VPLIV FINANČNE KRIZE NA POSLOVANJE ZAVAROVALNIC V EVROPI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo VPLIV FINANČNE KRIZE NA POSLOVANJE ZAVAROVALNIC V EVROPI THE IMPACT OF THE FINANCIAL CRISIS ON THE PERFORMANCE OF INSURANCE COMPANIES IN EUROPE Kandidat: Tadej Pukšič, dipl. ekon. (UN) Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Timotej Jagrič Študijsko leto: 2014/2015 Lektorica: Anja Bunderla, univ. dipl. komparativistka Maribor, februar 2015

2 POVZETEK Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, je vplivala na vse panoge svetovnega gospodarstva. Največ pozornosti je bilo v tem obdobju namenjene krizi bančnega sistema, ki ga je kriza prizadela najbolj intenzivno. A tudi zavarovalniškemu sektorju kriza ni prizanesla. V prvem delu magistrske naloge smo ugotavljali značilnosti evropskega in slovenskega zavarovalniškega sektorja, njuno stopnjo razvitosti, strukturo in zgodovinski razvoj. Ugotovili smo, da so krize sestavni del svetovne ekonomije in ugotovili vlogo zavarovalniškega sektorja kot blažilca krize. Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic smo v magistrski nalogi raziskali na geografskem področju Evrope in z vzorcem štirideset največjih zavarovalnic po bilančni vsoti. Poslovanje zavarovalnic v obdobju pred in v krizi smo analizirali na podlagi najpomembnejših finančnih kazalnikov, kot so cena delnice, čisti dobiček, celotna sredstva in kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, ROA, ROE, beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. Finančne kazalnike smo sprva razložili s teoretičnega vidika, nato pa v sklopu analize izpostavili njihove prednosti in slabosti pri uporabi za nakupne odločitve delnic. Statistično analizo smo opravili s pomočjo enostavne regresijske in korelacijske analize. Rezultati regresijske analize so nam dali odgovor na vprašanja o dejanskem vplivu krize na posamezno zavarovalnico in finančni kazalnik. Prav tako o moči in obsegu krize, ki smo jih nato posplošili na celotni zavarovalniški trg Evrope. Uporabljene statistične analize so nam potrdile vpliv krize na evropski zavarovalniški trg, vendar je bil ta znotraj zavarovalnic in finančnih kazalnikov zelo raznolik. S korelacijsko analizo smo ugotavljali, kakšna je medsebojna koreliranost zavarovalnic pri posameznem finančnem kazalniku. Glede na vse večjo stopnjo globalizacije in integracije evropskega in svetovnega gospodarstva smo ugotovili, da ima to vpliv tudi na zavarovalnice, ki so med seboj v veliko primerih korelirane. V analizo smo vključili tudi slovenski zavarovalniški sektor, in sicer zavarovalnico, ki od leta 2008 kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Zavarovalnico Triglav, d. d. Slovenski zavarovalniški sektor smo primerjali z evropskim in tako ugotavljali razlike in podobnosti, ki so se dogajale v analiziranem obdobju. Že v prvem delu smo ugotovili, da slovenski zavarovalniški sektor po razvitosti zaostaja za evropskim povprečjem. Razvojni zaostanek pa se zaradi hitrega razvoja slovenskih zavarovalnic počasi zmanjšuje. Prav razlika v razvitosti slovenskega in evropskega zavarovalniškega trga je močno vplivala na končne rezultate analize, ki so potrdili neznaten vpliv krize na slovenski zavarovalniški sektor. Ključne besede: zavarovalnica, zavarovalniški sektor, finančna kriza, regresijska analiza, korelacijska analiza.

3 ZUSAMENFASSUNG Die Finanzkrise, die in Vereinigten Staaten im Jahr 2007 begann, hatte Auswirkungen auf alle Sektoren der Weltwirtschaft. In diesem Zeitraum hatte die größte Aufmerksamkeit die Krise des Bankwesens, die von der Krise am intensivsten betroffen war, aber auch der Versicherungssektor war von der Krise nicht verschont. Im ersten Teil der Masterarbeit schreiben wir über die Eigenschaften der europäischen und slowenischen Versicherungssektoren und über deren Entwicklungsstand, Struktur und der historischen Entwicklung. Wir stellten fest, dass Krisen ein Bestandteil der Weltwirtschaft sind, und dass die Versicherungssektoren die Rolle als Stoßdämpfer einnehmen. In unserer Magisterarbeit erforschten wir die Auswirkungen, die die Finanzkrise in dem geografischen Gebiet Europa, auf die Versicherungsanstalt hatte. Die Forschungsarbeit wurde an einer Stichprobe, die aus vierzig größten Versicherungsanstalten bestand und die mithilfe der Bilanzsumme durchgeführt wurde. Geschäftstätigkeit der Versicherungsanstalten in der Zeit vor und während der Krise wurde auf der Grundlage der wichtigsten Finanzkennzahlen wie Preis pro Aktie, Reingewinn, Bilanzsumme und Kapitalsumme, Marktkapitalisierung, Gewinn pro Aktie, ROA, ROE, Beta und andere. Finanzkennzahlen wurden zunächst von theoretischer Sicht erklärt. Danach untersuchten wir in Rahmen der Analyse ihre Vor- und Nachteile bei der Entscheidung von Aktieneinkauf. Statistische Analyse wurde mithilfe der einfachen Regressions- und Korrelationsanalyse durchgeführt. Die Ergebnisse der Regressionsanalyse gaben uns Antwort auf die Fragen, ob die Krise tatsächlich Einfluss auf die einzelnen Versicherungsanstalten und Finanzkennzahlen hatten und auch über dem Ausmaß und Stärke der Krise, das wir danach auf den gesamten europäischen Versicherungsmarkt verallgemeinert haben. Die genutzte statistische Analyse hat uns den Einfluss der Krise auf dem europäischen Versicherungsmarkt bestätigt, aber er war sehr heterogen innerhalb Versicherungsunternehmen und Finanzkennzahlen. Die Korrelationsanalyse wurde verwendet, um festzustellen, ob die Versicherungsanstalten miteinander bei einzelnen Finanzkennzahlen in Korrelation sind. Mit dem steigenden Niveau der Globalisierung und Integration der europäischen und globalen Wirtschaft, sind wir der Meinung, dass dies eine Auswirkung auf Versicherungsanstalten hat, die sind nämlich in vielen Fällen in Korrelation. Die Analyse umfasste auch den slowenischen Versicherungssektor, und zwar Versicherungsanstalt Zavarovalnica Triglav d.d., die seit 2008 an der Börse codiert ist. Den slowenischen Versicherungssektor verglichen wir mit dem Europäischen, um so Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen den beiden festzustellen. Im ersten Teil stellten wir fest, dass der slowenische Versicherungssektor in der Entwicklung, im Vergleich zu dem europäischen Durchschnitt, im Rückstand ist. Der Entwicklungsrückstand hat sich durch die rasante Entwicklung der Versicherung in Slowenien vermindert. Der Unterschied zwischen der Entwicklung des slowenischen und europäischen Versicherungsmarktes hat einen großen Einfluss auf die endgültigen Ergebnisse der Analyse. Wir fanden heraus, dass die Krise unwesentliche Auswirkungen auf dem slowenischen Versicherungssektor hat. Schlüsselwörter: Versicherungsanstalt, Versicherungssektor, Finanzkrise, Regressionsanalyse, Korrelationsanalyse.

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev problema in opis področja, ki je predmet raziskovanja Namen, cilji in delovne hipoteze raziskave Namen magistrskega dela Cilji magistrskega dela Opredelitev delovnih hipotez Potek raziskave, metode raziskovanja ter predpostavke in omejitve Načrt poteka raziskave: Predvidene metode raziskovanja Predpostavke in omejitve raziskave 4 2 ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR Opredelitev zavarovanja, zavarovalništva in zavarovalniškega sektorja Vloga in pomen zavarovalništva Poglavitne funkcije zavarovanja Zgodovinski razvoj zavarovalniškega sektorja 10 3 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIŠKEGA SEKTORJA V EVROPI Struktura zavarovalniškega trga Številčnost zavarovalnic Zaposleni Tržne poti Evropsko zavarovalništvo v svetovnem merilu Investicijski portfelj zavarovalnic Struktura portfelja 22 4 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIŠKEGA SEKTORJA V SLOVENIJI _ Zgodovina zavarovalniškega sektorja na Slovenskem Pred letom V času Jugoslavije ( ) Zavarovalništvo v Sloveniji po letu Stanje zavarovalništva v Sloveniji danes Zavarovalnice s sedežem zunaj Republike Slovenije Slovenske zavarovalnice na tujih trgih Razvoj zavarovalnega trga Razmerja na zavarovalnem trgu Položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru 33 I

5 5 GLOBALNA FINANČNA KRIZA Opredelitev krize Vrste finančnih kriz Finančna kriza in zavarovalniški sektor 38 6 ANALIZA UČINKA KRIZE NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR Razlaga uporabljenih finančnih kazalnikov Cena delnice Število delnic Čisti dobiček Celotna sredstva Celoten kapital Tržna kapitalizacija Donosnost sredstev (ROA) Donosnost kapitala (ROE) Multiplikator čistega dobička (P/E) Dobiček na delnico (EPS) Koeficient beta (ß) 48 7 STATISTIČNA ANALIZA UČINKA KRIZE NA GIBANJE FINANČNIH KAZALNIKOV Enostavna regresijska in korelacijska analiza Regresijska premica in regresijska enačba Analiza variance (ANOVA) ANOVA model Rezultati regresijske analize po finančnih kazalnikih Cena delnice: Čisti dobiček Celotna sredstva Celoten kapital Tržna kapitalizacija Dobiček na delnico Donosnost sredstev (ROA) Donosnost lastniškega kapitala (ROE) Koeficient beta (ß) Število delnic Multiplikator čistega dobička (P/E) Rezultati regresijske analize po zavarovalnicah 100 II

6 7.5 Rezultati korelacijske analize po finančnih kazalnikih Cena delnice Čisti dobiček Celotna sredstva Celotni kapital Tržna kapitalizacija Dobiček na delnico Donosnost sredstev (ROA) Donosnost kapitala (ROE) Koeficient beta (ß) Število delnic Multiplikator čistega dobička (P/E) Rezultati regresijske analize za zavarovalniški sektor v Sloveniji Čisti dobiček Celotna sredstva Celoten kapital Donosnost sredstev (ROA) Donosnost kapitala (ROE) Rezultati korelacijske analize za zavarovalniški sektor v Slovenji Čisti dobiček Celotna sredstva Celotni kapital Donosnost sredstev (ROA) Donosnost kapitala (ROE) SKLEP VIRI IN LITERATURA 136 III

7 KAZALO SLIK SLIKA 1: GIBANJE ŠTEVILA ZAVAROVALNIC OD LETA 2002 DO SLIKA 2: GIBANJA ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ZAVAROVALNICAH OD LETA 2002 DO 2013 _ 15 SLIKA 3: TRŽNE POTI V ZAVAROVALNIŠTVU 16 SLIKA 4: TRŽNI DELEŽ POBRANIH ZAVAROVALNIH PREMIJ PO DRŽAVAH V LETU 2011 _ 17 SLIKA 5: POBRANE KOSMATE PREMIJE OD LETA 2002 DO SLIKA 6: DISTRIBUCIJA ZAVAROVALNIŠKIH PREMIJ PO CELINAH V LETU SLIKA 7: ZBRANE PREMIJE ZA CELOTNI SVET OD LETA 2000 DO SLIKA 8: INVESTICIJSKI PORTFELJ EVROPSKIH ZAVAROVALNIC OD LETA 2002 DO SLIKA 9: BRUTO OBRAČUNANE ZAVAROVALNE PREMIJE IN PENETRACIJA OD LETA 2001 DO SLIKA 10: IZGUBE ZARADI NEVRNJENIH KREDITOV IN ODPISI V BANČNEM IN ZAVAROVALNIŠKEM SEKTORJU PO SVETU 40 SLIKA 11: RAZSEVNI GRAFIKON 50 KAZALO TABEL TABELA 1: TRŽNI DELEŽI ZAVAROVALNIC V SLOVENIJI 2012 V ODSTOTKIH TABELA 2: ZAVAROVALNA DEJAVNOST V SLOVENIJI 2012 IN V IZBRANIH DRŽAVAH TABELA 3: DESKRIPTIVNE STATISTIKE KAZALNIKA CENE DELNICE TABELA 4: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA CENE DELNICE TABELA 5: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA ČISTEGA DOBIČKA TABELA 6: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA ČISTEGA DOBIČKA TABELA 7: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA CELOTNIH SREDSTEV TABELA 8: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA CELOTNIH SREDSTEV TABELA 9: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA CELOTNEGA KAPITALA TABELA 10: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA CELOTNEGA KAPITALA TABELA 11: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA TRŽNE KAPITALIZACIJE TABELA 12: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA TRŽNE KAPITALIZACIJE TABELA 13: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA DOBIČKA NA DELNICO TABELA 14: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA DOBIČKA NA DELNICO TABELA 15: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA DONOSNOSTI SREDSTEV TABELA 16: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA DONOSNOSTI SREDSTEV TABELA 17: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA DONOSNOSTI LASTNIŠKEGA KAPITALA TABELA 18: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA DONOSNOSTI LASTNIŠKEGA KAPITALA TABELA 19: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA KOEFICIENTA BETE TABELA 20: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA KOEFICIENTA BETE TABELA 21: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA ŠTEVILA DELNIC TABELA 22: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA ŠTEVILA DELNIC TABELA 23: DESKRIPTIVNA STATISTIKA KAZALNIKA MULTIPLIKATORJA ČISTEGA DOBIČKA TABELA 24: REGRESIJSKA ANALIZA KAZALNIKA MULTIPLIKATORJA ČISTEGA DOBIČKA TABELA 25: REGRESIJSKA ANALIZA PO ZAVAROVALNICAH IV

8 V

9 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in opis področja, ki je predmet raziskovanja Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, se je razširila po vsem svetu in z različno intenziteto povzročila padanje borznih tečajev. Borzam je sledil realni sektor, tako se je začela največja finančno-gospodarska kriza po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kriza je različno prizadela posamezne kontinente, prav tako posamezne sektorje. Zavarovalniški sektor, ki velja za acikličnega, je tokrat krizo občutil močneje, kot smo pričakovali. Zaradi močne povezanosti z bančnim sektorjem in razvitosti bančnega zavarovalništva, zavarovalnice vplivom krize niso mogle uiti. Aktualna finančna kriza je bila primarno bančna kriza in solventnost zavarovalniškega sektorja kot celote sprva ni delovala ogroženo. Dejstvo je, da je aktualna finančna kriza močno prizadela tudi zavarovalniški sektor. Zavarovalnice so bile le posredno izpostavljene epicentru finančne krize in poku ameriškega nepremičninskega balona. Vpliv krize na zavarovalniško industrijo je primarno potekal preko investicijskih portfeljev, ki so jih v svojih bilancah izkazovale zavarovalnice. Strm padec vrednostnih papirjev, izvedenih finančnih inštrumentov in negativne napovedi za realni sektor so zavarovalnicam povzročili resno grožnjo pri zagotavljanju ustrezne solventnosti. Ob spoznanju prevelike izpostavljenosti kreditnemu in tržnemu tveganju in brezkončno padajočim vrednostnim papirjem na obeh straneh bilance stanja so bile zavarovalnice primorane k prodaji vrednostnih papirjev, kar je povzročilo še dodaten pritisk na nižanje cen na borznem trgu (OECD, 2009, str. 4). Zavarovalnice so veliki investitorji, ki (še posebej življenjske zavarovalnice) investirajo svoje naložbe na dolgi rok. Dolgoročno investiranje pomaga zavarovalnicam, da se obranijo pred kratkotrajnimi šoki, ki se dogajajo na borznem prizorišču. Nasprotno so ostali finančni subjekti, kot so banke, zaradi zagotavljanja likvidnosti, delovanja finančnega vzvoda, regulativ in ostalih okoliščin v obdobju padajočih tečajev, prisiljene v prodajo svojih vrednostnih papirjev (OECD, 2009, str. 2). V prvem, teoretičnem delu magistrske naloge bomo predstavili zavarovalniški sektor, njegov pomen in razvoj. Posebej bomo raziskali pomen, razvoj in razvitost zavarovalništva v Sloveniji ter ga primerjali z evropskim. Prav tako bomo opredelili finančno krizo, njen potek in obete za izhod iz nje. Natančneje bomo opredelili krize v zavarovalništvu, ki smo jih v zgodovini že zasledili. 1

10 V drugem, empiričnem delu bomo s statičnimi metodami dokazovali vpliv, ki ga je imela in še ima aktualna finančna kriza na poslovanje največjih evropskih zavarovalnic. Ugotavljali bomo vpliv krize na posamezne finančne kazalnike, kot so: cena delnice, koeficient beta, čisti dobiček, dobiček na delnico, donosnost sredstev in kapitala, tržno kapitalizacijo in podobno. Raziskali bomo različne odzive zavarovalnic na obdobje krize in trende, ki morda nakazujejo izboljšanje. Statistično bomo izračunali medsebojno povezanost finančnih kazalnikov in ugotavljali, na katere finančne kazalnike je kriza vplivala najbolj oziroma na katere vpliva ni mogoče pripisati krizi, temveč drugim dejavnikom. 1.2 Namen, cilji in delovne hipoteze raziskave Namen magistrskega dela Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti in statistično dokazati morebiten vpliv, ki ga je imela aktualna finančno-gospodarska kriza na poslovanje zavarovalnic v Evropi. Pri tem nas bo zanimal predvsem vpliv, ki se odraža na gibanju najpomembnejših finančnih kazalnikov zavarovalnic. Na podlagi ugotovitev magistrskega dela bomo lahko z zornega kota bodočega investitorja odgovorili na dilemo, ali so vrednostni papirji zavarovalniškega sektorja v Evropi primerni za nove naložbe Cilji magistrskega dela Cilji magistrskega dela se razlikujejo med teoretičnim in empiričnim delom naloge. Cilji prvega, teoretičnega dela so: opredeliti, torej definirati zavarovalništvo kot enega izmed gospodarskih sektorjev, ugotoviti pomen in smiselnost, ki ga ima zavarovalniški sektor na gospodarstvo kot celoto in ljudi, ki koristijo njegove storitve, raziskati zgodovino zavarovalniškega sektorja, nastanek in razvoj le-tega, opredeliti značilnosti in strukturo, ki jo ima obravnavan sektor v Evropi in Sloveniji, raziskati pretekle zavarovalniške krize in jih primerjati z aktualno krizo. Cilji drugega, empiričnega dela so: predstaviti najpomembnejše finančne kazalnike in razložiti njihov pomen, analizirati učinek krize na zavarovalniški sektor v Evropi in Sloveniji, ugotoviti dejanski učinek krize na gibanje finančnih kazalnikov, ugotoviti medsebojno povezanost finančnih kazalnikov, primerjati vpliv krize na evropske in slovenske zavarovalnice. 2

11 1.2.3 Opredelitev delovnih hipotez V magistrskem delu bomo preverjali naslednjo hipotezo: Hipoteza 1 (H1): Finančna kriza je v enaki meri prizadela evropske in slovenske zavarovalnice. V Sloveniji je edina zavarovalnica, ki kotira na borzi vrednostih papirjev, Zavarovalnica Triglav, d. d. Hipoteza bo tako za Slovenijo preverjana na Zavarovalnici Triglav, ki s svojim tretjinskim tržnim deležem predstavlja dovolj reprezentativen vzorec za izvedbo raziskave in preverbo hipoteze. Na drugi strani bomo analizirali štirideset največjih evropskih zavarovalnic. Vsi podatki bodo primerjani za obdobje enajstih let ( ), kar zajema tudi obdobje pred pričetkom aktualne krize. Pri preverjanju hipoteze bomo uporabili deskriptivni pristop, in sicer metodo komparacije. Primerjali bomo namreč finančne kazalnike dveh gospodarskih območjih, evropsko in slovensko. 1.3 Potek raziskave, metode raziskovanja ter predpostavke in omejitve Načrt poteka raziskave: 1. Pridobivanje in urejanje podatkov finančnih kazalnikov. 2. Iskanje relevantne literature in virov. 3. Pisanje teoretičnega dela. 4. Obdelava podatkov s statističnimi programi. 5. Pisanje empiričnega dela in podajanje sklepnih ugotovitev Predvidene metode raziskovanja Pri teoretičnem delu bomo uporabili deskriptiven pristop, in sicer metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opredelili zavarovalniški sektor, njegov pomen in razvoj, ter ga predstavili na evropski in slovenski ravni. Prav tako bomo po tej metodi opredelili finančno krizo in predstavili njen potek ter obete za prihodnost. V empiričnem delu bomo uporabili statistično analizo, na osnovi katere bomo ugotavljali vpliv krize na zavarovalniški sektor za preteklo enajstletno obdobje. Rezultate bomo primerjali med Evropo in Slovenijo. Z metodo kompilacije bomo v zadnjem poglavju povzeli opazovanja in podali sklepne ugotovitve. 3

12 1.3.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: - Podatki, pridobljeni z borznih spletnih strani, so točni. - Najhujše obdobje finančno-gospodarske krize je že minilo. - Štirideset največjih zavarovalnic v Evropi predstavlja dovolj reprezentativen vzorec zavarovalniškega sektorja celotne Evrope. Omejitve: Pri statistični analizi bomo zaradi velikega števila zavarovalnic uporabili podatke finančnih kazalnikov za štirideset največjih zavarovalnic s sedežem v Evropi. Kriterij za razvrstitev po velikosti bo velikost sredstev, ki jih zavarovalnice izkazujejo na aktivni strani bilance stanja. Pri izračunu koeficienta beta, ki izkazuje korelacijo med gibanjem cen delnic posameznih zavarovalnic in borznim indeksom, bomo uporabili borzni indeks največje evropske borze, nemški DAX. Kljub obilici drugih možnih indeksov, ki se še uporabljajo pri tovrstnih izračunih, bomo uporabili podatke samo za indeks nemške borze DAX. Aktualna finančna kriza datira v leto Kljub obdobju , v katerem magistrsko delo nastaja, pa o njenem koncu še ne moremo govoriti, kar predstavlja omejitev pri sklepnih ugotovitvah, ki bodo dokazovale vpliv krize iz podatkov zbranih do konca leta Kriza se bo morda še poglobila, pri tem pa sklepi o dejanskem končnem vplivu krize ne bodo več ažurni. Pri pridobivanju podatkov o vrednostih finančnih kazalnikov za enajstletno obdobje, pri nekaterih zavarovalnicah iz različnih vzrokov nismo mogli pridobiti podatkov za celotno preučevano obdobje. Pri nekaterih zavarovalnicah manjka kakšen podatek, ki pa bo imel na statistične analize zanemarljiv vpliv. Na seznamu štiridesetih največjih zavarovalnic v Evropi se pojavljajo tudi družbe, ki imajo za svojim imenom oznako Re, in tako označujejo skupino, ki se ukvarja tudi s pozavarovalništvom. V teh primerih gre za zavarovalniške skupine, ki se ukvarjajo tako z zavarovalništvom kot tudi s pozavarovalništvom. Iz tovrstnih skupin (angl. groups) ni mogoče izločiti pozavarovalnic, saj skupina nastopa na trgu vrednostnih papirjev s skupno delnico in v letnih poročilih objavlja skupne rezultate. Tudi zavarovalnice s seznama, ki v svojem imenu nimajo oznake Re, del svoje poslovne dejavnosti usmerjajo v pozavarovalništvo. To predstavlja omejitev, saj iz statistične analize ne bomo mogli povsem izločiti pozavarovalniškega sektorja. 4

13 TEORETIČNI DEL 2 ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR 2.1 Opredelitev zavarovanja, zavarovalništva in zavarovalniškega sektorja Zavarovanje Boncelj (1983, str. 13) definira kot:»ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti.nemški klasik v zavarovalniški znanosti Manes je dejal, da je zavarovanje vzajemno zadovoljevanje potreb številnih na enak način ogroženih oseb, ki nastanejo slučajno in jih je mogoče oceniti.«(ojsteršek, 2005, str. 8) Po dr. E. Schutteju je pravilen Grawe-Luntzov opis pojma zavarovanja, ki pravi, da gre pri zavarovanjih za izplačilo denarnih zneskov nekega sklada, oblikovanega iz premij vseh, ki v določeni vrsti zavarovanja sodelujejo (Ojsteršek, 2005, str. 8). Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, ki je kot taka primorana upoštevati enake gospodarske zakonitosti kot ostale gospodarske dejavnosti. To pomeni, da mora pri svojem delovanju stremeti k povečevanju prihodkov in zmanjševanju odhodkov, da tako zasleduje primarni cilj gospodarskih družb, maksimiranje dobička. Specifičnost zavarovalništva se kaže v upoštevanju zakonitosti in mej, ki jih postavlja zakon velikega števila. Zakon velikega števila ni gospodarska zakonitost, a zavarovalnicam narekuje in omejuje način poslovanja (Ojsteršek, 2005, str. 8). Specifičnost zavarovalništva nadalje Boncelj (1983, str. 13) razlaga še v kontekstu delitve dela v narodnem gospodarstvu. Opredeljujejo jo kot eno temeljnih gospodarskih dejavnosti, ki ima kot takšna posebno naravo, lastnosti, bistvo, funkcije in položaj v narodnem gospodarstvu. Zavarovalništvo po družbeni delitvi dela za narodno gospodarstvo zadovoljuje potrebo po gospodarski varnosti. Pogled od zunaj nam razkriva zavarovalništvo kot sistem, od znotraj pa množino zavarovalnic, ki so med seboj ustrezno organizacijsko povezane. Kot sistem ima zavarovalništvo svojo gospodarsko in družbeno podlago. Gospodarska podlaga pomeni delitev nevarnosti, družbena pa zakone. Zavarovalnice se kot deli sistema za zaščito skupnih interesov združujejo v združenja (Boncelj, 1983, str. 13). Pravnik z zavarovalniškega področja, Ivanjko (1999, str. 19), zavarovalništvo definira kot:»gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred različnimi nevarnostmi, s čimer se zadovoljuje ekonomska (in druge) potreba po varnosti.zavarovalniški sektor je celota zavarovalnic kakega narodnega gospodarstva, povezanih med seboj z določenimi načeli v poseben narodnogospodarski organizacijski sistem.«(boncelj, 1983, str. 17) 5

14 2.2 Vloga in pomen zavarovalništva»zavarovalništvo ima pomembno, dejansko nenadomestljivo vlogo na področju zagotavljanja materialne dimenzije varnosti«, ugotavlja Žnidarič (2004, str. 51) v kontekstu zavarovalništva kot mehanizma zagotavljanja varnostni posameznika v sodobni družbi. Boncelj (1983, str. 76) pojem gospodarske varnosti definira kot gotovost, da bo gospodarska nevarnost, ki ji je komplementarna, odpravljena z zavarovanjem v njeni gospodarski posledici, ali rečeno drugače, da bo z uresničenjem gospodarske nevarnosti nastala škoda, nadomeščena z zavarovanjem (Boncelj, 1983, str. 51). V praksi nadomestitev nastale škode z zavarovanjem pomeni vrnitev v stanje, ki je bilo pred nastankom škodnega dogodka. Za zavarovanca škodni dogodek tako s finančnega vidika ne pomeni motnje v poslovanju. Vloga zavarovanja na ravni nacionalnega in tudi svetovnega gospodarstva je v povečevanju bruto domačega proizvoda, ki zaradi prenosa tveganja na drug subjekt vzpodbuja gospodarske subjekte k širitvi poslovanja (Boncelj, 1983, str. 51). Posli finančnega posredovanja, varčevanje in ostale finančne naložbe po Žnidaričevem mnenju (2004, str. 52) nimajo enakih možnosti za odpravljanje posledic škodnega dogodka. Kljub temu v zadnjem času opažamo trend združevanja zavarovalnic in ponudnikov prej omenjenih storitev, bank. Zavarovalnice in banke z združevanjem iščejo sinergijske učinke pri servisiranju strank z vidika lokalne prisotnosti zastopnikov zavarovalnih storitev v bankah. Na drugi strani pa združeni finančni subjekt v kupcih storitev sproža občutek dodatne varnosti in zaupanja. Pričakuje se namreč, da tako združeni finančni subjekti zagotavljajo večjo finančno moč in celovitost servisa strank ter konkretno večjo hitrost in zanesljivost pri likvidaciji nastalih škod (Žnidarič, 2004, str. 52). Tudi same zavarovalnice svoje storitve prilagajo potrebam svojih strank, zavarovancev. Vedno več jih namreč poleg tradicionalnih izplačil škod v denarni obliki ponuja storitve za fizično odpravo škod (avtovleko, ogled škode in predajo vozila na pooblaščen servis, zamenjava stekel pri pogodbenih izvajalcih, asistence na krajih dogodka). Gre za tako imenovano nedenarno nadomestitev nastale škode. Sklenjeno zavarovanje za zavarovanca poleg varnosti pred finančnimi izpadi pomeni prednosti tudi na čustveni, neracionalni ravni. Zavarovanec tako pri vsakodnevnih odločitvah čuti notranje zadovoljstvo, mirnost in gotovost, kar mu daje pogum pri sprejemanju zasebnih oziroma poslovnih odločitev pri načrtovanju prihodnosti (Žnidarič, 2004, str. 52). 2.3 Poglavitne funkcije zavarovanja V literaturi najdemo več različnih opredelitev funkcij zavarovanja. Bonceljevo (1983, str. 181) opredelitev zavarovanj podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. Kačar (2010, str ) v svoji knjigi predstavi tri funkcije zavarovanja, ki so značilne za sodobno ekonomsko in tehnično napredno ter hitro razvijajočo se družbo. Te funkcije so preprečevanje in likvidacija škod, finančna funkcija in socialna funkcija. 6

15 Funkcija preprečevanja in likvidacije škod zajema vse ukrepe, ki kakorkoli doprinesejo k zmanjšanju verjetnosti nastanka škodnega primera. Kot so na primer izobraževanje in ozaveščanje ljudi, samozaščitne aktivnosti zavarovancev preko znižanja zavarovalnih premij in podobno. Ta funkcija zajema tudi ukrepe, ki se nanašajo na nastanek dotičnega škodnega primera z zmanjšanjem ali zavrnitvijo izplačila škod zaradi namernosti ali nemarnosti zavarovanca ali njegovih neustreznih ukrepov ob sami škodi. Prav tako ščiti ob sami likvidaciji škode s finančnim izplačilom zavarovancu (Kačar, 2010, str ). Finančna funkcija ima širši družbeni pomen. Zavarovalnica namreč finančnih sredstev, ki jih pridobi z vplačanimi zavarovalnimi premijami ne pušča neaktivnih v vmesnem obdobju, to je med vplačilom premije in izplačilom zavarovalnine. Ampak zavzamejo položaj finančnega kapitala, s katerim zavarovalnice operirajo na kapitalskih trgih v okviru zakonskih omejitev (Kačar, 2010, str ). Socialna funkcija preko osveščanja posameznikov o potrebi ali obveznosti po zavarovanju preprečuje ekonomske udare na življenjski standard. Zavarovalni dogodki velikokrat zaznamujejo naše nadaljnjo življenje, brez sklenjenega zavarovanja pa nam lahko zadajo ogrožajoče materialne posledice (Kačar, 2010, str ). Kot smo že omenili so v nadaljevanju podrobneje razložene funkcije zavarovanja po Bonclju. Ustvarjanje gospodarske varnosti»če gospodarska nevarnost pomeni negotovost gospodarske škode, potem je gospodarska varnost v zavarovalnem pomenu besede gotovost, da bo morebitna škoda nadomeščena (z zavarovanjem).«(boncelj, 1983, str. 181) To gotovost, da bo zavarovalnica v primeru, ko bo prišlo do škodnega dogodka, ki je opredeljen v zavarovalni pogodbi, to škodo dejansko in pravočasno tudi izplačala, pri odločevalcih sproža občutek varnosti. Zavarovalništvo, podobno kot bančništvo, temelji na zaupanju, zato si zavarovalnice ne morejo privoščiti neupravičenega zavračanja izplačil zavarovalnin ali zamujanja z izplačili le-teh. Ob omenjenem zaupanju so zavarovalnice podvržene še relativno strogi regulaciji in nadzoru s strani različnih nadzornih organov. Izravnavanje nevarnosti o Prenašanje nevarnosti Ko nevarnostni subjekt spozna gospodarsko nevarnost, izvirajočo iz njegovega nevarnostnega objekta, nastane v njem potreba po gospodarski varnosti. Kar vzpodbudi težnjo, da se obremenjujoče gospodarske nevarnosti znebi, da se od nje razbremeni. To lahko stori tako, da jo prenese na koga drugega s prenosom njenih posledic nanj. Neki drugi gospodarski subjekt torej prevzame škode, ki iz tega lahko nastanejo (Boncelj, 1983, str. 183). 7

