MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE

Transcription

1 Jožef Vuk MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE Diplomsko delo Maribor, marec 2012

2 II

3 III Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE Študent: Študijski program: Smer: Mentor: Jožef Vuk UN ŠP računalništvo in informatika informatika doc. dr. Gregor Polančič, univ. dipl. inž. Maribor, marec 2012

4 IV

5 V

6 VI

7 VII ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju, dr. Gregorju Polančiču, za vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre staršem in bližnjim, ki so mi omogočili študij, mi vsa leta šolanja nesebično stali ob strani, nudili podporo in me spodbujali pri ustvarjanju. Nenazadnje se zahvaljujem še vsem prijateljem, brez katerih ne bi bilo vsakodnevne inspiracije.

8 VIII

9 IX MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Z JEZIKOM ARCHIMATE Ključne besede: Archimate, poslovno-informacijska arhitektura, modeliranje poslovno-informacijskih arhitektur, poslovni sistem, BiZZdesign Architect, Archi, Micrsoft Visio, OmniGraffle, TOGAF, Zachmanovo ogrodje, študija primera UDK: :[659.2:004](043.2) Povzetek Področje diplomskega dela je predstavitev jezika Archimate ter njegova uporaba za modeliranje arhitekture poslovnih sistemov. Prvi del se osredotoča na sámo področje poslovno-informacijskih arhitektur, znotraj katerega smo le-te predstavili, raziskali njihovo vlogo pri obvladovanju informatike ter poiskali prednosti, ki jih arhitektura prinaša v poslovni sistem. V drugem delu smo predstavili jezik Archimate, njegovo strukturo ter pripadajoče metamodele in vidike. Predstavili in analizirali smo tudi splošna in namenska orodja, ki podpirajo modeliranje v jeziku Archimate ter raziskali splošno priljubljenost in razširjenost uporabe jezika Archimate. Pregledali smo še sorodne pristope k modeliranju arhitektur ter podrobneje predstavili pristop TOGAF in Zachman. V zadnjem delu smo opisali empirični del diplomskega dela, kjer smo na primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru, izdelali študijo primera uporabe jezika Archimate, ter z modeliranjem nekaterih izbranih delov poslovnega sistema, prikazali praktično modeliranje z jezikom Archimate. Na koncu smo povzeli rezultate študije primera in sprejeli oziroma zavrnili hipoteze, postavljene na začetku.

10 X

11 XI ENTERPRISE ARCHITECTURE MODELLING WITH ARCHIMATE LANGUAGE Keywords: Archimate, Enterprise Architecture modelling, enterprise architecture, enterprise systems, BiZZdesign Architect, Archi, Micrsoft Visio, OmniGraffle, TOGAF, Zachman Framework, case study UDK: :[659.2:004](043.2) Abstract The thesis deals with presenting ArchiMate language and its use at modelling of enterprise architecture. Firstly we focused on the area of enterprise architecture. We presented them and researched their role at controlling the informatics and presented the advantages that the architecture brings into the business process. Secondly we presented the ArciMate language, its structure and accompanying metamodels and views. We presented and analysed general and specific tools, which support modelling with ArchiMate language. We also reviewed similar approaches at modelling architectures and presented the TOGAF method and Zachman in more detail. In the last part of the thesis we included the empirical part of the topic, and presented case study of the use of ArchiMate language at organisation of University of Maribor Student dormitories. With modelling of some parts of the business process we showed practical use of modelling with ArchiMate language. Lastly we proved or denied the hypothesis set at the beginning of our research with results of our case study.

12 XII

13 XIII KAZALO 1.UVOD OPREDELITEV ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA PREDSTAVITEV OSNOVNIH METOD DELA STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA POSLOVNO-INFORMACIJSKA ARHITEKTURA SPLOŠNO O POSLOVNO-INFORMACIJSKIH ARHITEKTURAH PREDSTAVITEV PODROČJA POSLOVNO-INFORMACIJSKIH ARHITEKTUR VLOGA POSLOVNO-INFORMACIJSKE ARHITEKTURE PRI OBVLADOVANJU INFORMATIKE ARHITEKTURNA OGRODJA IN METODE VIDIKI NA ARHITEKTURO POSLOVNEGA SISTEMA JEZIK ARCHIMATE METAMODEL JEZIKA ARCHIMATE STRUKTURA JEZIKA ARCHIMATE Poslovni nivo Aplikativni nivo Tehnološki nivo Motivacijska razširitev jezika Archimate Razširitev jezika Archimate z Implementacijo in migracijo Relacije jezika Archimate ARCHIMATE VIDIKI Organizacijski vidik Vidik sodelovanja akterjev Vidik poslovnih funkcij Vidik poslovnih procesov Vidik sodelovanja poslovnih procesov Vidik produktov Vidik obnašanja aplikacij Vidik sodelovanja aplikacij Vidik strukture aplikacij Vidik uporabe aplikacij... 56

14 XIV Infrastrukturni vidik Vidik uporabe infrastrukture Vidik implementacije in uvajanja Vidik strukture informacij Vidik realizacije storitev PREGLED IN ANALIZA ARCHIMATE ORODIJ Splošno namizno orodje Microsoft VISIO Splošno namizno orodje OmniGraffle Namensko namizno orodje Archi Namensko namizno orodje Architect RAZŠIRJENOST UPORABE JEZIKA ARCHIMATE PREGLED SORODNIH ARHITEKTURNIH PRISTOPOV TOGAF ZACHMANOVO OGRODJE ŠTUDIJA PRIMERA UPORABE JEZIKA ARCHIMATE METODA DELA OMEJITVE PREDSTAVITEV PROBLEMA IN PRISTOP K REŠITVI MODELIRANJE POSLOVNO-INFORMACIJSKE ARHITEKTURE ŠTUDENTSKIH DOMOV REZULTATI ŠTUDIJE PRIMERA ZAKLJUČEK TESTIRANJE HIPOTEZ OMEJITVE MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELO SKLEP VIRI 97 PRILOGE 99 Priloga A: Koncepti jezika Archimate [5] Priloga B: Struktura Zachmanovega ogrodja podrobnejši opis Priloga C: Primer organizacijskega vidika Priloga D: Del vidika poslovnega nivoja računovodstva Priloga E: Del vidika poslovnega procesa prijave okvar

15 XV KAZALO SLIK Slika 1: Jedro arhitekturnega opisa [3] Slika 2: Vloga poslovno-informacijske arhitekture pri obvladovanju informatike [2] Slika 3: Klasifikacija vidikov poslovno-informacijskih arhitektur [5] Slika 4: Metamodeli na različnih nivojih specializacije [4] Slika 5: Metamodel ključnih elementov Archimate [5] Slika 6: Večplastna arhitektura in koncept storitve [7] Slika 7: Metamodel poslovnega nivoja [5] Slika 8: Metamodel aplikativnega nivoja [4] Slika 9: Metamodel tehnološkega nivoja [4] Slika 10: Metamodel koncepta motivacijske razširitve jezika Archimate [5] Slika 11: Metamodel koncepta implementacijske in migracijske razširitve jezika Archimate [5]. 42 Slika 12: Relacija dostop Slika 13: Relacija uporaba Slika 14: Relacija kompozicija Slika 15: Relacija agregacija Slika 16: Relacija dodelitev Slika 17: Relacija realizacija Slika 18: Relacija proženje Slika 19: Relacija pretok Slika 20: Relacija asociacija Slika 21: Relacija stičišče Slika 22: Relacija specializacija Slika 23: Metamodel organizacijskega vidika [5] Slika 24: Metamodel vidik sodelovanja akterjev [5] Slika 25: Metamodel vidika poslovnih funkcij [5] Slika 26: Metamodel vidika poslovnih procesov [5] Slika 27: Metamodel vidika sodelovanja poslovnih procesov [5] Slika 28: Metamodel vidika produktov [5] Slika 29: Metamodel vidika obnašanja aplikacij [5] Slika 30: Metamodel vidika sodelovanja aplikacij [5] Slika 31: Metamodel vidika strukture aplikacij [5] Slika 32: Metamodel vidika uporabe aplikacij [5] Slika 33: Metamodel infrastrukturnega vidika [5] Slika 34: Metamodel vidika uporabe infrastrukture [5] Slika 35: Metamodel zornega kota implementacije in uvajanja [5]... 59

16 XVI Slika 36: Metamodel vidika strukture informacij [5] Slika 37: Metamodel vidika realizacije storitev [5] Slika 38: Prenos standarda Archimate s spletne strani The Open Group po regijah [15] Slika 39: Povezave med ogrodjem TOGAF in ogrodjem Archimate [5] Slika 40: Zachmanovo ogrodje- perspektive in abstrakcije [19] Slika 41: Koncept Zachmanovega ogrodja [19] Slika 42: Zachmanovo ogrodje in ogrodje Archimate [22] Slika 43: Primer organizacijskega vidika Slika 44: Primer vidika poslovnih funkcij Slika 45: Primer vidika poslovnih produktov Slika 46: Primer vidika poslovnih procesov Slika 47: Primer vidika uporabe aplikacij Slika 48: Primer vidika obnašanja aplikacij Slika 49: Primer vidika sodelovanja aplikacij Slika 50: Primer vidika infrastrukture Slika 51: Časovna zahtevnost razvoja izbranih delov arhitekture ŠD KAZALO TABEL Tabela 1: Prioritete strukturnih relacij [5] Tabela 2: SWOT analiza - Microsoft Visio in Archimate šablona Tabela 3: SWOT analiza - OmniGraffle in Archimate šablona Tabela 4: SWOT analiza - Archi Tabela 5: SWOT analiza - Architect Tabela 6: Prenos standarda Archimate s spletne strani The Open Group po državah [15] Tabela 7: Primerki identificiranih poslovnih akterjev in poslovnih vlog na obravnavanem delu poslovnega sistema Tabela 8: Primerki identificiranih elementov poslovnega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema Tabela 9: Primerki identificiranih elementov aplikacijskega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema Tabela 10: Primerki identificiranih elementov tehnološkega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema Tabela 11: Testiranje hipotez... 93

17 XVII SEZNAM AKRONIMOV: IT PIA EA IEEE COBIT ITIL TOGAF MDA MEMO ARIS RUP ADM UML BPMN SWOT JISC PDF OS IAF FEAF Informacijske tehnologije Poslovno-informacijske arhitekture Enterprise Architecture Institute of Electrical and Electronics Engineers Control Objectives for Information and related Technology IT Infrastructure Library The Open Group Architecture Framework Model Driven Architecture Multi Perspective Enterprise Modelling Architecture of Integrated Information Systems Rational Unified Process Architecture Development Method Unified Modeling Language Business Process Modelling Notation Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats Joint Information Systems Committee Portable Document Format Operating System Integrated Architecture Framework Federal Enterprise Architecture Framework

18 XVIII

19 Uvod 1. UVOD 1.1. OPREDELITEV ARHITEKTURE POSLOVNIH SISTEMOV Primarni namen razvoja arhitekture v poslovnih sistemih je podpora poslovanju organizacije z zagotavljanjem temeljnih tehnologij in procesnih struktur. Arhitektura opisuje podrobnosti strukture in odnose v podjetju, v poslovnem modelu, v načinu kako bo delovalo podjetje, ter kako in na kakšen način bodo podatki, informacijski sistemi in tehnologije, podpirali poslovni sistem pri uresničevanju poslovnih ciljev. Podjetja se zavedajo, da je učinkovito upravljanje in izkoriščanje informacij s pomočjo IT, ključ do njihovega uspeha in nepogrešljivo sredstvo za doseganje konkurenčne prednosti. Arhitektura v poslovnem sistemu jim tako zagotavlja strateški okvir za razvoj informacijskega sistema, kot odziv na nenehno spreminjajoče se potrebe poslovnega okolja. Za modeliranje arhitektur poslovnih sistemov so sprejeti že številni pristopi, ogrodja in modelirni jeziki. Na priljubljenosti in razširjenosti pa vedno bolj pridobiva relativno mlad modelirni jezik Archimate. Namen tega diplomskega dela je celovita predstavitev modelirnega jezika Archimate. 19

20 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 1.2. CILJI IN HIPOTEZE DIPLOMSKEGA DELA Cilji diplomskega dela so: raziskati in predstaviti pomen arhitekture v poslovnih sistemih; predstaviti modelirni jezik Archimate; prikazati razširjenosti uporabe jezika Archimate; predstaviti sorodne tehnologije ter identificirati skupne točke z jezikom Archimate; identificirati in analizirati orodja, ki podpirajo jezik Archimate; prikazati in uporabiti pridobljeno znanje na primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru - Študija primera. Za diplomsko delo smo postavili sledeče hipoteze: H 1: Arhitektura poslovnih sistemov pozitivno vpliva na poslovanje organizacije. H 2: Pristopi za modeliranje arhitektur so si med seboj podobni. H 3: Splošno namenska programska orodja so primerna na modeliranje arhitektur poslovnih sistemov z jezikom Archimate. H 4: Archimate je splošno znan pristop za modeliranje PIA. H 5: PIA arhitekturo poslovnega sistema Študentskih domov lahko realiziramo z jezikom Archimate PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA V diplomskem delu se bomo omejili na predstavitev modelirnega jezika Archimate ter nekaterih sorodnih modelirnih jezikov. Analiza razširjenosti uporabe je omejena, saj je sledljivost uporabe jezika in pristopa Archimate zaradi njegove odprtosti otežena. Predstavili in primerjali bomo najbolj razširjeno programsko opremo, ki omogoča modeliranje z jezikom Archimate. 20

21 Uvod S študijo primera bomo na primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru prikazali uporabo modelirnega jezika Archimate v praksi. Omejenost študije primera bo odvisna od pridobljenih specifičnih podatkov s strani Študentskih domov Univerze v Mariboru. Predpostavljamo, da je mogoče zmodelirati arhitekturo poslovnega sistema Študentskih domov Univerze v Mariboru PREDSTAVITEV OSNOVNIH METOD DELA Pri izdelavi diplomskega dela bomo uporabili naslednje metode in tehnike: študijo elektronskih virov; študijo knjižnih virov; študijo internih dokumentov Študentskih domov Univerze v Mariboru; zbiranje ustnih virov o poslovnem sistemu v Študentskih domovih; uporabo programskih orodij; študijo primera STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA Diplomsko delo je razdeljeno na pet delov. V prvem poglavju je predstavljen osnovni problem, s katerim se ukvarjamo. Opredeljena je njegova pomembnost za raziskovalno področje in razlog za raziskavo. V nadaljevanju so predstavljeni cilji in hipoteze, predpostavke in omejitve ter osnovne metodološke tehnike, ki so uporabljene pri raziskovalnem delu. V drugem poglavju bomo raziskali področje poslovno-informacijskih arhitektur, predstavili njihovo vlogo pri obvladovanju informatike ter razložili pomen različnih pogledov na arhitekturo. Identificirali bomo tudi nekatera arhitekturna ogrodja in metode. V tretjem poglavju bomo celostno predstavili modelirni jezik Archimate. Natančno bomo raziskali strukturo jezika in predlagane vidike na arhitekturo poslovnega sistema ter preizkusili nekatera programska orodja, ki omogočajo modeliranje v jeziku Archimate. V tem poglavju bomo raziskali tudi razširjenost uporabe modelirnega jezika Archimate. 21

22 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate V četrtem poglavju bomo opravili pregled nekaterih sorodnih pristopov modeliranja arhitektur poslovnih sistemov ter poiskali sorodnosti z jezikom Archimate. V petem poglavju bomo opisali empirični del diplomskega dela, kjer bomo na primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru, izdelali študijo primera uporabe jezika Archimate. Na primeru bomo prikazali modeliranje z jezikom Archimate ter pomen različnih vidikov. V zaključku bomo na kratko povzeli rezultate diplomskega dela, testirali hipoteze, predstavili omejitve in morebitna področja za nadaljnjo raziskavo. 22

