziroma plimovanja. Kanarski otoki so pionir na področjih vodnih tehnologij in čiste energije. Na otočju ni nobene nuklearne elektrarne.

4 Na področjih zdravstvenih ved in biotehnologije potekajo vrhunske raziskave. Kanarski otoki veljajo dejansko za»makro laboratorij«z ogromnimi zalogami naravnih virov in biološko raznovrstnostjo, ki je med najvišjimi na svetu. Na Kanarskih otokih so patentirali nekaj kemičnih izdelkov in storitev, ki se tržijo po vsem svetu. Primeri s tega področja so biomehanika, neinvazivna kirurgija in slikovno vodena medicina. 3.5 Visoko usposobljeni in konkurenčni mladi človeški viri Povprečna starost prebivalstva Kanarskih otokov je nižja od državnega povprečja. Mladi človeški viri kot faktor, ki vpliva na produktivnost, so v razcvetu in so na splošno bolje usposobljeni in cenejši kot v preostalih delih Španije. Redko menjanje služb pomeni hkrati tudi višjo lojalnost podjetjem. Ob dveh javnih in več zasebnih univerzah so prisotni mednarodno priznani centri za uporabne raziskave ter ambiciozno zastavljeni programi javnega usposabljanja, ki v celoti izpolnjujejo posebne zahteve tukajšnjih podjetij. Zaradi velikega števila tujih rezidentov obstajajo na otokih tudi dvojezične šole. Visoko usposobljeni človeški viri z izkušnjami na nacionalni in mednarodni ravni, predvsem iz področij telekomunikacij, mikroelektronike in informacijske programske računalniške opreme, so trije sektorji, ki ponujajo optimalne priložnosti za mlade strokovnjake. 3.6 Ugodna davčna obremenitev Fiskalna in gospodarska ureditev Kanarskih otokov vključuje vrsto davčnih spodbud za oblikovanje in razvoj poslovnih dejavnosti, med katerimi izstopajo zlasti naslednje: Davčne stopnje davka na dohodek podjetij znašajo le 1 do 5 odstotkov, kar je, v primerjavi s 30 do 35 odstotki v okviru splošne ureditve na celini Španije, izredno ugodno. Investicijske rezerve omogočajo v primeru nerazdeljenih dobičkov do 90 odstotno znižanje davčne osnove davka na dohodke podjetij. Oprostitev davka na kapitalske transferje in dokumentirana pravna dejanja podjetij, povezana z vzpostavljanjem, povečevanjem in pridobivanjem investicijskih sredstev. Prednosti nizke stopnje enotnega davka na dodano vrednost, ki je samo 5 odstoten, predstavlja boljše pogoje za poslovanje. Obstaja tudi ničelna stopnja za določene izdelke in storitve, kot so telekomunikacije in pridobivanje investicijskih sredstev. Do 50 odstotne davčne premije za dobičke iz prodaje realnih izdelkov, izdelanih na Kanarskih otokih. Visoki odbitki davka za investicije v aktualne sektorje. Španski davčni sistem je sodoben in prijazen podjetjem. Davčna obremenitev v Španiji, tj. davčni prispevki in prispevki za socialno varnost kot odstotek BDP, je približno pet odstotnih točk nižja kot v sosednjih državah. Standardna davčna stopnja davka na dodano vrednost na celini Španije, ki velja za večino izdelkov in storitev, je 16 odstotna. Za določene izdelke in storitve velja znižana 7 odstotna stopnja. Obstaja pa tudi»super znižana stopnja«v višini 4 odstotkov, ki velja denimo za osnovne živilske izdelke, knjige, časopise in revije ter določene vrste subvencioniranih stanovanj. Določene transakcije so oproščene plačila davka na dodano vrednost, na primer finančne in zavarovalniške transakcije ali zdravstvene ter izobraževalne storitve. Znotraj Španije se davka na dodano vrednost na Kanarskih otokih ter v Ceuti in Melilli ne obračunava. Za obračunavanje davka na dodano vrednost določenih vrst gospodarskih družb v davčnih obdobjih od leta 2008 dalje velja nova, konsolidirana ureditev. Da bi bila upravičena do obdavčitve po novi ureditvi, mora imeti starševska družba v svojih hčerinskih družbah najmanj 50 odstotni lastniški delež, posredno ali neposredno. 4 Zaključek Gospodarske meje med narodi vse bolj bledijo. Svet je postal manjši in bo v prihodnosti popolnoma globaliziran. Upoštevajoč velike gospodarske, ekonomske, tehnološke spremembe in dosežke je izzivov veliko. Prava pot za slovensko gospodarstvo, slovensko podjetništvo in mlad izobražen kader je v povezovanju in sodelovanju z gospodarsko najrazvitejšimi državami sveta. Prvi korak je popolna sprostitev tujih investicij v Sloveniji, drugi korak je povečevanje slovenskih investicij v razvitejših državah in tretji korak zmanjšanje investicij na trgih manj razvitih. Dosedanje razmišljanje, da so Združene države Amerike in Kitajska prevelika tržišča za Slovenijo, manjše razvite države pa premajhna tržišča, ne bo obrodilo sadov. Gospodarska in podjetniška pot, ki vodi večinoma do trgov držav bivše skupne države, dolgoročno ne bo zmanjšala gospodarskih razlik med najbolj razvitimi državami in Slovenijo. Poslovati, učiti se, družiti in primerjati se moramo le z najrazvitejšimi in najsposobnejšimi. Španci modro in premišljeno črpajo ogromna evropska sredstva in na ta način oživljajo nove tehnologije in obnovljive vire. Slovenija ravna nerazumljivo, na razpolago ima evropska sredstva, ki jih maksimalno ne izkorišča.

5 Med 2,6 milijona španskimi mikro podjetji je dobra polovica družinskih podjetij (Tomašič, 2008). Primerljivo razmerje je tudi na Kanarskih otokih. Večina teh podjetij posluje v trgovski menjavi na notranjem španskem trgu in trgih EU, drugi se spet odločajo za internacionalizacijo poslovanja v smeri južne in srednje Amerike in Afrike. Španske in Kanarske institucije, instituti in ostale ustanove ter podjetja lahko slovenskim mladim strokovnjakom ponudijo sodelovanje na mnogih področjih. Literatura in viri 1. Cámara de Comercio de Santa Cruz de Tenerife, dosegljivo na (dostop ). 2. Confederación Provincial de Empresarios de Santa Cruz de Tenerife, dosegljivo na (dostop ). 3. Gobierno de Canarias, dosegljivo na (dostop ). 4. Instituto por Astrofisico de Canarias, dosegljivo na (dostop ). 5. Instituto Tecnologico de Canarias, dosegljivo na (dostop ). 6. Instituto Tecnológico y de Energías Renovables, dosegljivo na (dostop ). 7. Ministerio de Industria, Turismo y Comercio España, dosegljivo na 100_ _0,00.html, (dostop ). 8. OECD (2009), Economic Outlook, Vol. December, Issue 2: Complete Edition, ISBN , New York. 9. Tomašič, M. (2008), Družinska mikro podjetja v Sloveniji, Revija Organizacija, ISSN , Vol. 41, No. 6, str. A279 - A World Investments Report (2010), UNCTAD - United Nations Conference on Trade and Development, Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, New York, United Nations.