16 Omenjeno funkcijo na tak način opravljajo le zavarovalnice. Zakon o zavarovalništvu namreč določa, da se lahko z zavarovalnimi posli ukvarjajo samo zavarovalnice. Funkcija prenašanja nevarnosti je zato ena izmed temeljnih in najpomembnejših funkcij zavarovanja. o Prevzemanje nevarnosti Funkcija prenosa nevarnosti pa ne more biti izvedena brez gospodarskega subjekta, ki jo je pripravljen prevzeti nase. Do prevzema običajno pride s sklenitvijo pogodbe, lahko pa tudi po zakonu. Primer slednjega načina je zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki ga zavarovalnica nima pravice zavrniti. Zavarovalnica tako stoji nasproti nevarnostnemu subjektu. Pogoj za veljavnost prenosa nevarnosti med dvema gospodarskima subjektoma pa je primerna gospodarska in pravna podlaga (Boncelj, 1983, str. 183). o Nošenje nevarnosti Pred sklenitvijo zavarovanja nosi nevarnost nevarnostni subjekt, po tem pa zavarovalnica. Nošenje nevarnosti po prenosu nevarnosti od nevarnostnega subjekta tako prevzema zavarovalnica. Nevarnostni subjekt na ta način prevali svojo potencialno nevarnost na zavarovalnico (Boncelj, 1983, str. 185). Nevarnostni subjekt je sedaj prost tveganja za nevarnosti, ki sta ga pred nošenjem z zavarovalnico točno opredelila v zavarovalnih pogojih. Zavarovalni pogoji so del zavarovalne pogodbe, v kateri je natančno določeno, katere nevarnosti je zavarovalnica pripravljena prevzetni nase in katerih ne. Ob nošenju nevarnosti je zavarovalnica ob tveganju uresničitve škodnega dogodka izpostavljena še moralnemu hazardu. Gre za tveganje, da bo zaradi prenosa nevarnosti, nevarnostni subjekt namerno ali nenamerno povečal verjetnost nevarnostnega dogodka. o Porazdeljevanje nevarnosti Porazdeljevanje nevarnosti ali tudi kolektivno nošenje nevarnosti je osnovni način delovanja zavarovalnic. Škoda, ki nastane v skupini zavarovancev pri določeni zavarovalnici, je skupna škoda vseh zavarovancev, ki imajo zavarovano določeno nevarnost. Vsota dejanskih ali računskih škod posameznih zavarovancev v posameznem poslovnem letu postane skupna škoda samo, če jo zavarovalnica porazdeli v času in prostoru na vse nevarnostne subjekte. Torej tudi na tiste, ki nevarnosti niso bili deležni. Slednji morajo biti v kolektivnem nošenju nevarnosti v večini, da lahko zavarovalnica prizadeti manjšini izplača zavarovalnino iz premij neprizadetih plačnikov premije. Brez porazdeljevanja škod (angl. pooling of risk) zavarovanje ne obstaja (Boncelj, 1983, str ). 8

17 o Izravnavanje nevarnosti Porazdeljevanje nevarnosti v ožjem smislu imenujemo izravnavanje nevarnosti. Le-to poteka na način ustreznega prostorskega in časovnega zavarovalnega financiranja. Izravnavanje nevarnosti je bistveno sredstvo za ustvarjanje gospodarske varnosti, ob tem pa tudi institucionalizirana gospodarska dejavnost in jedro zavarovanja. Zato je to najpomembnejša podfukcija zavarovanja, za katero skrbi ekonomika zavarovanja (Boncelj, 1983, str. 187). o Odpravljanje nevarnosti Prenos nevarnosti od nevarnostnega subjekta zavarovanca - na zavarovalnico ne pomeni, da se nevarnostni dogodek onemogoči ali stopnja tveganja zavarovanca kakor koli zmanjša. Prenos nevarnosti je v praksi samo prenos posledic, ki jih povzroči nevarnost na drug ekonomski subjekt. Nesmiselno bi bilo namreč zavarovati dogodek, ki se ne more zgoditi. Nevarnostni subjekt lahko delno zmanjša verjetnost nevarnostnega dogodka s prevencijo. Prevencija ali preventivni zaščitni ukrepi so v interesu tudi zavarovalnicam, ki za uvedbo preventivnih ukrepov zavarovanca stimulirajo z nižjo zavarovalno premijo ceno zavarovanja (Boncelj, 1983, str. 187). Odpravljanje motenj v gospodarskem funkcioniranju Zavarovanje je sredstvo za odpravljanje motenj v gospodarskem funkcioniranju. Zavarovanje ne vpliva na nevarnost na način, da bi spreminjalo verjetnost nevarnostnega dogodka. Prav tako zavarovanje brez potencialne gospodarske nevarnosti ni smiselno. Ko zavarovalnica v postavljenih mejah prevzame in nosi nevarnost, s tem prevzame tudi breme gospodarske škode, ki bo morebiti nastala. Gospodarsko škodo, ki nastane, je zavarovalnica dolžna nadomestiti. Izjemoma jo nadomesti na način, da prizadeti nevarnostni subjekt vzpostavi v prejšnje stanje, največkrat pa omogoči zavarovancu, da prejšnje stanje vzpostavi sam. Slednji način imenujemo posredno vzpostavljanje prejšnjega stanja zavarovanca (Boncelj, 1983, str ). S tem, ko zavarovalnica odpravlja motnje pri gospodarskem funkcioniranju posameznih gospodarskih subjektov ali zavarovancev, odpravlja motnje gospodarskega funkcioniranja na ravni narodnega gospodarstva. Če je gospodarska škoda še tako velika, njena odprava, vzpostavitev prejšnjega stanja, pomeni tudi odpravo občutne motnje za narodno gospodarstvo. Zato ima zavarovanje velik pomen za narodno gospodarstvo in je pomembna zavarovalna funkcija (Boncelj, 1983, str ). Ohranjanje nepretrganosti narodno gospodarskega procesa Ko nevarnostni dogodek prizadene zavarovanca na način, da prizadene njegov poslovni proces, nastane motnja v narodnem gospodarstvu. Zavarovancu se lahko delovni proces v celoti ali deloma ustavi. Posledično gospodarska dejavnost zavarovanca izpade iz narodnega gospodarstva, kar lahko ima negativne posledica na druge gospodarske subjekte, ki so odvisne od zavarovancev izdelkov ali storitev. Motnjo oziroma pretrganje procesa, ki takrat nastane s pomočjo zavarovalnice, zavarovanec hitreje odpravi (Boncelj, 1983, str ). 9

18 Ohranjanje življenjske ravni Pri zavarovanju življenja je človek nevarnostni subjekt. Na njem, ali zaradi njega, se uresniči nevarnostni dogodek. Posledice nevarnostnega dogodka nosi sam ali njegovi svojci, ki so, ali so bili, od njega finančno odvisni. Nevarnostni dogodki pri zavarovanju življenja so lahko bolezen, smrt, nesreča in posledična trajna ali začasna nezmožnost za delo, starost, brezposelnost in drugo. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine v prej omenjenih dogodkih omogoča zavarovancu ali/in njegovim svojcem ohranjanje življenjske ravni na ravni pred nevarnostnim dogodkom (Boncelj, 1983, str ). 2.4 Zgodovinski razvoj zavarovalniškega sektorja Človek se je pred vsakodnevnimi nevarnostmi, ki so prežali nanj (za)varoval že od nekdaj. Prve začetke zavarovalništva lahko najdemo na primeru Kitajske. Kitajski trgovci so se za prevoz blaga preko nevarnih predelov reke Jangce med seboj dogovorili, da bodo blago posameznega lastnika zložili na več čolnov. V primeru brodoloma enega od čolnov bi vsak trgovec tako utrpel izgubo le dela svojega blaga. Brez takšnega dogovora bi brodolom posameznega čolna pomenil veliko izgubo za prizadetega trgovca (Pavliha, 2000, str. 47). Najbolj znani primer pisne ureditve zavarovanja je moč najti v Hamurabijevem zakoniku, veljavnem okrog leta 1700 pr. n. š. v času babilonskega kralja Hamurabija. Zakonik določa, da so udeleženci karavane v primeru ropa udeleženca karavane dolžni prevzeti posledice izgube tovora oškodovanega udeleženca karavane. Dolgotrajna potovanja po pustinjah so tako posameznim trgovcem zmanjšale posledice in tveganje ob takrat pogostih roparskih napadih. Babilonci, ki so bili znani kot zelo uspešni trgovci, se z zavarovalništvom kot pridobitno dejavnostjo nikoli niso ukvarjali (Pavliha, 2000, str. 47). V govorih grških govornikov Lysiasa in Demostena prvič najdemo omembo»pomorskega posojila«(lat. Foenus nautikum). Pomorsko posojilo je kot oblika zavarovanja služila ladjarjem. Ti so si znesek v obliki denarja izposodili od premožne osebe in v primeru vremenskih neprilik, ki so povzročile uničenje tovora, ladjarju posojila ni bilo potrebno vrniti. Kadar pa je ladja cilj dosegla nepoškodovana, so pomorsko posojilo vrnili z visokimi obrestmi. Omenjena posojila so bila v uporabi in v rimskem pravu sprejeta okrog leta 400 pr. n. št. Nekoliko kasneje, okrog leta 200 pr. n. št., se je na grškem otoku Rodos razvila tipična zavarovalnopravna institucija, znana pod imenom Lex Rhodia de iactu. Pri tem je šlo za določeno tvegano skupino ladjarjev pri pomorskem podjemu. V primeru, da je zaradi rešitve pred morebitnim brodolomom ladjar v morje vrgel določen del tovora, so nastalo škodo krili vsi udeleženci v sorazmernem deležu. Omenjena institucija se še danes uporablja v pomorskem pravu pod imenom generalne havarije (angl. general average). Čeprav rimsko pravo ne pozna zavarovalnega pravnega razmerja, pa najdemo zapise o različnih oblikah poroštev (Ivanjko, 1999, str ). 10

19 Nadalje so sledi razvoja zavarovalništva vidne v srednjeveških statutih. Prvi zakonodajni zapis o pomorskem zavarovanju najdemo v odredbi genovskega kneza iz leta 1369, najstarejši zakon o pomorskem zavarovanju pa je bil izdan v Barceloni leta Prva pomorska zavarovalna polica je bila izdana v Genovi leta Izdana polica predstavlja začetek sodobnega zavarovanja. Omemba terminov, kot so premija, polica, zavarovanje pa prvič srečamo v pogodbi o pomorskem zavarovanju iz leta 1384, sklenjeni v italijanskem mestu Pisa. Glede na to, da se je zavarovalništvo najbolj pogosto izkoriščalo v pomorstvu, ne preseneča dejstvo, da ima pri tem pomembno zgodovinsko vlogo tudi hrvaški Dubrovnik. V Dubrovniku so našli enega izmed najstarejših zavarovalnih predpisov, in sicer zakon o pomorskem zavarovanju, ki datira v leto Prav vedno večja konkurenca pri odkrivanju novega sveta in kolonizacija pomorskih držav je vzpodbudila razmah raznih protekcionističnih predpisov in zakonov z namenom čim večje zaščite in posledično razvoja pomorstva in trgovine posamezne države (Pavliha, 2000, str. 47). Nov zalet v razvoju zavarovalništva so pomembno zaznamovala nova dognanja znanosti. V obdobju 17. in 18. stoletja so bile znane zakonitosti statistike, najpomembneje, verjetnostni račun. Začele so se raziskave pri izračunih smrtnosti in postavljati temeljna načela za izračunavanje verjetnosti nastanka škodnih dogodkov. Najpomembnejši prispevek je statistični znanosti dodal Jakob Bernaulij z odkritjem načela zakonitosti velikega števila. Omenjen zakon velikih števil je še danes osnova zavarovalniške statistike (Ivanjko, 1999, str. 27). Italijanski trgovski zakon iz leta 1888 in nemški iz 1897 predstavljata prvi zakonski okvir, v katerih se je zavarovalna dejavnost začela razvijati. Razvoj zavarovalništva v obdobju od 17. do 19. stoletja so zaznamovali predvsem naslednji dogodki (Ojsteršek, 2005, str. 12): Leta 1654 francoska matematika Blais Pascal in Pier de Fermat postavita pri igrah na srečo temelje verjetnostnega računa. Leta 1666 se po velikem požaru v Londonu ustanovi prva požarna zavarovalnica. Leta 1681 nastane Fire Office (slo. pisarna za požare) v Angliji. Leta 1693 Sir Edmund Halley konstruira prve tablice smrtnosti, s čimer postavi znanstveno osnovo razvoju življenjskih zavarovanj. Leta 1713 švicarski matematik Jakob Bernoulli zapiše Zakon velikih števil. Leta 1762 v Veliki Britaniji ustanovijo prvo življenjsko zavarovalnico na osnovi matematičnih in statističnih znanosti. Leta 1831 je ustanovljena Assicurazione Generali v Trstu, ki se začne ukvarjati s požarnim, transportnim in življenjskim zavarovanjem. Leta 1846 je ustanovljena prva zavarovalnica v Kölnu. Leta 1888 nastane italijanski trgovski zakon. Leta 1897 napišejo nemški trgovski zakon. Leta 1900 je ustanovljena Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ki ponuja premoženjska in življenjska zavarovanja. 11

20 Ko govorimo o razvoju zavarovalništva, ne moremo mimo začetkov slavne zavarovalnice Lloyd s. Ustanovitelj te londonske zavarovalnice je Edward Lloyd, v kavarni katerega so se zbirali lastniki ladij, pomorci, trgovci in ostali, ki so v kavarni sklepali najrazličnejše trgovske in zavarovalniške posle. Lastnik kavarne je za omenjene obiskovalce zbiral informacije o ladjah, njihovih poteh in tovoru, ter jih objavljal v svojem časopisu Lloyd s List, ki izhaja še danes. Na podlagi teh informacij so se sklepale t.i. stave, katera izmed ladij se bo srečno vrnila in katera potonila. V primeru potona ladje se je oškodovancu izplačala dogovorjena odškodnina. Ob vsakem potonu ladje je v Londonu zazvonil telefon, kar je v praksi ostalo še danes (Ojsteršek, 2005, str. 13). 12

21 3 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIŠKEGA SEKTORJA V EVROPI 3.1 Struktura zavarovalniškega trga V letu 2011 je v Evropi delovalo zavarovalnic. Statistika zajema 32 evropskih držav, ki so članice evropskega združenja zavarovalnic in pozavarovalnic»insurance Europe«. Zavarovalniški sektor predstavlja velikega evropskega zaposlovalca, v posrednem in neposrednem smislu (Insurance Europe, 2013a, str ). Povezava potencialnega zavarovanca in zavarovalnice lahko poteka preko različnih distribucijskih kanalov. Povezava je tako lahko neposredna, pri čemer zavarovanec sklene zavarovanje sam v zavarovalnici ali pa posredna, preko zavarovalnih agentov, zavarovalnih posrednikov ali preko morebitnih poslovnih enot (Kačar, 2010, str. 29). Distribucija zavarovalniških produktov se je zelo razvila. Tehnološki razvoj, kot so internet in mobilni telefoni, je omogočil nove distribucijske kanale in zavarovalnice so tako močno razvile strategije distribucije preko več kanalov (Insurance Europe, 2013a, str ). Evropske države z največjim številom zavarovalnic so Velika Britanija (1.213), Nemčija (580) in Francija (434). Posledično imajo te države največ direktno zaposlenih ljudi v sektorju zavarovalništva: Nemčija ( ), Francija ( ) in Velika Britanija ( ). Največ življenjskih zavarovanj se v Evropi proda preko bančnega zavarovalništva, medtem ko je največ zavarovalnih pogodb za neživljenjska zavarovanja podpisanih pri zavarovalnih zastopnikih in posrednikih (Insurance Europe, 2013a, str ) Številčnost zavarovalnic Število podjetij, ki se ukvarjajo z zavarovalniškimi posli, se je v zadnjih desetih letih močno spreminjalo. Glavni razlog so bile prevzemi in združitve v 90ih letih prejšnjega stoletja, kot posledica liberalizacije in deregulacije trga Evropske unije (Insurance Europe, 2013a, str ). V letu 2011 je število zavarovalnic v Evropi padlo skoraj za 3 %, tj. na malenkost manj kot Glavni krivec za ta splošni negativni trend je Velika Britanija največji trg po številu zavarovalnic (22% tržni delež v 2011) v kateri je število zavarovalnic padlo skoraj za 8 %, tj. na v Največji upad (-14 %) je bil zabeležen na Nizozemskem - iz 263 podjetij v letu 2010 na 227 v letu Slednje prispeva k skupnemu padcu višine 4 % (Insurance Europe, 2013a, str ). Drugi največji trg po številu zavarovalnic je Nemčija s 580 zavarovalnicami (tržni delež 11 %), sledi Francija s 430 zavarovalnicami (tržni delež 8 %). Število zavarovalnic v Nemčiji je v zadnjem letu ostalo nespremenjeno, medtem ko je v Franciji v letu 2011 upadlo za 2 % (Insurance Europe, 2013a, str ). 13

22 Nasprotno se je število zavarovalnic v Bolgariji povečalo za 14 %, tj. na 420, kar dela ta trg 4. največji v Evropi. Presenetljivo sta Bolgarija in Švedska državi, ki imata veliko število zavarovalnic glede na majhen tržni delež le-teh v pobrani bruto premiji (0,1 % Bolgarija in 2,8 % Švedska) (Insurance Europe, 2013a, str ). Slika 1: Gibanje števila zavarovalnic od leta 2002 do Vir podatkov: (Eurostat, 2015a, lastna izdelava). V opazovanem obdobju dvanajstih let ( ) je število zavarovalnic močno nihalo. Najmanjše število zavarovalnic opazimo v letu 2003, ko jih je v evropskem prostoru zabeležimo V letu 2010 število zavarovalnic doseže svoj maksimum pri vrednosti Čeprav na grafikonu zaznamo nenehne vzpone in padce, nam pogled na graf razkriva pozitiven trend števila zavarovalnic v opazovanem obdobju. 14

23 3.1.2 Zaposleni Ob 5% padcu stopnje zaposlenosti v zavarovalniškem sektorju v letu 2009 je trenutno stanje na tem področju stabilno. Leta 2010 je v tem sektorju delalo več kot 940 tisoč zaposlenih. Največ v Nemčiji (216 tisoč), Franciji (148 tisoč), Veliki Britaniji (120 tisoč) in Sloveniji (6 tisoč). Skoraj 86 % ljudi je bilo zaposlenih za polni delovni čas (Insurance Europe, 2013a, str ). Slika 2: Gibanja števila zaposlenih v zavarovalnicah od leta 2002 do Vir podatkov: (Eurostat, 2015b, lastna izdelava). Pogled na sliko 2, na kateri se nahaja grafikon števila zaposlenih v evropskih zavarovalnicah, razkriva, da je od leta 2002 do 2013 obdobje padajočega trenda. Največ zaposlenih so imele evropske zavarovalnice leta 2004 ( ) najmanj leta 2013 ( ). Od leta 2002 do 2013 je število zaposlenih upadlo skoraj za 12 %. Največji padec se je zgodil na vrhuncu svetovne gospodarsko-finančna krize. V takratnem obdobju (od 2009 do 2010) se je število zaposlenih zmanjšalo za 8 % Tržne poti Tržne poti predstavljajo skupek medsebojno odvisnih organizacij vpletenih v proces, ki skrbi za dajanje izdelka ali storitve zavarovalništva v uporabo ali porabo (Kotler, 1994, str. 638). Zavarovalnice se največkrat na trgu fizično ne srečajo s svojimi strankami, zato morajo poskrbeti za sistem tržnih poti, ki je najboljše razmerje med stroški in želeno ravnijo storitev. Tržne mreže, ki jih zavarovalnice snujejo več let je kasneje težko spreminjati (Panza-Frece, 2010, str. 39). Glavna načela tržnih poti v zavarovalništvu so lahka dostopnost v fazi sklenitve in hitro ter enostavno izplačilo zavarovalnine ob nastanku škodnega dogodka. Tradicionalnim tržnim potem se v zavarovalništvu pridružujejo novi načini trženja, kot so trženje prek interneta in interaktivnih ekranov. Sodobni načini trženja so posledica tehnološkega razvoja, sodobnega načina razmišljanja, stalnega stika s strankami in celostne ponudbe bančno-zavarovalnih storitev na enem mestu (Šker, 2003, str ). 15

24 Tržne poti se med seboj razlikujeo tudi glede pooblastil pri sklepanju zavarovalnih pogodb. Zavarovalni zastopniki lahko sklepajo več vrst zavarovanj za eno zavarovalnico. Zavarovalnozastopniške družbe posredujejo pri različnih zavarovanjih in tudi različnih zavarovalnicah. Zavarovalnozastopniške družbe zastopajo predvsem interese zavarovancev, zato jih posamezne zavarovalnice ne morejo vezati. Banke tržijo predvsem zavarovanja, ki so povezana z njihovo osnovno dejavnostjo kreditiranja. Posredno so tržniki zavarovalnih produktov tudi zaposleni v odddelku prijav in likvidacije škod, saj izpolnjujejo obljube zavarovalnice in tako ohranjajo zaupanje zavarovalcev (Panza-Frece, 2010, str ). Slika 3: Tržne poti v zavarovalništvu Tržne poti v zavarovalništvu z osebnim stikom brez osebnega stika zavarovalni zastopniki trženje po pošti zavarovalni referenti lastni zavarovalni zastopniki pogodbeni zavarovalni zastopniki trženje po telefonu zavarovalno zastopniške družbe trženje prek interneta zavarovalnoposredniške družbe trženje prek interaktivnih ekranov banke prijava in likvidacija škod druge osebe turistične agencije špediterji, tehnični pregledi... Vir: (Panza-Frece, 2010, str. 39). Model prodaje preko bančnega zavarovalništva, ki se je začel v Evropi uveljavljati od leta 1980, še vedno predstavlja najpogostejši način prodaje življenjskih zavarovanj. Rekorderka je Malta z 92% deležem vseh prodanih življenjskih zavarovanj. Bančno zavarovalništvo predstavlja več kot 50 % prodaje teh zavarovanj v južni Evropi, podobno tudi v Franciji (61 %) in Avstriji (63 %). Delež tovrstne oblike prodaje se vsako leto samo še povečuje (Insurance Europe, 2013a, str ). 16

25 V nasprotju z življenjskimi zavarovanji se neživljenjska zavarovanja prodajajo pretežno preko zastopnikov in posrednikov. Izjema pri tem je Hrvaška, ki tovrstna zavarovanja v večini primerov (75 %) proda direktno, preko lastnih poslovalnic in zaposlenih (Insurance Europe, 2013a, str ). Slika 4: Tržni delež pobranih zavarovalnih premij po državah v letu 2011 SE 2,7% BE 2,7% Other 13,5% UK 19,8% CH 4,2% ES 5,5% NL 7,3% IT 10,2% DE 16,5% FR 17,6% Vir podatkov: (Insurance Europe, 2013b, lastna izdelava). Opombe: FR (Francija) UK (Velika Britanija), DE (Nemčija), IT (Italija), NL (Nizozemska), ES (Španija), CH (Švica), BE (Belgija), SE (Švedska), Other (ostali). V Evropi tržni delež pobranih premij po posameznih državah članicah zavarovalniškega združenja Insurance Europe prikazuje grafikon na sliki 4. Na delež pobranih premij vpliva predvsem število prebivalcev države in razvitost njenega zavarovalniškega sektorja. Razvitost zavarovalniškega sektorja lahko opredelimo s penetracijo zavarovalniškega sektorja v bruto domačem proizvodu posamezne članice. Na prvem mestu po tržnem deležu je bila v letu 2011 Velika Britanija s skoraj petino vseh pobranih premij v Evropi. Sledi ji Francija s 17,6 %, Nemčija s 16,5 % in Italija z 10,2 %. Prve tri države skupaj dosegajo skoraj 54% tržni delež. Slovenija bi na zgornjem grafikonu imela 0,2% tržni delež v skupini držav z majhnimi tržnimi deleži, ki so imenovani kot ostali. 17

26 Slika 5: Pobrane kosmate premije od leta 2002 do Vir podatkov: (Insurance Europe, 2003b, lastna izdelava). Opomba: Leva navpična os prikazuje podatke v milijonih evrov. Iz slike 5 lahko razberemo, koliko je bilo pobranih premij v Evropi od leta 2001 do Dinamika vsakoletnega povečevanja akumulativne kosmate vrednosti pobranih premij je trajala od leta 2002, vključno z letom 2007, ko je bilo pobranih največ premij v opazovanem obdobju. Na začetku opazovanega obdobja leta 2002 je bilo pobranih nekaj več kot 870 milijard EUR kosmatih oziroma bruto premij. Pet let kasneje, v letu 2007 pa skoraj milijard premij. Po letu 2007 se je dinamika prejšnjega povečevanja premij spremenila v nasprotno smer. V letu 2008 lahko opazimo padec v primerjavi z letom prej. Skupna vrednost pobranih premij v nobenem letu ni presegla vrednosti iz rekordnega leta Posledice za takšno dinamiko zbranih premij lahko pripišemo svetovni gospodarski krizi, vendar omenjenega vpliva v magistrskem delu statistično ne dokazujemo. 18

27 3.1.4 Evropsko zavarovalništvo v svetovnem merilu Slika 6: Distribucija zavarovalniških premij po celinah v letu 2011 Vir: (Insurance Europe, 2013a, str. 13). Opomba: V prvem oblačku iz leve proti desni so prikazani podatki za Severno Ameriko, sledi oblaček za Južno Ameriko in Karibe, Evropo skupaj z Rusijo, Azijo in nazadnje za Oceanijo in Afriko. Zavarovalništvo v Evropi po številu zbranih premij pomeni največji zavarovalniški trg na svetu. Evropski zavarovalniški delež znaša več kot tretjino svetovnega, kar je glede na delež populacije v celotni svetovni populaciji neproporcionalno veliko. Sledi ji Severna Amerika z 29 % in Azija z 28 %. Ostale celine dosegajo manjšinski tržni delež v skupni višini 7 %. Kar kaže na korelacijo med gospodarsko razvitostjo in razvitost zavarovalniškega sektorja. 19

28 Slika 7: Zbrane premije za celotni svet od leta 2000 do 2011 Vir podatkov: (Swiss Re Sigma, 2012, lastna izdelava). V grafikunu na sliki 7, ki prikazuje gibanja zbranih premij po celinah v obdobju zadnjih dvanajstih let, lahko opazimo kontinuirano rast zbranih premij vse do leta 2007, ko se je začela aktualna gospodarska kriza. V obdobju od leta 2007 do leta 2009 sta Evropa in Severna Amerika zabeležili padajoči trend vsote vseh zbranih premij, ki pa se je že v letu 2010 spremenil v rastočega. Višina vseh zbranih premij se približuje nivoju izpred leta 2007, vendar ga še ni dosegla. Pri ostalih celinah s slabše razvitim zavarovalniških sektorjem padajočega trenda niso zaznali. Iz grafikona lahko razberemo, da se je stopnja rasti v kriznem obdobju tudi pri njih nekoliko umirila. Iz česar lahko sklepamo, da je učinek krize v celinah razvijajočega se zavarovalniškega sektorja manj inteziven. 3.2 Investicijski portfelj zavarovalnic Zavarovalnice so med največjimi institucionalnimi investitorji, ki svoja sredstva investirajo na dolgi rok. Z investiranjem sredstev na dolgi rok zagotavljajo zadosten in predvidljiv denarni tok skozi čas. Ta način investiranja jim v času krize omogoča stabilnost in varnost. Investicijski cilji in omejitve se med zavarovalnicami razlikuje glede na to ali gre za življenjsko ali neživljenjsko vrsto zavarovalnice (Reilly in Brown, 2011, str. 59). 20

29 Življenjske zavarovalnice zbirajo premije svojih zavarovalcev in jih investirajo do zavarovančeve smrti oziroma doživetja. Med tem časom lahko zavarovanec kadarkoli zahteva odkup vplačanih premij. Omenjeni dogodki pred zavarovalnice postavljajo velik izziv, na kakšen način in rok investirati zavarovalčeve premije. Pri tem si zavarovalnice pomagajo z aktuarsko matematiko, ki jim izračunava verjetno dogodkov kot sta smrt in doživetje. Življenjske zavarovalnice morajo svojo investicijsko politiko prilagajati še zakonskim predpisom posamezne države, ki ščitijo zavarovalce pred izgubami (Reilly in Brown, 2011, str. 60). Investicijski portfelj neživljenjskih zavarovalnic je krajši od življenjskih. Neživljenjske zavarovalnice v nasprotju z življenjskimi namreč težje izračunajo verjetnost škodnega dogodka. Posledično te vrste zavarovalnic premije investirajo pretežno v varne in likvidne obveznice. Zakonske regulative pri neživljenjskih zavarovalnicah so manj stroge in najpogosteje določajo deleže in kvaliteto rezerv, ki jih morajo imeti zavarovalnice (Reilly in Brown, 2011, str. 60). V letu 2011 je investicijski portfelj evropskih zavarovalnic dosegel vrednost milijard evrov, kar je 2,6 % več kot leto prej. Razlike v gospodarski rasti med članicami EU in nadaljnja tržna nestabilnost, ki jo povzroča evropska dolžniška kriza, imajo močan vpliv na investicijski trg. Zgodovinsko nizke obrestne mere v nekaterih državah evro območja in ostalih razvitih državah Evrope nadaljujejo pritisk na nižanje donosnosti zavarovalniških investicij (Insurance Europe, 2013a, str. 34). Gledano iz srednjeročne perspektive evropski zavarovalničarji po najbolj kriznem letu 2008 nadaljujejo z rastjo svojega portfelja. Celotna sredstva v portfelju so v letu 2011 narasla za 10,5 % v primerjavi s predkriznim letom Večinski delež (80 %) investicij pripada segmentu življenjskih zavarovanj (Insurance Europe, 2013a, str. 34). Velika Britanija, Francija in Nemčija so najpomembnejši igralci na investicijskem trgu, saj skupaj dosegajo kar 60% tržni delež. 21

30 Slika 8: Investicijski portfelj evropskih zavarovalnic od leta 2002 do 2011 Vir: (Insurance Europe, 2013a, str. 34). Opomba: Life insurers investment portfolio (investicijski portfelj življenjskih zavarovalnic), Non-life insurers investment portfolio (investicijski portfelj neživljenjskih zavarovalnic). Iz grafikona na sliki 8 lahko razberemo rast investicijskega portfelja zavarovalnic vse od leta 2002 do V letu 2008 vidimo občuten padec v primerjavi z letom prej. Vendar se že v letu 2009 rastoči trend spet ponovi in traja vse do zadnjega opazovanega leta Padec vrednosti investicijskega portfelja zavarovalnic je posledica nastopa svetovne finančne krize, ki je povzročila padec vrednosti vrednostnih papirjev na vseh evropskih borzah. Zavarovalnice so svoj portfelj prilagodile razmeram na finačnem trgu, tako da so povečale delež v manj tveganih vrednostnih papirjih. Skratka, povečale so deleže v obveznicah in zmanjšale deleže v delnicah Struktura portfelja Rule (2011, str. 127) pravi, da so zavarovalnice v Evropi, skupaj z vzajemnimi in pokojninskimi skladi, eden izmed največjih in najpomembnejših institucionalnih vlagateljev v delnice, obveznice in nepremičninski trg. Zavarovalnice se pri svojem delovanju vedno bolj povezujejo s preostalim finančnim sektorjem, tako da se zmeraj bolj poudarja tudi morebiten vpliv zavarovalnic na gospodarsko rast. 22