23 Poslovno-informacijska arhitektura 2. POSLOVNO-INFORMACIJSKA ARHITEKTURA 2.1. SPLOŠNO O POSLOVNO-INFORMACIJSKIH ARHITEKTURAH Poslovno-informacijske arhitekture (angl. enterprise architecture ali EA) predstavljajo bazo znanja poslovnega sistema ter omogočajo celovit pogled na njegovo delovanje ter sodelovanje navzven. Poslovno-informacijsko arhitekturo lahko opišemo tudi kot sredstvo za učinkovitejšo komunikacijo, planiranje in obvladovanje znanja v poslovnem sistemu. Predstavljajo torej orodje za doseganje zveznosti in skladnosti posameznih delov poslovnega sistema, povezanost strateških elementov s poslovnimi procesi, povezanost poslanstva in poslovnih ciljev s cilji informatike ter za doseganje bolj informiranih odločitev o nekaterih ključnih tematikah, kot so integracija informacijskih sistemov, povezovanje z zunanjimi poslovnimi in informacijskimi sistemi, optimizacija poslovnih procesov, obvladovanje poslovnih sprememb itn. [1]. Na področju poslovno-informacijskih arhitektur (krajše: PIA) obstaja več, bolj ali manj različnih definicij. Marc Lankhorst v svoji knjigi Enterprise architecture at work: modelling, communication, and analysis navaja naslednjo definicijo: ''Poslovno-informacijska arhitektura je skladna celota načel, metod in modelov, ki se uporabljajo pri načrtovanju in uresničevanju organizacijske strukture poslovnih procesov, informacijskih sistemov in infrastrukture poslovnega sistema.'' [2]. Poslovno informacijske arhitekture so zaradi naraščajočih zahtev po usklajenosti poslovnega in informacijskega sistema ter agilnosti poslovnih sistemov postale zelo pomembno področje, kar se dandanes zavedajo v vseh večjih organizacijah. Učinkovito upravljanje in izkoriščanje informacij s pomočjo informacijske tehnologije (krajše: IT) je ključ do uspeha podjetja in nepogrešljivo sredstvo za doseganje konkurenčne prednosti. 23

24 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 2.2. PREDSTAVITEV PODROČJA POSLOVNO-INFORMACIJSKIH ARHITEKTUR S sprejetjem standarda IEEE (IEEE Recommended Practice for Architectural Description of software-intensive Systems) leta 2000 je bila postavljena konceptualna osnova za področje arhitektur. Na področju poslovnoinformacijskih arhitektur je ta standard še vedno zelo pomemben, saj opisuje teoretično osnovo za definiranje, analizo in opis arhitekture sistemov [2]. Leta 2007 pa je standard IEEE nasledil standard ISO/IEC/IEEE 42010:2007, ki za razliko od svojega predhodnika, strogo razlikuje med arhitekturo in arhitekturnim opisom. Na sliki 1 lahko vidimo organiziranost tega standarda okoli različnih pojmov in konceptov. Slika 1 prikazuje vsebino arhitekturnega opisa ter relacije med temi vsebinami, ko s pomočjo standarda pripravljamo arhitekturni opis z namenom, da izrazimo arhitekturo za nek zainteresiran sistem[3]. Slika 1: Jedro arhitekturnega opisa [3] 24

25 Poslovno-informacijska arhitektura Poslovno-informacijska arhitektura je še posebno pomembna v kompleksnih poslovnih sistemih, kjer se uporablja predvsem za tri ključne namene, in sicer: kot osnova za predstavitve in komunikacijo: Poslovno-informacijska arhitektura daje celovit pogled na delovanje poslovnega sistema. Deležnikom predstavijo točno tisti del, ki je zanje relevanten in na način, ki ga umešča v celostni pogled na poslovni sistem. S tem so tudi podlaga za komunikacijo med različnimi deležniki [1]; kot osnova za načrtovanje: Poslovno-informacijska arhitektura lahko zajema opis obstoječega stanja ali želenega stanja. Pri tem lahko analiziramo različne variante in razhajanja med njimi kaj je treba spremeniti, dodati, prilagoditi, da bi dosegli želeno stanje. Pri tem igrajo pomembno vlogo tehnike arhitekturne analize, npr. analiza vpliva sprememb [1]; za zagotavljanje skladnosti in zveznosti vseh delov poslovnega sistema: Poslovno-informacijska arhitektura omogoča zagotavljanje povezanosti poslanstva, vizije, poslovnih ciljev, poslovne strategije itn. s poslovnimi procesi in organizacijo. S tem so strategija in cilji posameznih delov poslovnega sistema usklajeni s strategijo in cilji celotnega poslovnega sistema, kar pomeni usmerjen fokus delovanja posameznih delov sistema pri uresničevanju strategije in poslanstva ter doseganju poslovnih ciljev in vizije [1]. Omenili smo že, da PIA zagotavlja strateški okvir za razvoj informacijskega sistema, kot odziv na nenehno spreminjajoče se potrebe poslovnega okolja. Dobra arhitektura poslovnih procesov podjetja omogoča tudi doseganje pravega ravnovesja med IT učinkovitostjo in poslovnimi inovacijami, hkrati pa uresničuje potrebe organizacije po celostni strategiji. 25

26 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Druge prednosti ob uporabi poslovno-informacijskih arhitektur so še: učinkovitejše delovanje IT: - nižanje stroškov razvoja programske opreme, stroškov podpore in stroškov vzdrževanja, - večja prenosljivost aplikacij, - izboljšana interoperabilnost, lažje upravljanje sistema in omrežja, - izboljšana sposobnost obravnavanja kritičnih problemov (npr. varnost), - lažja nadgradnja in izmenjava sistemskih komponent, boljša donosnost obstoječih naložb in zmanjšanje tveganja za bodoče naložbe: - zmanjšanje kompleksnosti IT infrastrukture, - maksimalna donosnost vlaganj v obstoječo IT infrastrukturo, - fleksibilnost pri izdelavi in kupovanju IT rešitev, - zmanjšanje tveganja v nove naložbe in zmanjšanje stroškov lastništva informacijskih tehnologij, hitrejša, enostavnejša in cenejša naročila: - odločitve o nakupu so preprostejše, saj so informacije, ki jih urejajo javna naročila, vedno na voljo in usklajena s poslovno strategijo podjetja, - postopek naročanja je hitrejši in fleksibilnejši ter brez žrtvovanja arhitekturne skladnosti [4] VLOGA POSLOVNO-INFORMACIJSKE ARHITEKTURE PRI OBVLADOVANJU INFORMATIKE Za uspešno obvladovanje poslovnega sistema z informacijsko tehnologijo potrebujemo dobro definirano poslovno strategijo, ki je izhodišče za določitev informatike in arhitekture poslovnega sistema [2]. Pri obvladovanju informatike je potrebno omeniti ogrodje COBIT (Control Objectives for Information and related Technology), ki združuje»dobre prakse«26

27 Poslovno-informacijska arhitektura pri implementaciji strukture obvladovanja informatike ter skuša premostiti vrzeli med poslovnimi tveganji, kontrolnimi potrebami in tehničnimi vprašanji. Navaja kontrolne in upravljalske usmeritve, zrelostni model za obvladovanje informatike, kritične dejavnike uspeha, idr. Poslovno-informacijska arhitektura tvori naravno dopolnilo COBIT in se posveča poslovnim in IT strukturam, procesom, podatkom ter tehnologiji poslovnih sistemov (vidno na sliki 2), medtem ko COBIT odgovarja zgolj na vprašanje, kako naj bo organizirana funkcija informatike. Standardu COBIT je komplementaren standard ITIL (IT Infrastructure Library), ki združuje množico najboljših praks s področja nudenja informacijskih storitev. Jedro standarda ITIL sestavljata dve široki skupini procesov: nudenje storitev in podpora storitvam [2]. Če povzamemo, sta standarda COBIT in ITIL pomembna dejavnika pri implementaciji strukture obvladovanja informatike. Prvi narekuje predvsem»kaj je potrebno narediti«, drugi pa»kako to narediti«. Slika 2: Vloga poslovno-informacijske arhitekture pri obvladovanju informatike [2] 27

28 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 2.4. ARHITEKTURNA OGRODJA IN METODE Poslovno-informacijsko arhitekturo razvijamo s pomočjo arhitekturnega ogrodja, ki pospešuje in poenostavlja razvoj arhitekture ter komunicira z nearhitekti. Zagotavlja bolj celovito pokritost in razumevanje zasnovanih rešitev, dodatno razumevanje v celotnem podjetju pa omogoča hitrejše odzivanje na spreminjajoče se poslovne potrebe. Arhitekturno ogrodje strukturira arhitekturne opisne tehnike z identifikacijo in povezavo različnih arhitekturnih vidikov in z njimi povezanih modelirnih tehnik [2]. Med bolj poznanimi arhitekturnimi ogrodji so: Zachman-ovo ogrodje (Zachman 1987); Arhitekturno ogrodje TOGAF (The Open Group 2002); The Model Driven Architecture MDA (Object Management Group Architecture Board 2001); Arhitekturno ogrodje Archimate (Telematica Instituut 2004). Jedro arhitekturnih ogrodij običajno predstavljajo arhitekturne metode. Arhitekturna metoda je strukturirana zbirka tehnik in procesnih korakov za kreiranje in vzdrževanje arhitekture poslovnega sistema. Metode običajno določajo različne faze življenjskega cikla arhitekture. Vredno je omeniti naslednje arhitekturne metode [2]: MEMO Multi Perspective Enterprise Modelling (German Research Center for Computer Science 1994); ARIS Architecture of Integrated Information Systems (Scheer 1994); RUP Rational Unified Process (Rational Corporation 1998); TOGAF ADM Architecture Development Method (The Open Group 2002). V tretjem poglavju bomo najprej natančneje spoznali jezik za modeliranje arhitektur Archimate ter njegovo ogrodje, v četrtem poglavju pa se bomo dotaknili tudi sorodnih arhitekturnih jezikov ter njihovih ogrodij in metod. 28

29 Poslovno-informacijska arhitektura 2.5. VIDIKI NA ARHITEKTURO POSLOVNEGA SISTEMA Poslovno-informacijska arhitektura navadno opisuje veliko množico komponent in relacij med njimi. V poslovnem sistemu nastopajo različni akterji v različnih vlogah. Ker se poslovno-informacijska arhitektura uporablja kot podlaga za predstavitve, komunikacijo, načrtovanje, analizo in odločanje, so posamezni modeli namenjeni različnim deležnikom z različnimi nalogami. Za vsakega izmed njih je relevanten le del poslovno informacijske arhitekture. Modeli, ki bi vsebovali vse elemente in povezave med njimi, bi za posameznega deležnika vsebovali velik del informacij, ki so zanj nebistvene, postranskega pomena ali celo nepomembne. Poleg tega lahko na poslovno-informacijsko arhitekturo gledamo z različnih ravni podrobnosti. Za posameznega deležnika je ustrezna določena raven podrobnosti. To pomeni, da naj bi modeli za posameznega deležnika vsebovali natanko tiste elemente, ki jih zanimajo, na ustrezni ravni podrobnosti. V ta namen večina pristopov poslovno-informacijskih arhitektur opredeljuje različne vidike glede na posamezne deležnike (slika 3). Vidik (angl. viewpoint) določa, kateri tipi elementov in na kateri ravni podrobnosti naj bodo vsebovani v modelu namenjenemu danemu deležniku. Na podlagi vidika in danega opisa poslovno informacijske arhitekture dobimo pogled nanjo, ki je ustrezen za danega deležnika. Pogled je predstavitev sistema glede na zanimanja določenega deležnika [1]. Slika 3: Klasifikacija vidikov poslovno-informacijskih arhitektur [5] 29

30 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 30

31 Jezik Archimate 3. JEZIK ARCHIMATE Archimate je najnovejši pristop k poslovno-informacijskim arhitekturam. Del pristopa sestavlja odprt in neodvisen jezik za modeliranje poslovnoinformacijskih arhitektur, ki omogoča opisovanje, analizo in vizualizacijo arhitekture tako znotraj kot tudi zunaj poslovnih domen na nedvoumen način [6]. Leta 2004 je bil razvit na Nizozemskem s projektno skupino na Telematica Instituut ter s sodelovanjem nizozemske vlade, industrije in akademske sfere. Leta 2008 je bilo lastništvo in skrbništvo za Archimate preneseno v organizacijo The Open Group 1, kjer za njegov razvoj skrbi oddelek Archimate Forum. V februarju 2009 je bil Archimate z objavo standarda Archimate 1.0 tudi uradno sprejet kot tehnični standard. Februarja 2012 pa je skupina The Open Group izdala tudi posodobitev standarda 1.0 in novosti združila v tehničnem standardu Archimate 2.0, ki vsebuje nekaj manjših izboljšav glede na verzijo 1.0, dodali pa so tudi dve razširitvi: razširitev»motivacija (angl. Motivation extension)«in razširitev»implementacija in migracija (angl. Implementation and Migration extension)«, o katerih bomo govorili v nadaljevanju [6]. Archimate nudi doslej najbolj celovit integriran pristop za izgradnjo, predstavitev in vzdrževanje arhitekture poslovnih sistemov. Glavni cilj je preseči razhajanja med različnimi arhitekturnimi domenami, ki navadno obstajajo v poslovnih sistemih, npr. med domenami poslovnih procesov, tehnične arhitekture in aplikativne arhitekture[2]. 1 The Open Group je organizacija, katere vizija je omogočanje na odprtih standardih in globalni interoperabilnosti temelječega dostopa do integriranih informacij znotraj in med poslovnimi sistemi. Je konzorcij, ki je neodvisen od ponudnikov rešitev. Njeni člani izhajajo iz vseh sektorjev skupnosti, povezanih z informacijsko tehnologijo - stranke, dobavitelji sistemov in rešitev, ponudniki orodij, svetovalci, akademiki in raziskovalci. 31

32 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Čeprav namerno spominja na jezik UML (Unified Modeling Language), je Archimate notacija precej lažja in intuitivna, kot je trenutno predlagano v UML 2.0. Kljub temu je jezik dovolj izrazen in omogoča modeliranje na vseh nivojih, kot tudi iz različnih vidikov organizacije [4]. Razvita so že tudi številna programska orodja, ki podpirajo jezik Archimate (BiZZdesign, IDS Scheer, Casewise, Telelogic, in drugi). Nekatera izbrana orodja bomo natančneje spoznali v razdelku METAMODEL JEZIKA ARCHIMATE Izziv pri razvoju splošnega metamodela za arhitekturo podjetja je vzpostaviti ravnotežje med specifičnostmi jezikov posameznih področij arhitekture in splošnimi (generičnimi) koncepti arhitekture. Slika 4 prikazuje opis konceptov na različnih ravneh specializacije [4]. Slika 4: Metamodeli na različnih nivojih specializacije [4] Na dnu trikotnika najdemo metamodele arhitekturnih konceptov, ki so specifični za posamezne poslovne sisteme. Tu se nahajajo tudi različni obstoječi standardi in modelirni jeziki. Kot primer lahko v tej kategoriji navedemo jezik UML. Na vrhu trikotnika pa se nahajajo najbolj splošni oz. abstraktni metamodeli za arhitekture poslovnih sistemov, ki obsegajo zgolj pojme, kot so "objekt", "komponente" in "relacije". 32

33 Jezik Archimate Zasnova jezika Archimate se je začela iz relativno splošnih konceptov, ti pa so bili nato specializirani za najrazličnejše arhitekturne plasti. Pri oblikovanju jezika so upoštevali zahteve, da je le-ta čim preprostejši, vendar še vedno dovolj izrazen za večino modelirnih nalog arhitektur poslovnih sistemov. Veliko drugih jezikov, med njimi tudi UML 2.0, poskušajo zajeti čim več zahtev različnih uporabnikov. Z namenom enostavnega učenja in uporabe je Archimate omejen na koncepte, ki zadostujejo za modeliranje približno 80% praktičnih primerov [5]. Slika 5: Metamodel ključnih elementov Archimate [5] 3.2. STRUKTURA JEZIKA ARCHIMATE Strukturo jezika Archimate lahko delimo v tri skupine, in sicer elemente aktivne strukture (angl. Active structure), elemente obnašanja (angl. Behaviour) in elemente pasivne strukture (angl. Pasive structure) (vidno na sliki 5). Elementi aktivne strukture so poslovni akterji, aplikativne komponente in naprave, ki prikazujejo dejansko obnašanje. Elementom obnašanja so z aktivno strukturo dodeljeni vedenjski koncepti, ki prikazujejo, kdo je zadolžen za izvajanje določene funkcije. Elementi pasivnih struktur pa so objekti, nad katerimi se izvaja obnašanje. Na področju informacijsko intenzivnih domen, na katere se jezik tudi osredotoča, so takšni elementi običajno informacije ali podatkovni objekti, skozi pasivno strukturo pa so lahko predstavljeni tudi fizični objekti [5]. 33