31 V Evropi zavarovalnice investirajo največji delež svojega portfelja v dolžniške vrednostne papirje, vrednostne papirje s fiksnimi donosi in delnice. Dolžniški vrednostni papirji in delnice so v letu 2010 skupaj dosegli 73% delež v celotnem portfelju zavarovalnic (Insurance Europe, 2013a, str. 35). Ostale investicije, kot so posojila zavarovana s hipotekami, nepremičnine in depoziti, dosegajo manjšinjski delež in skozi čas niso bistveno spremenile svojega deleža v celotnih investicijah (Insurance Europe, 2013a, str. 35). Delež dolžniških vrednostnih papirjev v primerjavi z lastiškimi vrednostnimi papirji se je pod vplivom negativnih razmer na trgu skozi čas spreminjal v prid dolžniškim vrednostnim papirjem. V obdobju gospodarske rasti pred letom 2007 je bil ta trend nasproten trenutnemu. Od leta 2011 se je delež dolžniških vrednostnih papirjev v portfelju zavarovalnic povečal za skoraj 50 %, medtem se je delež lastniškega kapitala povečal za 30 % (Insurance Europe, 2013a, str. 35). 23

32 4 PREDSTAVITEV ZAVAROVALNIŠKEGA SEKTORJA V SLOVENIJI 4.1 Zgodovina zavarovalniškega sektorja na Slovenskem Pred letom 1918 O dolgi in bogati tradiciji zavarovalništva na Slovenskem pričajo zapisi v notarski knjigi v Piranu iz 12. stoletja. Takrat so bila izdana prva pomorska posojila. Kasneje, v 14. in 15. stoletju sta bili ustanovljeni bratovščina sv. Nikolaja v Trstu in slovenska bratovščina svetega Hieronima. Načelo vzajemne pomoči se je tako najprej začelo uveljavljati med člani cehov (Štiblar in Šramel, 2008, str. 95). Bratovščina svetega Hieronima je bila ustanovljena leta 1452 v Vidmu. Delovala je kot cerkvena družba z lastnim statutom. Njeno delovanje, ki je trajalo do leta 1775 je bilo omejeno na segment življenjskih zavarovanj (Pavliha, 2000, str. 48). Zavarovalne družbe so se najprej pojavile v pomorskem prometu in trgovini. Od začetka do konca 18. stoletja jih je bilo šest. Leta 1776 je pomorskemu prometu in trgovini sledilo še zavarovanje drugih nevarnosti. Ustanovilo se je namreč Poljedelsko društvo za požarna zavarovanja v Ljubljani. Pomorske zavarovalne družbe, ki so sprva zavarovale le pomorske nevarnosti, so začele širiti svoj asortiman zavarovalnih panog oziroma kritij. Leta 1822 je Pomorsko zavarovalništvo Trsta omogočalo zavarovanje požarnih nevarnosti, kasneje pa še nevarnosti, ki prizadenejo rečni in cestni promet. Tuje zavarovalnice, ki so delovale na Slovenskem, so delovale v tujih jezikih (Štiblar in Šramel, 2008, str. 95). Razvoju premoženjskih zavarovanj je sledil razvoj obveznih socialnih zavarovanj. Tako lahko prvič govorimo o možnosti zavarovanja življenja na slovenskih tleh. V Idriji je leta 1671 začela delovati prva Bratovska zakladnica, v kateri so bili združeni železničarji, rudarji in drugi delavci. Obvezna socialna zavarovanja so delavcem ob morebitni izgubi službe omogočala preživetje obdobja brezposelnosti. Socialnim zavarovanjem je leta 1889 sledil razvoj zdravstvenih zavarovanj. Takrat je bila ustanovljena bolniška blagajna v Ljubljani (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). Na slovenskem ozemlju je v 19. stoletju delovalo 25 zavarovalnic. Večino poslov je bilo sklenjenih pri tujih zavarovalnicah s podružnicami na slovenskih tleh. V tem času se je pojavila pobuda za ustanovitev slovenske zavarovalnice, ki bi zbrani kapital investirala doma. Leta 1872 je bila zato ustanovljena prva občna zavarovalna banka Slovenije, ki je po dveh letih propadla (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). O začetkih slovenskega zavarovalniškega sektorja v smislu uporabe domačega kapitala in znanja lahko začnemo govoriti 5. julija 1900, ko je bila ustanovljena Vzajemna zavarovalnica za požarne škode in poškodbe zvonov v Ljubljani. Omenjena zavarovalnica je imela številne podružnice v in izven meja ozemlja Slovenije (Škufca, 2000, str. 66). 24

33 4.1.2 V času Jugoslavije ( ) V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je leta 1922 delovalo 21 zavarovalnic: deset z domačim kapitalom, sedem s tujim, ostale z mešanim. V kapitalu je bil delež domačih 45,4 %, mešanih 37,5 % in tujih 17,1 %. Tuje zavarovalnice so zbrale 28 % vse premije. Med prvo in drugo svetovno vojno je delovalo na slovenskem ozemlju 18 domačih in 17 tujih zavarovalnic, vendar s sedežem v Sloveniji le Vzajemna in Slavija. Slavija se je leta 1922 iz podružnice češke Zavarovalne banke Slavija preoblikovala v samostojno zavarovalnico. Leta 1938 je bilo v Sloveniji sklenjenih življenjskih zavarovanj, od tega več kot šest sedmin pri slovenskih zavarovalnicah. Zavarovalna vsota življenjskih zavarovanj je bila 370 milijonov dinarjev, jamstvena sredstva pa so znašala 90 milijonov dinarjev (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). O začetku nadzora nad zavarovalnicami lahko govorimo s sprejetjem Uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji leta 1937 v takratni Kraljevini Jugoslaviji. Vzrok za sprejetje uredbe je bil propad dunajske zavarovalnice Phoenix, ki je imela v tem obdobju v Jugoslaviji sklenjenih veliko število življenjskih zavarovanj. Drugi vzrok je bil v splošnem pomanjkanju pravnih podlag za nadzor nad poslovanjem zavarovalnic (Bijelić, 1998, str. 13). Med drugo svetovno vojno sta takratni največji slovenski zavarovalnici Vzajemna in Slavija dosegli 4,6 % kapitala v Sloveniji in skupaj obvladovali polovico zavarovalniškega trga. Domače zavarovalnice so zavarovale predvsem fizične osebe, saj sta bila industrija in kapital v tuji lasti ter posledično zavarovani pri tujih zavarovalnicah (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). V Kraljevini Jugoslaviji je bilo zavarovanje v primerjavi z drugimi evropskimi državami nerazvito. Leta 1937 je bila premija na prebivalca 212 dinarjev (kar je 4 USD, v Bolgariji 5 USD, na Češkem 15 USD, v Belgiji 105 USD in na Madžarskem 114 USD) (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). Čas med drugo svetovno vojno je čas, ko se število zavarovalnic na slovenskem ozemlju zmanjša. Zmanjšanje je posledica poraza okupatorjev, ki so podružnice svojih zavarovalnic odnesli s seboj. Na slovenskem ozemlju so tako ostale le domače zavarovalnice (Štiblar in Šramel, 2008, str. 97). Po drugi svetovni vojni se je med slovenskimi zavarovalnicami pojavila težnja po sodelovanju v obliki Državnega zavarovalnega zavoda, ustanovljenega 1946, in kasneje v letu 1961 Zavarovalne skupnosti Slovenije. Štiri leta za tem je zavarovalništvo dobilo status gospodarske panoge. V tem obdobju so se vse slovenske zavarovalnice, razen Zavarovalnice Maribor, združile v Zavarovalnico Sava. Leta 1974 je sledila združitev Save in mariborske zavarovalnice v Zavarovalno skupnost Triglav, ki je obvladovala 95 % slovenskega trga. Začetek pozavarovalništva se je na slovenskih tleh začel 1eta 1973 v Zavarovalnici Sava (Štiblar in Šramel, 2008, str. 97). 25

34 Zakon o gospodarskih družbah iz leta 1989 in Zakon o temeljih sistema zavarovanja premoženja in oseb iz leta 1990 sta omogočila konkurenco in uveljavitev tržnih načel med slovenskimi zavarovalnicami. Zavarovalna skupnost Triglav se je takrat preoblikovala v štiri delniške družbe: Zavarovalnico Triglav, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Adriatic in Zavarovalnico Tilia. Tudi Pozavarovalna skupnost Sava se je preoblikovala v delniško družbo, ki se od takrat imenuje Pozavarovalnica Sava (Štiblar in Šramel, 2008, str. 97) Zavarovalništvo v Sloveniji po letu 1991 Po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in postala samostojna država, je bilo za njeno gospodarstvo značilno obdobje tranzicije. Gre za izraz, ki označuje prehod iz socialističnega planskega v kapitalistično tržno gospodarstvo. Ta prehod ni prizanesel niti slovenskim zavarovalnicam, ki so v tem obdobju izgubile trg nekdanje Jugoslavije. Vendar pa je prav za obdobje zgodnje samostojnosti Slovenije značilen razcvet zavarovalništva. Znesek skupnih zbranih premij se je od leta 1991 do 2007 povečal za več kot 10-kratno. Od tega so se premije življenjskih zavarovanj povečale za 48-krat, premoženjskih pa za 7,5-krat. Tudi delež zavarovalnih premij v bruto domačem proizvodu se je v opazovanem obdobju povečal za 3-krat na 5,64 %. Znesek, ki ga Slovenec v povprečju porabi za plačilo zavarovalne premije, je leta 1991 znašal 100 EUR, leta 2007 pa skoraj EUR. Gibanje zavarovalne premije grafično predstavljamo v naslednjem poglavju, v podpoglavju z naslovom Razvoj zavarovalnega trga (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). Ob osamosvojitvi je Slovenija zaradi kontinuitete še vedno uporabljala posamezne jugoslovanske zakone za področje zavarovalništva. Tak primer je Zakon o pomorski in notranji plovbi in Zakon o obligacijskih razmerjih. V tem obdobju je Slovenija oblikovala nove zakonske temelje današnjega modernega zavarovalništva (Pavliha, 2000, str. 52). V tranziciji so slovenske banke potrebovale obsežno sanacijo, ki jo je izvedla država in na ta način posredno rešila tudi določene zavarovalnice. Te so namreč v bankah imele depozite. Nereševanje bank bi lahko takrat resno ogrozilo poslovanje zavarovalnic (Štiblar in Šramel, 2008, str. 99). Zavarovalnice so po letu 1991 beležile ugoden škodni rezultat, ki je v povprečju znašal med 60 in 70 %, občasno tudi manj. Ugoden škodni rezultat priča o pravilnih aktuarskih izračunih zavarovalnic. Posledično so se zavarovalnice v tem obdobju v nasprotju z bankami uspele sanirati same, brez večjih državnih posegov. Lastno sanacijo je zavarovalniški sektor izvajal tudi s kapitalskimi povezavami zavarovalnic in pozavarovalnic (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). Zasluge za uspešen razvoj slovenskega zavarovalništva lahko pripišemo več dejavnikom, kot so vodstvu slovenskih zavarovalnic, vladni politiki, Slovenskemu zavarovalnem združenju in Agenciji za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je bila ustanovljena leta 1994 kot urad za zavarovalni nadzor. Njen opis nalog sestavlja izdajo podzakonskih aktov, skrb za primerno kapitalsko ustreznost zavarovalnic, podeljevanje licenc za člane uprav zavarovalnic, izvajanje celovitega nadzora nad poslovanjem in sodelovanje z nadzornimi institucijami drugih držav EU (Štiblar in Šramel, 2008, str. 96). 26

35 Interese zavarovalnic v Sloveniji zastopa Slovensko zavarovalno združenje (SZZ), ki je bilo ustanovljeno leta 1992 in danes skrbi za vodenje škodnega sklada, biroja zelene karte, odškodninskega urada in informacijskega centra (Štiblar in Šramel, 2008, str. 99) Stanje zavarovalništva v Sloveniji danes Konec leta 2012 je na slovenskem zavarovalniškem trgu med subjekti, ki jih nadzoruje Agencija za zavarovalni nadzor, poslovalo (AZN, 2013a, str. 10): - 15 zavarovalnic: Adriatic Slovenica zavarovalna družba, d. d., Ergo, Življenjska zavarovalnica, d. d., Generali zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Grawe zavarovalnica d. d., KD Življenje, zavarovalnica, d. d., Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Modra zavarovalnica, d. d., NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Prva osebna zavarovalnica, d. d., SID Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo mesto, Zavarovalnica Triglav, d. d., Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z. - dve pozavarovalnici: Pozavarovalnica Triglav Re, d. d., Pozavarovalnica Sava, d. d. - tri pokojninske družbe, in sicer Moja naložba pokojninska družba, d. d., Skupina Nove KBM, Pokojninska družba A, d. d., Skupna pokojninska družba, d. d., Ljubljana. - Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ in - v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja Škodni sklad in Odškodninski urad. 27

36 Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja so v letu 2012 (SZZ, 2013, str. 18) na slovenskem zavarovalnem trgu delovale naslednje zavarovalne družbe s sedežem (družbe ali podružnice) v Sloveniji: Kompozitne zavarovalnice: Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d. d., Koper, Generali, Zavarovalnica, d. d., Ljubljana (do Ljubljanska zavarovalnica, nato Generali SKB, od leta 2000 Generali), Grawe, Zavarovalnica, d. d., Maribor (do leta 2001 Zavarovalnica Prima), Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Victoria-Volksbanken, d. d., podružnica, Maribor, Wiener Staetische zavarovalnica, d. d., podružnica, Ljubljana, Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor, Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo mesto, Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, Alianz Hungarija ZRT, podružnica Ljubljana (ustanovljena v letu 2008), Zurich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland; Specializirane zavarovalnice: ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d., Ljubljana, NLB Vita, Življenjska zavarovalnica, d. d., Ljubljana, Prva osebna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (ustanovljena leta 2007), Modra zavarovalnica, d. d. (ustanovljena 2011), SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, KD (prej: Slovenica) Življenje, življenjska zavarovalnica, d. d., Ljubljana, TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Koper, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., Ljubljana; Druge zavarovalne družbe: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (prej: Sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.), Sklad obrtnikov in podjetnikov, Ljubljana; pozavarovalnici: Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana, Pozavarovalnica Triglav RE, d. d., Ljubljana. Posebnost slovenskih zavarovalnic v primerjavi z evropskimi je v tem, da so slovenske zavarovalnice večinoma kompozitne. To pomeni, da opravljajo posle življenjskih in premoženjskih zavarovanj. Slovenski zavarovalniški trg je relativno močno koncentriran. Največja zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav, je imela konec leta % tržni delež. Največje tri slovenske zavarovalnice (Triglav, Adriatic Slovenica in Maribor) skupaj dosegajo 62,7% tržni delež (SZZ, 2013, str. 19). 28

37 Delniška družba je oblika večine zavarovalnic na slovenskem trgu. Izjemi sta le Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ki je oblikovana kot vzajemna zavarovalnica, ter Sklad obrtnikov in podjetnikov, ki ima specifično ureditev. Za vzajemno ureditev zavarovalnice je značilno, da je v lasti zavarovalcev, torej plačnikov premij zavarovanj. Lastništvo zavarovalnic na Slovenskem v večini pripada domačim pravnim in fizičnim osebam. Tuj kapital prevladuje v zavarovalnici Arag, Generali, Merkur, Victoria- Volksbanken, Ergo itd Zavarovalnice s sedežem zunaj Republike Slovenije Zakonodaja Evropske unije z namenom krepitve konkurence v članicah unije omogoča neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v članicah, čeprav v drugi državi nimajo podružnice. Posledično se je Agenciji za zavarovalni nadzor, ki je dolžna vpisovati tuje zavarovalnice v register, do konca leta 2012 prijavilo 632 zavarovalnic iz članic Evropske unije (AZN, 2013a, str. 5). Slovenija za te zavarovalnice kljub majhnosti svojega trga predstavlja velik potencial. Glavni razlogi za prihod tuje zavarovalnice v Slovenijo so hitra rast zavarovalnega trga, velik delež zunajtrgovinske menjave in finančna stabilnost. Največ tujih zavarovalnic prihaja iz Velike Britanije, Avstrije, Irske, Nemčije, Italije, Belgije, Luksemburga, Nizozemske in Švedske. Večina prej naštetih se je v Sloveniji lotila trženja zavarovanj s področja finančnih izgub, splošne odgovornosti, premoženja, nezgod, prevoza blaga, kavcij in zavarovanja kreditov. Začetek delovanja zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji v državi članici je enostavno in hitro. Zavarovalnica, ki želi neposredno delovati v Sloveniji, Agenciji za zavarovalni nadzor zgolj sporoči z zakonom določene podatke o kapitalski ustreznosti, dovoljenjih za posamezne zavarovalne vrste ter svoje ime in sedež. Nadzor nad temi zavarovalnicami je še vedno v pristojnosti nadzornih organov iz države glede na sedež zavarovalnice (SZZ, 2011). 29

38 4.1.6 Slovenske zavarovalnice na tujih trgih Stanje zavarovalnic v tujini v celotni ali pretežni lasti slovenskih zavarovalnic je naslednje (Štiblar in Šramel, 2008, str ): Zavarovalnica Triglav, d. d.: o Triglav Osiguranje, d. d. (Hrvaška), o Triglav BH Osiguranje, d. d. (Federacija BIH), o Krajina-Kopaonik, a. d. (Republika Srbska, BIH), o Vardar osiguruvanje, a. d. (Makedonija), o Triglav Kopaonik, a. d. o. (Srbija), o Lovčen Osiguranje, a. d. (Črna gora), o Triglav Pojišt'ovna, a. s. (Češka), o Triglav Poist'ovne Bratislava (Slovaška). Zavarovalnica Maribor, d. d.: o Velebit Osiguranje, d. d. (Hrvaška). Pozavarovalnica Sava, d. d. o Dukagjini kompania e sigurimeve (Kosovo), o Sava osiguranje, a. d. o. (Srbija), o Sava Tabak Osiguravanje, a. d. (Makedonija), o Montenegro osiguranje, a. d. (Črna gora). KD Group o KD Life Asigurari (Romunija). Po zgornjem seznamu sodeč je očitno, da so slovenske zavarovalnice v tujini locirane predvsem na trgih nekdanje skupne države Jugoslavije. Nekaj podružnic lahko najdemo še na češkem, slovaškem in romunskem trgu. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo slovenske zavarovalnice še povečale penetracijo na trgih nekdanje Jugoslavije in postopoma začele vstopati na nove trge, kot so Vzhodna Evropa in Rusija (Štiblar in Šramel, 2008, str. 161). Širitev na tuje trge je za slovenske zavarovalnice potrebna z vidika doseganja ekonomije obsega, ki ga na domačem trgu zaradi svoje majhnosti ne morejo doseči. Ekonomija obsega je ključna za konkurenčnost na zavarovalnem trgu Evropske Unije (Štiblar, 2004, str. 33) Razvoj zavarovalnega trga Vplačane zavarovalne premije so od osamosvojitve naprej nenehno naraščale. V obdobju od leta 1991 do leta 2007, ko smo prevzeli evro, je bila povprečna realna rast, ki upošteva inflacijo, 7,9 %. V tem obdobju so nadpovprečno rasle premije življenjskih zavarovanj, realno kar za 19 % letno. Zaradi tega se je v tem obdobju izboljšalo razmerje med življenjskimi in premoženjskimi zavarovanji. Delež življenjskih zavarovanj se je tako od leta 1991 do 2007 povečal iz 6,7 na 32,2 odstotka. Zadnji podatki iz leta 2011 kažejo, da je trenutno razmerje med življenjskimi in neživljenjskimi zavarovanji 29:71 v prid premoženjskih zavarovanj. To razmerje Slovenijo uvršča med države s slabše razvitim zavarovalništvom. Povprečje Evropske unije je namreč 59:41 v prid življenjskim zavarovanjem (Insurance Europe, 2013b). 30

39 Po podatkih Statističnega zavarovalniškega biltena (2013, str. 82) predstavlja slovenski zavarovalniški trg v evropskem 0,38 % delež po kriteriju števila zavarovalnic. Število zaposlenih je neproporcionalno veliko, saj znaša 0,71 %. Povprečno število zaposlenih v zavarovalnici na Slovenskem je 324, v Evropi 171. Statistka nakazuje na problematiko slabše produktivnosti slovenskih zavarovalnic v primerjavi z evropskimi konkurenti. Po letu 2007, ko se je v Združenih državah Amerike začela velika finančna kriza, se je v Sloveniji rast bruto obračunanih premij nadaljevala. Dinamika rasti pa se je v tem obdobju nekoliko upočasnila. To lahko v veliki meri pripišemo vplivom velike finančne krize, ki se je z zamikom odrazila tudi v slovenskem finančnem sektorju. V letu 2011 prvič opazimo negativni trend. Takrat se je bruto obračunana premija zmanjšala za približno 2 %. Na sliki 9 je v obliki krivulje prikazano gibanje stopnje penetracije premije v Sloveniji skozi opazovano obdobje. Penetracija pomeni delež, ki ga obračunane zavarovalne premije dosegajo v primerjavi z bruto domačim proizvodom. Od leta 2001 do 2006 se je odstotek zavarovalne premije v BDP nenehno povečeval. Stopnja penetracije prvič pade leta 2007 in 2008, nato pa v letu 2009 in 2010 nadaljuje svojo rast. Najvišjo stopnjo penetracije beležimo leta 2010, ko doseže 5,91 %. Nato pa se ponovno začne negativni trend. Povprečna stopnja penetracije v državah Evropske unije je v letu 2011 znašala 8,4 %. Slovenija je tudi pri tem kazalniku razvitosti zavarovalniškega trga podpovprečna. Kar pomeni velik potencial obstoječim in bodočim zavarovalnicam pri trženju novih zavarovanj, še posebej življenjskih. Slika 9: Bruto obračunane zavarovalne premije in penetracija od leta 2001 do 2011 Vir podatkov: (Insurance Europe, 2013b). 31

40 4.1.8 Razmerja na zavarovalnem trgu Obdobje dvaindvajsetih letih, kolikor je starost Republike Slovenije, je obdobje, v katerem so se razmerja na zavarovalniškem trgu zelo spreminjala. Pri številu zavarovalnic je prišlo do podvojitve. V letu 1991 je bilo na slovenskem trgu registriranih 7 zavarovalnic in 2 pozavarovalnici. Skozi čas, vse do leta 2013, se je ta številka vse skozi povečevala. Zadnji podatek iz Statističnega zavarovalniškega biltena (2013, str. 18) pravi, da je bilo v Sloveniji leta zavarovalnic in 2 pozavarovalnici. Število zavarovalnic je tako v tem obdobju naraslo za več kot 2,5-krat. Povečanju števila zavarovalnic je sledilo povečanje števila zaposlenih v zavarovalniškem sektorju. Po oceni je bilo v letu 1991 v zavarovalnicah in pozavarovalnicah zaposlenih približno ljudi, v letu 2012 pa že Aktualni finančni krizi navkljub se je število zaposlenih skozi opazovano obdobje venomer povečevalo. Poleg neposredno pogodbeno zaposlenih pri zavarovalnicah, se z zavarovalništvom ukvarjajo še zavarovalni zastopniki in posredniki, ki delajo v različnih oblikah zaposlitve. Leta 2012 je bilo teh Po podatkih iz Registra zavarovalnih zastopniških in posredniških družb Agencije za zavarovalni nadzor iz leta 2013 je bilo vpisanih približno (AZN, 2013b): 480 zavarovalnih zastopniških družb, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve zastopanja zavarovalnic, 90 zavarovalno posredniških družb, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve zavarovalnega posredovanja, 1360 samostojnih podjetnikov (zavarovalnih zastopnikov), ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve zastopanja, 8 samostojnih podjetnikov, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve posredovanja zavarovanj. V Sloveniji je bilo leta (po)zavarovalnic. Te zavarovalnice so med seboj lastniško prepletene. Te povezave lahko glede na nadrejenost ene zavarovalnice združimo v štiri skupine: Zavarovalnica Triglav (Pozavarovalnica Triglav Re in Triglav zdravstvena zavarovalnica), Pozavarovalnica Sava (Zavarovalnica Tilia, Maribor, pokojninska družba Moje naložbe), Adriatic Slovenica in KD Življenje (Slovenica Življenje), tuje zavarovalnice. 32

41 Tržni deleži zavarovalnic na slovenskem zavarovalnem trgu so se od osamosvojitve dodobra spremenili. Največja slovenska zavarovalnica, Zavarovalnica Triglav je leta 1991 beležila 71,2% tržni delež, konec leta 2012 pa le še 31,48%. Tudi Zavarovalnici Maribor, d. d., je tržni delež iz 15,4 % upadel na 12,84 %. Vzrok takšnega upada je vstopanje novih ponudnikov zavarovanj in novih storitev. Na drugi strani so manjše domače in tuje zavarovalnice v tem obdobju svoje tržne deleže povečevale. Tuje zavarovalnice v Sloveniji ne dosegajo velikega tržnega deleža. V letu 2012 so le desetino vseh pobranih premij obračunale tuje zavarovalnice. Večino obračunanih premij tujih zavarovalnic pripada življenjskim zavarovanjem (AZN, 2013a). Tabela 1: Tržni deleži zavarovalnic v Sloveniji 2012 v odstotkih ZAVAROVALNICE VRSTA ZAVAROVANJ vsa življenjska neživljenjska Skupaj 100,00 100,00 100,00 Triglav 31,48 32,37 31,13 Vzajemna 13,21-18,58 Adriatic Slovenica 13,11 2,08 17,59 Maribor 12,84 12,72 12,88 Modra 5,48 18,97 - TRIGLAV, Zdravstvena 4,46-6,27 Generali 4,30 3,73 4,53 Tilia 4,03 1,68 4,98 KD Življenje 2,50 8,65 - Merkur 2,30 6,74 0,50 NLB Vita 1,81 6,01 0,10 GRAWE 1,64 3,45 0,91 Wiener Städtische-podružnica 1,13 2,63 0,52 SID-PKZ 1,00-1,40 Allianz-podružnica 0,24-0,34 ERGO-podružnica 0,22 0,42 0,14 ERGO 0,16 0,54 - ARAG-podružnica 0,08-0,12 Opomba: Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij 18 zavarovalnic, ki poslujejo po ZZavar ( EUR). Vir: (SZZ, 2013, str. 19). 4.2 Položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru V večini evropskih držav gospodarska kriza pojenja, kar se kaže v več kazalnikih, med drugim tudi kazalniku rasti bruto domačega proizvoda. Podatki EUROSTATA kažejo, da se je v drugem četrtletju leta 2013 bruto domači proizvod Evropske unije v povprečju povečal, v primerjavi z letom 2012, ko je bil negativen. Večina evropskih držav se je tako izvila iz recesije. Med njimi pa ni Slovenije, ki je v letu 2012 beležila padec bruto domačega proizvoda v višini 2,2 % (Eurostat, 2014). 33

42 Kljub okrevanju se je število zaposlenih v zavarovalniškem sektorju na področju celotne Evropske unije v letu 2011 zmanjšalo. Slabši pa so tudi nekateri drugi kazalniki. V Sloveniji se je v letu 2011 končalo upadanje števila zaposlenih po dveh zaporednih letih. Prav tako so se izboljšali nekateri drugi kazalniki v razmerju do povprečja Evropske unije. V letu 2011 je v EU delovalo zavarovalnic, kar predstavlja rast v višini 3,3 %, v primerjavi z letom V nasprotju s trendom rasti zavarovalnih družb se je število zaposlenih v tem obdobju zmanjšalo. V letu 2011 so zavarovalne družbe zaposlovale oseb, kar je 0,5 % manj kot v letu Zavarovalniškemu sektorju pa kriza v tem obdobju ni prizanesla niti pri kazalniku višine pobranih premij. V letu 2011 je bilo teh 0,990, leto prej pa 1,035 milijard evrov. V primerjavi z bruto domačim proizvodom je močno upadla tudi zavarovalna premija oziroma zavarovalna penetracija. Ta je v letu 2010 na ravni EU znašala 8,5 %, leto kasneje pa 7,9 % BDP (AZN, 2013a, str. 81). Slovenija je v nasprotju s povprečjem Evropske unije svoje kazalnike uspešnosti na področju zavarovalništva v opazovanem obdobju (od 2011 do 2012) izboljševala in tako pozitivno prispevala k statistiki Evropske unije. Število zavarovalnih družb v letu 2012 v primerjavi z letom prej ni doživelo sprememb. Spremenilo pa se je število zaposlenih, ki je v opazovanem obdobju med letom 2011 in 2012 iz naraslo na Bruto obračunana premija se v tem obdobju ni bistveno zmanjšala, lahko bi rekli, da je ohranila enak nivo. Delež premije v življenjskih zavarovanjih se je v letu 2012 zmanjšal za 0,2 o. t. Razmerje med življenjskimi in premoženjskimi zavarovanji se je v Sloveniji poslabšalo. Slovenija pri omenjenem razmerju močno zaostaja za povprečjem EU, kjer je to razmerje 60:40 v korist življenjskih zavarovanj. Premija na prebivalca je v letu 2012 upadla za en evro, iz na 999 evrov. Najbolj med vsemi kazalniki se je povečal delež Slovenije v Evropski uniji pri kazalniku zavarovalne penetracije. Slovenija pri tem kazalniku sedaj dosega 73,3 % povprečja Evropske unije, kar je 5,5 o. t. več kot v letu Pri razvrščanju držav po kazalnikih ohranja Slovenija enako razvrstitev kot leta Eno mesto je pridobila le pri prikazu zavarovalne penetracije, kjer je s svojimi 5,8 % prehitela Avstrijo, ki je zmanjšala ta kazalec na 5,5 %. Zavarovalniški delavec je v Sloveniji leta 2012 pobral , leto prej pa evrov zavarovalnih premij. Produktivnost na zaposlenega se je v zavarovalniškem sektorju v Sloveniji poslabšala za skoraj odstotek. Zmanjšanje produktivnosti ni posledica skupnega obsega pobranih premij, temveč povečanja števila zaposlenih (AZN, 2013a, str. 81). V mednarodnem prostoru Evropske unije Slovenija še vedno spada med podpovprečno razvite zavarovalniške trge. Vendar pa krizi navkljub svoj zaostanek do povprečja Evropske unije zmanjšuje. Slovenija po obsegu pobranih premij raste hitreje kot povprečna Evropska unija. 34

43 Tabela 2: Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2012 in v izbranih državah 2011 DRŽAVA ** ŠTEVILO ZAVAR. DRUŽB ŠTEVILO ZAVAR. DELAVCEV vsa zavarovanja mio EUR PREMIJE življenje mio EUR delež življenja % PREMIJA NA PREBIVALCA vsa zavarovanja EUR življenje EUR DELEŽ PREMIJE V BDP % PREMIJA NA ZAVAR. MIO EUR PREMIJA NA ZAV. DELAVCA EUR Švica , , Danska , , Belgija , , Evropska , , unija (27)* Avstrija , , Italija , , Portugalska , , Slovenija , , Grčija , , Madžarska , , Hrvaška , , Turčija , , Vir: (AZN, 2013a, str. 82). Opombe: * vrstni red po premiji vseh zavarovanj na prebivalca, **ocena 35

44 5 GLOBALNA FINANČNA KRIZA 5.1 Opredelitev krize SSKJ (2008) opredeljuje krizo kot»stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati; veliko pomanjkanje česa; neugodno, težko rešljivo stanje.«kriza je obdobje hude stiske, ki ima dva možna rezultata. Lahko pride do izboljšanja stanja ali do popolnega propada. Zato je kriza težko obdobje, ki traja relativno kratek čas. V makroekonomskem smislu krizo označujemo s terminom padajočega poslovnega cikla (recesija), ki je nasproten naraščajočem ciklu ali ekspanziji. Samuelson in Nordhaus (2002, str. 433) poslovni cikel definirata kot:»(...) nihanje celotnega narodnega outputa, dohodka in zaposlenosti, ki običajno traja od 2 do 10 let z gospodarskim razcvetom (ekspanzijo) ali krčenjem (kontrakcijo) v večini sektorjev gospodarstva.«finančno krizo Mishkin (2001, str. 2) opredeljuje kot bančno krizo, in sicer kot motnjo na finančnih trgih, pri kateri postaja problem škodljive selekcije in moralnega hazarda zelo pereč. Posledično finančni trgi ne zmorejo učinkovito locirati najproduktivnejših naložbenih priložnosti. Ekonomisti si pri definiranju finančne krize niso enotni. Nekateri jo smatrajo zgolj kot valutno krizo, drugi zgolj kot bančno krizo in tretji zgolj kot dolžniško krizo. Nekateri ekonomisti pa definirajo finančno krizo kot kombinacijo vseh podvrst kriz (Mrak, 2002, str. 573).»Kljub neenotnosti med ekonomisti pa je mogoče identificirati določene elemente, ki so zanjo značilni. Finančna kriza se običajno izraža v kopičenju ekonomskih neravnotežij, vključno z napihnjenimi vrednostmi premoženja in nerealnim deviznim tečajem domače valute, do česar prihaja v kontekstu slabosti finančnega sektorja in strukturnih problemov v državi. Krizo običajno sproži nenadna izguba zaupanja v domačo valuto in/ali domač bančni sistem, pospešijo pa jo dejavniki, kot je na primer prekinjen dostop domačih ekonomskih subjektov do tuji virov financiranja. Finančna kriza običajno vključuje velike padce vrednosti premoženja in propade številnih poslovnih subjektov, tako finančnih kot nefinančnih. Vse korekcije cen premoženja in drugih neravnotežjih še ne pomenijo, da se država nahaja v finančni krizi.«(mrak, 2002, str. 574) 36

45 5.2 Vrste finančnih kriz Finančne krize so po krizah v manj razvitih državah v osemdesetih in devetdesetih letih začeli deliti na tri osnovne tipe. Delitev izhaja iz kriterija najbolj izraženega učinkovanja. Če je v neki državi najbolj izražena bančna kriza, pravimo, da se država spopada z bančno krizo. V praksi se pogosto zgodi, da država v nekem trenutku trpi za več kot eno vrsto krize. Tako obstajajo primeri, ko se je zaradi reševanja bančne krize, razvila še dolžniška kriza. V praksi pa lahko pride tudi do pojava vseh spodaj naštetih kriz. Kljub prepletenosti vseh vrst kriz, bi bilo mnogokrat napačno sklepati, da gre za vzročno-posledični odnos med posameznimi tipi kriz. Čeprav se določena država spopada z več vrstami kriz, to ne pomeni, da je ena vrsta krize vzrok za nastanek druge (Mrak, 2002, str ). Nadalje Mrak (2002, str ) posamezne tipe kriz podrobneje opisuje z vidika vzročno-posledičnih odnosov za nastanek: Valutna kriza Kriza, ki zaradi špekulativnega napada na valuto povzroči njeno znatno devalvacijo oziroma depreciacijo, odvisno od deviznega režima države. Devizni tečaj valute je praviloma vezan na tujo valuto. Država je v takšni situaciji prisiljena braniti stabilnosti deviznega tečaja s financiranjem iz deviznih rezerv ali s povišanjem obrestne mere. Možna je kombinacija obeh ukrepov države. Bančna kriza Pri tej krizi gre za bančno nesposobnost rednega obnavljanja finančnih virov, kar vodi v nelikvidnost, v hujših primerih pa tudi nesolventnost. Bančna kriza običajno zajame večje število bank v posamezni državi, zato se v takšnih primerih v reševanje vključi država. Intervencija države lahko poteka v obliki finančne pomoči bankam v obliki dokapitalizacij in podobnih ukrepov, ki izboljšujejo bančno kapitalsko ustreznost in posledično likvidnost. Bančna kriza se začne z navali na banke ali vsaj s potencialno nevarnostjo navalov, ki so posledica omajanega zaupanja komitentov. Bančna kriza lahko okuži tudi druge dele finančnega sistema države, kot je trg vrednostnih papirjev. Dolžniška kriza Pri tej vrsti krize posamezna država ni več sposobna obnavljati starih kreditov in/ali zagotavljati svežih sredstev, zaradi česar je prisiljena v razglasitev moratorija na odplačevanje kreditov ali v najslabšem primeru bankrot. Dolžniška kriza se lahko pojavi popolnoma samostojno, lahko pa je posledica valutne in/ali bančne krize. 37

46 V literaturi najdemo delitev še na dve vrsti: Kriza dvojčkov Ob hkratnem pojavu bančne in valutne krize govorimo o krizi dvojčkov. Največkrat se najprej pojavi bančna kriza, ki ji sledi valutna. Prav tako lahko rečemo, da bančne krize povečujejo verjetnost nastanka valutnih kriz. Bančna kriza je v primeru krize dvojčkov veliko hujša, kot bi bila v primeru, da bi prišlo samo do bančne krize. Valutna kriza zaradi kolapsa deviznega tečaja bančno krizo dodatno poslabša in poveča možnost špekulativnega napada na valuto (Strašek & Špes, 2009, str. 67). Pri krizi dvojčkov nastanejo veliki finančni stroški, saj je poleg finančnega sektorja prizadeto gospodarstvo kot celota. Gospodarska aktivnost v državi je zmanjšana, podjetniška aktivnost je omejena, uvoz izdelkov se zaradi devalvacije zmanjša, zmanjšajo se investicije in zaupanje gospodinjstev do bančnega sistema, likvidnost in solventnost bank in podjetij je problematična (Strašek & Špes, 2009, str. 68). Okužbena kriza Zaradi izbruha krize v državi A se značilno poveča verjetnost za izbruh krize v državi B. Okužbeno krizo je mogoče definirati še kot povečanje sogibanja cen in količin na trgih, pogojeno s krizo, ki se odvija na enem izmed trgov. Do okužbe pride, ko omenjenega sogibanja ni možno pojasniti s temeljnimi spremenljivkami (Strašek & Špes, 2009, str. 68). Okužbene krize so zaradi vedno večje globalizacije svetovnega gospodarstva vedno bolj pogoste in intenzivne. 5.3 Finančna kriza in zavarovalniški sektor Prispevek zavarovalniškega sektorja Zavarovalniški sektor ni imel vpliva na povečanje sistemskega tveganja, s katerim se v aktualni finančni krizi soočajo banke. Zavarovalničarji prav tako niso izdajali spornih izvedenih finančnih inštrumentov, kot so hipotekarne obveznice. Prav nasprotno, zavarovalnice delujejo kot blažilec krize, aciklično, saj s svojimi dolgoročnimi naložbami niso podvržene pritiskom trga in razmeram na finančnem trgu na kratki rok (The Geneva Association, 2010, str. 63). Vpliv krize na zavarovalnice Od začetka krize so na zavarovalnice učinkovale tri različne vrste vplivov, ki jih v nadaljevanju podrobneje razlagamo. Prvi, začetni vpliv je bil direktni učinek kreditnih izgub iz drugorazrednih hipotek. Drugi vpliv pomeni vpliv na tiste finančne institucije z izpostavljenostjo do tveganja izgube zaradi instrumentov izmenjav kreditnega tveganja, bolj znanimi pod kratico CDS 1. V ta del spadajo še bančne operacije in finančni posli z garancijami. Tretji in splošni vpliv je padanje vrednosti sredstev, ki smo jih najbolj dramatično spremljali v septembru 2008 (The Geneva Association, 2010, str. 63). 1 Zamenjava kreditnega tveganja (angleško credit default swap, CDS) je dvostranski dogovor med kupcem in prodajalcem kreditnega tveganja (CDS-ja). Kupec se s pogodbo zaveže, da bo prodajalcu plačal premijo, prodajalec pa ja dolžan ob nastanku škodnega dogodka kupcu plačati nastalo škodo. CDS je lahko izdan v obliki vrednostnega papirja, s katerim se trguje (Tavakoli, 2001, str. 15). 38

47 Z izjemo usode, ki je doletela zavarovalnico AIG, so druge zavarovalnice v večini ušle prvemu vplivu finančne krize, ki je bil posledica kreditnih izgub iz drugorazrednih hipotek. To ni majhen dosežek, glede na to, da so zavarovalnice velik igralec na finančnem trgu. V letu 2006 je zavarovalniška industrija na svoji aktivni strani bilance imela skupaj 18,5 trilijonov ameriških dolarjev. Kar je 11% delež finančnih sredstev v svetovnem merilu. Zavarovalniški sektor je s tem deležem na tretjem mestu, takoj za pokojninskimi (21,6 trilijonov dolarjev) in vzajemnimi skladi (19,3 trilijonov dolarjev) (The Geneva Association, 2010, str. 63). Direkten vpliv krize na zavarovalništvo je bil omejen, zahvaljujoč med drugim tudi veliki diverzifikaciji portfelja, ki ga le-te nalagajo na finančne trge. Zavarovalniški ekonomisti pričakujejo odpise vrednosti zavarovalniških investicij, ki so posledica direktnega vpliva krize v višini 80 bilijonov ameriških dolarjev. Kar znaša okrog 3,5 % svetovnega portfelja zavarovalnic in pozavarovalnic ali 0,5 % celotnega svetovnega finančnega portfelja. V bankah se po poročanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pričakuje teh odpisov v višini 600 bilijonov dolarjev (The Geneva Association, 2010, str. 63). Na prodajni strani so zavarovalnice v času krize izpostavljene predvsem kot prodajalec zavarovanj, ki zavarujejo odgovornost vodilnih delavcev v podjetjih. Ocene kažejo na višino zahtevanih zavarovalnin iz tovrstnih zavarovanj v višini nekaj manj kot 10 bilijonov dolarjev (The Geneva Association, 2010, str. 63). Drugi vpliv krize na zavarovalnice je bil opažen v finančnih inštitucijah, kjer se je osnovni zavarovalniški posel mešal z drugimi finančnimi posli in inštitucijami. Predvsem je bil ta vpliv viden pri zavarovalnicah AIG in Fortis, ki sta doživeli velike izgube zaradi finančnih produktov (večinoma CDS in finančne garancije) in bančnih aktivnosti (The Geneva Association, 2010, str. 63). Tretja oblika vpliva so realizirane in nerealizirane izgube investicij v vrednostne papirje, ki jih v času pisanja magistrskega dela še ne moremo dokončno izračunati. Ni dvoma, da je zavarovalniški sektor, ki je med največjimi finančnimi upravljavci, prizadet zaradi padca na delniških trgih in velike selitve sredstev v bolj varne in manj donosne obvezniške trge. Zavarovalniški sektor doživlja v aktualni finančni krizi relativno manjše tveganje padca delniških trgov kot v prejšnji krizi med letom , ko so mnoge zavarovalnice zmanjšale svoje kapitalske količnike. Izgube pri državnih obveznicah in vrednostnih papirjih s fiksnim donosom bodo direktno prizadele portfelje zavarovalnic. Najbolj bodo posledice občutile življenjske zavarovalnice (The Geneva Association, 2010, str. 64). Zavarovalnice so krizo preživele relativno bolje kot banke Eden izmed razlogov je ta, da zavarovalnice po svojem fundamentalnem modelu poslovanja niso likvidnostno ogrožene na enak način kot druge finančne inštitucije. Vsaj dokler se bodo vzdržale finančnih odločitev, zaradi katerih so nasedle druge finančne inštitucije. Zavarovalnice so preskrbljene z relativno stabilnim denarnim tokom v obliki premij. Običajno se ne ukvarjajo s kratkoročnimi naložbami na finančnih trgih, zato se v času krize nimajo takšnih likvidnostnih težav kot banke. Drugi razlog tiči v zelo široko razpršenem portfelju (The Geneva Association, 2010, str. 64). 39

48 Slika 10: Izgube zaradi nevrnjenih kreditov in odpisi v bančnem in zavarovalniškem sektorju po svetu Vir: (OECD, 2011, str. 12). Opombe: Podatki so predstavljeni v milijardah (bn) ameriških dolarjev za januar Insurers (zavarovalnice), Europe (Evropa), Banks & brokers (banke in posredniki), Other countries (ostale države). USA (Združene države Amerike), Na podlagi podatkov portala Bloomberg za januar 2010 so zavarovalnice po svetu prijavile za 254,3 milijard USD odpisov in izgub iz naslova nevrnjenih kreditov. V primerjavi z bankami, kjer je ta vrednost milijard USD, je to relativno dober rezultat. V Evropi je zavarovalniški sektor zabeležil za 62,3 milijard USD odpisov in izgub iz kreditiranja. Primerjalno je ta podatek za ZDA 189 milijard. V svetovnem merilu so štiri največje zavarovalniške skupine krive za 54 % vseh zavarovalniških izgub iz naslova odpisov in izgub iz kreditiranja. Te skupine so AIG, ING Groep N.V., Ambac Financial Gropu INC in Aegon NV. Njihove izgube oziroma odpisi si sledijo po naslednjem vrstnem redu: 98,2; 18,6; 12,0; in 10,7 milijard USD (OECD 2011, str. 12). Državna pomoč zavarovalnicam Za državno pomoč je moralo zaprositi majhno število zavarovalnic. Vzrok za zaprosilo je bil predvsem v veliki izpostavljenosti teh zavarovalnic finančnim inštrumentom in bančnim aktivnostim. Torej vzroki, ki niso povezani z osnovno zavarovalniško dejavnostjo. Delež teh problematičnih zavarovalniških naložb znaša v svetovnem merilu manj kot 3 % pobranih premij (The Geneva Association, 2010, str. 64). 40

49 Kratkoročni obeti zavarovalniškega sektorja V času, ko doživljamo nestabilnost finančnih trgov brez primere, je napovedovanje prihodnosti skoraj nesmiselno. Glede na še vedno aktualne turbulence finančnih trgov v kombinaciji z dolgotrajnim padanjem globalne gospodarske aktivnosti, so prihodnji odpisi vrednosti sredstev še vedno verjetni. Kljub drastičnemu padcu vrednosti na finančnih trgih, posledice do zdaj še niso presegle okvirov standardnega stres testa, ki ga izvajajo vodilne zavarovalnice na trgu (The Geneva Association, 2010, str. 64). Na strani obveznosti do virov sredstev (pasive) se zahteve po izplačilih zavarovalnin v času šibkega gospodarstva povečujejo. Ta negativni učinek bi lahko bil oslabljen zaradi zmanjšanja inflacijskih pritiskov, kot posledica pričakovanj recesije in padca cen proizvodov (The Geneva Association, 2010, str. 64). V tem okolju se od zavarovalnic in pozavarovalnic pričakuje striktna disciplina in previdnost pri sklepanju zavarovalnih pogodb z namenom ohranitve višine osnovnega kapitala (The Geneva Association, 2010, str. 64). Poslovni model zavarovalnic po krizi Kreditna kriza ni povzročila dvoma o primernosti zavarovalniškega sistema kot modela poslovanja sektorja. Ne obstaja namreč bližnjica za zavarovanje življenja in premoženja. Kapacitete zavarovanj se povečujejo kljub porastu cen v nekaterih vrstah zavarovanj. V nasprotju z zavarovalnicami so banke v času krize zmanjšale svoje posojilne kapacitete in ponovno premislile o ustreznosti poslovnih modelov sekuritizacije posojil. Investicijsko bančništvo se spreminja z izumiranjem tradicionalnih Wall Street oblik in preoblikovanjem v univerzalne banke. Pričakujemo lahko, da bo finančna kriza vzpodbudila zavarovalnice k striktnemu fokusu na njihovo osnovno dejavnost prevzemanja tveganja (The Geneva Association, 2010, str. 65). Regulacija v zavarovalnicah Kar zadeva osnovne dejavnosti zavarovanja, se je dosedanja ureditev izkazala za ustrezno in učinkovito. V luči trenutne stroge regulative finančnega sektorja se zavarovalniški sektor sooča z nevarnostjo kolateralne škode, ki jo povzročajo netočne domneve, da banke in zavarovalnice nudijo podobne storitve in tako predstavljajo podobno grožnjo finančni stabilnosti. Dejstvo je, da se narava zavarovalniških storitev in poslovni model ter z njim povezano tveganje od bank močno razlikuje. Posledično bi morala biti regulativa in kapitalske zahteve za oba sektorja različne tudi v prihodnosti (The Geneva Association, 2010, str. 65). Podjetja, ki delujejo v zavarovalniškem okolju in so posledice kreditne krize najbolj občutila, so v večini primerov tista, ki so tako ali drugače kombinirala zavarovalniške in bančne storitve. Prav tovrstne oblike zavarovanj bi morale biti v prihodnosti bolj pod drobnogledom s strani regulatorjev. Povezovanje bančnih in zavarovalnih storitev ustvarja možnost transmisijskih mehanizmov, ki v preteklosti še niso bili opaženi (The Geneva Association, 2010, str. 65). 41

50 Zato je pomembno, da se nov sporazum, imenovan Solventnost II, implementira brez zamude. Solventnost II sporazum bo omogočil celovito ureditev za vse posle, investicije in operativna tveganja zavarovalnic. Poleg tega bo prispeval k izboljšanju kvalitete internega upravljanja tveganja. Z ekonomskega vidika je Solventnost II najboljša možna rešitev za implementacijo lekcij, naučenih v času krize, in za zagotovitev dolgoročne uspešnosti poslovanje sektorja (The Geneva Association, 2010, str. 65). Spoznanja zavarovalniškega sektorja v času finančne krize Korporativne strategije zavarovalnic bi morale ostati osredotočene na osnovno dejavnost, to je prevzemanje tveganja in izogibanja nepoznanim področjem, kot so kompleksni finančni inštrumenti. Prav tako bi zavarovalnice morale voditi konzervativno investicijsko politiko, saj so doslej preveč podcenjevale nevarnosti likvidnostnega tveganja, ki ga povzročijo veliki padci borznih trgov (The Geneva Association, 2010, str. 65). V javnosti bo moral zavarovalniški sektor upravičiti svojo posebno vlogo v finančnem sektorju, to je vloga stabilizatorja gospodarstva in dolgoročnega investitorja. Kriza je razkrila, kako nerazvito je razumevanje vloge in delovanje zavarovalniškega sektorja (The Geneva Association, 2010, str. 65). Vrnitev zaupanja zavarovalcev Do zdaj ni še nobena zavarovalnica bankrotirala v smislu neizpolnjevanja svojih obveznosti do lastnikov zavarovalnih polic zavarovancev. Zaradi splošnega občutka negotovosti v finančnem sektorju so zavarovalnice pod enormnim pritiskom in natančnimi pregledi javnosti. V takšnem okolju je odprta, transparentna in odkrita komunikacija nujno potrebna za povrnitev izgubljenega zaupanja. Pričakovanja zavarovancev so: transparentne in konkurenčne bonitetne ocene, fleksibilni splošni pogoji, pravočasno izplačilo zavarovalnin, nenehne inovacije zavarovalniških produktov (The Geneva Association, 2010, str. 66). Prispevek zavarovalništva pri hitrem koncu gospodarske krize Najučinkovitejši prispevek je nadaljevanje ključne vloge v modernem gospodarstvu: promocija finančne stabilnosti in varnosti na nacionalnem in osebnem nivoju posameznika, spodbujanje investicij in inovacij v duhu zmanjševanja posledic finančne krize, mobilizacija prihrankov, učinkovita raba kapitala namenjenega velikim investicijam (The Geneva Association, 2010, str. 66). 42

51 EMPIRIČNI DEL 6 ANALIZA UČINKA KRIZE NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR 6.1 Razlaga uporabljenih finančnih kazalnikov Cena delnice Delnica je lastniški vrednostni papir, ki izkazuje imetnikovo solastništvo podjetja. Delnica imetniku (delničarju) daje pravico do upravljanja podjetja in pravico do dobička oziroma dividend. Poznamo prednostne in navadne delnice. Navadne delnice dajejo lastniku polno pravico pri glasovanju in izplačilu dividend. Izplačila so odvisna od uspešnosti družbe. V primeru prenehanja družbe so lastniki navadnih delnic poplačani najkasneje. Prednostne delnice dajejo omejeno pravico glasovanja in v naprej določeno višino dividend, ki pa je prav tako odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja (Igličar in Hočevar, 2011, str. 117). Delnice imajo različne oblike vrednosti. Nominalna vrednost delnice določa solastniški delež posameznega delničarja. Je vrednost, na katero se delnica glasi in je zapisana na delnici. Osnovni kapital delniške družbe je rezultat zmnožka nominalne vrednosti delnice in njihovega števila (Igličar in Hočevar, str. 118). Knjigovodska vrednost delnice je celotni kapital podjetja, razdeljen na število izdanih delnic. V primeru, da bi podjetje imelo samo osnovni kapital, bi bila nominalna in knjigovodska cena delnice enaki. Zaradi dobička, ki ga podjetja praviloma dosegajo, je knjigovodska cena delnice višja od nominalne (Igličar in Hočevar, str. 118). Tržna vrednost delnice je cena, ki jo delnica dosega na trgu vrednostnih papirjev in je rezultat ponudbe in povpraševanja. V primeru, da delnica kotira na borzi vrednostnih papirjev, je njena tržna vrednost razvidna iz borzne tečajnice (Igličar in Hočevar, str. 118). Razmerje med knjigovodsko in tržno vrednostjo delnice je pomemben iz zanesljiv indikator precenjenosti oziroma podcenjenosti delnice. Je kazalnik, ki pove koliko evrov so investitorji pripravljeni plačati za evro knjigovodske vrednosti družbe. Delnica s katero se trguje občutno pod njeno tržno vrednostjo nakazuje na svojo podcenjenost in obratno. Pri tovrstnih primerih je potrebno upoštevati tudi panogo in rast družbe ter napoved razvoja v prihodnje (Jones, 2000, str. 274). Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice izračunamo tako, da tržno vrednost delnice delimo s knjigovodsko. V magistrskem delu smo za statistične analize uporabili tržno vrednost delnice posamezne zavarovalnice. Tržno vrednost oziroma ceno delnice smo pridobili s spletnih strani borz, na katerih delnica kotira, in finančnih portalov, kot so Yahoo Finance, Morningstar in Bloomberg. 43

52 Podatke o tržni vrednosti oziroma ceni delnice smo deflacionirali in tako dobili realne cene delnic. Realne cene, oziroma cene brez vpliva inflacije, smo izračunali s pomočjo podatkov Eurostata o stopnji HICP (angl. Harmonised Index of Consumer Prices) posamezne države v preučevanem obdobju ( ). Postopek deflacioniranja smo izvedli tudi pri kazalniku čistega dobička, celotnih sredstev in celotnega kapitala. S pomočjo postopka deflacioniranja lahko dobljene podatke posameznih kazalnikov med seboj primerjamo po zavarovalnicah in letih Število delnic Številka (angl. number of shares) izraža vsoto delnic gospodarske družbe, ki kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Število delnic se lahko znotraj leta z izdajami novih delnic povečuje. Podatek o številu delnic podjetja objavljajo v svojih finančnih poročilih. Najdemo pa ga lahko tudi na spletnih strani borze, na kateri delnica kotira Čisti dobiček Čisti dobiček je v denarni valuti izražena razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki jih gospodarska družba ustvari v določenem časovnem obdobju. V primeru, da celotni prihodki družbe presegajo celotne odhodke, družba izkazuje pozitivni poslovni izid ali dobiček. V nasprotnem primeru govorimo o negativnem poslovnem izidu ali izgubi. Gre za ključni računovodski izkaz ekonomičnosti delovanja družbe, ki ga lahko razberemo iz bilance poslovnega izida (Igličar in Hočevar, 2011, str. 38). Friedman (1994, str. 399) v slovarju poslovnih terminov čisti dobiček definira kot vsoto, ki ostane po vseh odhodkih. V literaturi je lahko čisti dobiček poimenovan z izrazi čisti zaslužek (angl. net earnings) in čisti profit (angl. net profit) oziroma čista izguba (angl. net loss), odvisno ali je številka pozitivna ali negativna Celotna sredstva Vsako podjetje za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje določena sredstva. Ta sredstva, ki so na začetku poslovanja večinoma v denarni obliki, omogočajo izvajanje dejavnosti podjetja. Podjetje z denarjem kupi prostore, stroje, opremo, material, izplača plače delavcem in poravna račune dobaviteljem. Med poslovanjem se s prodajo izdelkov in storitev denarna sredstva spet vrnejo nazaj v podjetje. Proces spreminjanja posameznih oblik sredstev poteka nenehno in v različnih fazah. Skratka, sredstva so premoženje, ki ga uporablja podjetje za opravljanje svoje dejavnosti (Igličar in Hočevar, 2011, str ). Odar s soavtorji (2011, str. 73) navaja, da sredstva po namenu razčlenjujemo na stalna sredstva in gibljiva sredstva, po času preoblikovanja pa na dolgoročna in kratkoročna sredstva. Iz finančnega vidika pomenijo sredstva naložbe, če so sredstva označena kot premoženje, je tem poudarjen predvsem njihov lastniškopravni vidik in ne toliko gospodarski, ki je vezan predvsem na doseganje gospodarskih ciljev v družbi. 44

53 Vrednost vseh sredstev (angl. total assets) je izražena v denarni enoti na točno določen datum, najpogosteje ob koncu koledarskega leta ( ). Vrednost računovodske postavke vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin, licenc, opreme, zalog, terjatev in se nahaja na aktivni strani bilance stanja. Velikost sredstev je pomemben kriterij pri določanju velikosti družbe Celoten kapital Kapital je trajen vir financiranja, ki je v podjetje vložen s strani lastnikov. Lahko pa nastaja tudi z uspešnim poslovanjem podjetja. Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Najkasneje se obveznost do lastnikov pojavi ob prenehanju podjetja. Z računovodskega vidika je kapital vrednost začetnega vloženega kapitala, določena z vrednostjo sredstev, ki so jih lastniki vložili v podjetje. Kapital je lahko v podjetje vložen v obliki stvari ali denarja. Kapitala podjetja ne smemo enačiti s proizvodnimi zmogljivostmi ali denarnimi sredstvi, ki jih ima podjetje (Igličar in Hočevar, 2011, str. 33). Odar s soavtorji (2011, str. 217) navaja, da je celoten kapital ostanek sredstev družbe po odštetju vseh njenih dolgov. S finančnega vidika lahko računovodsko izkazan celoten kapital opredelimo kot lastniško financiranje družbe. Z lastniškega, računovodskega in finančnega vidika je kapital najpomembnejša kategorija računovodskih izkazov. Znesek, s katerim je celotni kapital družbe izkazan v bilanci stanja, pa je odvisen od vrednotenja sredstev in obveznosti. Celoten kapital (angl. total equity) je v denarni enoti izražena vrednost delnic, ki jo imajo v lasti delničarji gospodarske družbe. Celoten kapital družbe dobimo, ko od vseh sredstev odštejemo vse obveznosti. Gospodarske družbe, ki nimajo dolgov do bank ali dobaviteljev, imajo kapital izenačen s sredstvi. V bilanci stanja je podatek o celotnem kapitalu moč najti na pasivni strani. Kapital se lahko skozi poslovanje podjetja povečuje z dodatnimi vložki lastnikov (dokapitalizacija) ali z zadržanjem čistega dobička. Zmanjšanje kapitala je lahko posledica nakupa lastnih delnic podjetja ali izplačil dobička (Igličar in Hočevar, 2011, str. 33) Tržna kapitalizacija Downes in Goodman (1995, str. 323) v slovarju finančnih in investicijskih izrazov tržno kapitalizacijo (angl. market capitalization, market cap.) opredeljujeta kot vrednost podjetja, ki temelji na ceni vseh delnic gospodarske družbe, ki kotirajo na trgu vrednostnih papirjev. Izračunamo jo tako, da ceno delnice pomnožimo s številom kotirajočih delnic. Investitorji ta finančni podatek uporabljajo za lažjo percepcijo o velikosti podjetja, ki ga na podlagi tega kriterija v grobem uvrstijo med majhno, srednjo ali veliko. Kriterije za uvršanje podjetja navajamo spodaj (Investopedia, 2014): Velika kapitalizacija: $10 milijard ali več, srednja kapitalizacija: $2 milijardi do $10 milijard, majhna kapitalizacija: manj kot $2 milijardi. 45

54 6.1.7 Donosnost sredstev (ROA) ROA je angleška kratica, sestavljena iz besed return on assets. Prevedeno v slovenščino to pomeni donosnost sredstev, tudi donosnost lastniškega kapitala. Omenjen kazalec uspešnosti izračunamo s pomočjo enostavne enačbe, v kateri v števec vstavimo čisti dobiček (angl. net income) in v imenovalec celotna sredstva (angl. total assets). Podatek o čistem dobičku razberemo iz bilance uspeha, celotna sredstva pa najdemo v bilanci stanja. Obe bilanci so delniške družbe primorane objavljati v finančnih poročilih, ki jih najlažje najdemo na njihovih spletnih straneh, kjer jih objavljajo vsaj enkrat letno (Rich in drugi, 2009, str. 646). ROA = čisti dobiček (angl. net income) vsa sredstva (angl. total assets) Rezultat, ki ga najpogosteje predstavljajo v odstotkih, izraža uspešnost uporabe vseh sredstev gospodarske družbe. Kaže nam, koliko dobička ali izgube je gospodarska družba ustvarila na sto enot vloženih sredstev v nekem časovnem obdobju, običajno enega leta. Večja, kot je vrednost kazalnika ROA, bolj je gospodarska družba uspešna pri izrabi sredstev. Vrednost kazalnika se značilno razlikuje med sektorji. Storitvene gospodarske družbe imajo v svoji bilanci stanja manjše vrednosti sredstev kot proizvodne gospodarske družbe. Zato je primerjava smiselna predvsem znotraj določenega sektorja. Hočevar s soavtorji (2003, str. 219) navaja, da se kazalnik donosnosti sredstev uporablja za potrebe merjenja uspešnosti poslovanja managerjev podjetja in organizacijskih enot. V tem primeru se dobičku običajno prištejejo še obresti. S tem se namreč izniči vpliv financiranja na uspešnost podjetja, saj obresti pomenijo finančni odhodek. Pri tem bi enote z razmeroma večjim deležem dolgov prikazovale manjši dobiček pri enaki uspešnosti in vrednosti sredstev. Sredstva so pri tem lahko zajeta v celoti ali pa so zajeta samo v višini njihove zaposlenosti, to je brez opreme v pripravi, neizkoriščenih zemljišč in podobno. Kritiki kazalnika opozarjajo na nekonsistentnost števca in imenovalca enačbe. Vrednost kazalnika se poveča (zmanjša), če se poveča (zmanjša) čisti dobiček v števcu enačbe. Poveča pa se tudi v primeru, ko se zmanjšajo sredstva gospodarske družbe in čisti dobiček ostane enak. Ko gospodarska družba dezinvestira del svojih sredstev, se ROA poveča zaradi dodatnih prihodkov, ki so nastali s prodajo. Slednje pa ni odraz povečane uspešnosti gospodarske družbe znotraj preučevanega obdobja Donosnost kapitala (ROE) Donosnost kapitala, ki so ga delničarji vložili v gospodarsko družbo v finančnem okolju, pogosto zapisujejo z angleško kratico ROE (return on equity). Kazalnik je med vlagatelji zelo priljubljen, saj kaže, koliko čistega dobička je gospodarska družba dosegla na enoto vloženega kapitala. ROE je med kazalniki uspešnosti najpogosteje uporabljen. Njegova vrednost kaže, kako uspešno menedžment upravlja premoženje lastnikov. Lastniki si lahko s pomočjo kazalnika ROE izračunajo, koliko čistega dobička je gospodarska družba dosegla na enoto vloženega kapitala (Marr, 2012, str. 12). 46