34 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Jezik Archimate razlikuje med tremi arhitekturnimi nivoji (ali plastmi), in sicer med poslovnim, aplikativnim in tehnološkim nivojem. Razlikuje tudi med zunanjim (angl. external view) in notranjim pogledom (angl. internal view) na sistem (slika 5), zato lahko arhitekturne nivoje razdelimo še v dve ravni, in sicer [5]: Storitvena raven t.i. zunanje storitve, ki jih plast daje svojemu zunanjemu okolju in se uporabljajo na višjih arhitekturnih plasteh; Implementacijska raven t.i. notranje storitve (uporabljajo se znotraj posamezne plasti) ter komponente in relacije med njimi. Implementacijska raven realizira storitveno raven. Slika 6 ponazarja posamezne nivoje in njihovo povezovanje s konceptom storitve. Slika 6: Večplastna arhitektura in koncept storitve [7] Iz vidika obnašanja odražajo storitveno usmerjenost zunanji in notranji pogledi, koncept storitve pa igra v ogrodju Archimate osrednjo vlogo. Za Archimate je storitev enota funkcionalnosti, ki jo dana entiteta (poslovni sistem, aplikativni sistem, organizacijska enota itn.) ponuja svojemu (zunanjemu ali notranjemu) okolju. Storitve so lahko po naravi in po granularnosti zelo različne. Storitvena usmerjenost vodi v večplastni pogled na poslovno-informacijsko arhitekturo, pri čemer je storitev osrednja vez med različnimi plastmi (nivoji) [5]. 34

35 Jezik Archimate POSLOVNI NIVO Poslovni nivo (angl. Business Layer) nudi izdelke in storitve zunanjim strankam, ki so v organizaciji realizirani s poslovnimi procesi, te pa izvajajo poslovni akterji [2]. Na sliki 7 je v Archimate notaciji prikazan metamodel poslovnega nivoja. Kot smo že omenili, lahko posamezne elemente na podlagi njihovih lastnosti razvrstimo v tri skupine. Najprej bomo opisali aktivno strukturo poslovnega nivoja, ki z akterji in njihovimi relacijami tvori organizacijsko strukturo obravnavanega podjetja. Poslovni akter (angl. Business actor) je centralni element v aktivni strukturi in ga lahko opišemo kot aktivno entiteto, ki opravlja»obnašanje«. Poslovni akter je lahko posameznik (npr. kupec ali zaposleni), lahko pa tudi skupina ljudi ali poslovne enote (npr. oddelki). Poslovne vloge(angl. Business role). Posamezni akter ima lahko več različnih vlog, posamezno vlogo pa lahko zavzema tudi več različnih poslovnih akterjev. Oddelki v organizaciji so običajno sestavljeni iz različnih stalnih vlog (običajno se menjajo akterji, ki te vloge zavzemajo, vloge v oddelkih pa se ne spreminjajo). Archimate notacija pa skozi element Poslovno sodelovanje (angl. Business collaboration) združuje tudi vloge, ki nimajo stalnega statusa v organizaciji. Element Poslovno sodelovanje je usmerjen predvsem na določeno začasno interakcijo oz. niz interakcij med vlogami [4]. Aktivno strukturo še sestavljajo: Poslovni vmesnik (angl. Business interface), ki je logična ali fizična lokacija, kjer je lahko nudena poslovna storitev (npr. preko pošte, telefona ali interneta) in element Lokacija (angl. Location). Element Lokacija je bil dodan s posodobitvijo tehničnega standarda na Archimate 2.0 in je namenjen za modeliranje porazdeljenih strukturnih elementov. Prikazuje torej odvisnost strukturnega elementa do neke lokacije. Posredno je lahko element Lokacija dodeljen tudi elementom obnašanja ter na ta način prikazuje, kje se ti elementi izvajajo [5]. 35

36 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 7: Metamodel poslovnega nivoja 2 [5] Pasivno strukturo poslovnega nivoja sestavljajo naslednji elementi [4]: Poslovni objekti (angl. Business object) predstavljajo pomembne ''informativne'' elemente. Objekti so pasivni elementi v smislu, da ne sprožijo ali izvajajo poslovnih procesov. Predstavitev (angl. Representation) zaznavna oblika informacij, ki jih lahko prenašajo poslovni objekti. Če kot objekt vzamemo dokument, potem so kot možni elementi predstavitev lahko HTML, PDF, grafi, itd.. Pogodba (angl. Contract) formalna ali neformalna specifikacija sporazuma, ki določa pravice in obveznosti povezane s produktom. Produkt (angl. Product) zbirka storitev, ki skupaj s pogodbo določajo lastnosti, pravice in zahteve za njihovo uporabo. Vrednost (angl. Value) Pomen (angl. Meaning) prispevek strokovnega znanja poslovnemu objektu s strani akterja glede na kontekst. 2 Slika 8 ne prikazuje vseh dovoljenih relacij v poslovnem nivoju 36

37 Jezik Archimate Na začetku razdelka 3.2. smo že zapisali, da igra koncept storitve osrednjo vlogo v ogrodju Archimate, ter da je storitev za Archimate enota funkcionalnosti, ki jo dana entiteta ponuja svojemu okolju. Poslovna storitev (angl. Business services) je element obnašanja in jo lahko predstavimo kot skladen del funkcionalnosti, ki ponuja dodano vrednost svojemu okolju ne glede na to, kako je ta funkcionalnost navznoter realizirana [2]. Iz slike 7 lahko vidimo, da je poslovna storitev realizirana z drugimi elementi obnašanja, ti elementi pa so: Poslovni proces (angl. Business process) pretok aktivnosti z vsaj enim začetnim izhodiščem, ki vodi do jasno definiranega rezultata; Poslovna funkcija (angl. Business function) nudi funkcionalnosti, ki so lahko koristne za enega ali več poslovnih procesov; Poslovna interakcija (angl. Business interaction) obnašanje, ki ga s sodelovanjem izvajajo dve ali več poslovnih vlog; Poslovni dogodek (angl. Business event) nekaj, kar se zunanjemu okolju zgodi in vpliva na poslovni proces, poslovno funkcijo ali poslovno interakcijo. Poslovni dogodek se pri modeliranju najpogosteje pojavlja kot element, ki proži elemente obnašanja APLIKATIVNI NIVO Aplikativni nivo (angl. Application Layer) podpira poslovni nivo z uporabo storitev, ki so jih ustvarile aplikacije. Na sliki 8 je v Archimate notaciji prikazan metamodel aplikativnega nivoja. Najpomembnejši strukturni koncept aplikativnega nivoja je aplikacijska komponenta (angl. Application component). Aplikacijska komponenta je samostojni del sistema, ki povzema njegovo vsebino ter z naborom vmesnikov omogoča njegove funkcionalnosti. Medsebojno sodelovanje aplikacijskih komponent opisuje element Aplikacijsko sodelovanje (angl. Application collaboration), katerega lahko definiramo kot skupek aplikacijskih komponent, ki izvajajo aplikacijske interakcije. 37

38 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Dostope do storitev, ki so jih ustvarile aplikacijske komponente modeliramo z elementi aplikacijskih vmesnikov (angl. Application interface). Rečemo lahko, da aplikacijski vmesnik definira sklop operacij in dogodkov, ki se zagotavljajo z aplikacijsko komponento oz. se zahtevajo iz okolja. V aplikativnem nivoju je definirana tudi pasivna različica aplikacijske komponente- pasivni strukturni element podatkovni objekt (angl. Data object). Podatkovni objekt je skladen in samostojen podatek ustrezen za avtomatsko procesiranje. Slika 8: Metamodel aplikativnega nivoja [4] Elemente obnašanja na aplikativnem nivoju je možno opisati na podoben način, kot smo opisali elemente obnašanja na poslovnem nivoju. Aplikacijske storitve (angl. Application services) lahko prav tako delimo na zunanje in notranje storitve. Aplikacijske storitve so iz zunanjega okolja vidna funkcionalnost, ki jo skozi natančno določen aplikacijski vmesnik zagotavlja ena ali več aplikacijskih komponent. Aplikacijske storitve izpostavljajo v okolje aplikacijske funkcije (angl. Application function) s katerimi modeliramo notranje obnašanje aplikacij, potrebne za realizacijo ene ali več aplikacijskih storitev. Skupinskega obnašanje dveh ali več delov aplikacije pa prikažemo z elementi aplikacijskih interakcij (angl. Application interaction). 38

39 Jezik Archimate TEHNOLOŠKI NIVO Tehnološki nivo (angl. Technology Layer) nudi infrastrukturne storitve (npr. procesiranje, shranjevanje in komunikacijske storitve), potrebne za izvajanje aplikacij, ki jih poganjajo računalniki in komunikacijska strojna in sistemska programska oprema. Na sliki 9 je v Archimate notaciji prikazan metamodel tehnološkega nivoja. Strukturni elementi, ki jih najdemo na tem nivoju so: Vozlišče (angl. Node) predstavlja strukturno entiteto na tehnološkem nivoju. Definirano je kot računalniški vir, na katerem se lahko hranijo in uporabljajo podatki za izvedbo. Vozlišča so aktivni procesni elementi, ki izvršujejo in procesirajo predmete, ki predstavljajo komponente in podatkovne objekte. Vozlišča se uporabljajo kot npr. aplikacijski strežniki in podatkovni strežniki. Infrastrukturni vmesnik (angl. Infrastructure interface) dostopna točka, kjer so infrastrukturne storitve vozlišča dostopne drugim vozliščem in aplikacijskim komponentam. Naprava (angl. Device) stojna oprema, na kateri so predmeti shranjeni ali razviti z namenom izvršitve. Naprava je specializirano vozlišče, ki predstavlja fizični vir s procesnimi zmogljivostmi. Običajno so naprave skupaj s sistemsko programsko opremo deli vozlišč. Sistemska programska oprema (angl. System software) predstavlja programsko okolje (angl. software environment) za specifične vrste komponent, ki so razvite na njej v obliki objektov. Je specializirana oblika vozlišča, ki se uporablja za modeliranje programskega okolja, v katerem delujejo objekti. To so npr. operacijski sistemi in JEE aplikacijski strežnik. Običajno je sistemska programska oprema kombinirana z napravo, ki predstavlja strojno opremo, ki oblikuje splošni vmesnik. Komunikacijska pot (angl. Comumunication path) povezava med dvema ali več vozlišči, po kateri si ta vozlišča izmenjujejo podatke. Komunikacijska pot se uporablja za modeliranje logičnih komunikacijskih odnosov med vozlišči. Realizirana je med enim ali več omrežji, ki so predstavljena kot fizične komunikacijske povezave. 39

40 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Omrežje (angl. Network) komunikacijski medij med dvema ali več napravami. Predstavlja fizično komunikacijsko infrastrukturo. Najbolj osnovno omrežje je enojna povezava med dvema napravama, običajno pa povezuje več komunikacijskih poti. Artefakt (angl. Artifact) fizični del podatkov, ki se uporablja ali ustvarja v procesu delovanja programske opreme. Običajno se uporablja za modeliranje npr. izvornih datotek, podatkovnih tabel ali dokumentov. Slika 9: Metamodel tehnološkega nivoja [4] Elementi obnašanja, ki jih najdemo na tehnološkem nivoju so: Infrastrukturna funkcija (angl. Infrastructure function) element obnašanja, ki združuje infrastrukturno obnašanje, ki ga lahko izvede vozlišče. Opisuje notranje obnašanje vozlišča in je nevidna za uporabnika vozlišča, ki izvaja infrastrukturno funkcijo. Njegovo obnašanje je navzven opazno preko ene ali več infrastrukturnih storitev. Infrastrukturna storitev (angl. Infrastructure service) funkcionalnost enote, ki je opazna navzven in jo zagotavljata eno ali več vozlišč. Infrastrukturna storitev izpostavlja funkcionalnost vozlišča njegovemu okolju. Ta funkcionalnost pa je na voljo preko infrastrukturnih vmesnikov in lahko zagotovi, uporablja in proizvaja artefakte. 40

41 Jezik Archimate MOTIVACIJSKA RAZŠIRITEV JEZIKA ARCHIMATE Ključni koncepti jezika Archimate se osredotočajo na opis arhitekture poslovnega sistema. S tehničnim standardom Archimate 1.0 pa koncepti ne zajemajo elementov, ki v raznih pogledih motivirajo in oblikujejo delovanje podjetja. S posodobitvijo standarda na Archimate 2.0 je ena izmed razširitev tudi koncept ''Motivacija''. Koncept motivacijske razširitve dodaja jeziku Archimate motivacijsko komponento, kot so cilji, principi in pogoji. Motivacijski elementi so definirani kot elementi, ki predstavljajo razloge in vzvode, ki so prisotni v ozadju arhitekture poslovnega sistema podjetja. [5]. Metamodel motivacijske razširitve je prikazan na spodnjem diagramu (glej slika 10). Slika 10: Metamodel koncepta motivacijske razširitve jezika Archimate [5] Deležnik (angl. Stakeholder) deležnik lahko predstavimo kot vlogo posameznika, ekipe ali organizacije, ki predstavljajo svoje interese v rezultatu arhitekture podjetja. Deležniki lahko imajo več interesov ali zadržkov v organizaciji in strukturi podjetja. Gonilo (angl. Driver) gonilo lahko poimenujemo, kot nekaj, kar kreira, motivira in spodbuja spremembe v organizaciji. Gonilniki so lahko locirani znotraj organizacije, v tem primeru so navadno povezani z deležnikom, ali pa zunanji, npr. ekonomske ali zakonodajne spremembe. 41

42 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Ocena/Presoja (angl. Assessment) definiramo jo lahko kot rezultat analize posameznega gonila. Ocena oz. presoja lahko prikazuje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti določenega interesnega področja. Cilj (angl. Goal) je definiran kot končno stanje, ki ga deležnik želi doseči. V principu lahko končni rezultat predstavlja katerokoli željo deležnika. Zahteva (angl. Requirement) se smatra kot nujnost, ki jo mora sistem zagotoviti. Načela in principi modelirajo lastnosti elementov, ki so nujni za dosego končnega cilja. Omejitev (angl. Constraint) je definirana kot restrikcija na poti do realizacije sistema. Princip (angl. Principle) pa kot normativna lastnost vseh sistemov v danem kontekstu na poti do realizacije [5] RAZŠIRITEV JEZIKA ARCHIMATE Z IMPLEMENTACIJO IN MIGRACIJO Razširitev jezika Archimate s konceptom implementacije in migracije dodaja podporo in omogoča preslikavo z arhitekturno metodo ADM v sorodni tehnologiji TOGAF. Diagram (glej slika 11) prikazuje metamodel implementacije in koncepta migracij. Konceptualno je ta delovni paket zelo podoben poslovnemu procesu, saj je sestavljen iz enostavno povezanih nalog, ki so naravnane k določenemu cilju. Slika 11: Metamodel koncepta implementacijske in migracijske razširitve jezika Archimate [5] 42

43 Jezik Archimate Delovni paket (angl. Work package) serija aktivnosti, ki so ustvarjene za doseganje unikatnih ciljev znotraj določenega časa. Je osrednji koncept obnašanja, ki ima natančno definiran začetni in končni čas ter dobro definirane cilje in rezultate. Uporablja se za modeliranje projektov in nalog znotraj določenega projekta. Rezultat (angl. Deliverable) - natančno definiran končen produkt delovnega paketa. Delovni paket proizvaja rezultate. To so lahko raznovrstni rezultati, kot so poročila, storitve, programska oprema, fizični produkti ipd. Rezultat je lahko tudi implementacija arhitekture. Plato (angl. Plateau) relativno stabilno stanje arhitekture, ki obstaja v določenem času. Razlika (angl. Gap) rezultat med analizama dveh platojev RELACIJE JEZIKA ARCHIMATE Do sedaj smo si ogledali koncepte, ki jih ponuja jezik Archimate. Jezik Archimate pa prav tako zagotavlja različne relacije, ki povezujejo raznovrstne entitete. Ob predstavitvi metamodelov različnih konceptov (glej predhodna podpoglavja) smo že prikazali nekaj od teh relacij, vendar bomo v tem poglavju razložili vsako relacijo posebej. Archimate zagotavlja formalno metodo za deljenje relacij glede na koncepte, katero bomo v nadaljevanju tudi predstavili. V jeziku Archimate je na voljo 11 relacij, ki jih večinoma lahko delimo na dinamične ali strukturne relacije. Strukturne relacije se uporabljajo za definiranje strukturne koherence med entitetami, medtem ko se dinamične relacije uporabljajo za definiranje koherence med entitetami obnašanja. Opazimo lahko, da deli jezika Archimate izhajajo iz že obstoječih standardov. Večina relacij na primer, izhaja iz odnosov, ki so definirani v UML. Predvidevamo, da je to dobro izhodišče, saj je večina arhitektov že seznanjena z relacijami in njihovimi definicijami [5]. 43

44 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate STRUKTURNE RELACIJE: Dostop (angl. Access) - Relacija, ki prikazuje, kako proces, funkcija, storitev ali dogodek, dostopajo do poslovnega ali podatkovnega objekta. Slika 12: Relacija dostop Uporaba (angl. Used-by) - Relacija, ki prikazuje medsebojno uporabo gradnikov, npr. proces uporablja storitev. Ta relacija se lahko uporablja tudi za modeliranje dostopa vlog in komponent do vmesnika. Slika 13: Relacija uporaba Kompozicija (angl. Composition) Relacija, ki kaže, da je objekt sestavljen iz drugih objektov. Ta relacija je podobna kompozicijskemu odnosu v UML razrednih diagramih, vendar se v jeziku Archimate uporablja za sestavljanje konceptov v širšem razponu. Slika 14: Relacija kompozicija Agregacija (angl. Aggregation) Relacija, ki kaže na to, da objekt združuje skupino drugih objektov. Tudi relacija je podobna kompozicijskemu odnosu v UML razrednih diagramih, vendar se v jeziku Archimate uporablja za sestavljanje konceptov v širšem razponu. 44 Slika 15: Relacija agregacija

45 Jezik Archimate Dodelitev (angl. Assignement) Relacija, ki se lahko uporablja za dodelitev določenega elementa obnašanja aplikativni komponenti ali funkciji. Če je npr. poslovni proces dodeljen aplikativni komponenti, to pomeni, da aplikativna komponenta avtomatizira proces. Slika 16: Relacija dodelitev Realizacija (angl. Realization) - Relacija, ki prikazuje, kako so logične entitete, npr. storitve, realizirane z bolj oprijemljivimi entitetami, npr. z aplikativno komponento. Slika 17: Relacija realizacija DINAMIČNE RELACIJE: Proženje (angl. Triggering) - Relacija med dvema entitetama obnašanja, npr. procesoma, ki pomeni, da konec prve entitete sproži začetek druge. Slika 18: Relacija proženje Pretok (angl. Flow) - Opisuje izmenjavo informacij ali vrednosti med procesi, funkcijami, dogodki ali interakcijami. Relacija se uporablja za modeliranje relacij med elementi obnašanja in procesi. Slika 19: Relacija pretok 45

46 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate DRUGE RELACIJE: Asociacija (angl. Association) Relacija prikazuje odnos med objekti, ki niso povezani z bolj specifičnimi relacijami. Prav tako pa se uporablja za povezavo informacijskih strukturnih elementov z drugimi elementi. Slika 20: Relacija asociacija Stičišče (angl. Junction) Relacija se uporablja za povezavo med relacijami istega tipa. Slika 21: Relacija stičišče Specializacija (angl. Specialisation) Relacija nakazuje, da je objekt specializirana oblika drugega objekta. Ta relacija je podobna specializacijskemu odnosu v UML razrednih diagramih, vendar se v jeziku Archimate uporablja za sestavljanje konceptov v širšem razponu. Slika 22: Relacija specializacija 46

47 Jezik Archimate PRAVILA RELACIJ: Jezik Archimate zagotavlja formalno metodo za deljenje relacij glede na koncepte, kar je bistvenega pomena predvsem za arhitekturne modelirne jezike. S pomočjo te funkcionalnosti dovoljuje arhitektom, da izpustijo podrobnosti v obravnavanem modelu, ne da bi ogrozili skladnost metode [5]. Pri strukturnih relacijah je definirano pravilo kompozicije, ki vpliva na moč relacij. V verigi relacij je najšibkejša relacija na koncu te verige. V tabelo 1 smo zapisali moč, ki jo imajo posamezne relacije. Tabela 1: Prioritete strukturnih relacij [5] RELACIJA MOČ asociacija 1 dostop 2 uporaba 3 realizacija 4 dodelitev 5 agregacija 6 kompozicija ARCHIMATE VIDIKI Vidik (zorni kot, angl. viewpoint) v ogrodju Archimate je izbira ustreznih podmnožic Archimate konceptov in njihovih relacij, ki so bili razviti na podlagi praktičnih izkušenj ter predstavitev tega dela arhitekture skozi različne diagrame [5]. Nekateri izmed teh vidikov imajo obseg omejen samo na eno plast. Kot primer lahko vzamemo: vidik poslovne funkcije in poslovnega procesa, ki prikazujeta dva pomembna pogleda na poslovno obnašanje; vidik organizacije prikazuje strukturo podjetja v smislu njegovih oddelkov, vlog, itd.; vidik informacijske strukture opisuje uporabljene informacije in podatke; vidik aplikacijske strukture, obnašanja in sodelovanja prikazuje aplikacije, komponente ter njihove medsebojne relacije; vidik infrastrukture pa prikazuje infrastrukturo in platformo, ki je podlaga za informacijski sistem te organizacije (npr. omrežje, naprave in sistemska programska oprema). 47

48 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Nekateri vidiki pa lahko povezujejo tudi več plasti in/ali pogledov; Vidik sodelavca in produkta povezuje poslovni sistem z njegovim okoljem; Vidik uporabe aplikacij povezuje aplikacije z njihovo uporabo, npr. v poslovnih procesih; Vidik razvrstitve pa prikazuje način, kako so aplikacije preslikane na osnovno infrastrukturo [5]. Za predstavitev arhitekture poslovnega sistema iz vseh možnih pogledov, ogrodje Archimate navaja 27 osnovnih vidikov, ki so razviti na podlagi praktičnih izkušenj [5]: Uvodni vidik (angl. Introductory viewpoint), Organizacijski vidik (angl. Organization viewpoint), Vidik sodelovanja akterjev (angl. Actor Co-operation Viewpoint), Vidik poslovnih funkcij (angl. Business Function viewpoint), Vidik poslovnih procesov (angl. Business Process viewpoint), Vidik sodelovanja poslovnih procesov (angl. Business Process Co-operation viewpoint), Vidik produktov (angl. Product viewpoint), Vidik obnašanja aplikacij (angl. Application Behavior viewpoint), Vidik sodelovanja aplikacij (angl. Application Co-operation viewpoint), Vidik strukture aplikacij (angl. Application Structure viewpoint), Vidik uporabe aplikacij (angl. Application Usage viewpoint), Infrastrukturni vidik (angl. Infrastructure viewpoint), Vidik uporabe infrastrukture (angl. Infrastructure Usage viewpoint), Vidik implementacije in uvajanja (angl. Implementation and Deployment viewpoint), Vidik strukture informacij (angl. Information Structure viewpoint), Vidik realizacije storitev (angl. Service Realization viewpoint), Vidik nivojev (angl. Layered viewpoint), Celostni vidik (angl. Landscape Map viewpoint), Vidik deležnikov (angl. Stakeholder viewpoint), Vidik realizacije ciljev (angl. Goal Realization viewpoint), Vidik prispevanja k cilju (angl. Goal Contribution viewpoint), Vidik načel (angl. Principles viewpoint), Vidik realizacije zahtev (angl. Requirements Realization viewpoint), 48

49 Jezik Archimate Vidik motivacije (angl. Motivatin viewpoint), Vidik projekta (angl. Project viewpoint), Vidik migracije (angl. Migration viewpoint), Vidik implementacije in migracije (angl. Implementation and Migration viewpoint). Z različnimi programskimi orodji, ki podpirajo jezik Archimate, lahko ustvarimo tudi svoje vidike, odvisno od želja deležnikov in specifike arhitekture poslovnega sistema organizacije. V nadaljevanju se bomo omejili samo na nekatere osnovne vidike ter prikazali koncepte in relacije teh vidikov. Omejili se bomo predvsem na vidike, katere bomo uporabili v študiji primera v 5. poglavju. Za lažji pregled in primerjavo med različnimi vidiki, bomo pri vsakem vidiku zajeli naslednje točke: opis ter deležniki vidika, arhitekturni nivo ter vrsta elementov, ki so prikazani s posameznim vidikom, metamodel vidika ORGANIZACIJSKI VIDIK Organizacijski vidik se osredotoča predvsem na notranjo organiziranje podjetja, oddelka, mreže podjetij ali katere druge organizacijske enote. Modeli v tem vidiku so lahko predstavljeni s pomočjo diagramov, lahko pa tudi s pomočjo organizacijskih grafikonov. Organizacijski vidik je zelo uporaben pri ugotavljanju sposobnosti (kompetenc), pristojnosti in odgovornosti v organizaciji. Slika 23: Metamodel organizacijskega vidika [5] 49

50 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Pogled je namenjen arhitekturnim in procesnim arhitektom, menedžerjem, zaposlenim ter drugim deležnikom. Pogled se uporablja na poslovnem nivoju in prikazuje elemente strukture [5] VIDIK SODELOVANJA AKTERJEV Vidik sodelovanja akterjev se osredotoča na odnose med akterji in njihovim okoljem. Pogost primer tega vidika je kontekstni diagram, ki postavlja organizacijo v svoje okolje, okolje pa sestavljajo zunanje entitete, npr. stranke, dobavitelji in poslovni partnerji. V tem pogledu torej določimo zunanje odvisnosti in sodelovanja ter prikažemo mrežo, v kateri akter deluje. Druga pomembna uporaba tega pogleda je prikaz, kako sodelovanje poslovnih akterjev in/ali aplikacijskih komponent, tvori poslovni proces. Slika 24: Metamodel vidik sodelovanja akterjev [5] Pogled je prilagojen za poslovno-informacijske in procesne arhitekte, vidik povezuje med sabo poslovni in aplikacijski nivo, dotika pa se predvsem elementov obnašanja in strukture [5]. 50

51 Jezik Archimate VIDIK POSLOVNIH FUNKCIJ Vidik poslovnih funkcij prikazuje glavne funkcije organizacije in njihove relacije (pretok informacij, vrednosti). Poslovne funkcije uporabljamo tudi za predstavitev najstabilnejših vidikov družbe glede na primarne dejavnosti, ki jih opravlja in neodvisno od organizacijskih sprememb in tehnološkega razvoja. Vidik poslovnih funkcij omogoča vpogled v splošno poslovanje organizacije, uporabljamo pa ga lahko tudi za identifikacijo potrebnih kompetenc ter za zmanjševanje kompleksnosti. Slika 25: Metamodel vidika poslovnih funkcij [5] Pogled je prilagojen za poslovno-informacijske in procesne arhitekte, vidik povezuje med sabo elemente obnašanja in elemente strukture poslovnega nivoja [5] VIDIK POSLOVNIH PROCESOV Vidik poslovnih procesov se uporablja za prikaz visokonivojskih struktur in kompozicij enega ali več poslovnih procesov. Ob prikazu samih procesov, ta vidik zajema tudi druge koncepte, ki so v neposredni povezavi s procesi, kot npr.: storitve, ki jih poslovni proces ponuja uporabnikom, s prikazom prednosti, ki jih proces doprinese realizaciji produktov določenega podjetja; določitev nalog udeležencem poslovnega procesa, kar omogoči vpogled v naloge in zadolžitve udeležencev procesa; informacije, ki se v poslovnem procesu uporabljajo. 51

52 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 26: Metamodel vidika poslovnih procesov [5] Vidik je prilagojen za procesne arhitekte ter operativne vodje oddelkov, pogled pa povezuje element obnašanja na poslovnem nivoju [5] VIDIK SODELOVANJA POSLOVNIH PROCESOV Vidik sodelovanja poslovnih procesov se uporablja za prikaz razmerja med enim ali več poslovnih procesov z njihovim okoljem ali v njihovem okolju. V obeh primerih lahko ustvarimo visoko-nivojski modeliran poslovni proces znotraj lastnega konteksta ter zagotovimo operativnega vodjo (angl. operational manager), ki je zadolžen za enega ali več takšnih procesov in ima vpogled v njihove odvisnosti. Pomembni vidiki sodelovanja poslovnih procesov so: splošna razmerja med glavnimi poslovnimi procesi organizacije; preslikava poslovnih procesov v poslovne funkcije; realizacija storitev s poslovnimi procesi; uporaba skupnih podatkov. 52

53 Jezik Archimate Slika 27: Metamodel vidika sodelovanja poslovnih procesov [5] Vidik je prilagojen za procesne arhitekte ter operativne vodje oddelkov, pogled pa povezuje elemente obnašanja na poslovnem in aplikativnem nivoju [5] VIDIK PRODUKTOV Vidik produktov prikazuje vrednosti, ki jih proizvodi nudijo strankam in prikazuje sestavo enega ali več proizvodov v smislu predstavitve sestavljenih storitev in povezanih naročil ali sporazumov. Prav tako se lahko uporablja za prikaz različnih možnosti prodaje produkta. Proizvodni vidik se navadno uporablja v proizvodni fazi produkta za oblikovanje produkta s sestavljanjem obstoječih storitev ali z iskanjem novih, ki morajo biti ustvarjeni za ta produkt z upoštevanjem njegove vrednosti na trgu. Služi lahko kot začetna informacija za arhitekta poslovnega procesa ali drugih, ki jo potrebujejo za oblikovanje procesov. Vidik je prilagojen razvijalcem produktov, vodjem proizvodnje in procesnim arhitektom. Vidik povezuje elemente obnašanja in pasivne strukture na poslovnem in aplikativnem nivoju [5]. 53

54 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 28: Metamodel vidika produktov [5] VIDIK OBNAŠANJA APLIKACIJ Vidik obnašanja aplikacij opisuje notranje obnašanje določene aplikacije, npr. kako izvaja eno ali več storitev. Ta vidik je uporaben pri oblikovanju ključnega obnašanja ali pri identifikaciji prekrivanj funkcij med različnimi aplikacijami. Slika 29: Metamodel vidika obnašanja aplikacij [5] Vidik je prilagojen poslovnim, procesnim in aplikativnim arhitektom, vidik pa povezuje elemente pasivne strukture, elemente obnašanja in elemente aktivne strukture na aplikativnem nivoju [5]. 54

55 Jezik Archimate VIDIK SODELOVANJA APLIKACIJ Vidik sodelovanja aplikacij opisuje odnose med komponentami aplikacij v smislu prenosa informacij med njimi ali med storitvami, ki jih uporabljajo ali ustvarjajo. Ta vidik se najpogosteje uporablja pri ustvarjanju pregleda nad strukturo aplikacij znotraj organizacije. Prav tako pa se uporablja za prikaz sodelovanja podpornih storitev, ki so pomembne za izvajanje poslovnega procesa. Vidik je prilagojen poslovnim, procesnim in aplikativnim arhitektom, in povezuje elemente obnašanja ter elemente strukture na aplikativnem nivoju [5]. Slika 30: Metamodel vidika sodelovanja aplikacij [5] VIDIK STRUKTURE APLIKACIJ Vidik strukture aplikacij prikazuje strukturo ene ali več aplikacij ter njenih delov. Vidik je zelo uporaben pri oblikovanju in razumevanju glavne strukture aplikacije ali njenih delov ter z njimi povezanimi podatki, npr. če želimo razčleniti strukturo sistema, ki je v izdelavi, ali če želimo identificirati sestavne dele predhodne aplikacije, ki so primerni za nadaljnjo uporabo in vključitev v proces. Vidik je prilagojen poslovnim, procesnim in aplikativnim arhitektom ter povezuje elemente strukture na aplikativnem nivoju [5]. Slika 31: Metamodel vidika strukture aplikacij [5] 55

56 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate VIDIK UPORABE APLIKACIJ Vidik uporabe aplikacij opisuje, kako se aplikacije uporabljajo za podporo enega ali več poslovnih procesov, ter kako neko aplikacijo uporablja druga aplikacija. Vidik se lahko uporablja za oblikovanje aplikacije, tako da identificira storitev, ki jo uporablja poslovni proces ali druga aplikacija. Uporablja se lahko tudi za oblikovanje poslovnega procesa, tako da opiše storitve, ki jih proces zajema. Ker vidik opisuje odvisnost poslovnega procesa od aplikacij, je prav tako lahko uporaben operativnemu vodji, ki je odgovoren za poslovne procese. Slika 32: Metamodel vidika uporabe aplikacij [5] Vidik je prilagojen poslovnim, procesnim, aplikativnim arhitektom in operativnim vodjem, ter povezuje elemente obnašanja in strukture na aplikativnem nivoju [5]. 56