55 Podobno kot kazalnik ROA je tudi ROE enostavno izračunati. Vse podatke je možno najti v bilanci stanja in uspeha, ki ga večja podjetja objavljajo v sredstvih javnega obveščanja. V števcu spodnje enačbe je, tako kot pri ROA, čisti dobiček. V imenovalcu pa je v tem primeru kapital, ki so ga lastniki vložili v gospodarsko družbo v obliki delnic ali deležev. Večji, kot je kazalnik ROE, za bolj uspešno smatramo opazovano gospodarsko družbo. Višino kazalnika lahko menedžment podjetja zvišuje s povečevanjem čistega dobička ali zmanjševanjem kapitala. V primeru zmanjševanja lastniškega kapitala in povečevanje dolžniškega kapitala gospodarska družba beleži povečevanje vrednosti ROE, ki pa nima povezave z večjo uspešnostjo družbe (Pratt, 2011, str. 203). ROE = Multiplikator čistega dobička (P/E) čisti dobiček (angl. net income) kapital (angl. stockholder s equity) Multiplikator čistega dobička ali angleško price earnings ratio je finančni kazalnik, ki izraža razmerje med trenutno tržno vrednostjo delnice na borzi v primerjavi s čistim dobičkom na delnico. Čisti dobiček na delnico podrobneje definiramo v nadaljevanju. Kazalnik P/E nam pove, koliko denarnih enot so vlagatelji v nekem trenutku pripravljeni plačati za enoto čistega dobička obračunanega v preteklem obdobju. P/E = tržna vrednost delnice (angl. market price per share) čisti dobiček na delnico (angl. earnings per share) Vrednost kazalnika sama po sebi ne pove veliko. Kazalnik P/E opazovane gospodarske družbe je potrebno primerjati s kazalnikom delnice podobnega podjetja. S primerjavo lahko ocenjujemo, ali je neka delnica na borznem trgu precenjena ali podcenjena. Relativno visoka vrednost multiplikatorja P/E izraža pričakovanje vlagateljev, da bo dobiček opazovane gospodarske družbe v prihodnosti rastel. Zato so za delnico pripravljeni plačati več. Zelo visoke vrednosti multiplikatorja lahko pomenijo precenjenost delnice (Maheshwari in Maheshwari, 2009, 3.25). Nasprotno pa nizke vrednosti multiplikatorja izražajo nezaupanje vlagateljev v zmožnost nadaljnje rasti dobička gospodarske družbe. Relativno zelo nizke vrednosti kazalnika lahko pomenijo tudi podcenjenost delnice. Povezava P/E kazalnika z inflacijo je inverzna, kar pomeni, da v razmerah, ko se P/E povečuje inflacija znižuje. Sprememba inflacije spremeni pričakovani donos na delnico, kar povzroči spremembo cene delnice. Pomembni dejavniki, ki poleg tega še vplivajo na kazalnik, so: politika obrestne mere centralne banke, fiskalni deficit, politična klima, indeks vodilnih indikatorjev, poslovna klima, mednarodne razmere (Jagrič in Strašek, 2010, str. 94). Cena delnice je odvisna predvsem od prihodnje uspešnosti poslovanja gospodarske družbe, ne pa od pretekle uspešnosti, ki jo prikazuje čisti dobiček na delnico. Kazalnika ni mogoče izračunati za gospodarske družbe, ki nimajo dobička, saj matematično enačba ni mogoča. Vlagatelji se kljub pomanjkljivostim kazalnika P/E le-tega množično poslužujejo, saj je enostaven za izračun in hkrati služi kot informacija vlagateljem pri nakupni odločitvi. 47

56 Dobiček na delnico (EPS) Osnovna formula za izračun višine dobička na delnico, ki jo ima določena gospodarska družba, je sestavljena iz čistega poslovnega izida v števcu in števila delnic v imenovalcu. Dobiček na delnico je tako razmerje med čistim dobičkom in številom delnic. Kratica EPS je sestavljena iz angleških besed earnings per share. V kolikšnem času se bo povrnil denarni vložek v nakup delnice, izračunamo tako, da čisti dobiček na delnico primerjamo z njeno nakupno ceno na borzi (Igličar in Hočevar, 2011, str. 278). EPS = čisti poslovni izid (angl. net income) število delnic (angl. number of shares) Kazalnik postane uporaben, ko ga primerjamo v različnih časovnih obdobjih. Primerjava nam lahko pomaga pri oceni trenda, ki mu sledi gospodarska družba v določenem obdobju. Kazalnik je običajno objavljen enkrat letno in izkazuje pogled v preteklost. Copeland s soavtorji (1996, str. 79) ugotavlja, da visoka vrednost kazalnika EPS ne pomeni zmeraj tudi višje cene delnice družbe. Kljub temu, da družba dosega velike dobičke, je po raziskavah sodeč, kazalnik P/E lahko relativno nizek. Korelacija med čistim dobičkom in ceno delnice je zelo šibka Koeficient beta (ß) Koeficient beta je v indeksu izražen kazalnik tveganja opazovanega vrednostnega papirja v primerjavi s tveganostjo trga. Pove nam, koliko je gibanje donosnosti posameznega vrednostnega papirja povezano z gibanjem tržne donosnosti. Vlagatelji lahko pričakujejo, da se bodo vrednostni papirji z višjimi vrednostmi kazalnika beta v prihodnosti gibali podobno in jim tako prinašali donose tudi v prihodnosti. Merilo tveganja trga določimo na podlagi občutljivosti košarice več delnic, ki ga izračunavamo z različnimi borznimi indeksi, kot so DAX, Stanard&Poor, Dow Jones, SBI, FTSE ipd. (Gitman, 2009, str. 219). V magistrski nalogi smo kot primerjalni borzni indeks uporabili borzni indeks DAX, ki je največji borzni indeks v Evropi. Uporabili smo tedenske podatke cen preučevanih delnic in indeksa DAX. Vir podatkov o cenah smo pridobili iz arhiva spletnega mesta Yahoo Finance (2013). Podatke smo v programu Excel nato razdelili po letih in za vsako leto posebej s pomočjo funkcije»slope«izračunali vrednost koeficienta beta. Vrednost beta trga je vedno 1,00 in ga z diverzifikacijo ni mogoče zmanjšati. Kadar je vrednost koeficienta beta vrednostnega papirja enaka beti koeficienta trga, pravimo, da je vrednosti papir enako občutljiv na borzna nihanja kot celotni trg. Vrednost bete nad 1,00 pomeni, da preučevan vrednostni papir na spremembo cene delnic na trgu reagira intenzivneje kot trg. Nasprotno, vrednost koeficienta manj kot 1,00 pomeni manjšo občutljivost vrednostnega papirja. 48

57 Za izračun koeficienta beta potrebujemo podatke o ceni opazovanega vrednostnega papirja in borznega indeksa skozi določeno časovno obdobje. Nadalje uporabimo spodnjo enačbo: ß = Cov (r a, r b ) Var (r b ) Cov (ra, rb): kovarianca med donosnostjo opazovanega vrednostnega papirja a in donosnostjo trga, Var (rb): varianca donosnosti trga (Pratt and Grabowski, 2010, str. 107). 49

58 7 STATISTIČNA ANALIZA UČINKA KRIZE NA GIBANJE FINANČNIH KAZALNIKOV 7.1 Enostavna regresijska in korelacijska analiza V magistrski nalogi bomo v empiričnem delu za ugotavljanje dejanskega vpliva aktualne finančne krize na finančne kazalnike zavarovalnic uporabili regresijsko in korelacijsko analizo. Ker ugotavljamo medsebojno povezanost ene neodvisne spremenljivke in več odvisnih, bomo izvedli enostavno regresijsko analizo. Z regresijsko in korelacijsko analizo je mogoče ugotavljati medsebojne odvisnosti med dvema ali več skupinami spremenljivk. Korelacijska analiza nam pove, ali sta spremenljivki medsebojno povezani in kakšna je moč te povezave. S pomočjo regresijske analize lahko odvisnost med odvisno in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami izrazimo v obliki regresijske funkcije. Določitev funkcije medsebojne odvisnosti nam omogoči orodje napovedovanja prihodnjih posledic sprememb, ki se bi lahko dogodile. Korelacijska analiza ne omogoča ugotavljanja vzročnosti. Z njeno uporabo tako ne moremo določiti odvisnosti oziroma neodvisnosti spremenljivke. To lastnost spremenljivk je mogoče ugotavljati samo na osnovi poznavanja pojavov (Bastič, 2006, str. 27). Preden začnemo izvajati regresijsko analizo, je pomembno, da s pomočjo razsevnega grafikona (angl. scatter diagram) ugotovimo moč in smer med dvema spremenljivkama. S pomočjo razsevnega grafikona lahko pred izvedbo regresijske analize podamo sodbo o povezanosti dveh spremenljivk in smiselnosti nadaljnje analize. Na vodoravno os razsevnega grafikona vpišemo podatke neodvisne spremenljivke (x), na navpično pa odvisne (y). Na sliki 11 vidimo primer razsevnega grafikona (Johnson in Bhattacharyya, 2010, str. 445). Slika 11: Razsevni grafikon Vir: (Johnson in Bhattacharyya, 2010, str. 445). 50

59 7.2 Regresijska premica in regresijska enačba Kadar sprememba neodvisne spremenljivke za eno enoto spremeni odvisno spremenljivko za enako vrednost, govorimo o funkcijski odvisnosti. Pri funkcijski odvisnosti ležijo vse točke na premici oziroma krivulji. Ker v večini primerov pri preučevanju ekonomsko-socialnih pojavov na razsevnem grafikonu ne dobimo le linearne premice, zapišemo odvisnost med spremenljivkama x in y v obliki modela korelacijske odvisnosti (Bastič, 2006, str. 27). y = f(x) + e y i = a 0 + a 1 x 1 + e i za i: 1,2,,N, V zgornjem modelu oznaka y predstavlja odvisno spremenljivko, x neodvisno spremenljivko, e pa napako, tudi ostanek ali rezidual (angl. error, disturbance term). Napaka nastane zaradi vplivov, ki jih v model nismo vključili. Zaradi slučajnih vplivov ali napak pri merjenju, se pravi napak zaradi napačnih vhodnih podatkov (Bastič, 2006, str. 27). Regresijsko premico, ki v razsevnem grafikonu ponazarja razmerje med odvisno in neodvisno spremenljivko, narišemo z izračunom regresijskih parametrov. Čeprav se nam zdi, da bi premico lahko narisali brez računanja, prostoročno, pa bi takšna premica bila zelo subjektivna in neprimerna za statistične analize. Najboljši in objektivni način za določanje parametrov regresijske premice je metoda najmanjših kvadratov (angl. least-squares method). Parametri te metode so določeni tako, da je vsota odklonov stvarnih vrednosti (y) od vrednosti na regresijski premici najmanjša (Johnson in Bhattacharyya, 2010, str. 448). Rezultate te metode izračunamo z uporabo spodnje enačbe (Bastič, 2006, str. 27). N S = (y 1 ŷ) 2 2 = e i min i=1 Pri metodi najmanjših kvadratov predpostavljamo, da so napake (e = y ŷ) normalno porazdeljene in imajo tako povprečno vrednost enako nič. Varianca za vrednosti e je konstanta in tako neodvisna od vrednosti neodvisne spremenljivke. Poleg tega so vrednosti e med seboj neodvisne (Bastič, 2006, str. 27). n N i=1 (y 1 ȳ) 2 = (ŷ i ȳ) 2 + (y i ŷ i ) 2 = σ 2 2 xy + σ ey i=1 n i=1 Analiza variance, ki jo pri regresijski analizi uporabimo za določitev parametrov regresijske funkcije, je narejena na podlagi zgornje enačbe. Enačba je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pojasnjeno vsoto kvadratov odstopanj ali pojasnjeno varianco. Drugi del pa nepojasnjeno varianco, ki izraža vsoto kvadratov odstopanj dejanskih vrednosti od vrednosti, ki jih za spremenljivko y izračunamo z regresijskim modelom (Bastič, 2006, str. 27). n i=1 51

60 Nadalje v spodnji enačbi predstavljamo enačbo, s katero pri regresijski analizi izračunamo standardno napako ocene. Standardna napaka je koren iz nepojasnjene variance. Njen rezultat pa nam pove povprečno odstopanje dejanskih vrednosti spremenljivke y od vrednosti na regresijski premici (Bastič, 2006, str. 28). σ ey = σ2 ey 7.3 Analiza variance (ANOVA) Analiza variance se uporablja v primerih, ko želimo analizirati značilnost razlik med povprečnimi vrednostmi za več kot dva vzorca. Pri tem morajo biti vzorci med seboj neodvisni. V magistrskem delu smo uporabili enostavno analizo variance, saj smo analizirali le eno spremenljivko. Enostavno analizo variance imenujemo z angleškim izrazom tudi one-way analyis of variance. Celotno variiranje vrednosti, merjeno s povprečnim kvadratnim odklonom vrednosti od aritmetične sredine, razdelimo na variiranje vrednosti zaradi razlik znotraj vzorcev in na variiranje vrednosti zaradi razlik med vzorci. Obe sestavini variance na koncu medsebojno primerjamo (Bastič, 2006, str. 19) ANOVA model Matematično zapišemo ANOVA model s pomočjo spodnje funkcije: x ij = μ i + ε ij kjer x predstavlja posamezne podatkovne točke (i in j pa označujeta skupino in posamezna opazovanja). ε je simbol za nepojasnjeno spremembo. Parametri modela (μ) so aritmetične sredine vsake posamezne skupine. Vsaka podatkovna točka tako pomeni aritmetično sredino svoje skupine in napako (Edanz, 2013). Testiranje hipotez ANOVO uporabljamo za izračun testne statistike F, s pomočjo katere izračunamo stopnjo signifikantnosti (P vrednost). Stopnja signifikantnosti (najpogosteje pri P < 0,05) kaže, da je vsaj ena aritmetična sredina skupine statistično značilno različna od druge. Tako lahko ničelno hipotezo zavrnemo (Edanz, 2013). 52

61 Izračun F ANOVA deli varianco analiziranih podatkov na dva dela. Na varianco znotraj skupine in varianco med skupinami. Pri ANOVI najprej sestavimo več skupin vzorcev. Ničelna hipoteza H0 pri ANOVA testu predvideva, da so povprečja v skupinah vzorcev statistično enaka. Z drugimi besedami, da se ob upoštevanem tveganju ne razlikuje med seboj. Ničelno hipotezo pri ANOVI preverjamo s F-testom, ki primerja variance (povprečja med skupinami vzorcev), ki smo jih izbrali, in variance aritmetičnih sredin znotraj vzorcev (Kathari, 2006, str. 259). F = σ 2 med skupinami 2 σ znotraj skupin Predpostavke ANOVE: podatki so normalno porazdeljeni, varianca je podobna znotraj različnih skupin, podatki so neodvisni. 53

62 7.4 Rezultati regresijske analize po finančnih kazalnikih V naslednjih tabelah predstavljamo rezultate regresijske analize za največje evropske zavarovalnice. Rezultate predstavljamo po posameznih tabelah, ločeno glede na analiziran finančni kazalnik. Skupaj naštejemo enajst finančnih kazalnikov, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: cena, čisti dobiček, celotna sredstva, celoten kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, donosnost sredstev, donosnost lastniškega kapitala, koeficient beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. V regresijsko analizo smo vključili štirideset največjih zavarovalnic v Evropi, pri tem smo kot kriterij velikosti upoštevali podatek o višini celotnih sredstev v bilanci stanja. Pri pridobivanju podatkov za vrednosti kazalnikov po zavarovalnicah smo pri nekaterih primerih naleteli na težave. Za preučevano časovno serijo (od leta 2002 do 2012) so pri nekaterih zavarovalnicah manjkali podatki za nekatera leta. Zavarovalnice, pri katerih sta manjkala dva ali več podatkov, smo izločili iz regresijske analize in deskriptivne statistike, da ti ne bi skazili končnih rezultatov. Pri razvrščanju zavarovalnic po velikosti opažamo, da jih ima petnajst sedež v Veliki Britaniji, pet v Italiji, sledijo Švica in Francija s štirimi in nato še Nemčija, Finska, Belgija, Avstrija, Španija in Norveška. Ker večina zavarovalnic posluje tudi zunaj meja svoje države, lahko rezultate vzorca analiziranih štiridesetih zavarovalnic posplošimo na celotno Evropo kot kontinent. Podatki o finančnih kazalnikih od leta 2002 do 2012 izvirajo iz letnih poročil posameznih zavarovalnic in spletnih portalov kot so Bloomberg, Yahoo Finance in Morningstar. Pred regresijsko analizo posameznega kazalnika smo podatke uvodoma predstavili še s pomočjo deskriptivne statistike. Slednja je narejena za preučevano obdobje od leta 2002 do V drugem stolpcu je izračunana aritmetična sredina kazalnika, sledi ji sredinska vrednost ali mediana, standardni odklon, minimalna in maksimalna vrednost ter število opazovanj. Število opazovanj je v večini primerov 11, razen pri zavarovalnicah, pri katerih vseh podatkov ni bilo mogoče pridobiti. Jarque-Bera test, ki ga izračunavamo v osmem in devetem stolpcu, smo uporabili z namenom preizkušanja hipoteze normalne porazdelitve podatkov. Omenjeni test na podlagi porazdelitve odklonov (asimetrije in sploščenosti) ocenjuje izpolnjevanje predpostavke o normalni porazdelitvi napak. V primeru normalne porazdelitve, ki jo dokazujemo s pomočjo vrednosti p (stopnja signifikantnosti), predpostavljamo, da so pridobljeni podatki primerni za nadaljnje statistične analize. Nadaljnja regresijska in korelacijska analiza nam dajeta najpravilnejše podatke v primeru, da za njun izračun uporabimo niz normalno porazdeljenih podatkov. Jarque-Bera statistika ima x 2 distribucijo z dvema stopnjama prostosti in ničelno domnevo normalno porazdeljenih rezidualov (Ruppert, 2011, str. 88). 54

63 V prvem stolpcu tabel, ki sledijo uvodni tabeli z deskriptivno statistiko, so naštete zavarovalnice po velikosti glede na velikost sredstev. V drugem in tretjem stolpcu smo izračunali povprečno vrednost kazalnika za preučevano obdobje enajstih let, od leta 2002 do Preučevano obdobje je dovolj dolgo, da omogoča analizo podatkov za čas pred krizo in čas v krizi. Razliko pred in v krizi v relativni vrednosti in v odstotkih prikazujemo v četrtem in petem stolpcu. Zadnji stolpec tabele z naslovom Hipoteza prikazuje končni rezultat preizkušanja ničelne hipoteze pri regresijski analizi. Rezultat NI ZAVRNJENA pomeni, da ničelne hipoteze nismo zavrnili in tako ugotovili, da vpliv krize na kazalnik zavarovalnice ni bil statistično značilen. Skratka, kriza na zavarovalnico pri preučevanem kazalniku ni imela vpliva. Nasprotno pa pri rezultatu ZAVRNJENA zavrnemo ničelno hipotezo ter s tem statistično dokažemo, da je kriza na zavarovalnico pri analiziranem kazalniku imela vpliv. Pri uporabljeni enostavni regresijski analizi smo kot pojasnjevalno (neodvisno) spremenljivko uporabili aktualno finančno krizo, ki smo jo v analizo vstavili s pomočjo umetne (tudi dummy, slamnate) spremenljivke. Umetni spremenljivki smo dodeli vrednost 0 za časovne serije ( ) pred prihodom krize in vrednost 1 za čas krize ( ). Kot odvisne spremenljivke so v analizi nastopale posamezne zavarovalnice s svojimi vrednostmi finančnih kazalnikov. 55

64 7.4.1 Cena delnice: Tabela 3: Deskriptivne statistike kazalnika cene delnice AS Med. St. od. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 18,27 16,22 6,86 10,16 30, ,02 0,03 zavrnjena Allianz 97,93 92,32 26,47 53,20 145, ,05 0,13 ni zavrnjena Generali 20,89 18,80 7,40 10,72 33, ,91 0,03 zavrnjena Legal & General 106,58 104,37 25,28 65,95 144, ,02 0,08 ni zavrnjena Aviva 500,44 464,69 156,54 276,20 775, ,35 0,03 zavrnjena Aegon 3,67 4,50 2,82 0,77 10, ,83 0,24 ni zavrnjena ING 15,97 13,51 10,37 5,24 31, ,00 0,01 zavrnjena Prudential 567,50 605,66 146,37 321,76 842, ,88 0,14 ni zavrnjena CNP 48,36 52,77 27,75 9,33 86, ,62 0,01 zavrnjena Zurich 233,64 231,40 61,48 127,86 326, ,43 0,07 ni zavrnjena Munich Re 111,91 113,57 15,56 88,29 133, ,96 0,02 zavrnjena Old Mutual 141,59 148,62 42,40 60,96 193, ,20 0,05 zavrnjena Swiss Life 169,27 154,05 76,20 63,46 297, ,73 0,03 zavrnjena Ageas 164,36 171,90 129,52 15,03 389, ,62 0,02 zavrnjena ACE 53,68 55,07 16,05 29,42 85, ,38 0,18 ni zavrnjena Storebrand 44,69 41,04 19,27 15,47 76, ,99 0,05 zavrnjena Hannover Re 32,65 31,41 10,52 17,29 57, ,75 0,15 ni zavrnjena Fondiaria 15,67 15,32 11,24 0,76 33, ,58 0,04 zavrnjena Unipol 127,30 169,52 90,42 1,67 244, ,41 0,01 zavrnjena Vienna 44,74 39,85 24,10 23,70 109, ,74 0,00 zavrnjena XL 46,48 57,36 27,91 4,96 77, ,66 0,00 zavrnjena Mediolanum 4,54 4,70 1,16 2,79 6, ,11 0,03 zavrnjena Helvetia 274,44 268,91 99,73 125,38 405, ,55 0,01 zavrnjena SCOR 11,09 15,55 8,23 1,34 20, ,48 0,00 zavrnjena Uniqa 14,39 14,06 5,57 7,78 24, ,31 0,07 ni zavrnjena RSA 116,69 122,38 21,63 84,86 158, ,40 0,11 ni zavrnjena Cattolica 27,12 27,36 10,93 11,39 47, ,42 0,07 ni zavrnjena Mapfre 2,51 2,39 0,58 1,53 3, ,76 0,41 ni zavrnjena Admiral 900,82 952,80 391,38 290, ,91 9 2,20 0,33 ni zavrnjena Euler Hermes 59,89 56,53 24,34 24,62 111, ,10 0,21 ni zavrnjena Amlin 269,24 301,25 98,92 116,68 390, ,10 0,01 zavrnjena Chesnara 166,49 168,67 31,33 109,21 211,61 9 3,45 0,18 ni zavrnjena Chubb 52,16 51,87 14,41 34,68 79, ,21 0,07 ni zavrnjena Sampo 15,12 16,62 5,64 6,12 23, ,97 0,02 zavrnjena Beazley 114,88 111,83 31,21 76,70 172, ,66 0,04 zavrnjena Novae 357,26 328,05 73,73 290,77 531, ,33 0,07 ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 511,35 464,07 143,08 320,70 769, ,34 0,03 zavrnjena Catlin 399,56 388,98 64,82 311,80 500, ,27 0,03 zavrnjena Ni zavrnjena 16 Zavrnjena 20 Delež Zavrnjena v % 55,56% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statističnih kazalnikov so predstavljeni v denarnih enotah (d. e.) domicilne borze. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 56

65 V tabeli 3 prikazujemo osnovne statistične kazalnike za finančni kazalnik cene delnice. Standardni odklon, statistični kazalec, ki meri moč razpršenosti vrednosti okrog aritmetične sredine, je v četrtem stolpcu največji v primeru zavarovalnice Admiral. Minimalna vrednost cene delnice je bila pri tej zavarovalnici 290,24 d. e., maksimalna pa 1.610,91 d.e. Zaradi tako velike razlike v ceni dosega standardni odklon vrednost 391,38. Zelo velike vrednosti standardnega odklona imata še Aviva (156,54) in Prudential (146,37). Večji, kot je standardni odklon, bolj so vrednosti finančnega kazalnika razpršene okrog aritmetične sredine. Nasprotno, majhna vrednost standardnega odklona predstavlja veliko koncentracijo vrednosti okrog aritmetične sredine. Najmanjše standardne odklone imajo Mapfre (0,58), Mediolanum (1,16) in Aegon (2,82). Omenjene zavarovalnice skozi opazovano obdobje niso bistveno spreminjale vrednosti svoje delnice na trgu vrednostnih papirjev. V zadnjih treh stolpcih tabele 3 podajamo rezultate Jarque Bera testa. Iz rezultata preizkušanja ničelne hipoteze v zadnjem stolpcu lahko razberemo, da so podatki normalno porazdeljeni v 16 od 20 primerov (44,44 %). V 16 primerih ničelne hipoteze nismo zavrnili. Cene delnic so v nekaj več kot polovici (55,56 %) primerov porazdeljene nenormalno, kar pomeni, da je rezultate regresijske in korelacijske analize potrebno interpretirati z zavedanjem o morebitni pristranskosti. 57

66 Tabela 4: Regresijska analiza kazalnika cene delnice Povp. pred Povp. v krizi Razlika pred krizo (02-07) (08-12) in v (v d.e.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 22,21 13,54-8,67 39,04% zavrnjena Allianz 112,70 80,20-32,50 28,84% zavrnjena Generali 26,01 14,75-11,26 43,28% zavrnjena Legal & General 117,44 95,72-21,72 18,49% ni zavrnjena Aviva 612,81 365,58-247,23 40,34% zavrnjena Aegon 3,04 4,44 1,40 46,16% ni zavrnjena ING 25,11 6,83-18,28 72,78% zavrnjena Prudential 517,69 627,27 109,58 21,17% ni zavrnjena CNP 62,05 31,93-30,12 48,54% ni zavrnjena Zurich 236,28 230,47-5,82 2,46% ni zavrnjena Munich Re 112,27 111,48-0,79 0,70% ni zavrnjena Old Mutual 152,90 128,02-24,89 16,28% ni zavrnjena Swiss Life 221,18 106,97-114,20 51,63% zavrnjena Ageas 260,29 49,25-211,05 81,08% zavrnjena ACE 45,77 63,17 17,40 38,01% ni zavrnjena Storebrand 59,54 29,83-29,71 49,89% zavrnjena Hannover Re 28,93 36,37 7,44 25,71% ni zavrnjena Fondiaria 24,04 7,31-16,73 69,60% zavrnjena Unipol 201,67 38,05-163,61 81,13% zavrnjena Vienna 54,15 35,34-18,81 34,74% ni zavrnjena XL 70,00 18,25-51,75 73,93% zavrnjena Mediolanum 5,42 3,67-1,75 32,33% zavrnjena Helvetia 257,78 294,44 36,67 14,23% ni zavrnjena SCOR 4,91 17,27 12,36 251,71% zavrnjena Uniqa 16,13 12,65-3,48 21,57% ni zavrnjena RSA 113,99 119,92 5,93 5,20% ni zavrnjena Cattolica 33,97 18,89-15,07 44,38% zavrnjena Mapfre 2,55 2,46-0,09 3,50% ni zavrnjena Euler Hermes 64,83 53,95-10,89 16,79% ni zavrnjena Amlin 200,43 351,81 151,38 75,53% zavrnjena Chubb 58,99 43,96-15,03 25,48% ni zavrnjena Sampo 12,02 18,85 6,83 56,84% zavrnjena Beazley 104,50 127,34 22,84 21,86% ni zavrnjena Novae 379,94 330,05-49,89 13,13% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 452,60 581,85 129,25 28,56% ni zavrnjena Catlin 419,61 379,51-40,09 9,55% ni zavrnjena Ni zavrnjena 20 Zavrnjena 16 Delež Zavrnjena v % 44,44% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v denarnih enotah domicilne borze. 58

67 V tabeli 4 se nahajajo rezultati regresijske analize za preučevane evropske zavarovalnice po kriteriju finančnega kazalnika cene delnice. Iz tabele lahko razberemo, da je imela kriza največji statistično značilen vpliv na zavarovalnico SCOR. Kriza je na to zavarovalnico vplivala v obratni smeri od pričakovane. Zavarovalnica je namreč svojo ceno delnice v času krize povečala. Pred krizo je bila cena delnice zavarovalnice SCOR 4,91, v času krize pa 12,36 d. e. več, in sicer 17,27 d. e. V tem primeru gre za 252% rast cene delnice v primerjalnem obdobju. Najbolj je kriza znižala ceno delnic zavarovalnic Unipol, Agesa, XL. Unipol je izgubila 80 % svoje povprečne vrednosti iz obdobja pred krizo. Iz 202 je njena vrednost padla na 38 d. e. V celotnem obdobju je znašala povprečna cena delnice 127 d. e. Pogled skupnega rezultata nam razkriva, da je kriza statistično značilno vplivala na 44 % (16 od 36) analiziranih zavarovalnic. Pri 16 smo ničelno hipotezo zavrnili. Pri ostalih 20 je bila sprememba cene zgolj naključna, oziroma so na spremembo cene vplivali drugi dejavniki. Od 16 zavarovalnic je večina, torej 13 (81,25 %), krizo občutila v negativnem smislu, se pravi z znižanjem cene delnic. Pozitiven vpliv je imela kriza na 3 (18,75 %) zavarovalnice. 59

68 7.4.2 Čisti dobiček Tabela 5: Deskriptivna statistika kazalnika čistega dobička AS Med. St. odk. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 3.070, , ,21 335, , ,55 0,01 zavrnjena Allianz 3.287, , , , , ,21 0,07 ni zavrnjena Generali 1.771, ,74 937,17 87, , ,97 0,14 ni zavrnjena Legal & General 537,71 708,97 663, , , ,29 0,19 ni zavrnjena Aviva 500, , , , , ,39 0,11 ni zavrnjena Aegon 1.457, , , , , ,46 0,18 ni zavrnjena ING 4.238, , , , , ,42 0,07 ni zavrnjena Prudential 747,02 745,68 762,50-384, , ,54 0,1 ni zavrnjena CNP 967,92 935,53 237,00 637, , ,56 0,01 zavrnjena Zurich 2.934, , , , , ,96 0,0 zavrnjena Munich Re 2.064, , ,76-429, , ,26 0,07 ni zavrnjena Old Mutual 476,09 549,98 478,44-330, , ,39 0,04 zavrnjena Standard Life 237,42 282,48 299,30-450,37 679, ,36 0,31 ni zavrnjena Swiss Life 512,01 557,10 421,32-1, , ,29 0,07 ni zavrnjena Ageas -783, , , , , ,87 0,0 zavrnjena ACE 1.780, ,33 918,45 76, , ,36 0,04 zavrnjena Storebrand 809,87 992, , , , ,26 0,12 ni zavrnjena Hannover Re 474,47 507,00 338,44-133,49 840, ,69 0,02 zavrnjena Unipol 94,48 173,59 310,94-760,63 354, ,24 0,0 zavrnjena Vienna 272,38 337,26 168,14 13,27 453, ,3 0,01 zavrnjena XL 95,58 388, , , , ,14 0,21 ni zavrnjena Mediolanum 172,86 206,21 93,15 23,45 342, ,06 0,08 ni zavrnjena Helvetia 235,14 297,99 216,78-358,81 420, ,65 0,0 zavrnjena SCOR 164,55 314,26 365,63-563,59 411, ,47 0,04 zavrnjena Uniqa 70,49 79,98 123,61-235,98 259, ,72 0,16 ni zavrnjena RSA 160,12 334,92 459,83-856,52 583, ,83 0,09 ni zavrnjena Cattolica 80,86 65,63 50,07 20,52 156, ,9 0,01 zavrnjena QBE 1.126, ,45 571,08 274, , ,7 0,01 zavrnjena Mapfre 685,72 646,60 298,96 320, , ,0 zavrnjena Admiral 128,26 124,36 69,45 30,48 251, ,09 0,05 zavrnjena Euler Hermes 223,44 281,05 126,14 22,77 399, ,45 0,01 zavrnjena Amlin 189,18 137,36 198,04-143,95 551, ,33 0,11 ni zavrnjena Chesnara 20,09 21,94 14,81-10,86 44, ,49 0,48 ni zavrnjena Chubb 1.692, ,59 713,98 219, , ,24 0,2 ni zavrnjena Sampo 1.051,41 939,05 860,72 349, , ,17 0,0 zavrnjena Beazley 75,16 62,07 63,16 9,98 208, ,83 0,09 ni zavrnjena Novae 6,46 21,37 35,77-89,53 35, ,04 0,0 zavrnjena Jardine Lloyd T. 69,52 69,05 17,28 44,67 103, ,61 0,1 ni zavrnjena Catlin 211,25 151,52 194,88-6,88 537, ,55 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 20 Zavrnjena 19 Delež Zavrnjena v % 48,72% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 60