57 Jezik Archimate INFRASTRUKTURNI VIDIK Infrastrukturni vidik vsebuje infrastrukturne elemente programske in strojne opreme, ki podpirajo delovanje poslovnega sistema na aplikacijskem nivoju (slika 33). To so lahko fizične naprave, omrežja ali sistemska programska oprema (npr. operacijski sistem, podatkovne baze). Slika 33: Metamodel infrastrukturnega vidika [5] Vidik je prilagojen infrastrukturnim arhitektom in operativnim vodjam, ter povezuje elemente obnašanja in strukture na tehnološkem nivoju [5] VIDIK UPORABE INFRASTRUKTURE Vidik uporabe infrastrukture skozi diagram (glej sliko 34) prikazuje, kako programska in strojna oprema podpirata aplikacije: naprave omogočajo infrastrukturne storitve, sistemska programska oprema in omrežje sta na voljo aplikacijam. Ta vidik ima pomembno vlogo pri analiziranju zmogljivosti in razširjenosti, ker povezuje fizične infrastrukture z logičnim svetom aplikacij. To je zelo uporabno pri določanju zahtev glede kakovosti infrastrukture, ki temelji na zahtevah različnih aplikacij, ki jo uporabljajo. 57

58 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 34: Metamodel vidika uporabe infrastrukture [5] Vidik je prilagojen aplikacijskim in infrastrukturnim arhitektom ter operativnim vodjem. Vidik povezuje elemente obnašanja in strukture na aplikativnem in tehnološkem nivoju [5] VIDIK IMPLEMENTACIJE IN UVAJANJA Vidik implementacije in uvajanja prikazuje način, kako je ena ali več aplikacij realizirana z infrastrukturo (slika 35). Vidik obsega preslikavo logičnih aplikacij in njenih komponent na fizične artefakte (npr. Enterprise Java Beans) ter preslikavo informacij, ki jih uporabljajo aplikacije in njene komponente, na osnovne elemente infrastrukture (npr. tabele podatkovnih baz ali druge datoteke). Vidik uvajanja ima pomembno vlogo tudi pri analizi zmogljivosti in razširjenosti, saj povezuje fizični svet infrastrukture z logičnim svetom aplikacij. Pri analizi varnosti in tveganja se vidik uvajanja uporablja za identifikacijo kritičnih stanj in tveganj. 58

59 Jezik Archimate Slika 35: Metamodel zornega kota implementacije in uvajanja [5] Vidik je prilagojen aplikacijskim in infrastrukturnim arhitektom ter operativnim vodjem. Vidik povezuje elemente obnašanja in strukture na aplikativnem in tehnološkem nivoju [5] VIDIK STRUKTURE INFORMACIJ Vidik strukture informacij je primerljiv s tradicionalnimi informacijskimi modeli, ki so bili ustvarjeni za delovanje na večini informacijskih sistemov. Prikazuje strukturo informacij v podjetju ali specifičnem poslovnem procesu iz vidika tipov podatkov ali struktur razredov. Prav tako lahko prikaže strukturo informacij v poslovnem procesu na aplikativni ravni in obliko podatkovne strukture, ki se na tej ravni uporablja, in kako so te preslikane na osnovno infrastrukturo, npr. s prikazom sheme podatkovnih baz. Vidik je prilagojen informacijskim arhitektom ter povezuje elemente pasivne strukture na poslovnem, aplikacijskem in tehnološkem nivoju [5]. 59

60 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 36: Metamodel vidika strukture informacij [5] VIDIK REALIZACIJE STORITEV Vidik realizacije storitev se uporablja za prikaz realizacije ene ali več poslovnih storitev s povezovalnimi procesi (in včasih s komponentami aplikacij). Ta vidik ustvarja most med vidikom poslovnih produktov in vidikom poslovnih procesov. Prikazuje enega ali več poslovnih procesov v povezavi z zunanjim svetom. Vidik je prilagojen procesnim arhitektom, operativnim vodjem in vodjem produktov. Vidik povezuje elemente obnašanja in strukture na poslovnem in aplikacijskem nivoju [5]. Slika 37: Metamodel vidika realizacije storitev [5] 60

61 Jezik Archimate 3.4. PREGLED IN ANALIZA ARCHIMATE ORODIJ V nadaljevanju bomo naredili pregled programskih orodij, ki podpirajo jezik Archimate. Ker je teh programskih orodij kar nekaj, se bomo omejili na najbolj razširjene in priljubljene programske rešitve. Za predstavitev izbranih orodij bomo uporabili podatke in informacije iz njihovih uradnih spletnih strani, nato pa bomo izbrana orodja tudi namestili in preizkusili. Zaključke bomo zapisali s pomočjo SWOT analize. Izmed izbranih orodij se bomo nato odločili, katero Archimate orodje si bomo izbrali za izvedbo študije primera. Upoštevali bomo predvsem: kompatibilnost orodja z Archimate specifikacijami z vidika notacije in semantike, preglednost in preprostost uporabniškega vmesnika, prilagoditev orodja glede na lastne preference, podprte dodatne funkcionalnosti. Archimate orodja lahko razdelimo v dve skupini: splošno namizno orodje (Microsoft Visio, OmniGraffle ) namensko namizno orodje (Archi, BiZZdesign Architect) SPLOŠNO NAMIZNO ORODJE MICROSOFT VISIO Programsko orodje Microsoft Visio je zelo dobro poznano komercialno diagramsko orodje, ki uporabnikom omogoča vizualno predstavitev idej, procesov, konceptov, struktur, programskih modelov, načrtov itd. Orodje za izdelavo diagramov uporablja vektorsko grafiko in deluje izključno na operacijskih sistemih Microsoft Windows. Na voljo so tri različice orodja Microsoft Visio standardna, profesionalna in premium različica. Pri vseh treh so uporabniški vmesnik in osnovne funkcionalnosti enake. Razlike se kažejo pri naprednih predlogah in dodatnih funkcionalnostih, pri povezovanju diagramov s podatkovnimi viri, ki so vključene v profesionalno različico ter še dodatna podpora k tehnologijam SharePoint Workflow, BPMN, Six Sigma, ki jih vključuje premium različica [8]. 61

62 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Za seznanitev z orodjem, smo uporabili verzijo Microsoft Visio 2010 Professional. Čeprav Microsoft Visio 2010 Professional že privzeto nudi številne predloge in šablone, podpora jeziku Archimate ob namestitvi še ni vključena. Za modeliranje smo namestili brezplačno Archimate šablono 3. Kot komercialno, splošno namensko modelirno orodje ima Visio 2010 svoje prednosti in slabosti, ki smo jih povzeli s pomočjo SWOT analize (glej tabela 2). Tabela 2: SWOT analiza - Microsoft Visio in Archimate šablona PREDNOSTI Več modelirnih kategorij v enem orodju. Pri modeliranju ne postavlja nobenih omejitev. Možnost povezovanja z drugimi orodji (Excel, SharePoint). Stabilnost in varnost (servisni paket). Šablona, ki podpira vse gradnike in pravila Archimate. Enostavna uporaba. SLABOSTI Ne podpira preverjanja veljavnosti Archimate diagramov. Zahtevno vzdrževanje zmodelirane arhitekture. Privzeto ne vsebuje Archimate predloge. Plačljiv. Deluje samo na sistemu Windows. PRILOŽNOSTI Večja prepoznavnost in uveljavljenost jezika Archimate zaradi vplivnosti podjetja Microsoft. Del Microsoft Office aplikacij. Sodelovanje z drugimi podjetji z namenom ustvariti dodatne funkcionalnosti. NEVARNOSTI Ukinjena podpora s strani Microsofta. Brezplačno in namensko programje. Slabša ažurnost glede posodobitev in novosti Archimate. 3 Archimate šablono smo brezplačno pridobili na spletni strani ( 62

63 Jezik Archimate SPLOŠNO NAMIZNO ORODJE OMNIGRAFFLE Programsko orodje OmniGraffle 5 je komercialno diagramsko orodje, ki zelo spominja na orodje Microsoft Visio. Orodje za izdelavo diagramov prav tako uporablja vektorsko grafiko, vendar deluje izključno na operacijskih sistemih Mac OS X. Uporabnikom omogoča vizualno predstavitev idej, procesov, konceptov, struktur, programskih modelov, načrtov itd. Na voljo sta dve različici orodja OmniGraffle standardna in profesionalna različica. Pri obeh so uporabniški vmesnik in osnovne funkcionalnosti enake. Razlike se kažejo v dodatnih funkcionalnostih, kot so uvoz in izvoz Microsoft Visio datotek, SVG izvoz, predstavitveni način, ipd. [9] [10]. Tudi OmniGraffle razširja področja modeliranja z uporabo šablon, vendar podpora jeziku Archimate ob namestitvi še ni vključena. Za modeliranje potrebujemo brezplačno Archimate šablono 4 (angl. stencil). Kot komercialno, splošno namensko modelirno orodje, ima OmniGraffle 5 svoje prednosti in slabosti, ki smo jih povzeli s pomočjo SWOT analize (glej tabela 3). 4 Archimate šablono smo brezplačno pridobili na spletni strani ( 63

64 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Tabela 3: SWOT analiza - OmniGraffle in Archimate šablona PREDNOSTI Več modelirnih kategorij v enem orodju. Pri modeliranju ne postavlja nobenih omejitev. Možnost povezovanja z drugimi orodji (Visio). Stabilnost in varnost (servisni paket). Šablona, ki podpira vse gradnike in pravila Archimate. Enostavna uporaba. SLABOSTI Ne podpira preverjanja veljavnosti Archimate diagramov. Zahtevno vzdrževanje zmodelirane arhitekture. Privzeto ne vsebuje Archimate predloge. Plačljiv. Deluje samo na sistemu Mac OS X. Dodatne funkcionalnosti. PRILOŽNOSTI Večja prepoznavnost in uveljavljenost jezika Archimate zaradi vplivnosti podjetja OmniGroup. Sodelovanje z drugimi podjetji z namenom ustvariti dodatne funkcionalnosti. NEVARNOSTI Ukinjena podpora s strani The OmniGroup. Slabša ažurnost glede posodobitev in novosti Archimate. Brezplačno in namensko programje NAMENSKO NAMIZNO ORODJE ARCHI Medtem ko orodji Visio in OmniGraffle omogočata notacijo Archimate samo skozi dodatno nameščene šablone, je Archi samostojno namensko programsko orodje za modeliranje v jeziku Archimate. Archi 5 je brezplačno in odprto kodno orodje napisano v Javi ter deluje na operacijskih sistemih Windows, Mac OS X in Linux. Orodje Archi je razvil Inštitut za izobraževalno kibernetiko Boltonske Univerze (Institute of Educational Cybernetics at the University of Bolton), 5 Orodje Archi je brezplačno na voljo na spletnem naslovu ( 64

65 Jezik Archimate razvoj pa je financirala organizacija JISC (Joint Information Systems Committee) [11]. Archi med drugim omogoča: popolno podporo standardu Archimate 2.0, kreiranje različnih poročil (Jasper Reports) in dokumentov (PDF, Word) ter priročne izvozne in uvozne funkcije, prilagodljivo oblikovanje, dinamične Archimate poglede oz. vidike, številne predloge (angl. templates) in vodič za uporabo. Prednosti in slabosti, ki smo jih identificirali pri uporabi, smo povzeli v SWOT analizi (glej tabela 4). Tabela 4: SWOT analiza - Archi PREDNOSTI Brezplačen. Preverjanja veljavnosti Archimate diagramov. Enostavno vzdrževanje zmodelirane arhitekture. Deluje na Windows, Mac OS X in Linux sistemih. Ažurne posodobitve. Povezava z internetom. Enostavna uporaba. Kreiranje poročil in dokumentov. Podpora vsem osnovnim Archimate vidikom. SLABOSTI Možnost povezovanja z drugimi orodji (Visio). Slabša uporabniška izkušnja. Prilagodljivost relacij je otežena. Samo enouporabniška podpora. Pomanjkanje dodatnih funkcionalnosti. Modeliranje omogočeno samo z Archimate pristopom. PRILOŽNOSTI Sodelovanje z drugimi podjetji z namenom ustvariti dodatne funkcionalnosti. Možnost povezovanja z drugimi arhitekturnimi pristopi. NEVARNOSTI Ukinjena podpora s strani JISC. 65

66 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate NAMENSKO NAMIZNO ORODJE ARCHITECT Orodje Architect 6 je samostojno namensko programsko orodje za modeliranje v jeziku Archimate. Razvilo ga je podjetje BiZZdesign, ki nudi široko paleto programskih rešitev in izobraževanj za upravljanje s poslovnimi sistemi. Orodje deluje na operacijskih sistemih Microsoft Windows [12]. Poleg osnovnih funkcionalnosti modeliranja v jeziku Archimate, Architect nudi tudi nekatere napredne funkcionalnosti, katerih pri konkurenčnih rešitvah ne najdemo. Orodje Architect tako omogoča [12]: Modeliranje produktov, storitev, poslovnih funkcij, vlog, aplikacij, infrastrukture in podatkov, z modelirnim jezikom Archimate. Ustvarjanje najrazličnejših pogledov ter zornih kotov. Analizo vpliva sprememb ter možnost definiranja lastnih analiz. Vizualizacijo sprememb v arhitekturi skozi čas (t.i. roadmapping). Objava arhitektur v formatu, ki je berljiv internetnim brskalnikom. Uvoz in izvoz podatkov z uporabo standardov, kot so: XMI, XML, Excel, Visio. Večuporabniška podpora. Modeliranje in vizualizacijo poslovno-informacijskih arhitektur z drugimi pristopi (TOGAF, Zachman, Tapschott, DYA in IAF). Orodje je sicer plačljivo, vendar smo ga lahko 30 dni brezplačno preizkušali. Prednosti in slabosti, ki smo jih identificirali pri uporabi tega orodja, smo povzeli v SWOT analizi (glej tabela 5). 6 Testna različica orodja Architect je brezplačno na voljo na spletnem naslovu ( 66

67 Jezik Archimate Tabela 5: SWOT analiza - Architect PREDNOSTI Preverjanja veljavnosti Archimate diagramov. Enostavno vzdrževanje zmodelirane arhitekture. Ažurne posodobitve. Enostavna uporaba. Kreiranje poročil in dokumentov. Podpora vsem osnovnim Archimate vidikom. Dodatne funkcionalnosti (Analiza vpliva sprememb, roadmapping). Možnost povezovanja z drugimi orodji (Excel, Visio). Večuporabniška podpora. Možnost modeliranje drugimi pristopi (TOGAF, Zachman, Tapschott, DYA in IAF). Dobra uporabniška izkušnja. Prilgodljivost povezav med elementi. SLABOSTI Plačljivo orodje in draga licenca. Deluje samo na operacijskem sistemu Windows. Draga izobraževanja. PRILOŽNOSTI Sodelovanje z drugimi podjetji z namenom ustvariti dodatne funkcionalnosti. NEVARNOSTI Ukinjena podpora s strani BiZZdesign. Konkurenčno cenejše programje. 67

68 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 3.5. RAZŠIRJENOST UPORABE JEZIKA ARCHIMATE Pri pregledu priljubljenosti in razširjenosti jezika Archimate, se moramo omejiti na obstoječe informacije ter podatke, ki so nam na voljo. Ker je jezik oz. standard Archimate brezplačen ter odprt, je njegova sledljivost uporabe otežena. Skozi pisanje diplomskega dela nisem zasledil praktično nobenih konkretnih kvantitativnih podatkov o uporabi in tržnem deležu jezika Archimate, zato sem za podatke zaprosil direktorico oddelka Archimate Forum (The Open Group) go. Raino Wissing ter uveljavljenega Archimate arhitekta in avtorja knjige Enterprise architecture at work, g. Lankhorst Marc-a. Čeprav tudi pri The Open Group ne beležijo statističnih podatkov o tržnem deležu njihovega jezika, sem vseeno pridobil nekaj koristnih informacij, s katerimi bomo prikazali razširjenost uporabe jezika Archimate. Vse od svoje uveljavitve kot univerzalnega jezika za modeliranje poslovnoinformacijskih arhitektur, je imel Archimate majhno skupino oboževalcev, predvsem na Nizozemskem, ki je počasi pridobivala na svoji številčnosti. Danes je slika seveda drugačna. S prevzemom lastništva nad jezikom Archimate s strani dobro poznane in uveljavljene organizacije The Open Group, je jezik pridobil na prepoznavnosti ter s tem številne nove uporabnike [13]. Uporaba jezika Archimate je prisotna predvsem pri modeliranju poslovnoinformacijskih arhitektur finančnih institucij, vladnih služb ter drugje v javnem sektorju [14]. Vladne službe se na primer soočajo z zahtevami javnosti po učinkovitejšem delovanju in manj birokratskih ovir. Kot rezultat omenjenega se strukture mnogih podjetij in organizacij že reorganizirajo, javni zavodi pa se tudi vedno bolj zavedajo potrebe po standardizaciji arhitekturnih opisov. V javnih organizacijah na Finskem in Nizozemskem se Archimate že uporablja kot standardni arhitekturni jezik, v Angliji pa tudi beležijo povečanje zahtev po Archimate podpori. Podoben trend je opaziti tudi v drugih evropskih državah [14]. 68