69 V tabeli 5 predstavljamo rezultate računanja osnovnih statistik za kazalnik čistega dobička. Standardni odklon je največji pri zavarovalnici Ageas (8.942,85), sledita ji ING z vrednostjo standardnega odklona 3.277,83 in Allianz s 3.115,14. V primeru Ageas je minimalna vrednost čistega dobička oziroma izgube znašala milijonov d. e. Maksimalni dobiček je podjetje v preučevanem obdobju vknjižilo v višini milijonov d. e. V tabeli 6 kasneje s preizkušanjem hipoteze ugotavljamo, da je gibanje čistega dobička za Ageas statistično neznačilno. Od naštetih treh zavarovalnic z največjim standardnim odklonom je statistično značilno gibanje čistega dobička le v primeru ING. Ta je zabeležila minimalno vrednost finančnega kazalnika pri milijonih d. e., maksimalno pa pri milijonih. Najmanjša vrednost standardnega odklona pripada zavarovalnicam Chesnara (14,81), Jardine Lloyd Thompson (17,28) in Novae (35,77). Novae in Chesnara beležita izgubo, ki je posledica krize samo v primeru Chesnara. Minimalnih in maksimalnih vrednosti v primeru kazalnika čistega dobička ni smiselno primerjati med posameznimi zavarovalnicami. Gre namreč za absolutno vrednost, ki je praviloma večja pri zavarovalnicah z večjo vrednostjo bilance stanja. Primerjava je v tem primeru umestna le znotraj obdobja posamezne zavarovalnice. Iz rezultatov J-B testa lahko sklepamo, da je čisti dobiček normalno porazdeljen pri malo več kot polovici analiziranih primerov (20 od 39). V drugi polovici primerov ničelne hipoteze pri izračunu stopnje značilnosti nismo zavrnili. 61

70 Tabela 6: Regresijska analiza kazalnika čistega dobička Povp. pred krizo Povp. v krizi Razlika pred Ničelna Razlika v % (02-07) (08-12) in v (v d.e.) hipoteza AXA 3.392, ,38-706,83 20,84% ni zavrnjena Allianz 3.634, ,98-762,45 20,98% ni zavrnjena Generali 2.350, , ,10 49,27% zavrnjena Legal & General 638,60 416,65-221,96 34,76% ni zavrnjena Aviva 1.140,67-267, ,47 123,48% ni zavrnjena Aegon 2.139,20 638, ,34 70,14% zavrnjena ING 6.375, , ,92 73,74% zavrnjena Prudential 499, ,57 545,50 109,30% ni zavrnjena CNP 913, ,72 120,64 13,21% ni zavrnjena Zurich 2.458, , ,64 42,62% ni zavrnjena Munich Re 2.070, ,49-14,05 0,68% ni zavrnjena Old Mutual 604,95 321,47-283,47 46,86% ni zavrnjena Standard Life 90,12 384,71 294,59 326,89% ni zavrnjena Swiss Life 625,57 375,73-249,84 39,94% ni zavrnjena Ageas 2.817, , ,62 281,19% ni zavrnjena ACE 1.407, ,30 819,80 58,24% ni zavrnjena Storebrand 1.175,86 370,69-805,17 68,47% ni zavrnjena Hannover Re 378,06 590,16 212,10 56,10% ni zavrnjena Unipol 242,05-82,61-324,66 134,13% ni zavrnjena Vienna 152,48 416,26 263,78 172,99% zavrnjena XL 446,54-325,57-772,11 172,91% ni zavrnjena Mediolanum 169,10 177,37 8,27 4,89% ni zavrnjena Helvetia 177,37 304,45 127,08 71,64% ni zavrnjena SCOR -2,39 364,88 367, ,49% ni zavrnjena Uniqa 107,47 26,12-81,36 75,70% ni zavrnjena RSA -46,52 408,10 454,62 977,25% ni zavrnjena Cattolica 108,77 47,36-61,41 56,46% zavrnjena QBE 1.006, ,83 262,87 26,10% ni zavrnjena Mapfre 485,43 926,07 440,64 90,77% zavrnjena Admiral 77,88 188,72 110,84 142,32% zavrnjena Euler Hermes 239,20 204,53-34,67 14,49% ni zavrnjena Amlin 208,24 166,32-41,92 20,13% ni zavrnjena Chesnara 11,13 29,05 17,93 161,13% zavrnjena Chubb 1.589, ,59 227,13 14,29% ni zavrnjena Sampo 1.159,97 921,14-238,84 20,59% ni zavrnjena Beazley 37,20 120,70 83,51 224,49% zavrnjena Novae -5,80 21,16 26,96 465,05% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 59,55 81,49 21,94 36,84% zavrnjena Catlin 159,98 272,77 112,79 70,51% ni zavrnjena Ni zavrnjena 29 Zavrnjena 10 Delež Zavrnjena v % 25,64% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. 62

71 Iz tabele 6 lahko razberemo podatke analiziranih zavarovalnic po kriteriju čistega dobička, ki so ga dosegale v zadnjih enajstih letih. Ugotovili smo, da je kriza tudi pri tem kazalniku, v nasprotju s pričakovanji, na nekatere zavarovalnice vplivala pozitivno. Najbolj je v tem obdobju dobiček povečala zavarovalnica Beazley, kar za 224 %. Sledijo ji Vienna s 173 % in Chesnara s 161% rastjo. Kriza je v največji meri znižala čiste dobičke iz poslovanja zavarovalnici ING in Aegon. ING je povprečje vseh let dosegla pri višini milijonih d. e. Pred krizo so bili njeni dobički v povprečju milijonov, v krizi pa milijonov d. e. Pri Aegon zavarovalnici je bilo znižanje dobička iz milijonov na 639 milijonov d.e. Kar pomeni 70% upad. Ničelno hipotezo lahko pri kazalniku čistega dobička zavrnemo pri 10 zavarovalnicah. Pri ostalih 29 so spremembe kazalnika naključne, oziroma kriza na njih ni vplivala. Krizo je pri tem kazalniku občutilo skoraj 26 % zavarovalnic, kar pomeni 10 od 39. Od tega jih je 6 krizo prebrodilo boljše kot čas pred njo. Ostale 4 je kriza zaznamovala v negativnem smislu, torej z znižanjem čistega dobička. Kljub temu da so bili dobički med krizo v povprečju manjši, pa so le v treh primerih dobili negativni predznak (izgubo). V omenjenih primerih smo ničelno hipotezo zavrnili, zato sklepamo, da so izgube nastale iz drugih vzrokov. Končna ugotovitev regresijske analize pri čistem dobičku je, da je v večini primerov (74,36 %) gibanje dobička posledica drugih od krize neodvisnih vplivov. 63

72 7.4.3 Celotna sredstva Tabela 7: Deskriptivna statistika kazalnika celotnih sredstev AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA , , , , , ,23 0,01 zavrnjena Allianz , , , , , ,76 0 zavrnjena Generali , , , , , ,33 0,11 ni zavrnjena Legal & General , , , , , ,05 0,01 zavrnjena Aviva , , , , , ,51 0,02 zavrnjena Aegon , , , , , ,31 0,01 zavrnjena ING , , , , , ,44 0,02 zavrnjena Prudential , , , , , ,25 0,12 ni zavrnjena CNP , , , , , ,04 0,03 zavrnjena Zurich , , , , , ,03 0,08 ni zavrnjena Munich Re , , , , , ,64 0,1 ni zavrnjena Old Mutual , , , , , ,9 0,01 zavrnjena Standard Life , , , , , ,57 0,04 zavrnjena Swiss Life , , , , , ,57 0,06 ni zavrnjena Ageas , , , , , ,86 0 zavrnjena ACE , , , , , ,82 0,03 zavrnjena Storebrand , , , , , ,04 0 zavrnjena Hannover Re , , , , , ,59 0,06 ni zavrnjena Unipol , , , , , ,99 0,61 ni zavrnjena Vienna , , , , , ,47 0,01 zavrnjena XL , , , , , ,2 0,07 ni zavrnjena Mediolanum , , , , , ,82 0,01 zavrnjena Helvetia , , , , , ,45 0,04 zavrnjena SCOR , , , , , ,99 0 zavrnjena Uniqa , , , , , ,24 0,04 zavrnjena RSA , , , , , ,05 0,03 zavrnjena Cattolica , , , , , ,98 0,23 ni zavrnjena QBE , , , , , ,31 0,01 zavrnjena Mapfre , , , , , ,1 0,01 zavrnjena Admiral 1.188,47 851,94 894,87 371, , ,37 0,07 ni zavrnjena Euler Hermes 5.324, ,00 749, , , ,85 0,02 zavrnjena Amlin 4.036, , , , , ,43 0,01 zavrnjena Chesnara 2.606, , ,98 976, , ,38 0,02 zavrnjena Chubb , , , , , ,47 0,06 ni zavrnjena Sampo , , , , , ,11 0,05 zavrnjena Beazley 3.123, , ,72 150, , ,53 0,06 ni zavrnjena Novae 1.649, ,01 167, , , ,31 0,04 zavrnjena Jardine Lloyd T. 833,86 845,76 442,34 210, , ,05 0,02 zavrnjena Catlin 7.811, , , , , ,64 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 12 Zavrnjena 27 Delež Zavrnjena v % 69,23% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 64

73 Celotna sredstva predstavljajo v denarni enoti seštevek aktivne strani bilance stanja. Razporeditev evropskih zavarovalnic po velikosti smo izvedli prav po kriteriju tega finančnega kazalnika. V tabeli 7 je najustrezneje primerjati statistični kazalec standardnega odklona, ki je največjo vrednost dosegel pri Ageas ( ,12), nekoliko nižjo pri ING ( ,14) in tretjo najvišjo pri Allianz zavarovalnici ( ,78). Rekorderka Ageas je beležila svoj minimum pri vrednosti milijonov d. e., maksimum pa pri milijonih. Z regresijsko analizo smo ugotovili, da je v primeru Ageas kriza povzročila največji upad celotnih sredstev. Najmanjši standardni odklon smo izračunali pri zavarovalnici Novae (167,99). Največja višina celotnih sredstev je pri tej zavarovalnici milijonov d. e., najmanjša pri 4.301,77. V tabeli 8 ugotavljamo, da sprememba, ki se je zgodila v času krize, ni statistično značilna. Tudi pri Jardine Lloyd Thompson (442,34) in Euler Hermes (749,76) je standardni odklon relativno majhen. Z J-B testom smo ugotovili, da večina podatkovnih serij v tabeli 7 ni normalno porazdeljenih. V 27 od 39 primerov (67,5 %) je vrednost p manjša od 5 %, kar pri tem testu pomeni zavrnitev ničelne hipoteze. Podatki so normalno porazdeljeni v 12 od 39 (32,5 %) primerih. 65

74 Tabela 8: Regresijska analiza kazalnika celotnih sredstev Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v d.e.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA , , ,79 26,96% zavrnjena Allianz , , ,31 31,01% zavrnjena Generali , , ,79 25,05% zavrnjena Legal & General , , ,32 71,07% zavrnjena Aviva , , ,69 34,54% zavrnjena Aegon , , ,75 25,84% zavrnjena ING , , ,08 22,14% ni zavrnjena Prudential , , ,45 34,11% zavrnjena CNP , , ,79 45,02% zavrnjena Zurich , , ,23 10,03% ni zavrnjena Munich Re , , ,25 11,88% zavrnjena Old Mutual , , ,80 81,61% zavrnjena Standard Life , , ,90 36,60% zavrnjena Swiss Life , , ,47 12,84% zavrnjena Ageas , , ,48 85,66% zavrnjena ACE , , ,85 42,87% zavrnjena Storebrand , , ,89 82,34% zavrnjena Hannover Re , , ,45 26,03% zavrnjena Unipol , , ,32 83,64% zavrnjena Vienna , , ,22 115,43% zavrnjena XL , , ,32 7,43% ni zavrnjena Mediolanum , , ,22 75,78% zavrnjena Helvetia , , ,64 29,10% zavrnjena SCOR , , ,98 75,87% zavrnjena Uniqa , , ,65 39,18% zavrnjena RSA , , ,03 35,50% ni zavrnjena Cattolica , ,90 906,42 5,46% ni zavrnjena QBE , , ,30 60,05% zavrnjena Mapfre , , ,46 88,92% zavrnjena Admiral 602, , ,00 214,25% zavrnjena Euler Hermes 5.214, ,47 241,80 4,64% ni zavrnjena Amlin 2.725, , ,54 105,78% zavrnjena Chesnara 1.617, , ,52 122,35% zavrnjena Chubb , , ,10 12,45% ni zavrnjena Sampo , , ,87 19,04% ni zavrnjena Beazley 1.144, , ,25 380,38% zavrnjena Novae 1.548, ,10 222,20 14,35% zavrnjena Jardine Lloyd T. 510, ,70 711,04 139,24% zavrnjena Catlin 4.573, , ,06 155,75% zavrnjena Ni zavrnjena 8 Zavrnjena 31 Delež Zavrnjena v % 79,49% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države 66

75 Rezultate regresijske analize kazalnika celotnih sredstev razkrivamo v tabeli številka 8. Rast bilančne postavke celotnih sredstev so v največji meri zabeležile zavarovalnice Beazley, Admiral in Catlin. Rekorderka Beazley je v tem obdobju povečala celotna sredstva iz na milijonov d. e., kar pomeni 380% rast. Rekord pri padcu kazalnika celotnih sredstev pripada zavarovalnici Ageas, ki je kazalnik iz zmanjšala na milijonov d. e., kar je skoraj 66% upad. Po višini padca ji sledita Allianz (31 %) in Swiss Life (13 %). Pri skupnem pregledu kazalnika celotnih sredstev ugotavljamo vpliv krize na skoraj 80 % zavarovalnic. Pri 8 od 31 (20,5 %) ničelne hipoteze nismo zavrnili, saj kriza na njih ni vplivala statistično značilno. Le pri 3 zavarovalnicah je kriza znižala vsoto celotnih sredstev. Pri ostalih 28 pa je bil čas krize čas, ko so se celotna sredstva povečala. Znižanje v 3 primerih lahko pripišemo kritju izgub oziroma negativnega dobička, ki so ga te zavarovalnice pokrile iz svojih sredstev. Pri večini, ki je v tem času beležila rast, pa lahko sklepamo, da so v tem času nadaljevala z akumuliranjem sredstev zbranih iz zavarovalnih premij. Pritok premij se je v tem času pri večini zavarovalnic nadaljeval, čeprav morda v zmanjšanem obsegu. Ker dinamike pobranih premij nismo vključili v analizo, je omenjen učinek zgolj logično sklepanje, ki ga v magistrskem delu ne dokazujemo. 67

76 7.4.4 Celoten kapital Tabela 9: Deskriptivna statistika kazalnika celotnega kapitala AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA , , , , , ,87 0,01 zavrnjena Allianz , , , , , ,91 0,05 ni zavrnjena Generali , , , , , ,59 0,17 ni zavrnjena Legal & General 4.406, ,74 966, , , ,38 0,01 zavrnjena Aviva , , , , , ,49 0,01 zavrnjena Aegon , , , , , ,53 0,17 ni zavrnjena ING , , , , , ,99 0,03 zavrnjena Prudential 5.991, , , , , ,36 0,07 ni zavrnjena CNP , , , , , ,96 0,05 ni zavrnjena Zurich , , , , , ,22 0,02 zavrnjena Munich Re , , , , , ,7 0,26 ni zavrnjena Old Mutual 7.905, , , , , ,3 0,01 zavrnjena Standard Life 2.503, , ,41 238, , ,37 0 zavrnjena Swiss Life 7.147, , , , , ,11 0,21 ni zavrnjena Ageas , , , , , ,77 0,09 ni zavrnjena ACE , , , , , ,61 0,02 zavrnjena Storebrand , , , , , ,35 0 zavrnjena Hannover Re 3.577, , , , , ,39 0,04 zavrnjena Unipol 3.968, , , , , ,81 0,09 ni zavrnjena Vienna 2.887, , ,06 329, , ,8 0,01 zavrnjena XL 8.576, , , , , ,54 0,01 zavrnjena Mediolanum 829,62 795,31 248,14 491, , ,44 0,3 ni zavrnjena Helvetia 2.657, ,15 969, , , ,52 0,06 ni zavrnjena SCOR 2.783, , ,85 418, , ,7 0,01 zavrnjena Uniqa 1.119, ,33 450,00 501, , ,77 0,06 ni zavrnjena RSA 3.313, ,86 429, , , ,66 0,01 zavrnjena Cattolica 1.237, ,24 200,41 929, , ,48 0,11 ni zavrnjena QBE 7.470, , , , , ,8 0 zavrnjena Admiral 242,39 233,06 117,23 68,00 449, ,18 0,05 zavrnjena Euler Hermes 1.744, ,19 510,79 882, , ,64 0,06 ni zavrnjena Amlin 1.006, ,16 481,87 305, , ,97 0,01 zavrnjena Chesnara 138,81 122,79 49,27 78,00 212, ,4 0,02 zavrnjena Chubb , , , , , ,48 0,04 zavrnjena Sampo 6.199, , , , , ,13 0,01 zavrnjena Beazley 580,69 390,72 473,30 146, , ,98 0,05 ni zavrnjena Novae 227,69 255,28 71,90 110,00 305, ,74 0,01 zavrnjena Jardine Lloyd T. 203,25 217,39 83,00 65,00 339, ,29 0,04 zavrnjena Catlin 2.085, , ,35 311, , ,55 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 15 Zavrnjena 23 Delež Zavrnjena v % 60,53% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 68

77 Vrednost standardnega odklona pri celotnem kapitalu zavarovalnic je bila najvišja pri največji evropski zavarovalnici AXA (10.574,06). Pri tej zavarovalnici je minimalna vrednost celotnega kapitala znašala milijonov d. e, na drugi strani je bil maksimum dosežen pri milijonov d. e. Nekoliko manjši standardni odklon smo izračunali pri drugi največji zavarovalnici Allianz (10.032,33). Na tretje mesto po tem kriteriju uvrščamo ING (9.520,17). Vse tri zavarovalnice so v času krize vrednost svojega celotnega kapitala povečale, vendar je le pri Axa to spremembo vzpodbudila kriza, kar smo dokazali z rezultati regresijske analize v tabeli 10. Najbližje aritmetični sredini so bile vrednosti celotnega kapitala pri Chesnari, Novae in Jardine Lloyd Thopson. V teh primerih si je vrednost aritmetične sredine sledila v naslednjem vrstnem redu: 49,27, 71,90 in 83,00. Chesnara, primer zavarovalnice, kjer minimalni kapital znašal 78 in maksimalni 212 d. e., je spremembe doživela pod vplivom krize. Pri preizkušanju ničelne hipoteze smo le-to zavrnili ter tako dokazali statistično značilnost vpliva krize na spremembe vrednosti celotnega kapitala Chesnare. Normalna porazdelitev je, podobno kot pri kazalniku celotnih sredstev, tudi v primeru celotnega kapitala v manjšini. Skupno smo pri 15 zavarovalnicah dokazali normalno porazdelitev podatkov. Pri preostalih 23 (60,53 %) primerih je J-B test vrnil nenormalno porazdelitev. 69

78 Tabela 10: Regresijska analiza kazalnika celotnega kapitala Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v d.e.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA , , ,80 37,51% zavrnjena Allianz , , ,97 20,62% ni zavrnjena Generali , , ,05 27,78% ni zavrnjena Legal & General 4.280, ,96 277,73 6,49% ni zavrnjena Aviva , , ,61 31,42% ni zavrnjena Aegon , ,38-76,71 0,45% ni zavrnjena ING , , ,48 32,18% ni zavrnjena Prudential 4.706, , ,01 60,07% zavrnjena CNP 8.462, , ,33 51,06% zavrnjena Zurich , , ,77 42,19% zavrnjena Munich Re , , ,48 8,18% ni zavrnjena Old Mutual 6.038, , ,15 67,99% zavrnjena Standard Life 1.291, , ,18 206,43% zavrnjena Swiss Life 6.305, , ,73 29,37% ni zavrnjena Ageas , , ,11 52,98% zavrnjena ACE , , ,70 95,33% zavrnjena Storebrand , , ,89 66,44% zavrnjena Hannover Re 2.536, , ,04 90,23% zavrnjena Unipol 3.777, ,05 421,78 11,17% ni zavrnjena Vienna 1.328, , ,31 258,28% zavrnjena XL 8.061, , ,72 14,06% ni zavrnjena Mediolanum 702,50 982,15 279,65 39,81% ni zavrnjena Helvetia 2.026, , ,70 68,59% zavrnjena SCOR 1.684, , ,74 143,55% zavrnjena Uniqa 835, ,65 624,32 74,74% zavrnjena RSA 2.978, ,96 737,32 24,75% zavrnjena Cattolica 1.155, ,99 179,33 15,52% ni zavrnjena QBE 5.100, , ,52 102,23% zavrnjena Admiral 156,75 345,15 188,39 120,19% zavrnjena Euler Hermes 1.453, ,92 640,40 44,06% zavrnjena Amlin 644, ,14 798,00 123,89% zavrnjena Chesnara 100,35 177,26 76,92 76,65% zavrnjena Chubb , , ,91 36,00% zavrnjena Sampo 4.369, , ,29 92,12% zavrnjena Beazley 257,73 968,24 710,51 275,68% zavrnjena Novae 180,39 284,45 104,06 57,68% zavrnjena Jardine Lloyd T. 143,57 274,87 131,29 91,45% zavrnjena Catlin 1.241, , ,77 149,57% zavrnjena Ni zavrnjena 12 Zavrnjena 26 Delež Zavrnjena v % 68,42% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. 70

79 Kazalnik celotnega kapitala, ki izraža vrednost, ki jo imajo lastniki vloženo v zavarovalnico, so zaradi krize najbolj povečali Beazley (276 %), Vienna (258 %) in Standard Life (206 %). Edina, ki je zaradi krize izgubila 53 % svojega kapitala iz časov pred krizo, je bila zavarovalnica Ageas. Ageas je v povprečju pred krizo izkazovala milijonov d. e. kapitala, ki je v času krize padel na povprečno višino Iz bilance poslovnega izida lahko pri postavki čisti dobiček vidimo, da je omenjena zavarovalnica v letu 2008 zabeležila izgubo, ki jo je krila iz lastniškega kapitala. Skupni rezultat regresijske analize kazalnika celotnega kapitala razkriva vpliv krize na 68 % vseh zavarovalnic. Kar je v 26 primerih od 38 analiziranih zavarovalnic. V 25 primerih se je celotni kapital zavarovalnicam povečal, le v 1 primeru zmanjšal. Rast kazalnika kot posledico krize je mogoče, enako kot pri rezultatu celotnih sredstev v prejšnji tabeli, utemeljiti z akumulacijo pobranih premij. Zavarovalnice so tudi v kriznem času pobirale premije, s tem akumulirale celotna sredstva in posledično tudi celoten lastniški kapital, ki se izračuna kot razlika med celotnimi sredstvi, zmanjšanimi za obveznosti gospodarske družbe. Ker vpliva krize na obseg pobranih premij nismo analizirali, o tem le logično sklepamo. 71

80 7.4.5 Tržna kapitalizacija Tabela 11: Deskriptivna statistika kazalnika tržne kapitalizacije AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA , , , , , ,06 0,05 zavrnjena Allianz , , , , , ,47 0,04 zavrnjena Generali , , , , , ,98 0,03 zavrnjena Legal & General , , , , , ,95 0,05 ni zavrnjena Aviva , , , , , ,67 0,04 zavrnjena Aegon 6.428, , , , , ,04 0,22 ni zavrnjena ING , , , , , ,97 0,02 zavrnjena Prudential , , , , , ,01 0,08 ni zavrnjena CNP 8.411, , , , , ,39 0,04 zavrnjena Zurich , , , , , ,72 0,16 ni zavrnjena Munich Re , , , , , ,76 0,06 ni zavrnjena Old Mutual , , , , , ,6 0,02 zavrnjena Swiss Life 6.398, , , , , ,61 0,01 zavrnjena Ageas , , , , , ,14 0,21 ni zavrnjena ACE , , , , , ,64 0,16 ni zavrnjena Storebrand , , , , , ,8 0,15 ni zavrnjena Hannover Re 3.246, , ,54 84, , ,97 0,23 ni zavrnjena XL 8.421, , , , , ,19 0,2 ni zavrnjena Mediolanum 3.201, ,41 733, , , ,3 0,04 zavrnjena Helvetia 2.310, , ,47 752, , ,22 0,01 zavrnjena Uniqa 1.819, ,77 641,46 856, , ,02 0,13 ni zavrnjena RSA , , , , , ,01 0,03 zavrnjena Cattolica 3.885, , ,63 532, , ,04 0,02 zavrnjena Mapfre 5.728, , ,11 880, , ,94 0,05 ni zavrnjena Euler Hermes 2.468, , ,16 167, , ,99 0,22 ni zavrnjena Amlin , , , , , ,39 0,01 zavrnjena Chubb , , , , , ,28 0,12 ni zavrnjena Sampo , , ,81 243, , ,27 0 zavrnjena Beazley , , , , , ,12 0,13 ni zavrnjena Novae 2.561,68 296, ,05 161, , ,37 0 zavrnjena Jardine Lloyd T , , , , , ,82 0,05 ni zavrnjena Catlin , , , , , ,01 0,08 ni zavrnjena Ni zavrnjena 17 Zavrnjena 15 Delež Zavrnjena v % 46,88% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 72

81 V tabeli 11 predstavljamo rezultate deskriptivne statistike za finančni kazalnik tržne kapitalizacije zavarovalnic. Rekorderka po kriteriju največjega izračunanega standardnega odklona je zavarovalnica Prudential ( ,19). Veliko razpršenost vrednosti lahko opazimo tudi pri minimalni ( ) in maksimalni ( ) vrednosti tržne kapitalizacije Prudential. Za več kot polovico manjši standardni odklon beleži Aviva ( ,62), sledi ji Old Mutual ( ,08). Prudential spremembe pri tržni kapitalizacije ne more statistično značilno pojasniti s krizo. V tabeli 12 prikazujemo rezultate regresijske analize, pri kateri ničelne hipoteze nismo mogli zavrniti. Najmanjši standardni odklon smo izračunali pri Uniqa (641,46), sledi ji Mediolanum s 733,35 in Helvetia (1072,47). V primeru zavarovalnice Uniqa je minimalna vrednost tržne kapitalizacije 856 milijonov d. e. in maksimum Slednja zavarovalnica spremembe tržne kapitalizacije ni beležila zaradi vplivov krize, temveč zaradi drugih nepojasnjenih vzrokov. Ničelne hipoteze v tabeli 13 namreč nismo mogli zavreči. Pri ugotavljanju normalnosti porazdelitve s pomočjo J-B testa smo prišli do zaključka, da je večina (53,12 %) zavarovalnic pri finančnem kazalniku tržne kapitalizacije normalno porazdeljena. Pri večini namreč nismo mogli zavrnili ničelne hipoteze, saj je bila stopnja statistične značilnosti večja od 5 %. 73

82 Tabela 12: Regresijska analiza kazalnika tržne kapitalizacije Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v d.e.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA , , ,85 28,48% ni zavrnjena Allianz , , ,01 14,44% ni zavrnjena Generali , , ,23 43,48% zavrnjena Legal & General , , ,07 27,53% zavrnjena Aviva , , ,42 36,67% zavrnjena Aegon 5.169, , ,55 53,58% ni zavrnjena ING , , ,22 59,43% zavrnjena Prudential , , ,04 35,05% ni zavrnjena CNP 8.876, , ,50 11,54% ni zavrnjena Zurich , , ,72 16,91% ni zavrnjena Munich Re , , ,42 12,09% ni zavrnjena Old Mutual , , ,65 0,95% ni zavrnjena Swiss Life 8.889, , ,71 61,65% ni zavrnjena Ageas , , ,41 72,00% zavrnjena ACE , , ,58 43,81% ni zavrnjena Storebrand , , ,06 14,29% ni zavrnjena Hannover Re 2.091, , ,27 110,39% ni zavrnjena XL , , ,73 44,87% zavrnjena Mediolanum 3.708, , ,48 27,36% zavrnjena Helvetia 2.027, ,00 622,61 30,71% ni zavrnjena Uniqa 1.881, ,70-124,95 6,64% ni zavrnjena RSA , , ,86 25,92% ni zavrnjena Cattolica 6.261, , ,33 83,50% ni zavrnjena Mapfre 4.371, , ,03 77,61% ni zavrnjena Euler Hermes 2.548, ,67-174,64 6,85% ni zavrnjena Amlin , , ,28 90,35% zavrnjena Chubb , , ,41 39,61% zavrnjena Sampo 9.833, ,50 765,91 7,79% ni zavrnjena Beazley , , ,81 72,23% zavrnjena Novae 387, , , ,56% ni zavrnjena Jardine Lloyd T , , ,85 35,87% ni zavrnjena Catlin , , ,97 59,93% zavrnjena Ni zavrnjena 21 Zavrnjena 11 Delež Zavrnjena v % 34,38% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v milijonih denarnih enot domicilne države. 74

83 Tržna kapitalizacija, kazalnik, ki izraža vsoto vrednosti vseh kotirajočih delnic na trgu vrednostnih papirjev, razkriva, da sta v času krize, in kot posledica krize, največ vrednosti pridobili zavarovalnica Amlin (90%) in Beazley (72%). Tržna kapitalizacija zavarovalnice Amlin je v obdobju pred krizo znašala milijonov d. e., v času krize pa je narasla na milijonov. Rast rekorderke je posledica njene rasti cene kotirajoče delnice in povečanja števila delnic. Najbolj negativno je kriza presenetila zavarovalnico Ageas. Tej zavarovalnici je tržna kapitalizacija v času krize in zaradi krize upadla za 72 %. Primerjalno je imela zavarovalnica Ageas povprečje pred krizo milijonsko tržno kapitalizacijo, v času krize pa le milijonsko. Takšen vpliv lahko pripišemo velikemu padcu cene delnice in hkrati povečanja števila delnic. Gledano v celoti je kriza statistično značilno vplivala na kazalnik tržne kapitalizacije v 11 primerih, kar v deležu vseh analiziranih zavarovalnic predstavlja 34 %. Od teh 11 primerov je v skladu s pričakovanji kriza v 8 primerih znižala vrednosti finančnega kazalnika, v 3 pa ga povečala. V 21 od 32 primerov, kar predstavlja 65% delež, kriza ni statistično značilno vplivala na premik kazalnika. 75

84 7.4.6 Dobiček na delnico Tabela 13: Deskriptivna statistika kazalnika dobička na delnico AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 1,50 1,51 0,80 0,44 2, ,81 0,02 zavrnjena Allianz 7,67 9,50 7,52-5,47 17, ,10 0,08 ni zavrnjena Generali 1,06 1,02 0,59 0,06 2, ,27 0,19 ni zavrnjena Legal & General 0,09 0,12 0,11-0,18 0, ,94 0,14 ni zavrnjena Aviva 0,43 0,83 1,15-2,26 1, ,01 0,13 ni zavrnjena Aegon 0,78 1,04 0,79-0,92 1, ,15 0,13 ni zavrnjena ING 1,75 2,00 1,66-0,75 4, ,18 0,02 zavrnjena Prudential 0,30 0,33 0,32-0,18 0, ,08 0,08 ni zavrnjena CNP 4,73 4,70 2,49 1,37 8, ,59 0,01 zavrnjena Zurich 21,09 22,79 20,94-35,90 46, ,87 0,00 zavrnjena Munich Re 10,18 11,70 6,21-2,25 17, ,78 0,09 ni zavrnjena Old Mutual 0,12 0,13 0,12-0,09 0, ,08 0,05 zavrnjena Swiss Life 6,60 17,37 38,27-104,60 39, ,90 0,00 zavrnjena Ageas 0,62 4,80 42,63-122,10 33, ,39 0,00 zavrnjena ACE 5,86 5,04 2,02 3,31 9, ,44 0,01 zavrnjena Storebrand 2,82 2,67 4,27-4,97 8, ,98 0,08 ni zavrnjena Hannover Re 11,86 6,06 21,53-1,05 75, ,61 0,00 zavrnjena Unipol 2,20 2,95 21,58-52,16 25, ,66 0,02 zavrnjena XL 0,66 1,73 6,21-11,02 9, ,91 0,14 ni zavrnjena Mediolanum 0,24 0,29 0,13 0,03 0, ,37 0,07 ni zavrnjena Helvetia 26,86 36,18 30,31-60,30 49, ,16 0,00 zavrnjena SCOR -0,23 0,19 1,41-4,23 0, ,81 0,00 zavrnjena Uniqa 0,49 0,44 0,94-1,73 2, ,77 0,41 ni zavrnjena Cattolica 1,11 0,69 0,92 0,44 3, ,19 0,05 zavrnjena QBE 1,27 1,18 0,64 0,43 2, ,84 0,01 zavrnjena Mapfre 0,36 0,32 0,18 0,19 0, ,55 0,06 ni zavrnjena Admiral 0,50 0,49 0,26 0,12 0, ,25 0,04 zavrnjena Euler Hermes 11,00 6,73 19,44 0,43 68, ,33 0,00 zavrnjena Amlin 0,35 0,34 0,32-0,30 0, ,61 0,45 ni zavrnjena Chesnara 0,19 0,21 0,15-0,13 0, ,06 0,59 ni zavrnjena Chubb 4,88 5,69 1,96 0,65 7, ,60 0,10 ni zavrnjena Sampo 9,49 1,85 17,26 0,20 46, ,04 0,03 zavrnjena Beazley 0,70 0,22 1,58 0,03 5, ,00 0,00 zavrnjena Novae 0,01 0,38 0,89-2,50 0, ,31 0,00 zavrnjena Jardine Lloyd T. 4,66 0,34 14,38 0,22 48, ,49 0,00 zavrnjena Catlin 0,76 0,88 0,67-0,19 1, ,67 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 15 Zavrnjena 21 Delež Zavrnjena v % 58,33% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v denarnih enotah domicilne države. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število opazovanj), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 76

85 V tabeli 13 predstavljamo rezultate izračuna finančnega kazalnika dobička na delnico. Dobiček na delnico je razmerje, ki omogoča medsebojno primerjavo podjetij v isti panogi, v našem primeru zavarovalniškem sektorju. Pri tem finančnem kazalniku število delnic zavarovalnice ni pomembna, saj je rezultat kazalnika le dobiček, ki ga ima lastnik ene same delnice. Največji dobiček na delnico je v povprečju dosegla zavarovalnica Helvetia. Aritmetična sredina dobička na delnico za Helvetio je znašala 26,86 d. e., mediana pa 36,18 d. e. Sledijo ji zavarovalnica Zurich (21,09 d. e., 22,79 d. e.) in Hannover (11,86 d. e. in 6,06 d. e.). Najnižji dobiček oziroma izgubo na posamezno izdano delnico je v opazovanem obdobju pripadal zavarovalnici SCOR. Ta je dosegla aritmetično sredino pri -0,23 d. e. in mediano pri 0,19. Zavarovalnici z zelo nizkim povprečjem dobička na delnico sta še Novae (0,01 d. e.) in Legal & General (0,09 d. e.). V tabeli 13 lahko najdemo samo en primer negativne aritmetične sredine. Standardni odklon, s katerim smo ugotavljali moč razpršenosti finančnega kazalnika okrog aritmetične sredine, je svoj rekord dosegel v primeru Ageas (42,63). Minimalna vrednost dobička na delnico je pri tej zavarovalnici znašala -122,10 d. e., maksimalna pa 33,20 d. e. Swiss Life in Helvetia sta z rezultatom 38,27 in 30,31 nedaleč vstran od rekorderke. Vse tri zavarovalnice z največjim standardnim odklonom premikov niso zabeležile zaradi vplivov krize. V tabeli 14 smo ugotovili, da so vrednost čistega dobička na delnico omenjene zavarovalnice spreminjale iz drugih neraziskanih vzrokov. Najmanjši standardni odklon je pri kazalniku dobička na delnico pripadal Legal & General (0,11), sledita ji Old Mutual z 0,12 in Mediolanum z 0,13. Omenjene zavarovalnice niso beležile velikih premikov analiziranega finančnega kazalnika okrog aritmetične sredine Po rezultatih J-B testa normalnosti sklepamo, da je normalna porazdelitev vrednosti finančnega kazalnika izkazana v 41,67 % (15 od 36) primerih. Nenormalno je tako porazdeljenih 58,33 % zavarovalnic. 77

86 Tabela 14: Regresijska analiza kazalnika dobička na delnico Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v d.e.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 1,66 1,31-0,35 20,97% ni zavrnjena Allianz 8,73 6,39-2,33 26,74% ni zavrnjena Generali 1,46 0,66-0,80 54,93% zavrnjena Legal & General 0,10 0,07-0,02 24,75% ni zavrnjena Aviva 0,98-0,23-1,21 123,55% ni zavrnjena Aegon 1,33 0,12-1,21 90,81% zavrnjena ING 3,04 0,21-2,83 93,10% zavrnjena Prudential 0,20 0,43 0,23 118,46% ni zavrnjena CNP 5,98 3,24-2,74 45,80% ni zavrnjena Zurich 19,01 23,59 4,58 24,11% ni zavrnjena Munich Re 9,43 11,08 1,66 17,56% ni zavrnjena Old Mutual 0,17 0,06-0,11 65,20% ni zavrnjena Swiss Life 2,30 11,76 9,46 410,65% ni zavrnjena Ageas 20,40-23,11-43,51 213,32% ni zavrnjena ACE 5,29 6,55 1,25 23,66% ni zavrnjena Storebrand 4,48 0,83-3,64 81,37% ni zavrnjena Hannover Re 17,85 4,67-13,17 73,82% ni zavrnjena Unipol 15,60-11,19-26,79 171,76% zavrnjena XL 2,55-1,62-4,17 163,49% ni zavrnjena Mediolanum 0,24 0,25 0,01 3,14% ni zavrnjena Helvetia 20,30 34,73 14,44 71,12% ni zavrnjena SCOR -0,64 0,19 0,83 129,91% ni zavrnjena Uniqa 0,91-0,02-0,93 101,76% ni zavrnjena Cattolica 1,33 0,86-0,47 35,48% ni zavrnjena QBE 1,26 1,27 0,01 0,95% ni zavrnjena Mapfre 0,40 0,30-0,10 24,00% ni zavrnjena Admiral 0,31 0,73 0,42 136,74% zavrnjena Euler Hermes 16,25 4,69-11,56 71,13% ni zavrnjena Amlin 0,35 0,35 0,00 1,14% ni zavrnjena Chesnara 0,11 0,28 0,17 157,41% ni zavrnjena Chubb 4,06 5,86 1,80 44,44% ni zavrnjena Sampo 16,00 1,69-14,31 89,46% ni zavrnjena Beazley 1,15 0,25-0,90 77,91% ni zavrnjena Novae -0,23 0,31 0,55 233,71% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 0,30 9,89 9, ,54% ni zavrnjena Catlin 0,85 0,65-0,19 22,99% ni zavrnjena Ni zavrnjena 31 Zavrnjena 5 Delež Zavrnjena v % 13,89% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v denarnih enotah domicilne države. 78

87 Dobiček na delnico je v regresijski analizi vrnil rezultate s stopnjo značilnosti manjšo od 5 % samo v 5 primerih. Iz tega lahko sklepamo, da je sprememba kazalnika pri ostalih 31 zavarovalnicah zgolj naključna, torej neodvisna od naše pojasnjevalne spremenljivke. Od 5 statistično značilnih primerov so 4 v skladu s pričakovanji poslabšali svoj rezultat izpred krize. Le v 1 primeru je prišlo do izboljšanja rezultata. Dobiček na delnico je najbolj, za 172 %, upadel zavarovalnici Unipol, ki je še pred krizo beležila povprečno vrednost kazalnika pri 15,6 d. e., v krizi pa -11,19. Lastniki delnice Unipol so tako zaradi krize dosegali negativne rezultate. Statistično značilni padci kazalnika pri ostalih zavarovalnicah so ohranili vrednost kazalnika pozitiven, vendar vrednostno zmanjšan. Zavarovalnice, ki so poleg Unipol zaradi krize zabeležile slabši rezultat, so ING (-2,83 %), Aegon (-1,21 %) in Generali (-0,80 %). Nepričakovano je zavarovalnica Admiral v primerjalnem obdobju v krizi in po krizi rezultat izboljšala iz 0,31 na 0,73 d. e., kar pomeni 136,74% rast že prej skromnega rezultata Iz rezultatov tabele 14 lahko sklepamo, da se je kriza zavarovalniškega sektorja Evrope pri finančnem kazalniku čistega dobička na delnico dotaknila v manjši meri. Le pri 13,89 % analiziranih zavarovalnic smo lahko zavrnili ničelno hipotezo s tveganjem manjšim od 5 %. 79

88 7.4.7 Donosnost sredstev (ROA) Tabela 15: Deskriptivna statistika kazalnika donosnosti sredstev AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 0,49 0,54 0,29 0,05 0, ,66 0,01 zavrnjena Allianz 0,41 0,44 0,36-0,24 0, ,71 0,03 zavrnjena Generali 0,43 0,45 0,24 0,02 0, ,20 0,05 zavrnjena Legal & General 0,25 0,29 0,31-0,40 0, ,24 0,33 ni zavrnjena Aviva 0,20 0,40 0,54-1,02 0, ,11 0,13 ni zavrnjena Aegon 0,48 0,62 0,44-0,46 0, ,58 0,10 ni zavrnjena ING 0,43 0,54 0,31-0,11 0, ,62 0,02 zavrnjena Prudential 0,32 0,41 0,31-0,23 0, ,19 0,05 zavrnjena CNP 0,37 0,35 0,08 0,27 0, ,40 0,01 zavrnjena Zurich 0,77 0,92 0,73-1,33 1, ,55 0,00 zavrnjena Munich Re 0,93 1,05 0,58-0,21 1, ,12 0,13 ni zavrnjena Old Mutual 0,51 0,51 0,43-0,22 1, ,28 0,07 ni zavrnjena Standard Life 0,09 0,21 0,32-0,51 0, ,34 0,07 ni zavrnjena Swiss Life 0,31 0,35 0,23 0,00 0, ,00 0,05 zavrnjena Ageas -0,14 0,49 1,94-5,81 1, ,46 0,00 zavrnjena ACE 2,42 3,01 1,33 0,17 3, ,01 0,03 zavrnjena Storebrand 0,36 0,39 0,58-0,59 1, ,90 0,23 ni zavrnjena Hannover Re 1,09 1,25 0,71-0,34 1, ,09 0,08 ni zavrnjena Unipol 0,29 0,49 0,78-1,77 1, ,36 0,01 zavrnjena Vienna 0,91 1,03 0,43 0,12 1, ,10 0,03 zavrnjena XL 0,24 0,97 2,32-5,09 2, ,93 0,14 ni zavrnjena Mediolanum 0,82 0,94 0,38 0,10 1, ,45 0,11 ni zavrnjena Helvetia 0,68 0,83 0,74-1,39 1, ,67 0,00 zavrnjena SCOR 0,54 1,31 2,10-3,92 1, ,82 0,03 zavrnjena Uniqa 0,24 0,26 0,46-0,85 0, ,04 0,36 ni zavrnjena RSA 1,08 1,56 1,45-1,38 2, ,03 0,01 zavrnjena Cattolica 0,36 0,22 0,28 0,10 0, ,13 0,05 zavrnjena QBE 3,34 3,60 1,39 1,39 5, ,41 0,01 zavrnjena Mapfre 1,71 1,97 0,53 0,88 2, ,28 0,01 zavrnjena Admiral 12,82 13,71 3,22 7,90 17, ,37 0,02 zavrnjena Euler Hermes 4,31 5,05 2,66 0,37 8, ,06 0,02 zavrnjena Amlin 4,57 4,24 3,47-2,38 10, ,49 0,29 ni zavrnjena Chesnara 0,78 0,85 0,79-1,09 2, ,94 0,23 ni zavrnjena Chubb 3,64 3,75 1,35 0,70 5, ,77 0,25 ni zavrnjena Sampo 3,34 2,68 2,31 1,41 9, ,58 0,00 zavrnjena Beazley 3,70 2,49 3,72 0,94 14, ,12 0,00 zavrnjena Novae 0,38 1,33 2,20-5,39 2, ,41 0,01 zavrnjena Jardine Lloyd T. 5,96 6,49 2,14 2,72 9, ,20 0,05 zavrnjena Catlin 3,07 3,16 2,69-0,85 6, ,84 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 14 Zavrnjena 25 Delež Zavrnjena v % 64,10% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v odstotkih. AS (aritmetična sredina), Maks. (maksimalna vrednost), Med. (mediana), N (število), St. od. (standardni odklon), JB (Jarque Bera test), Min. (minimalna vrednost), p (stopnja značilnosti). 80

89 Največjo donosnost so sredstva v povprečju dosegla v primeru Admiral (12,82 %). Pri tej zavarovalnici je minimalna donosnost sredstev dosegla 7,90 %, maksimalna pa 17,72 %. Admiral beleži tudi drugi največji standardni odklon (3,22). Vendar pa iz tabele 16 razberemo, da pri Admiralu ničelne hipoteze pri regresijski analizi nismo zavrnili. Kriza pričakovano ni vplivala na izboljšanje rezultata Admirala. Visoko donosna sredstva sta imeli še zavarovalnici Jardine Lloyd Thompson (5,96 %) in Amlin (4,57 %). Na drugi strani najmanjša povprečna vrednost ROA pripada zavarovalnicam Ageas (- 0,14 %), Standard Life (0,09 %) in Aviva (0,20 %). Ageas je edina zavarovalnica, pri kateri ima povprečna vrednost ROA negativen predznak. Minimalna vrednost, ki jo dosega omenjena zavarovalnica je -5,81 %. Maksimalna vrednost je bila pozitivna pri 1,28 %. V primeru zavarovalnice Ageas lahko padec kazalnika ROA pripišemo vplivom krize, ničelno hipotezo smo pri regresijski analizi zavrnili. Ob pogledu na rezultate deskriptivne statistike za kazalnik standardnega odklona vidimo, da imajo najvišjega Beazley (3,72), Amlin (3,47) in Admiral (3,22). Ostale zavarovalnice imajo standardni odklon manjši od 3. Beazley zavarovalnica je svoj minimum, kar se tiče vrednosti ROA, dosegla pri rezultatu 0,94 %, najvišjo vrednost oziroma maksimum pa pri 14,43 %. V tabeli 16 nadalje ugotavljamo, da je pri tej zavarovalnici v času krize prišlo do poslabšanja kazalnika ROA (52,16 % padec), vendar do tega ni prišlo zaradi krize, temveč drugih vzrokov. Normalno porazdelitev smo statistično dokazovali s pomočjo J-B testa. Test nam je potrdil normalnost porazdelitve vrednosti v 14 od skupno 39 primerov (35,9 %). V večini primerov (64,10 %) smo po preizkušanju ničelne hipoteze le-to zavrnili. 81

90 Tabela 16: Regresijska analiza kazalnika donosnosti sredstev Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v o.t.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 0,59 0,38-0,21 35,04% ni zavrnjena Allianz 0,36 0,47 0,10 28,26% ni zavrnjena Generali 0,62 0,23-0,39 62,70% zavrnjena Legal & General 0,35 0,13-0,23 64,17% ni zavrnjena Aviva 0,45-0,10-0,55 122,75% ni zavrnjena Aegon 0,80 0,10-0,70 87,67% zavrnjena ING 0,67 0,14-0,53 78,75% zavrnjena Prudential 0,25 0,41 0,15 60,26% ni zavrnjena CNP 0,43 0,30-0,13 31,11% zavrnjena Zurich 0,64 0,93 0,29 46,01% ni zavrnjena Munich Re 0,97 0,89-0,08 8,35% ni zavrnjena Old Mutual 0,75 0,21-0,54 71,53% zavrnjena Standard Life -0,04 0,22 0,26 723,77% ni zavrnjena Swiss Life 0,35 0,25-0,10 28,24% ni zavrnjena Ageas 0,44-0,82-1,26 289,04% ni zavrnjena ACE 2,40 2,46 0,06 2,53% ni zavrnjena Storebrand 0,58 0,09-0,48 84,00% ni zavrnjena Hannover Re 0,99 1,21 0,22 22,02% ni zavrnjena Unipol 0,71-0,22-0,93 131,19% zavrnjena Vienna 0,75 1,09 0,34 44,99% ni zavrnjena XL 0,93-0,59-1,52 163,54% ni zavrnjena Mediolanum 1,01 0,59-0,42 41,72% ni zavrnjena Helvetia 0,56 0,82 0,26 47,31% ni zavrnjena SCOR -0,09 1,29 1, ,29% ni zavrnjena Uniqa 0,48-0,04-0,52 109,17% ni zavrnjena RSA 0,41 1,89 1,49 367,65% ni zavrnjena Cattolica 0,45 0,25-0,20 43,87% ni zavrnjena QBE 3,66 2,96-0,70 19,14% ni zavrnjena Mapfre 1,54 1,91 0,37 24,21% ni zavrnjena Admiral 13,19 12,37-0,82 6,24% ni zavrnjena Euler Hermes 4,85 3,66-1,18 24,42% ni zavrnjena Amlin 5,63 3,30-2,33 41,37% ni zavrnjena Chesnara 0,55 1,00 0,45 81,52% ni zavrnjena Chubb 3,56 3,74 0,18 5,11% ni zavrnjena Sampo 3,28 3,42 0,14 4,22% ni zavrnjena Beazley 4,85 2,32-2,53 52,16% ni zavrnjena Novae -0,26 1,15 1,41 535,19% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 5,06 7,05 1,99 39,29% ni zavrnjena Catlin 3,68 2,34-1,33 36,27% ni zavrnjena Ni zavrnjena 33 Zavrnjena 6 Delež Zavrnjena v % 15,38% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v odstotkih. 82

91 Najboljše rezultate finančnega kazalnika ROA je v primerjalnem obdobju pred in v krizi imela zavarovalnica SCOR. Ta je imela v obdobju pred krizo -0,09, v času krize pa 1,29% donosnost sredstev (ROA). Porast donosnosti je bil tako %. Druga najuspešnejša zavarovalnica pri kazalniku ROA je Standard Life s 724% izboljšanjem rezultata v času krize. Tretje mesto pripada zavarovalnici Novae s 535% porastom. Pri vseh treh zavarovalnicah kriza ni igrala statistično pomembne vloge, saj ničelne hipoteze pri regresijski analizi nismo mogli zavrniti. Najslabše so se v primerjalnem obdobju pred krizo in v krizi odrezale Ageas, XL in Unipol. Omenjene zavarovalnice so v kriznem obdobju (v primerjavi s predkriznim) znižale donosnost svojih sredstev za 289 %, 163 % in 131 %. Čeprav bi pričakovali, da je tako velik upad kazalnika ROA posledica finančne krize, tega z regresijsko analizo nismo mogli dokazati, saj ničelne hipoteze tudi v teh primerih nismo mogli zavrniti. Kazalnik donosnosti vseh sredstev zavarovalnic je bil pod vplivom aktualne krize v 6 oziroma 15,38 % primerih. V vseh 6 primerih je kriza vplivala na zmanjšanje vrednosti kazalnika. Tudi ostali statistično neznačilni premiki so bili večinoma v negativno smer. Vendar pa teh premikov ne moremo pripisati učinku krize. V največji meri, in to do negativne vrednosti, se je kazalnik zmanjšal zavarovalnici Unipol. Znižanje je bilo pri tej zavarovalnici 131 %. Kazalnik je z 0,71 pristal na -0,22 %. Velike statistično značilne premike navzdol so doživele še zavarovalnice Aegon (88 %), ING (79 %) in Old Mutual (72 %). 83

92 7.4.8 Donosnost lastniškega kapitala (ROE) Tabela 17: Deskriptivna statistika kazalnika donosnosti lastniškega kapitala AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB P Ničelna hipoteza AXA 8,08 8,59 4,70 0,71 14, ,30 0,02 zavrnjena Allianz 8,03 10,22 7,31-6,00 16, ,29 0,07 ni zavrnjena Generali 9,84 10,19 5,43 0,44 15, ,65 0,02 zavrnjena Legal & General 11,60 14,32 14,29-22,81 29, ,83 0,09 ni zavrnjena Aviva 5,02 10,14 14,77-30,87 18, ,74 0,09 ni zavrnjena Aegon 7,36 10,48 7,70-9,59 14, ,45 0,11 ni zavrnjena ING 14,00 20,11 10,96-4,48 25, ,62 0,01 zavrnjena Prudential 10,97 13,45 10,30-7,03 22, ,90 0,03 zavrnjena CNP 7,50 7,73 4,24 0,14 12, ,64 0,06 ni zavrnjena Zurich 10,35 11,88 11,54-23,02 20, ,95 0,00 zavrnjena Munich Re 8,33 10,69 5,72-2,20 14, ,25 0,03 zavrnjena Old Mutual 7,22 7,27 6,00-3,35 15, ,54 0,06 ni zavrnjena Standard Life -11,22 6,33 60,46-182,40 16, ,81 0,00 zavrnjena Swiss Life 6,92 7,29 5,67 0,00 17, ,74 0,06 ni zavrnjena Ageas -2,36 12,52 44,98-135,03 22, ,21 0,00 zavrnjena ACE 11,84 12,21 5,33 1,23 18, ,25 0,07 ni zavrnjena Storebrand 7,13 8,26 10,87-12,69 23, ,36 0,11 ni zavrnjena Hannover Re 13,24 15,36 8,09-4,11 23, ,10 0,13 ni zavrnjena Unipol 1,23 5,16 8,10-21,27 7, ,41 0,00 zavrnjena Vienna 10,21 10,09 4,87 0,03 16, ,46 0,29 ni zavrnjena XL 0,87 5,50 14,43-32,78 18, ,78 0,15 ni zavrnjena Mediolanum 17,98 24,06 12,63 0,16 32, ,21 0,01 zavrnjena Helvetia 7,18 10,28 14,12-34,59 16, ,43 0,00 zavrnjena SCOR 10,71 8,13 7,21 6,61 31, ,56 0,00 zavrnjena Uniqa 5,46 5,13 10,40-18,53 20, ,40 0,30 ni zavrnjena RSA 4,82 9,25 13,47-22,55 19, ,58 0,06 ni zavrnjena Cattolica 4,50 2,91 4,56 0,07 14, ,93 0,05 ni zavrnjena QBE 17,10 18,35 7,02 6,72 26, ,35 0,02 zavrnjena Admiral 57,59 56,48 7,57 44,28 71, ,07 0,22 ni zavrnjena Euler Hermes 12,90 14,86 7,65 0,06 21, ,87 0,02 zavrnjena Amlin 19,42 21,09 12,74-9,52 35, ,96 0,23 ni zavrnjena Chesnara 14,19 16,16 11,59-12,69 32, ,48 0,29 ni zavrnjena Chubb 13,48 13,95 4,75 3,33 19, ,20 0,20 ni zavrnjena Sampo 19,46 14,16 13,04 10,47 55, ,54 0,00 zavrnjena Beazley 11,74 12,04 8,73 0,07 27, ,62 0,06 ni zavrnjena Novae 0,67 8,10 19,35-52,42 13, ,40 0,00 zavrnjena Jardine Lloyd T. 39,08 33,40 12,74 27,96 62, ,33 0,04 zavrnjena Catlin 11,47 11,30 9,98-4,15 23, ,87 0,01 zavrnjena Ni zavrnjena 20 Zavrnjena 18 Delež Zavrnjena v % 47,37% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v odstotkih. AS (aritmetična sredina), Med. (mediana), St. od. (standardni odklon), Min. (minimalna vrednost), Maks. (maksimalna vrednost), N (število opazovanj), JB (Jarque Bera test), p (stopnja značilnosti). 84

93 Za mnoge vlagatelje eden izmed najpomembnejših finančnih kazalnikov, ki lastnikom kaže donosnost kapitala, vloženega v podjetje (ROE), deskriptivno analiziramo v tabeli številka 17. Najvišja aritmetična sredina in mediana kazalnika ROE pripada Admiralu (57,59 % in 56,48 %). Ta je svoj minimum kazalnika beležil pri vrednosti 44,28 %, maksimum pa pri 55,38 %. Relativno majhni standardni odklon (7,57) pri Admiralu lahko pripišemo majhnim nihanjem v ceni skozi celotno obdobje. V tabeli 18 vidimo, da Admiralu kriza statistično značilno ni prišla do živega. Vrednost kazalnika ROE mu je uspelo v primerjalnem obdobju povečati iz 57,21 na 58,05 %. Visoko vrednost ROE imajo še zavarovalnice Jardine Lloyd Thompson (39,08 %), Sampo (19,46 %) in Amlin (19,42 %). Najmanj lastnike kapitala s svojo nizko stopnjo donosa osrečujeta zavarovalnici Standard Life in Ageas. Omenjeni zavarovalnici imata negativne donose pri finančnem kazalniku ROE. Standard Life ima v enajstletnem obdobju aritmetično sredino -11,22 %, Ageas -2,36 %. Pri obeh za tako slab rezultat ne moremo kriviti krize, ampak druge dejavnike. Tudi v smislu stabilnosti letnih rezultatov ROE sta ti dve zavarovalnici na prvih mestih. Standardni odklon pri obeh je namreč nadpovprečno visok. Pri Standard Life 60,46, pri Ageas pa 44,98. V tabeli 17 lahko opazimo, da je Standard Life z razliko od Ageas, kljub negativni aritmetični sredini ROE, le-tega v času krize izboljšal. Večina rezultatov kazalnika ROE je v vzorcu normalno porazdeljena. V 20 od 38 (52,63 %) primerov ničelne hipoteze pri J-B testu nismo zavrnili. 85

94 Tabela 18: Regresijska analiza kazalnika donosnosti lastniškega kapitala Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v (v o.t.) Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 10,04 5,73-4,30 42,89% ni zavrnjena Allianz 9,14 6,70-2,44 26,70% ni zavrnjena Generali 14,50 5,18-9,32 64,26% zavrnjena Legal & General 13,51 9,30-4,21 31,18% ni zavrnjena Aviva 11,49-2,74-14,23 123,83% ni zavrnjena Aegon 12,96 0,64-12,32 95,08% zavrnjena ING 22,74 3,52-19,22 84,51% zavrnjena Prudential 9,29 12,98 3,69 39,77% ni zavrnjena CNP 7,70 7,26-0,44 5,73% ni zavrnjena Zurich 9,54 11,32 1,78 18,68% ni zavrnjena Munich Re 7,88 8,87 0,98 12,49% ni zavrnjena Old Mutual 10,56 3,21-7,35 69,63% zavrnjena Standard Life -30,76 8,33 39,09 127,08% ni zavrnjena Swiss Life 8,55 4,97-3,58 41,91% ni zavrnjena Ageas 15,27-23,52-38,79 254,02% ni zavrnjena ACE 12,65 10,86-1,79 14,17% ni zavrnjena Storebrand 11,41 2,00-9,41 82,50% ni zavrnjena Hannover Re 14,66 11,54-3,12 21,27% ni zavrnjena Unipol 4,93-3,21-8,14 165,06% ni zavrnjena Vienna 10,93 9,13-1,80 16,47% ni zavrnjena XL 5,35-4,50-9,85 184,10% ni zavrnjena Mediolanum 17,82 18,16 0,33 1,88% ni zavrnjena Helvetia 5,28 9,45 4,17 78,94% ni zavrnjena SCOR 13,34 7,55-5,79 43,38% ni zavrnjena Uniqa 10,07-0,06-10,13 100,62% ni zavrnjena RSA -0,56 11,27 11, ,27% ni zavrnjena Cattolica 5,48 3,33-2,14 39,12% ni zavrnjena QBE 20,83 12,63-8,21 39,40% zavrnjena Admiral 57,21 58,05 0,83 1,46% ni zavrnjena Euler Hermes 15,75 9,49-6,26 39,75% ni zavrnjena Amlin 25,56 12,06-13,50 52,82% ni zavrnjena Chesnara 10,38 17,99 7,60 73,21% ni zavrnjena Chubb 14,29 12,51-1,78 12,48% ni zavrnjena Sampo 25,58 12,12-13,46 52,63% ni zavrnjena Beazley 10,18 13,62 3,45 33,87% ni zavrnjena Novae -4,94 7,41 12,35 249,90% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 46,02 30,76-15,25 33,15% zavrnjena Catlin 13,53 9,00-4,53 33,49% ni zavrnjena Ni zavrnjena 32 Zavrnjena 6 Delež Zavrnjena v % 15,79% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Podatki so predstavljeni v odstotkih. 86

95 Donosnost kapitala lastnikov zavarovalnic (ROE) je v času krize v večini primerov doživela upad svoje vrednosti. Kljub temu lahko upad samo v 6 primerih pripišemo krizi. V ostalih 32 primerih ničelne hipoteze pri regresijski analizi nismo mogli zavrniti. Kar pomeni, da moremo spremembe za premike v vrednosti kazalnika iskati drugje in ne v krizi. V vseh 6 statistično značilnih primerih se je kazalnik zaradi vpliva krize poslabšal. Največje poslabšanje je doživela zavarovalnica Aegon. Njen kazalnik je zaradi krize upadel za 12,32 o.t. Pred krizo je znašal 12,96 %, v času krize pa je upadel na vrednost 0,64 %. Zavarovalnici Aegon sledi zavarovalnica ING (-85 %) in Old Mutual (-70 %). Rezultat regresijske analize nam izda, da je kriza prizadela 15,79 % (6 od 38) evropskega zavarovalniškega sektorja na primeru kazalnika ROE. V vseh primerih so se rezultati zaradi krize v skladu s pričakovanji poslabšali. Druge statistično neznačilne premike navzdol lahko opazimo še pri zavarovalnicah Ageas (-254,02 %), XL (-184,10 %) in Unipol (-165,06 %). To so zavarovalnice, ki beležijo odstotkovno največji upad kazalnika ROE v primerjalnem obdobju pred in v času krize. Ageas je pred krizo prinašala donos lastniškega kapitala (ROE) v povprečni višini 15,27 %. Z nastopom krize je povprečje upadlo na -23,52 %. V primerjalnem obdobju obstajajo primeri nepričakovanega izboljšanja (vendar statistično neznačilnega) kazalnika ROE. Največji skok je doživela RSA zavarovalnica (2.125,27 %), sledijo ji Novae (249,90 %) in Standard Life (127,08 %). 87