69 Jezik Archimate Na največjem poslovnem omrežju LinkedIn ima skupina Archimate več kot 1850 aktivnih članov. Na podlagi prejetih podatkov s strani organizacije The Open Group lahko vidimo še spletni prenos standarda Archimate po regijah (slika 38), s tabelo 6 pa tudi po posameznih državah. Archimate prenosi po regijah Afrika Azija Avstralija/ Pacifiški otoki Centralna Amerika Europa Severna Amerika Južna Amerika Slika 38: Prenos standarda Archimate s spletne strani The Open Group po regijah [15] Tabela 6: Prenos standarda Archimate s spletne strani The Open Group po državah [15] 69

70 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate DRŽAVA Št. prenosov DRŽAVA Št. prenosov ZDA 741 Litva 6 Nizozemska 548 Tajska 6 Združeno kraljestvo 466 Izrael 5 Avstralija 269 Venezuela 5 Kanada 227 Kostarika 4 Indija 192 Ekvador 4 Francija 163 Pakistan 4 Nemčija 148 Katar 4 Belgija 124 Ukrajina 4 Švedska 100 Alžirija 3 Kolumbija 98 Azerbajdžan 3 Kitajska 85 Bolivija 3 Južnoafriška republika 82 Kuvajt 3 Poljska 80 Tajvan 3 Finska 72 Bangladeš 2 Švica 66 Barbados 2 Rusija 64 Bocvana 2 Nova Zelandija 54 Hrvaška 2 Brazilija 48 Kuba 2 Italija 47 Jordan 2 Norveška 42 Južna Koreja 2 Mehika 41 Makedonija 2 Portugalska 38 Malta 2 Češka 37 Filipini 2 Danska 35 Škotska 2 Singapur 34 Aruba 1 Španija 32 Bahrajn 1 Saudska Arabija 25 Belorusija 1 Združeni Arabski Emirati 24 Belize 1 Avstrija 23 Butan 1 Japonska 15 Komori 1 Romunija 13 Ciper 1 Argentina 12 Estonija 1 Grčija 12 Etiopija 1 Čile 11 Gabon 1 Centralna Francija 11 Islandija 1 Indonezija 11 Jamajka 1 Slovenija 10 Kazahstan 1 Hong Kong 9 Kenija 1 Madžarska 9 Latvija 1 Irska 9 Libanon 1 Luxembourg 9 Mauritius 1 Slovaška 9 Mozambik 1 Vietnam 9 Namibija 1 Iran 8 Nigerija 1 Turčija 8 Oman 1 Malezija 7 Panama 1 Maroko 7 San Marino 1 Peru 7 Šrilanka 1 Afganistan 6 Tunizija 1 Bolgarija 6 Urugvaj 1 Egipt 6 Jugoslavija 1 Anglija 6 70

71 Pregled sorodnih arhitekturnih pristopov 4. PREGLED SORODNIH ARHITEKTURNIH PRISTOPOV V tem poglavju bomo naredili pregled sorodnih arhitekturnih pristopov za modeliranje PIA. Najstarejše in eno izmed najbolj razširjenih ogrodij poslovnoinformacijskih arhitektur je Zachmanovo ogrodje, pomemben pristop, ki poslovno-informacijsko arhitekturo obravnava celostno, pa je ogrodje TOGAF (The Open Group Architecture Framework). Pomembnejša in hkrati zelo razširjena pristopa sta še FEAF (Federal Enterprise Architecture Framework) in Gartnerjevo ogrodje za poslovno-informacijske arhitekture. Obstaja še kar nekaj drugih arhitekturnih pristopov, vendar se ti že precej razlikujejo od pristopa Archimate. V diplomskem delu se bomo omejili na sorodni pristop TOGAF in Zachman, saj sta trenutno najbolj razširjena in priljubljena pristopa za modeliranje PIA TOGAF TOGAF (The Open Group Architecture Framework) je arhitekturno ogrodje, ki omogoča celovit pristop za oblikovanje, načrtovanje, izvajanje in upravljanje poslovno-informacijske arhitekture [16]. Ogrodje TOGAF je arhitekturno ogrodje, ki je sestavljeno iz niza med sabo tesno povezanih arhitektur [5]: Poslovna arhitektura (angl. Business architecture): opredeljuje poslovno strategijo, upravljanje, organizacij in ključne poslovne procese organizacije. Aplikacijska arhitektura (angl. Applications architecture): zagotavlja načrt za posamezne aplikacije sistemov, ki bodo uporabljene. Zagotavlja tudi načrt interakcije med aplikacijskimi sistemi in njihovo relacijo do ključnih poslovnih procesov organizacije. 71

72 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Podatkovna arhitektura (angl. Data architecture): opisuje strukturo logičnih in fizičnih podatkov organizacije in s tem povezanih podatkov za upravljanje virov. Tehnična arhitektura ali arhitektura tehnologije (angl. Technical architecture): opisuje strojno in programsko opremo ter mrežno infrastrukturo, potrebno za podporo uvajanja ključnih in kritičnih aplikacij. TOGAF skuša podati splošen, dobro preizkušen začetni model, katerega lahko arhitekti enostavno nadgrajujejo, ter se zanaša na modularizacijo, standardizacijo ter že obstoječe in preizkušene tehnologije in izdelke [17]. Ključna metoda pri ogrodju TOGAF je metoda ADM (Architecture Development Method), ki velja za zanesljivo in dobro preizkušeno metodo za razvijanje IT arhitektur poslovnih procesov [17]. Archimate in TOGAF se med seboj dopolnjujeta, lahko pa se uporabljata tudi v kombinaciji drug z drugim [4]. Struktura jezika Archimate se lepo ujema s tremi glavnimi TOGAF strukturami (slika 39). Te povezave kažejo na dokaj enostavno preslikavo med TOGAF pogledi in Archimate vidiki. Slika 39: Povezave med ogrodjem TOGAF in ogrodjem Archimate [5] 72

73 Pregled sorodnih arhitekturnih pristopov Nekateri TOGAF pogledi se ne ujemajo z vidiki v ogrodju Archimate oz. jih ni mogoče enostavno preslikati. Delno zato, ker nas načeloma v ogrodju TOGAF zanima širša slika poslovnih procesov, ukvarjamo pa se predvsem z visoko nivojskimi strateškimi vprašanji. S standardom Archimate 2.0 se je združljivost in podpora z ogrodjem TOGAF še okrepila. Motivacijska razširitev ogrodja Archimate obravnava predvsem potrebe v zgodnjih TOGAF fazah, implementacijska in migracijska razširitev pa obravnava potrebe predvsem v kasnejših fazah cikla TOGAF ADM. Vidiki v ogrodju Archimate, ki se ukvarjajo z relacijami med arhitekturnimi plastmi (npr. vidik uporabe produkta in aplikacije), je težko preslikati v strukturo TOGAF, kjer so pogledi omejeni samo na eno arhitekturno plast. Čeprav nekaterih TOGAF pogledov ne moremo preprosto preslikati v Archimate vidike in obratno, je med njima še vedno veliko povezav, ki omogočajo dobro sodelovanje. Velikokrat pa se ukvarjata z enakimi stvarmi, pa čeprav sta si različna v pristopu in obsegu delovanja [5] ZACHMANOVO OGRODJE Zachmanovo ogrodje je eno izmed ogrodij za gradnjo poslovno-informacijske arhitekture, ki omogoča formalen in zelo strukturiran način ogledovanja in definiranja poslovno-informacijskega sistema. Jedro ogrodja predstavlja matrika dimenzije 6 x 6, ki identificira 36 pogledov na arhitekturo. Pri tem stolpci temeljijo na vprašalnicah: Kaj? Zakaj? Kdaj? Kdo? Kje? Kako? Vrstice pa temeljijo na konkretizaciji in predstavljajo različne zorne kote: identifikacija, opredelitev, predstavitev, specifikacija, konfiguracija in konkretizacija (vidno na sliki 40) [18]. 73

74 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 40: Zachmanovo ogrodje- perspektive in abstrakcije [19] Zachmanovo ogrodje je najstarejše in med najbolj razširjenimi ogrodji poslovnoinformacijskih arhitektur. Ogrodje je leta 1987 pri IBM-u razvil John Zachman. Od svojega začetka pa do danes je bilo ogrodje večkrat posodobljeno, trenutno pa je aktualna verzija 3.0 [20]. Zachmanovo ogrodje ni metodologija in zato ne opisuje posebne metode ali postopka za zbiranje, upravljanje ali uporabo podatkov [18]. Zachmanovo ogrodje je shema, ki omogoča klasifikacijo artefaktov poslovnoinformacijskih arhitektur (z drugimi besedami oblikovanje dokumentov, specifikacij in modelov) in opisuje različne poglede deležnikov na poslovni sistem v skladu z njihovimi interesi [21]. Lahko bi rekli, da je matrika predloga, katero je potrebno izpolniti s cilji/pravili, postopki, materiali, vlogami, lokacijami in dogodki, ki jih zahteva organizacija. Dodatno modeliranje s preslikavo med stolpci v matriki pa identificira in določa vrzeli v dokumentiranem stanju te organizacije [18]. 74

75 Pregled sorodnih arhitekturnih pristopov Slika 41: Koncept Zachmanovega ogrodja [19] Okvir je preprost (glej sliko 41) in vsebuje logično strukturo za razvrščanje in organiziranje opisne predstavitve podjetja. To je pomembno tako za vodstvo podjetja, kot tudi za vse druge akterje, ki sodelujejo pri delovanju in razvijanju poslovno-informacijskega sistema [2]. Čeprav prioriteta oz. vrstni red med stolpci ni pomembna, ima vrstni red vrstic ključno vlogo pri pozicioniranju poslovnih konceptov in dejanske organizacije. Raven podrobnosti v ogrodju pa je odvisna od vsake celice (in ne vrstice). Nekaj podobnosti in povezav lahko najdemo tudi med pristopom Archimate in Zachmann. Ujemanje strukture jezika Archimate s celicami ogrodja Zachman je vidno na sliki

76 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Slika 42: Zachmanovo ogrodje in ogrodje Archimate [22] Zachmanovo ogrodje je torej grafična predstavitev medsebojne povezanosti različnih modelov poslovno-informacijske arhitekture in predstavlja različne poglede deležnikov na poslovni sistem v skladu z njihovimi interesi. Prednosti, ki sem jih zasledil so predvsem: razumljivost, predstavitev poslovnoinformacijskega sistema kot celoto, neodvisnost od orodij in metodologij. Slabosti, ki jih nekateri navajajo pa so: veliko število celic in slaba definiranost medsebojnih povezav med celicami [2]. 76

77 Študija primera uporabe jezika Archimate 5. ŠTUDIJA PRIMERA UPORABE JEZIKA ARCHIMATE V tem poglavju bomo opisali empirični del diplomskega dela, kjer smo na primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru izdelali študijo primera uporabe jezika Archimate. Namen tega poglavja je, da na konkretnem primeru prikažemo modeliranje s jezikom Archimate ter pomen različnih vidikov. Najprej smo predstavili izbrano področje delovanja Študentskih domov ter identificirali glavne akterje, vloge, funkcije in poslovne procese izbranega področja. Identificirali smo tudi glavne aplikacijske ter tehnološke elemente, ki zagotavljajo nemoteno delovanje poslovnega sistema. Na podlagi pridobljenih kvalitativni ter kvantitativnih podatkov, smo zmodelirali arhitekturo poslovnoinformacijskega sistema Študentskih domov tako, da smo dovolj podrobno prikazali praktično uporabo jezika Archimate ter različne vidike, ki jih jezik Archimate predpisuje. Kot zaključek študije primera, smo preverili, ali je arhitektura zmodelirana v jeziku Archimate primerna za izbran primer, ter pregledali časovno zahtevnost modeliranja PIA. Študijo primera in prikaz modeliranja arhitekture poslovnega sistema smo vsebinsko razdelili na 6 korakov: postavitev ciljev in definiranje pričakovanih izboljšav; izbira pristopa za modeliranje PIA; izbira programskega orodja, s katerim bomo modelirali; izbiranje informacij o poslovnem sistemu Študentskih domov; identificiranje elementov arhitekture; modeliranje arhitekture poslovnega sistema. Izvedbo posameznega koraka smo sproti opisovali, hkrati pa smo merili tudi čas, ki smo ga za posamezni korak porabili. Z merjenjem časa smo dobili okvirno informacijo o časovni zahtevnosti posameznega koraka ob gradnji arhitekture. 77

78 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 5.1. METODA DELA Za izvedbo študije primera (case study) uporabe jezika Archimate v domeni Študentskih domov, smo najprej pridobili potrebne podatke in informacije o izbranem delu poslovnega sistema. Na podlagi pridobljeni podatkov in informacij smo se odločili katere dele poslovnega sistema Študentskih domov bomo modelirali. Za študijo primera smo uporabili naslednje metode dela: pregled elektronskih virov ( pregled internih pravilnikov in dokumentov Študentskih domov Univerze v Mariboru (domski red, pravilnik o preselitvi ); intervjuji z vodji posameznih oddelkov; modeliranje z izbranim programskim orodjem; 5.2. OMEJITVE V empiričnem delu diplomske naloge smo se omejili samo na nekatere dele arhitekture poslovnega sistema Študentskih domov. S študijo primera smo želeli prikazati praktično uporabo jezika Archimate, zato smo izbrali predvsem tiste dele arhitekture, za katere smo pridobili dovolj informacij. Namenoma smo izpustili tudi nekatere ponavljajoče se dele arhitekture PREDSTAVITEV PROBLEMA IN PRISTOP K REŠITVI Študentski domovi Univerze v Mariboru nudijo 2975-im študentom Univerze v Mariboru bivanje v času študija. Študentski domovi se organizacijsko delijo na naselja (t.i. študentski kampusi), kjer za interakcijo s študenti skrbijo referati za študentske zadeve, uprava Študentskih domov pa nudi administrativno podporo. Zaradi številnih raznolikih oddelkov ter potrebe po zagotavljanju številnih funkcij (vselitve, preselitve izselitve, vzdrževalna dela, popravila, idr.) lahko poslovni sistem Študentskih domov označimo za dokaj kompleksnega. Pogledi na posamezne dele poslovnega sistema ter komunikacija med različnimi deležniki je otežena. Nekatere sistemske komponente so specifične, procesi, ki bi 78

79 Študija primera uporabe jezika Archimate te sistemske komponente podpirali, pa niso jasno predstavljeni. Posledično se že pojavljajo težave pri uporabi kupljenih IT rešitev, saj te rešitve ne izpolnjujejo zahtev uporabnikov. ZA ŠTUDIJO PRIMERA SMO SI POSTAVILI NASLEDNJA CILJA: identificirati osnovne elemente poslovnega sistema zmodelirati osnovno oz. izhodiščno arhitekturo izbranih delov poslovnega sistema in tako prikazati uporabo modelirnega jezika Archimate Osredotočali smo se na naslednje dele poslovnega sistema: pisarna za študentske zadeve postopek podaljšanje bivanja računovodstvo proces izstavitve plačilnih nalogov tehnična služba vzdrževanje in popravila 5.4. MODELIRANJE POSLOVNO-INFORMACIJSKE ARHITEKTURE ŠTUDENTSKIH DOMOV IZBIRA PRISTOPA ZA MODELIRANJE PIA: Za študijo primera smo izbrali pristop Archimate, ki nudi celovit integriran pristop za izgradnjo, predstavitev in vzdrževanje arhitekture poslovnih sistemov. Z jezikom Archimate smo prikazali odvisnosti med različnimi arhitekturnimi domenami, ki navadno obstajajo v poslovnih sistemih. IZBIRA PROGRAMSKEGA ORODJA S KATERIM BOMO MODELIRALI PIA: V poglavju 3.4 smo naredili pregled najbolj razširjenih in priljubljenih programskih orodij, ki podpirajo jezik Archimate. Na podlagi SWOT analize smo se odločili za programsko orodje BiZZdesign Architect

80 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate ZBIRANJE INFORMACIJ O POSLOVNEM SISTEMU ŠTUDENTSKIH DOMOV: Osnovne podatke in informacije o poslovnem sistemu Študentskih domov smo zbirali s pregledovanjem uradne spletne strani Študentskih domov [23], spletne strani stanovalcev Študentskih domov [24] ter spletne strani Univerze v Mariboru [25]. S pridobljenimi informacijami smo identificirali osnovne funkcije poslovnega sistema Študentskih domov ter se na osnovi teh informacij pripravili na intervju z vodji posameznih oddelkov. Podatke o sodelovanju poslovnega sistema s študenti smo pridobili tudi iz internih pravilnikov in dokumentov Študentskih domov Univerze v Mariboru (pravilnik o domskem redu [26], pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov [27], razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov [28]). Največ uporabnih informacij in podatkov o poslovnem sistemu Študentskih domov smo pridobili s strani vodij posameznih oddelkov Študentskih domov. Na podlagi intervjujev z vodjo službe za študentske zadeve, oddelka za računovodstvo, pisarne za študentske domove, blagajne), referata za študentske zadeve ter z direktorico Študentskih domov, smo pridobili podatke o osnovnih funkcijah, procesih, akterjih, vlogah in storitvah, ki so del njihovega poslovnega sistema. Skupaj smo identificirali tudi aplikacijske in tehnološke elemente poslovnega sistema ter preučili relacije med njimi. IDENTIFICIRANJE ELEMENTOV ARHITEKTURE: Poslovni sistem Študentskih domov združuje številne procese, ki definirajo funkcije poslovnega sistema. Za praktični prikaz uporabe jezika Archimate smo se omejili le na izbrane dele poslovnega sistema. Najprej bomo navedli primerke elementov, ki smo jih identificirali skozi proces pridobivanja informacij in priprave na modeliranje. V tabeli 7 navajamo poslovne akterje in poslovne vloge, ki jih ti akterji zasedajo, v tabeli 8 pa navajamo še ostale elemente poslovnega nivoja. Primerki identificiranih elementov aplikacijskega nivoja so prikazani v tabeli 9, primerki tehnološkega nivoja pa so prikazani v tabeli

81 Študija primera uporabe jezika Archimate Tabela 7: Primerki identificiranih poslovnih akterjev in poslovnih vlog na obravnavanem delu poslovnega sistema PRIMERKI AKTERJEV (elementi poslovnega nivoja) Vodstvo študentskih domov Pisarna za študentske domove Služba za študentske zadeve Računovodstvo Referat za študentske zadeve Tehniška služba Študent PRIMERKI VLOG (elementi poslovnega nivoja) Direktorica študentskih domov Pomočnik direktorice Vodja pisarne za študentske domove Komisija za obravnavo prejetih prošenj Vodja službe za študentske zadeve Računovodja Blagajnik Referent za študentske zadeve Gospodinja Vodja tehniške službe Vzdrževalec Serviser Upravitelj garaže Pralnica Receptor Član študentskega sveta Novo vseljen študent Preseljen študent Izseljen študent Prosilec za podaljšanje bivanja Prijavitelj okvare Tabela 8: Primerki identificiranih elementov poslovnega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema ELEMENTI POSLOVNEGA NIVOJA Poslovni procesi PRIMERKI ELEMENTOV POSLOVNEGA NIVOJA Podaljšanje bivanja Prošnja za podaljšanje bivanja Sprejemanje prošenj Pridobivanje dokazil Pregled prošenj Obravnavanje prošenj in pritožb Pisanje pritožbe Pošiljanje odgovora prosilcu Podpis aneksa k nastanitveni pogodbi Izselitev iz študentskega doma Prijava okvare Vodenje evidence okvar 81

82 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Poslovne funkcije Poslovni objekti Poslovno sodelovanje Poslovni vmesnik Poslovni dogodek Poslovna interakcija Poslovni produkt Poslovna storitev Vrednost Pomen Predstavitev Pogodba Lokacija Pregled prijavljenih okvar Naročilo rezervnih delov Popravilo okvare Prevzem blagajne Bivanje v času študija Finančno poslovanje Vzdrževanje Administrativna podpora Odnosi s stanovalci Obrazci in navodila za izplačila Tedenski razpored dela Razpisna dokumentacija za podaljšanje bivanja Podatki o študentu Račun Komisija za sprejem Disciplinska komisija Navadna pošta Elektronska pošta Telefon Spletna stran Objava razpisa za podaljšanje bivanja Zaključen rok za oddajo prošenj za podaljšanje bivanja Tehnična okvara Disciplinska izselitev Odobritev bivanja v Študentskih domovih Odobritev podaljšanja bivanja v Študentskih domovih Nastanitev Bivanje v študentskih domovih Podaljševanje bivanja Popravila tehničnih okvar Izstavljanje računov za stanarine Biti vseljen v Študentski dom Navodila za izpolnjevanje obrazca Elektronski obrazec Fizično potrdilo (na papirju) Vnos v bazi Prošnja (na papirju) Pogodba o nastanitvi Referat Lent Uprava Študentskih domov 82

83 Študija primera uporabe jezika Archimate Tabela 9: Primerki identificiranih elementov aplikacijskega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema ELEMENTI APLIKACIJSKEGA NIVOJA Aplikacijska komponenta Aplikacijsko sodelovanje Aplikacijski vmesnik Aplikacijska storitev Aplikacijska funkcija Aplikacijska interakcija Podatkovni objekt PRIMERKI ELEMENTOV APLIKACIJSKEGA NIVOJA Aplikacija za finance Računovodska komponenta Komponenta za obračun storitev Administriranje transakcij Vmesnik za izmenjavo podatkov o transakciji Zaračunavanje Računovodstvo Obdelava transakcij Kreiranje plačilnega naloga Izpis statusa plačila Pošiljanje plačilnega naloga Administracija financ Vodenje računov Zaračunavanje storitev Administracija transakcij Podatki o transakciji Tabela 10: Primerki identificiranih elementov tehnološkega nivoja na obravnavanem delu poslovnega sistema ELEMENTI TEHNOLOŠKEGA NIVOJA Artefakt Omrežje Infrastrukturna storitev Infrastrukturna funkcija Vozlišče Sistemska programska oprema Naprava PRIMERKI ELEMENTOV TEHNOLOŠKEGA NIVOJA Del kode LAN Dostop do podatkov Upravljanje podatkov Zagotavljanje dostopa do podatkov Upravljanje podatkov Aplikacijski strežnik Podatkovni strežnik Microsoft Windows CRM Spletni strežnik Strežnik referata Strežnik uprave 83

84 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate MODELIRANJE ARHITEKTURE POSLOVNEGA SISTEMA: Skladno s standardom Archimate 2.0 prikazujemo nekatere izmed osnovnih vidikov arhitekture poslovnega sistema Študentskih domov. Na sliki 43 je prikazan vidik organizacijske strukture Komisije za sprejem v Študentske domove. Zraven akterjev in njihovih vlog, je vidno tudi poslovno sodelovanje teh vlog znotraj komisije, ki običajno zaseda v sejni sobi. Slika 43: Primer organizacijskega vidika S primerom vidika poslovnih funkcij (glej slika 44) prikazujemo glavne funkcije tehnične službe in referata za študentske zadeve ter njihove relacije (pretok informacij, vrednosti). Poslovne funkcije uporabljamo tudi za predstavitev najstabilnejših vidikov družbe glede na primarne dejavnosti, ki jih opravlja in neodvisno od organizacijskih sprememb in tehnološkega razvoja. Vidik poslovnih funkcij omogoča vpogled v splošno poslovanje izbranih oddelkov, uporabljamo pa ga lahko tudi za identifikacijo potrebnih kompetenc ter za zmanjševanje kompleksnosti. 84

85 Študija primera uporabe jezika Archimate Slika 44: Primer vidika poslovnih funkcij S primerom vidika produktov (glej slika 45) prikazujemo proizvod nastanitev, ki ga Študentski domovi nudijo študentom. Vidne so relacije elementov, ki omogočajo nastanitev, to so številne storitve, pogodba ter vrednost, ki jo nastanitev predstavlja študentu. Proizvodni vidik se navadno uporablja v proizvodni fazi produkta. Služi lahko kot začetna informacija za arhitekta poslovnega procesa ali drugih, ki jo potrebujejo za oblikovanje procesov. Slika 45: Primer vidika poslovnih produktov 85

86 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Na primeru delovanja referata za študentske zadeve smo sestavili vidik poslovnih procesov, ki tečejo znotraj poslovnega sistema referata. Slika 46 prikazuje kompozicijo več poslovnih procesov ter odgovornost posameznih vlog, ki te procese upravljajo. Slika 46: Primer vidika poslovnih procesov 86

87 Študija primera uporabe jezika Archimate Z vidikom uporabe aplikacije (glej sliko 47) smo prikazali, kako aplikacija za finance FIPS, katero uporabljajo na oddelku za računovodstvo, nudi podporo poslovnemu procesu plačevanja stanarin. Vidik tudi identificira storitev, ki jo uporablja poslovni proces, zato bi ga lahko ob bolj podrobni predstavitvi uporabljali tudi za oblikovanje aplikacije za finance. Ker vidik opisuje odvisnost poslovnega procesa od aplikacij, je lahko ta vidik tudi zelo uporaben vodji računovodstva, ki je odgovoren za poslovne procese. Slika 47: Primer vidika uporabe aplikacij 87

88 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Vidik obnašanja aplikacije za finance opisuje notranje obnašanje te aplikacije, medtem ko izvaja storitev pošiljanje plačilnega naloga (glej sliko 48). Slika 48: Primer vidika obnašanja aplikacij Z vidikom sodelovanja aplikacije za finance (slika 49) opisujemo odnose med njenima komponentama in aplikacijskim vmesnikom. Komponenta za vodenje računov in komponenta za obračun storitev, skupaj sodelujeta pri administraciji transakcij ter tvorita interakcijo Administracija transakcij. Slika 49: Primer vidika sodelovanja aplikacij 88

89 Študija primera uporabe jezika Archimate Z osnovnim primerom infrastrukturnega vidika (slika 50) prikazujemo umeščenost infrastrukturnih elementov programske in strojne opreme, ki podpirajo delovanje poslovnega sistema na aplikacijskem nivoju. S primerom prikazujemo proces vseljevanja in podaljšanja bivanja študentov, kjer referenti dostopajo in posodabljajo podatke študentov. Podatkovni strežnik nudi funkcijo upravljanja in zagotavljanja dostopa do podatkov. Naprave so med seboj povezane z omrežjem LAN ter uporabljajo operacijski sistem Microsoft Windows. Slika 50: Primer vidika infrastrukture 89

90 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 5.5. REZULTATI ŠTUDIJE PRIMERA Za izvedbo študije primera smo izbrali modelirno orodje BiZZdesign Architect 3.3.0, ki v celoti podpira jezik Archimate, dodatno pa omogoča še številne funkcionalnosti, ki olajšajo gradnjo arhitekture. Orodje ima vgrajene tudi številne mehanizme, ki preverjajo sintaktično pravilnost ter odpravljajo morebitne napake. Orodje se je izkazalo za zelo priročno, enostavno in dovolj prilagodljivo lastnim željam. Za podrobno seznanitev z orodjem (dokumentacija, vodič, testni primeri) smo porabili približno 8 ur. Zelo pomemben del študije primera ter gradnje PIA na splošno, je dobro poznavanje celotnega poslovnega sistema, poslovnih procesov, funkcij, vlog, itn. Poznavanje obravnavanega poslovnega sistema je ključno za arhitekta, ki razvija PIA. Skozi zbiranje informacij in spoznavanjem izbranih delov poslovnega sistema, smo pridobili veliko količino podatkov, katerih pa brez pravilnega razumevanja ne znamo povezati in jih vpeti v arhitekturo. Za nedvoumno razumevanje smo z zaposlenimi številne procese najprej narisali. V tej fazi smo odkrili tudi številne pomanjkljivosti, ki so se kasneje pokazale tudi v sami arhitekturi. Za podrobno seznanitev z izbranimi deli poslovnega sistema (pisarna za študentske zadeve, računovodstvo, tehnična služba) ter za pregled dokumentacije in pravilnikov, smo potrebovali približno 15 ur. Zaradi dobrega poznavanja obravnavanega poslovnega sistema nismo zasledili večji težav pri samem modeliranju. V orodju Architect smo najprej modelirali poslovni nivo, nato smo elemente tega nivoja povezali v posamezne vidike poslovnega nivoja. Podobno smo naredili pri aplikacijskem in tehnološkem nivoju. Nekaj več pozornosti smo morali posvetiti povezovanju elementov različnih nivojev. Za modeliranje izbranih delov poslovnega sistema smo porabili približno 9 ur. 90

91 Študija primera uporabe jezika Archimate Ob gradnji delne arhitekture smo merili čas, ki smo ga porabili pri posameznem koraku, zato bomo zraven vmesnih rezultatov študije primera (izdelani vidiki obravnavane arhitekture), podali tudi subjektivno oceno časovne zahtevnosti gradnje arhitekture. Rezultat podajamo v odstotkih (glej slika 51) glede na časovno zahtevnost posameznega zastavljenega koraka. Delež porabljenega časa pri razvoju obravnavane arhitekture ŠD Postavitev ciljev Izbira PIA pristopa Izbira in spoznavanje programskega orodja Zbiranje informacij in identificiranje elementov PIA Modeliranje PIA Slika 51: Časovna zahtevnost razvoja izbranih delov arhitekture ŠD 91

92 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 92

93 Pregled sorodnih arhitekturnih pristopov 6. ZAKLJUČEK V zaključku bomo predstavili rezultate diplomskega dela. Najprej bomo testirali hipoteze in komentirali njihove rezultate, nato pa bomo z njihovo pomočjo opisali omejitve diplomskega dela. Na koncu bomo podali še možnosti za nadaljnje delo in raziskavo ter sklepne misli TESTIRANJE HIPOTEZ Hipoteze, ki smo jih postavili na začetku diplomskega dela, bomo ob zaključku testirali ter jih na podlagi subjektivne presoje potrdili ali ovrgli. Tabela 11 prikazuje seznam prvotno zastavljenih hipotez iz poglavja 1.2 s končnimi rezultati, ki so tudi ustrezno komentirani. Tabela 11: Testiranje hipotez HIPOTEZA REZULTAT KOMENTAR H 1 potrjena Na podlagi pregleda področja PIA, lahko potrdimo, da PIA zagotavlja učinkovitejše delovanje IT, boljšo donosnost obstoječih naložb in zmanjšanje tveganja za bodoče naložbe ter hitrejše, enostavnejše in cenejše naročanje storitev. H 2 nismo ovrgli Pri obravnavi jezika Archimate s sorodnimi arhitekturnimi pristopi smo sicer našli številne podobnosti, vendar bi bila potrebna podrobna analiza, da bi lahko z gotovostjo to hipotezo potrdili. H 3 ovržena Z nekaterimi splošno namenskimi programskimi orodji je sicer omogočeno modeliranje PIA, vendar zaradi zahtev po različnih vizualizacijah posameznih delov arhitekture, prikazovanja njenih kompleksnih soodvisnosti ter vzdrževanja arhitekture, splošno namenska orodja niso primerna. H 4 nismo ovrgli S sprejetjem standarda Archimate pod okrilje dobro poznane in uveljavljene organizacije The Open Group, je jezik veliko pridobil na prepoznavnosti. Vseeno pa iz podatkov, ki so nam bili na voljo, ne moremo z gotovostjo potrditi splošne prepoznavnosti jezika Archimate. H 5 potrjena S študijo primera smo prikazali modeliranje arhitekture izbranih delov poslovnega sistema Študentskih domov z jezikom Archimate ter tako potrdili začetno hipotezo. 93

94 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 6.2. OMEJITVE Ob predstavitvi modelirnega jezika Archimate smo se pri opisu vidikov, ki jih leta navaja, omejili predvsem na najosnovnejše vidike ter tiste, ki smo jih uporabili v študiji primera. Archimate sicer navaja 27 osnovnih vidikov, ki so razviti na podlagi praktičnih izkušenj. Pri pregledu priljubljenosti in razširjenosti jezika Archimate nismo zasledili praktično nobenih konkretnih kvantitativnih podatkov o uporabi in tržnem deležu jezika Archimate, zato smo se omejili na najdene informacije ter podatke, ki smo jih preko elektronske pošte pridobili s strani organizacije The Open Group. Pri predstavitvi sorodnih pristopov modeliranja arhitektur smo se omejili na tiste, ki so v gospodarstvu najbolj razširjeni in priljubljeni. Prav tako smo se pri pregledu programskih orodij, ki podpirajo jezik Archimate, omejili na najbolj razširjene in priljubljene programske rešitve. Pri študiji primera smo se prav tako omejili na razpoložljive podatke in informacije, hkrati pa smo želeli prikazati praktično uporabo modelirnega jezika Archimate, zato nismo poskušali z modeliranjem celotnega poslovnega sistema, temveč samo z nekaterimi njegovimi deli MOŽNOSTI ZA NADALJNJE DELO V diplomskem delu smo celostno predstavili jezik Archimate. Raziskovanje bi lahko razširili še na praktično analizo arhitektur, ki so zgrajene s pristopom Archimate, kjer bi lahko analizirali njegov vpliv na poslovanje organizacije ipd. Na trgu najdemo tudi številne sorodne rešitve, zato bi lahko raziskovalno delo nadaljevali tudi v smeri podrobne primerjave med njimi. Največ možnosti za nadaljnje delo pa je pri praktičnem modeliranju poslovnoinformacijskih arhitektur, kjer so pomembne predvsem izkušnje. Izdelali bi lahko še celostno izhodiščno arhitekturo poslovnega sistema Študentskih domov. Nato bi identificirali slabosti in pomanjkljivosti poslovnega sistema, jih odpravili ter nadgradili izhodiščno arhitekturo s popravki. S spremljanjem učinkov, ki jih ima arhitektura na poslovanje, bi pridobili kar nekaj povratnih informacij, predvsem o pozitivnih vplivih arhitekture na poslovni sistem. 94

95 Zaključek 6.4. SKLEP Hitro spreminjajoče se okolje in močna konkurenca, silita podjetja v nenehna vlaganja v informacijsko tehnologijo in spreminjanje poslovnih procesov. Da podjetje lahko sledi spremembam, se mora stalno prilagajati. Podjetja se vedno bolj zavedajo, da je učinkovito upravljanje in izkoriščanje informacij s pomočjo IT, ključ do uspeha in nepogrešljivo sredstvo za doseganje konkurenčne prednosti. Arhitektura v poslovnem sistemu jim tako zagotavlja strateški okvir za razvoj informacijskega sistema, kot odziv na nenehno spreminjajoče se potrebe poslovnega okolja. V diplomskem delu smo predstavili najnovejši pristop k modeliranju poslovnoinformacijskih arhitektur, jezik Archimate. Potrdimo lahko navedbe, da je jezik Archimate preprost, razumljiv in enostaven za uporabo. Lahko tudi rečemo, da je jezik Archimate primeren za celostno modeliranje PIA arhitekture Študentskih domov, kot tudi vseh drugih organizacij. Modeliranje, analiza, vizualizacija in vzdrževanje poslovno-informacijske arhitekture zahtevajo primerno programsko rešitev. Uporaba samo preprostih diagramskih orodij ni le nepraktična, ampak tudi nezadostna zaradi kompleksnih soodvisnosti v poslovno-informacijskih arhitekturah. Različni deležniki zahtevajo različne vizualizacije posameznih delov arhitekture, kar je skoraj nemogoče modelirati z uporabo splošno namenskih orodij, kot je na primer Microsoft Visio. Če posplošimo, je bistvo arhitekture definiranje in opis strukture. Organizacije se soočajo z vse bolj kompleksnimi strukturnimi težavami, s tem se povečuje tudi vloga poslovno-informacijskih arhitektov, katerih glavna naloga je reševanje teh strukturnih težav. Torej reševati, ne rešiti! Z vsakim dnem se vloga PIA povečuje in s tem tudi vloga modelirnih pristopov, kot je Archimate. Zagotovo lahko na področju PIA pričakujemo številne izboljšave in novosti, trenutno pa je ta novost jezik Archimate. 95

96 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate 96

97 Viri VIRI [1] A. Šaša and M. Krisper, Analitski vzorci za poslovno-informacijske arhitekture. [Online]. Available: f4ef-4d56-a527-d622f2a127f7/pdf. [Accessed: 20-Feb-2012]. [2] M. Lankhorst, Enterprise architecture at work: modelling, communication, and analysis. Springer, [3] Conceptual Framework for ISO/IEC 42010:2007 IEEE 1471:2000. [Online]. Available: [Accessed: 22- Feb-2012]. [4] The Open Group, ArchiMate 1.0 Specification- Technical Standard. Van Haren Publishing, [5] The Open Group, ArchiMate 2.0 Specification- Technical Standard. The Open Group, [6] ArchiMate The Open Group. [Online]. Available: [Accessed: 23-Feb-2012]. [7] M. Lankhorst, ArchiMate:_An Emerging Standard in _Enterprise Architecture, EAC Orlando, [8] Microsoft Visio Office.com. [Online]. Available: [Accessed: 08-Mar-2012]. [9] OmniGraffle for Mac - Products - The Omni Group. [Online]. Available: [Accessed: 09-Mar-2012]. [10] The Omni Group, OmniGraffle 5 Professional - Manual [11] Archi: Archimate Modelling. [Online]. Available: [Accessed: 09-Mar-2012]. [12] Architect. [Online]. Available: [Accessed: 12-Mar-2012]. [13] E. Roovers, ArchiMate is gaining weight ARIS BPM Community.. [14] M. Lankhorst, Elektronsko pošta, 16-Feb [15] R. Wissing, Elektronska pošta, 05-Mar

98 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate [16] TOGAF Trademark Success The Open Group Blog.. [17] TOGAF. [Online]. Available: [Accessed: 26- Feb-2012]. [18] Zachman Framework TM. [Online]. Available: [Accessed: 26-Feb-2012]. [19] IT Architects of Ontario, Zachman Framework Overview, [20] J. P. Zachman, The Zachman Framework TM Evolution. [Online]. Available: [Accessed: 26-Feb-2012]. [21] R. Sessions, A Comparison of the Top Four Enterprise-Architecture Methodologies, [Online]. Available: [Accessed: 26-Feb-2012]. [22] Zachman Framework Associates. [Online]. Available: [Accessed: 26-Feb-2012]. [23] Študentski domovi Univerze v Mariboru - Več kot le dom. [Online]. Available: [Accessed: 29-Feb-2012]. [24] Home [Online]. Available: [Accessed: 15-Mar-2012]. [25] Univerza v Mariboru. [Online]. Available: [Accessed: 29- Feb-2012]. [26] Študentski domovi Univerze v Mariboru, Pravilnik o domskem redu stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru. Univerza v Mariboru, 06-Jul [27] Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Uradni list RS, 06-Apr [28] Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, RAZPIS za sprejem in podaljšanje bivanja študentov. Študentski domovi v visokošolskih središčih v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru, 01-Jun

99 Priloge PRILOGE PRILOGA A: KONCEPTI JEZIKA ARCHIMATE [5] KONCEPT OPIS NOTACIJA Poslovni akter Organizacijska entiteta, ki ima sposobnost izvajanja "obnašanja". Poslovna vloga Odgovornost za izvajanje določenega obnašanja, ki ga lahko izvaja akter. Poslovno sodelovanje Poslovni vmesnik Lokacija Skupek ene ali več poslovnih vlog, ki delujejo skupaj in izvajajo skupno obnašanje. Dostopna točka, na kateri je poslovni proces na voljo okolju. Konceptualna točka ali stopnja v prostoru. Poslovni objekt Poslovni proces Pasiven element, ki je pomemben iz poslovne perspektive. Element obnašanja, ki združuje obnašanja, ki temeljijo na razvrščenosti aktivnosti. Poslovna funkcija Poslovna interakcija Poslovni dogodek Poslovna storitev Predstavitev Element obnašanja, ki združuje obnašanja, ki temeljijo na različnih kriterijih (običajno so to potrebna poslovna znanja ali kompetence). Element obnašanja, ki opisuje obnašanje poslovnega sodelovanja. Nekaj kar se zgodi in vpliva na obnašanje. Storitev, ki izpolnjuje poslovno potrebo stranke. Zaznavna oblika informacije, ki jo nosi objekt. 99

100 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate Pomen Vrednost Znanje ali izkušnje, ki se nahajajo v poslovnem objektu ali v njegovi zaznavni obliki, v določenem kontekstu. Relativna veljava, pripomoček ali pomembnost poslovne storitve ali produkta. Produkt Nabor storitev, ki jih spremlja pogodba/skupek dogovorov, ki so kot celota ponujeni strankam. Pogodba Aplikacijska komponenta Aplikacijsko sodelovanje Aplikacijski vmesnik Podatkovni objekt Aplikacijska funkcija Aplikacijska interakcija Aplikacijska storitev Vozlišče Formalna ali neformalna specifikacija dogovora, ki določa pravice in dolžnosti povezane s produktom. Modularni, premostljiv in nadomestljiv del programske opreme, ki zajema njegovo obnašanje in podatke ter jih razkriva preko različnih vmesnikov. Skupek dveh aplikacij ali več, ki delujejo vzajemno in tvorijo sodelovalno obnašanje. Dostopna točka, kjer je aplikacijska storitev na voljo uporabniku ali drugi aplikacijski komponenti. Pasiven element primeren za avtomatsko procesiranje. Element obnašanje, ki združuje avtomatska obnašanja, ki jih lahko opravlja katerakoli aplikativna komponenta. Element obnašanja, ki opisuje obnašanje aplikacijskega obnašanja. Storitev, ki izpostavlja avtomatsko obnašanje. Računalniški vir na katerem so artefakti shranjeni ali pripravljeni za izvršitev. Naprava Omrežje Komunikacijska pot Infrastrukturni vmesnik Strojni vir na katerem so artefakti shranjeni ali pripravljeni za izvršitev. Komunikacijski medij med dvema ali več napravami. Povezava med dvema ali več voliščema, preko katerih si vozlišča izmenjujejo informacije. Dostopna točka kjer so infrastrukturne storitve, ki jih ponuja vozlišče na voljo ostalim vozliščem in aplikacijskim komponentam. 100

101 Priloge Sistemska programska oprema Infrastrukturna funkcija Infrastrukturna storitev Artefakt Deležnik Gonilo Okolje programske opreme za specifične komponente in predmete, ki so na njej odloženi v obliki artefaktov. Element obnašanja, ki združuje infrastrukturna obnašanja, ki jih lahko izvaja vozlišče. Zelo vidna enota funkcionalnosti, ki jo izvaja eno ali več vozlišč in je izpostavljena preko zelo definiranih vmesnikov, pomembnih za okolje. fizičen del podatka, ki se uporablja ali pa je proizveden v procesu razvoja programske opreme ali delovanja sistema. Vloga posameznika, skupine ali organizacije, ki je zainteresirana oz. ima zadržke do rezultata arhitekture. Nekaj kar ustvarja, motivira ali poganja spremembo v organizaciji. Ocena oz. presoja Rezultat analize določenega gonilnika. Cilj Končno stanje, ki ga deležnik želi doseči. Zahteva Potreba, ki jo mora sistem doseči oz. udejanjiti. Omejitev Ovira na poti po kateri se sistem realizira. Načelo oz. princip Normativna lastnost vseh sistemov v določenem kontekstu ali na poti po kateri se realizira. Delovni paket Serija aktivnosti, ki so ustvarjene za doseganje unikatnih ciljev znotraj določenega časa. Rezultat Natančno definiran končen produkt delovnega paketa. Plato Relativno stabilno stanje arhitekture, ki obstaja v določenem času. Razlika Rezultat med analizama dveh platojev. 101

102 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate PRILOGA B: STRUKTURA ZACHMANOVEGA OGRODJA PODROBNEJŠI OPIS Osnovna ideja Zachamnovega ogrodja je, da lahko enako kompleksno stvar ali predmet, opišemo za različne namene, na različne načine in z različnimi vrstami opisov (npr. tekstovno, grafično). Zachmanovo ogrodje zagotavlja 36 kategorij, s katerimi lahko opišemo karkoli, še posebej zapletene stvari, kot so končni izdelki (npr. aparati), zgrajeni objekti (npr. stavbe) ali podjetja (torej organizacija, vsi njeni cilji, zaposleni in tehnologija). Ogrodje določa šest različnih transformacij abstraktne ideje iz šestih različnih perspektiv, kar omogoča, da različni ljudje gledajo na isto stvar iz različnih perspektiv. To seveda ustvarja celovit pogled na okolje, organizacijo in njeno poslovanje [18]. POGLEDI STOLPCEV: Vsaka vrstica predstavlja skupni pogled na rešitev iz določene perspektive. Višja vrstica ali perspektiva ne pomeni nujno bolj celovitega razumevanja celote od nižje vrstice. Vsaka vrstica predstavlja poseben, edinstven pogled. Seveda pa mora vsaka vrstica zagotavljati dovolj podrobnosti za opredelitev rešitve na ravni trenutne perspektive in hkrati te podrobnosti explicitno prenašati na nižje vrstice. V vsaki vrstici (perspektivi) je potrebno upoštevati zahteve in omejitve drugih perspektiv. Omejitve vsake perspektive se seštevajo (npr. omejitve višjih vrstic vplivajo na nižje vrstice). Včasih lahko tudi omejitve nižjih vrstic vplivajo na perspektive v višjih vrsticah [18]. POGLEDI STOLPCEV: Napisali smo že, da se lahko iz različnih perspektiv osredotočamo na isto temeljno vprašanje in nato odgovorimo na neko vprašaje iz določene perspektive. S tem ustvarjamo različne opisne predstavitve (npr. modele), ki se prevajajo iz višjih v nižje perspektive. Osnovni model, na katerega smo osredotočeni (abstrakcija), pa ostaja nespremenjen. Osnovni model vsakega stolpca je enolično določen, vendar še vedno povezan navzdol po matrici [18]. 102

103 Priloge V Zachmanovem ogrodju se v stolpcih predstavljajo naslednji osnovni modeli: 1. Opis podatkov KAJ? 2. Opis funkcij KAKO? 3. Opis lokacij KJE? 4. Opis ljudi KDO? 5. Opis časa KDAJ? 6. Opis prihodnosti ZAKAJ? Pri Zachmanu pravijo, da je njihovo ogrodje edinstveno predvsem zato, ker se vsak element na obeh oseh matrike razlikuje od vseh drugih elementov na tej osi. Vsebina posameznih celic matrike ni zgolj zaporedno večanje podrobnosti, ampak so dejansko drugačne predstavitve. Torej drugačne v kontekstu, pomenu, motivaciji in uporabi. Ker so elementi na obeh oseh drugačni drug od drugega, je mogoče natančno opredeliti, kaj spada v katero celico. PRAVILA ZACHMANOVEGA OGRODJA: Sicer smo že našteli nekaj lastnosti, ki jih imajo posamezne vrstice, stolpci in celice. Za lažje delo in razumevanje, pa ogrodje narekuje tudi nekaj pravil in usmeritev [18]: Pravilo 1: Pri stolpcih ni pomemben vrstni red. Stolpci so zamenljivi, vendar jih ni mogoče zmanjšati ali povečati. Pravilo 2: Vsak stolpec ima preprost generični model. Vsak stolpec ima lahko tudi svoj lasten meta-model. Pravilo 3: Osnovni model vsakega stolpca mora bi edinstven. Prav tako morajo biti edinstvene relacije med objekti in struktura. Pravilo 4: Vsaka vrstica opisuje poseben, edinstven pogled. Vsaka vrstica opisuje pogled posamezne poslovne skupine Pravilo 5: Vsaka celica je unikatna. Kombinacije pravil 2, 3 in 4 morajo določati unikatne celice, kjer vsaka celica predstavlja poseben primer. Pravilo 6: Integracija oz. sestavljanje vseh celic neke vrstice predstavlja celostni model glede iz vidika na to vrstico. Pravilo 7: Logika je rekurzivna. Logika je relacijska med dvema instancama iste entitete. 103

104 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate PRILOGA C: PRIMER ORGANIZACIJSKEGA VIDIKA 104

105 Priloge PRILOGA D: DEL VIDIKA POSLOVNEGA NIVOJA RAČUNOVODSTVA 105

106 Modeliranje arhitekture poslovnih sistemov z jezikom Archimate PRILOGA E: DEL VIDIKA POSLOVNEGA PROCESA PRIJAVE OKVAR 106