96 7.4.9 Koeficient beta (ß) Tabela 19: Deskriptivna statistika kazalnika koeficienta bete AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 1,44 1,37 0,31 0,99 2, ,65 0,27 ni zavrnjena Allianz 0,49 0,05 0,71-0,33 1, ,46 0,00 zavrnjena Generali 0,88 0,90 0,28 0,41 1, ,24 0,07 ni zavrnjena Legal & General 1,09 1,05 0,40 0,68 2, ,97 0,01 zavrnjena Aviva 1,15 1,05 0,50 0,61 2, ,82 0,15 ni zavrnjena Aegon 1,87 1,43 1,12 1,09 5, ,85 0,00 zavrnjena ING 1,56 1,26 0,62 0,92 2, ,22 0,04 zavrnjena Prudential 1,02 1,13 0,38 0,46 1, ,56 0,46 ni zavrnjena CNP 0,77 0,86 0,35 0,24 1, ,07 0,05 zavrnjena Zurich -0,02 0,04 0,17-0,32 0, ,64 0,16 ni zavrnjena Munich Re 1,00 0,85 0,30 0,67 1, ,23 0,01 zavrnjena Old Mutual 1,04 0,84 0,37 0,60 1, ,63 0,10 ni zavrnjena Swiss Life 1,08 1,05 0,19 0,77 1, ,98 0,14 ni zavrnjena Ageas 0,55 0,20 0,83-0,28 2, ,68 0,04 zavrnjena ACE 0,65 0,65 0,14 0,48 0, ,19 0,01 zavrnjena Storebrand 1,07 1,07 0,44 0,52 1, ,26 0,01 zavrnjena Hannover Re 0,18 0,26 0,42-0,42 0, ,25 0,02 zavrnjena Fondiaria 0,71 0,78 0,31 0,17 1, ,43 0,07 ni zavrnjena Unipol 0,71 0,76 0,44 0,04 1, ,43 0,01 zavrnjena Vienna 0,59 0,85 0,50-0,36 1, ,89 0,02 zavrnjena XL 0,85 0,72 0,54 0,31 2, ,29 0,12 ni zavrnjena Mediolanum 1,08 0,97 0,36 0,57 1, ,89 0,14 ni zavrnjena Helvetia 0,78 0,93 0,44-0,19 1, ,43 0,07 ni zavrnjena SCOR 0,85 0,74 0,32 0,50 1, ,99 0,14 ni zavrnjena Uniqa 0,43 0,28 0,31 0,08 0, ,42 0,01 zavrnjena RSA 0,87 0,84 0,30 0,42 1, ,89 0,05 ni zavrnjena Cattolica 0,60 0,54 0,31 0,13 1, ,14 0,02 zavrnjena Mapfre 0,34 0,16 0,47-0,04 1, ,86 0,05 ni zavrnjena Euler Hermes 0,68 0,80 0,42 0,06 1, ,69 0,01 zavrnjena Amlin 0,47 0,47 0,29-0,02 0, ,35 0,19 ni zavrnjena Chubb 0,09 0,20 0,39-0,86 0, ,16 0,12 ni zavrnjena Sampo 0,20 0,17 0,37-0,32 0, ,43 0,02 zavrnjena Beazley 0,35 0,45 0,36-0,28 0, ,42 0,04 zavrnjena Novae 0,22 0,18 0,21-0,06 0, ,60 0,06 ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 0,44 0,42 0,29 0,01 0, ,03 0,02 zavrnjena Ni zavrnjena 17 Zavrnjena 18 Delež Zavrnjena v % 51,43% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: AS (aritmetična sredina), Med. (mediana), St. od. (standardni odklon), Min. (minimalna vrednost), Maks. (maksimalna vrednost), N (število opazovanj), JB (Jarque Bera test), p (stopnja značilnosti). 88

97 Vrednost koeficienta beta vlagateljem sporoča tveganost delnice v primerjavi s tveganostjo borznega indeksa DAX. V celotnem enajstletnem obdobju je bila, glede na svojo aritmetično sredino, najbolj tvegana zavarovalnica Aegon. Njena beta je bila v povprečju visoka 1,87. Sledijo ji ING (1,56) in Axa (1,44). V primeru Aegon, katerega beta je rekordnih 1,87, lahko rečemo, da gre za relativno tvegano naložbo. Cena delnice omenjene zavarovalnice se je v preučevanem obdobju spreminjala v enaki smeri kot primerjalni indeks DAX, vendar z večjimi premiki. V primeru spremembe DAX za 1 % mu je Aegon sledil z 1,87% premikom v enako smer. Večina zavarovalnic ni presegla bete 1,00. Le v 10 primerih smo izračunali beto v povprečju večjo od 1,00. V preostalih 30 primerih so bile delnice v povprečju manj tvegane od delnic v indeksu DAX. Povedano drugače, v 30 od 40 primerov je bila tveganost delnic manjša od tveganosti trga. Kljub velikim premikom v času krize, so delnice zavarovalnic pričakovano ohranile svoj sloves varne naložbe. V primeru aritmetične sredine bete izstopa primer zavarovalnice Zurich. Izračun povprečne bete pri tej zavarovalnici je bil negativen, in sicer -0,02. Cena delnice Zurich se je v tem obdobju v povprečju gibala nepovezano z gibanjem trga. Standardni odklon koeficienta beta je bil največji pri Aegonu (1,12), daleč za njim je Ageas (0,83) in Allinz (0,71). Omenjene zavarovalnice so s svojo beto najbolj nihale okrog aritmetične sredine. Z J-B testom normalne porazdelitve smo ugotovili, da je nekaj manj kot polovica (48,6 %) rezultatov v tabeli 19 normalno porazdeljenih. V ostalih 18 od 35 primerih smo ničelno hipotezo zavrnili. 89

98 Tabela 20: Regresijska analiza kazalnika koeficienta bete Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 1,27 1,63 0,36 28,10% zavrnjena Allianz -0,11 1,22 1, ,43% zavrnjena Generali 0,77 1,02 0,25 33,25% ni zavrnjena Legal & General 0,94 1,27 0,34 35,97% ni zavrnjena Aviva 0,86 1,49 0,63 72,44% zavrnjena Aegon 1,97 1,74-0,23 11,61% ni zavrnjena ING 1,09 2,02 0,92 84,23% zavrnjena Prudential 0,92 1,15 0,23 25,05% ni zavrnjena CNP 0,62 0,94 0,32 50,91% ni zavrnjena Zurich 0,00-0,03-0, ,20% ni zavrnjena Munich Re 1,18 0,78-0,40 33,68% zavrnjena Old Mutual 0,92 1,18 0,27 29,23% ni zavrnjena Swiss Life 1,04 1,13 0,09 8,73% ni zavrnjena Ageas -0,06 1,29 1, ,95% zavrnjena ACE 0,63 0,68 0,05 7,97% ni zavrnjena Storebrand 0,74 1,47 0,73 98,51% zavrnjena Hannover Re 0,02 0,38 0, ,11% ni zavrnjena Fondiaria 0,52 0,95 0,43 83,64% zavrnjena Unipol 0,48 0,98 0,50 103,10% ni zavrnjena Vienna 0,29 0,94 0,65 222,73% zavrnjena XL 0,53 1,24 0,71 135,47% zavrnjena Mediolanum 0,99 1,19 0,20 19,84% ni zavrnjena Helvetia 0,60 1,01 0,41 68,12% ni zavrnjena SCOR 1,03 0,63-0,40 39,21% zavrnjena Uniqa 0,46 0,38-0,08 16,99% ni zavrnjena RSA 1,07 0,64-0,44 40,70% zavrnjena Cattolica 0,38 0,86 0,48 126,83% zavrnjena Mapfre 0,08 0,66 0,58 756,44% zavrnjena Euler Hermes 0,42 1,00 0,57 135,83% zavrnjena Amlin 0,53 0,39-0,14 26,60% ni zavrnjena Chubb -0,01 0,21 0, ,36% ni zavrnjena Sampo -0,01 0,44 0, ,38% zavrnjena Beazley 0,21 0,52 0,31 151,69% ni zavrnjena Novae 0,29 0,15-0,14 49,75% ni zavrnjena Jardine Lloyd T. 0,47 0,40-0,07 15,10% ni zavrnjena Ni zavrnjena 19 Zavrnjena 16 Delež Zavrnjena v % 45,71% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. 90

99 S koeficientom beta smo ugotavljali vpliv krize na tveganje cene delnice. Tveganje delnic smo primerjali z največjim evropskim borznim indeksom, to je indeks nemške borze DAX. Iz tabele 20 lahko razberemo, da je kriza statistično značilno vplivala na slabo polovico zavarovalnic (45,71 %). Od 16 zavarovalnic, na katere je imela kriza vpliv, je večina (13 od 16) zabeležila povečanje vrednosti v primerjalnem obdobju. Kar pomeni, da je njihovo tveganje v krizi naraslo. Večina delnic je bila pred krizo relativno nizko tveganih. To pomeni, da so bile zavarovalnice pred krizo primerjalno s povprečjem trga varna naložba. Povprečna beta vseh preučevanih zavarovalnic je bila pred krizo 0,60. V kriznem času pa se je vrednost koeficienta povečala na 0,91. Zavarovalnice so v povprečju postale bolj tvegana naložba, vendar še vedno manj tvegana od povprečnega borznega trga. Najbolj je svoje tveganje, kot posledico krize, povečala zavarovalnica Sampo. Ta je beta koeficient iz -0,01 povečala na 0,44. Sledijo ji Ageas (iz -0,06 na 1,29), Allianz (iz - 0,11 na 1,22). Pri omenjenih primerih opazimo, da je bila beta kljub izredno nizki vrednosti negativna. To pomeni, da se je gibala v nasprotni smeri, kot se je gibal indeks DAX. Kljub velikemu vplivu krize na tveganje delnic zavarovalnic pa še vedno lahko rečemo, da so relativno varna naložba. V 3 od 16 primerih se je tveganje delnice v nasprotju s pričakovanji zmanjšalo. Delnice zavarovalnic RSA (iz 1,07 na 0,64), SCOR (iz 1,03 na 0,63) in Munich (iz 1,18 na 0,78) so zmanjšale vrednost koeficienta beta. Kriza je tako na tveganje njihovih delnic v nasprotju s pričakovanji vplivala pozitivno. 91

100 Število delnic Tabela 21: Deskriptivna statistika kazalnika števila delnic AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 2.189, ,00 296, , , ,52 0,28 ni zavrnjena Allianz 407,09 450,00 67,81 243,00 456, ,1 0,08 ni zavrnjena Generali 1.432, ,00 76, , , ,71 0,01 zavrnjena Legal & General 6.260, ,00 413, , , ,71 0 zavrnjena Aviva 1.332, ,50 110, , , ,26 0,02 zavrnjena Aegon 1.707, ,00 202, , , ,92 0,14 ni zavrnjena ING 2.622, ,00 784, , , ,16 0,01 zavrnjena Prudential 2.357, ,00 215, , , ,07 0,02 zavrnjena CNP 267,79 148,00 213,27 137,85 614, ,05 0,01 zavrnjena Zurich 130,43 141,26 17,05 94,70 147, ,47 0,06 ni zavrnjena Munich Re 200,88 195,00 20,75 178,00 229, ,08 0,01 zavrnjena Old Mutual 3.975, ,00 725, , , ,41 0 zavrnjena Swiss Life 35,97 32,00 21,43 16,19 98, ,5 0 zavrnjena Ageas 196,57 222,31 54,75 127,33 255, ,5 0 zavrnjena ACE 332,73 337,00 30,74 283,00 403, ,07 0,59 ni zavrnjena Storebrand 347,64 278,00 94,67 248,00 447, ,38 0 zavrnjena XL 223,18 180,00 86,75 137,00 341, ,26 0 zavrnjena Mediolanum 693,66 729,00 79,80 532,50 735, ,13 0,03 zavrnjena Helvetia 8,09 9,00 1,38 6,00 9, ,26 0,01 zavrnjena Uniqa 126,96 120,00 18,21 109,98 170, ,41 0,11 ni zavrnjena RSA 3.155, ,00 465, , , ,18 0,08 ni zavrnjena Cattolica 114,23 60,48 110,96 19,00 309, ,12 0,02 zavrnjena QBE 915,36 887,00 182,81 643, , ,6 0,04 zavrnjena Mapfre 2.229, , ,88 553, , ,75 0,02 zavrnjena Admiral 263,64 262,00 4,95 259,00 272, ,37 0,02 zavrnjena Euler Hermes 43,11 44,00 1,76 39,23 44, ,73 0,03 zavrnjena Amlin 457,18 489,00 69,45 312,00 538, ,4 0,07 ni zavrnjena Chesnara 101,50 103,50 10,34 85,00 115, ,77 0,09 ni zavrnjena Chubb 357,36 363,00 47,91 271,00 423, ,05 0,05 zavrnjena Sampo 789,73 561, ,78 21, , ,19 0 zavrnjena Beazley 399,45 364,00 112,22 229,48 540, ,75 0,02 zavrnjena Novae 54,45 63,00 20,48 19,00 75, ,14 0,01 zavrnjena Jardine Lloyd T. 211,73 214,00 7,50 200,00 220, ,27 0,02 zavrnjena Catlin 250,09 250,00 87,44 154,00 363, ,45 0 zavrnjena Ni zavrnjena 9 Zavrnjena 25 Delež Zavrnjena v % 73,53% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: Rezultati za prvih pet statistik so predstavljeni v tisoč kosov. AS (aritmetična sredina), N (število), Med. (mediana), JB (Jarque Bera test), St. od. (standardni odklon), p (stopnja značilnosti). Min. (minimalna vrednost), Maks. (maksimalna vrednost), 92

101 Delniške družbe običajno izdajajo nove delnice z namenom povečanja pritoka denarnih sredstev za financiranje projektov. V tabeli 22 bomo kasneje ugotavljali, da se je v času krize, in kot za posledico krize, statistično značilno povečalo število delnic 21 od 34 (61,67 %) zavarovalnic. Povečanje števila delnic zaradi krize je pričakovan odziv zavarovalnic na potrebe po novem kapitalu, s katerim so zavarovalnice krpale izpad poslovnih prihodkov. V tabeli 21 ugotavljamo, da je število delnic najbolj nihalo pri zavarovalnicah Sampo, Mapfre in ING. Velikost standardnega odklona pri omenjenih zavarovalnicah si je sledila v naslednjem vrstnem redu (1.1114,78; 1.008,88; 784,69). Rekorderka Sampo je zabeležila minimum pri in maksimum pri delnicah. Najmanjši standardni odklon pripada zavarovalnicam Helvetia (1,38), Euler Hermes (1,76) in Admiral (4,95). Pri omenjenih zavarovalnicah se število delnic ni gibalo daleč od enajstletnega povprečja. Helvetia je imela najmanj delnic, največ pa Pri ugotavljanju normalne porazdeljenosti podatkov smo uporabili J-B test, ki nam je razkril, da so pri kazalniku števila delnic podatki v večini primerov nenormalno porazdeljeni. V 25 od 34 (73,53 %) primerih smo zavrnilni ničelno hipotezo pri J-B testu. Takšen rezultat testa normalnosti nam sporoča, da moramo biti pri interpretaciji rezultatov regresijske in korelacijske analize previdni zaradi morebitne pristranskosti rezultatov. 93

102 Tabela 22: Regresijska analiza kazalnika števila delnic Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 2.014, ,40 385,90 19,16% zavrnjena Allianz 368,50 453,40 84,90 23,04% zavrnjena Generali 1.387, ,15 89,24 6,43% ni zavrnjena Legal & General 6.543, ,20-622,13 9,51% zavrnjena Aviva 1.262, ,00 139,40 11,04% zavrnjena Aegon 1.626, ,60 176,93 10,88% ni zavrnjena ING 2.114, , ,77 52,76% zavrnjena Prudential 2.224, ,60 291,77 13,11% zavrnjena CNP 141,78 419,00 277,22 195,52% zavrnjena Zurich 118,83 144,35 25,53 21,48% zavrnjena Munich Re 211,95 187,60-24,35 11,49% zavrnjena Old Mutual 3.539, ,20 960,20 27,13% zavrnjena Swiss Life 39,47 31,77-7,70 19,51% ni zavrnjena Ageas 157,21 243,80 86,59 55,08% zavrnjena ACE 327,50 339,00 11,50 3,51% ni zavrnjena Storebrand 265,67 446,00 180,33 67,88% zavrnjena XL 152,33 308,20 155,87 102,32% zavrnjena Mediolanum 663,33 730,05 66,71 10,06% ni zavrnjena Helvetia 7,33 9,00 1,67 22,73% zavrnjena Uniqa 114,92 141,40 26,48 23,04% zavrnjena RSA 2.869, ,20 628,87 21,92% zavrnjena Cattolica 160,21 59,05-101,16 63,14% ni zavrnjena QBE 781, ,80 294,13 37,63% zavrnjena Mapfre 1.552, , ,80 96,05% zavrnjena Admiral 259,83 268,20 8,37 3,22% zavrnjena Euler Hermes 42,37 44,00 1,63 3,84% ni zavrnjena Amlin 428,00 492,20 64,20 15,00% ni zavrnjena Chesnara 95,40 107,60 12,20 12,79% ni zavrnjena Chubb 387,83 320,80-67,03 17,28% zavrnjena Sampo 979,17 562,40-416,77 42,56% ni zavrnjena Beazley 313,50 485,40 171,90 54,83% zavrnjena Novae 42,00 69,40 27,40 65,24% zavrnjena Jardine Lloyd T. 207,17 217,20 10,03 4,84% zavrnjena Catlin 183,17 330,40 147,23 80,38% zavrnjena Ni zavrnjena 10 Zavrnjena 24 Delež Zavrnjena v % 70,59% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opomba: Podatki so predstavljeni v tisoč kosov. 94

103 S prodajo novih delnic gospodarske družbe pridobijo nove vlagatelje ali prisilijo stare vlagatelje, da zavoljo ohranitve lastniškega deleža povečajo število svojih delnic. V skladu s pričakovanji se je v času krize število delnic pri zavarovalnicah v veliki večini primerov povečalo. Kriza je vplivala kar na 71 % vseh zavarovalnic. Pri 21 od 23 zavarovalnic je kriza vplivala tako, da so le-te povečale število svojih delnic. Le 3 zavarovalnice so v kriznem času in zaradi krize število svojih delnic zmanjšale. Najbolj je število delnic zaradi krize povečala zavarovalnica CNP, iz 141,78 na 419 tisoč (277 %). Sledita ji XL s 156% povečanjem in Mapfre s 96 %. V povprečju so zavarovalnice število svojih delnic zaradi krize povečale za 43 %. Kriza je imela v treh primerih vpliv tudi v smislu zmanjšanja števila delnic. Takšen rezultat regresijske analize so imele zavarovalnice Chubb (-17,28 %), Munich (-11,49 %) in Legal&General (-9,51 %). V primeru Chubb se je število delnic zmanjšalo iz na delnic. Najmanj se je število delnic spreminjalo pri zavarovalnicah Admiral (+3,22 %), Jardine Lloyd Thomson (+4,84 %) in Legal&General (-9,51 %). Na omenjene zavarovalnice je kriza sicer vplivala statistično značilno, vendar z relativno majhno močjo. Finančni kazalnik števila delnic je absolutna številka, ki med posameznimi zavarovalnicami ni primerljiva. Primerjamo lahko le v odstotkih izražene spremembe, ki nam izdajo, da so se s krizo nekatere zavarovalnice spopadale težje kot druge. Predvidevamo, da so zavarovalnice z zelo velikimi izdajami vrednostnih papirjev, krizo občutile huje kot zavarovalnice, ki so nasprotno svoje delnice zmanjševale (odkupovale). 95

104 Multiplikator čistega dobička (P/E) Tabela 23: Deskriptivna statistika kazalnika multiplikatorja čistega dobička AS Med. St. odkl. Min. Maks. N JB p Ničelna hipoteza AXA 15,83 12,10 9,81 5,80 35, ,36 0,04 zavrnjena Allianz 6,06 8,75 11,20-20,77 16, ,05 0,05 zavrnjena Generali 39,90 19,79 64,52 13,64 223, ,4 0 zavrnjena Legal & General 840,26 784,23 576,05-366, , ,44 0,49 ni zavrnjena Aviva 305,93 465, , , , ,25 0,88 ni zavrnjena Aegon -0,08 0,79 10,85-30,28 8, ,82 0 zavrnjena ING 4,06 8,15 9,48-14,56 11, ,9 0,05 ni zavrnjena Prudential 1.814, , , , , ,13 0 zavrnjena CNP 9,70 10,03 1,56 6,81 11, ,97 0,03 zavrnjena Zurich 8,29 9,43 4,12-3,56 11, ,79 0 zavrnjena Munich Re 6,91 8,58 17,25-42,59 22, ,34 0 zavrnjena Old Mutual 530,19 784, , , , ,75 0,09 ni zavrnjena Swiss Life 12,51 8,42 13,37-1,50 48, ,46 0 zavrnjena Ageas 61,02 9,31 171,90-6,53 578, ,83 0 zavrnjena ACE 9,90 8,36 3,83 5,84 16, ,3 0,02 zavrnjena Storebrand 11,19 12,30 6,33-3,11 18, ,85 0,24 ni zavrnjena Hannover Re 3,74 5,78 7,81-16,47 11, ,34 0 zavrnjena Unipol 12,06 9,44 18,41-7,95 45, ,36 0,07 ni zavrnjena XL 14,00 12,21 18,37-12,73 49, ,51 0,11 ni zavrnjena Mediolanum 27,52 17,77 26,71 9,54 99, ,5 0 zavrnjena Helvetia 7,30 8,26 3,52-2,08 11, ,75 0 zavrnjena SCOR 54,51 73,14 43,69-0,32 111, ,38 0,01 zavrnjena Uniqa 28,88 18,11 35,41-5,59 121, ,41 0 zavrnjena Cattolica 37,93 25,33 29,13 8,50 91, ,12 0,02 zavrnjena Mapfre 8,48 8,15 3,70 2,47 13, ,17 0,05 zavrnjena Euler Hermes 21,55 11,26 35,71 0,82 128, ,8 0 zavrnjena Amlin 623,75 660,83 700, , , ,22 0,54 ni zavrnjena Chubb 19,98 9,68 31,46 5,53 113, ,82 0 zavrnjena Sampo 11,99 9,91 12,39 0,25 46, ,49 0 zavrnjena Beazley 842,01 651,93 880,21 16, , ,18 0 zavrnjena Novae 365,10 805, , , , ,37 0,01 zavrnjena Jardine Lloyd T , ,96 527,32 16, , ,11 0,02 zavrnjena Catlin 705,46 385, , , , ,84 0,4 ni zavrnjena Ni zavrnjena 9 Zavrnjena 24 Delež Zavrnjena v % 77,42 % Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. Opombe: AS (aritmetična sredina), Med. (mediana), St. od. (standardni odklon), Min. (minimalna vrednost), Maks. (maksimalna vrednost), N (število), JB (Jarque Bera test), p (stopnja značilnosti). 96

105 Multiplikator čistega dobička (angl. P/E ratio) je eden izmed enajstih kazalnikov, ki smo ga v magistrskem delu analizirali pri 33 največjih zavarovalnicah. V preostalih 7 primerih smo zaradi nezadostnega števila podatkov le-te iz analize izločili. Racionalni vlagatelji se pred nakupom delnice posameznega podjetja odločajo na podlagi množice informacij in kazalnikov. Multiplikator čistega dobička, ki ga analiziramo v tabeli 23, potencialnemu vlagatelju pomaga oceniti, ali je delnica zavarovalnice precenjena ali podcenjena. Relativno visoka vrednost multiplikatorja praviloma pomeni precenjenost delnice in obratno. V tabeli 23 so delnice z največjim povprečnim multiplikatorjem čistega dobička Prudential (1.814,46), Jardine Lloyd Thomson (1.383,19) in Beazley (842,01). V primeru Prudential je investitor za 1 d. e. dobička zavarovalnice pripravljen plačati 1.814,46 d. e. Lahko bi rekli, da je delnica Prudential močno precenjena. Vendar so lahko takšne ocene zavajajoče. Slabost tega kazalnika je v možnih manipulacijah dobička, ki ga podjetja računovodsko izkazujejo. Prav tako imajo podjetja, ki večino svojega dobička reinvestirajo, večjo vrednost multiplikatorja Multiplikator čistega dobička je najnižje povprečne vrednosti vrnil v primerih Aegon (- 0,08), Hannover Re (3,74) in ING (4,06). Za te zavarovalnice bi lahko zgolj iz rezultatov multiplikatorja čistega dobička sklepali, da so podcenjene in tako primerne za nakup, saj predstavljajo potencial prihodnje rasti. Največji standardni odkloni so se pojavili pri Prudential (3.513,54), Catlin (1.445,67) in Novae (1.169,52). Nihanje vrednosti kazalnika okrog aritmetične sredine je bila v teh primerih največja. Test normalne porazdelitve podatkov (J-B test) nam je v 9 od 33 primerov (27,27 %) izkazal normalno porazdeljenost podatkov. V preostalih 77,42 % primerov smo statistično dokazali, da so podatki v časovnih serijah nenormalno porazdeljeni. Takšna porazdelitev vzbuja skrb pri interpretaciji rezultatov regresijske analize iz tabele 24. Obstaja namreč verjetnost, da so rezultati pristranski. 97

106 Tabela 24: Regresijska analiza kazalnika multiplikatorja čistega dobička Povp. pred krizo (02-07) Povp. v krizi (08-12) Razlika pred in v Razlika v % Ničelna hipoteza AXA 17,18 14,20-2,98 17,35% ni zavrnjena Allianz 6,19 5,90-0,30 4,79% ni zavrnjena Generali 19,51 60,29 40,77 208,94% ni zavrnjena Legal & General 1.149,05 531,46-617,59 53,75% ni zavrnjena Aviva 100,15 552,87 452,71 452,02% ni zavrnjena Aegon 2,11-2,70-4,80 227,92% ni zavrnjena ING 8,02 0,10-7,92 98,70% ni zavrnjena Prudential 2.835,29 589, ,82 79,21% ni zavrnjena CNP 10,34 8,92-1,42 13,77% ni zavrnjena Zurich 7,04 9,78 2,73 38,80% ni zavrnjena Munich Re 2,22 12,55 10,33 465,55% ni zavrnjena Old Mutual 1.090,55-142, ,78 113,04% ni zavrnjena Swiss Life 9,64 15,97 6,33 65,71% ni zavrnjena Ageas 106,32 6,67-99,66 93,73% ni zavrnjena ACE 9,24 10,69 1,45 15,70% ni zavrnjena Storebrand 10,77 11,61 0,84 7,79% ni zavrnjena Hannover Re 5,42 2,07-3,35 61,85% ni zavrnjena Unipol 19,02 5,10-13,92 73,18% ni zavrnjena XL 18,60 8,48-10,12 54,40% ni zavrnjena Mediolanum 21,84 33,21 11,37 52,06% ni zavrnjena Helvetia 6,44 8,33 1,89 29,27% ni zavrnjena SCOR 18,23 90,79 72,56 397,92% zavrnjena Uniqa 15,90 41,86 25,96 163,31% ni zavrnjena Cattolica 51,31 21,86-29,45 57,39% ni zavrnjena Mapfre 8,69 8,22-0,47 5,41% ni zavrnjena Euler Hermes 10,74 34,52 23,78 221,40% ni zavrnjena Amlin 634,62 610,71-23,91 3,77% ni zavrnjena Chubb 30,32 7,57-22,75 75,04% ni zavrnjena Sampo 12,24 11,68-0,56 4,60% ni zavrnjena Beazley 1.093,51 590,51-503,00 46,00% ni zavrnjena Novae 578,27 109,29-468,98 81,10% ni zavrnjena Jardine Lloyd T , ,22-373,94 24,08% ni zavrnjena Catlin 1.045,01 365,92-679,09 64,98% ni zavrnjena Ni zavrnjena 32 Zavrnjena 1 Delež Zavrnjena v % 3,03% Vir podatkov: Bloomberg, Yahoo Finance, Morningstar, lastni izračuni. 98

107 Pri deskriptivni statistiki multiplikatorja čistega dobička v tabeli 23 smo med zavarovalnicami primerjali povprečne vrednosti kazalnika in tako ugotavljali, katere delnice so precenjene in podcenjene. V tabeli 24 pa v drugem in tretjem stolpcu primerjamo gibanje vrednosti multiplikatorja v časovnem obdobju pred in v krizi. Največje premike povprečnega kazalnika med preučevanima obdobjema je doživela Munich Re, ki je iz vrednosti 2,22 poskočila na 12,55 (+ 465,55 %). Na drugo mesto smo uvrstili Avivo s premikom iz 100,15 na 552,87 (+ 452,2 %). Sledi ji SCOR ki je povečal multiplikator čistega dobička iz 18,23 na 90,79 (+ 397,92 %). Samo pri SCOR je vzrok za premik možno statistično potrditi kot posledico krize. Pri ostalih dveh ničelne hipoteze nismo mogli zavrniti. Medčasovno povečanje analiziranega kazalnika lahko interpretiramo v smislu povečanega povpraševanje po delnicah teh zavarovalnic. Investitorji so na trgu za te delnice pripravljeni plačati več, saj pričakujejo povečanje njihove uspešnosti v prihodnosti. Največje padce multiplikatorja čistega dobička v primerjalnem obdobju pred in v krizi so zabeležile Aegon (-227,92 %), Old Mutual (-113,04 %) in ING (98,70 %). Pri nobeni od omenjenih zavarovalnic pa kriza ni statistično značilno pripomogla k premiku navzdol. Multiplikator čistega dobička je kazalnik, ki je po opravljeni regresijski analizi vrnil le en rezultat. Le v enem primeru lahko namreč s tveganjem manjšim od 5 % trdimo, da je kriza nanj vplivala. To je bila zavarovalnica SCOR, pri kateri je bilo povprečje kazalnika v času pred krizo v višini 18,23, v času krize se je vrednost povzpela za skoraj štirikrat, na 90,79. Kar ni v skladu s pričakovanji, saj večje vrednosti kazalnika pomenijo pozitivna pričakovanja vlagateljev za rezultate gospodarske družbe. Pričakovali smo, da se bo kazalnik pri večini zavarovalnic gibal v negativno smer. Torej, da se bodo pričakovanja o prihodnji uspešnosti zavarovalnice znižala. Ker je kriza v našem vzorcu vplivala samo na eno zavarovalnico, tega posameznega vpliva ne moremo posplošiti na celoten zavarovalniški trg v Evropi. Sklenemo lahko le, da na kazalec multiplikator čistega dobička kriza ni imela statistično značilnega vpliva. Gibanje kazalnika ostaja nepojasnjeno in s krizo nepovezano. 99

108 Delež 1 v % MULTIPLIKATOR ČISTEGA DOBIČKA ŠTEVILO DELNIC BETA ROE ROA DOBIČEK NA DELNICO TRŽNA KAPITALIZACIJA CELOTEN KAPITAL CELOTNA SREDSTVA ČISTI DOBIČEK CENA Rezultati regresijske analize po zavarovalnicah Tabela 25: Regresijska analiza po zavarovalnicah AXA % Allianz % Generali % Legal & General % Aviva % Aegon % ING % Prudential % CNP % Zurich % Munich Re % Old Mutual % Standard Life % Swiss Life % Ageas % ACE % Storebrand % Hannover Re % Fondiaria % Unipol % Vienna % XL % Mediolanum % Helvetia % SCOR % Uniqa % RSA % Cattolica % QBE % Mapfre % Admiral % Euler Hermes % Amlin % Chesnara % Chubb % Sampo % Bea1ley % Novae % Jardine Lloyd T % Catlin % Povprečje 40% Opombe: 1 - ničelno hipotezo smo zavrnili, 0 - ničelne hipoteze nismo zavrnili, Pri celici brez podatka ni bilo potrjene statistične značilnosti (p > 0,05). 100

109 V predhodnih tabelah smo ugotavljali vpliv krize na posamezne finančne kazalnike zavarovalnic. V tabeli 25 pa smo vpliv krize raziskali še z vidika posamezne zavarovalnice. Tako smo ugotavljali vplive, ki jih je imela kriza na vse analizirane kazalnike. Na koncu tabele smo zapisali podatek o povprečni vrednosti vpliva vseh zavarovalnic. Iz tabele lahko razberemo, da kriza ni prizanesla nobeni izmed preučevanih zavarovalnic. Vplivi so bili med zavarovalnicami različno močni. Najbolj je krizo občutila zavarovalnica Fondiaria, ki je pri kazalniku cene delnice in koeficienta beta statistično potrdila vpliv krize oziroma zavrnila ničelno hipotezo. Pri tej zavarovalnici je bilo zaradi nepopolnih podatkov za ostale kazalnike vpliv krize možno meriti samo pri dveh kazalnikih. Zavarovalnica ING je krizo občutila pri 73 % vseh analiziranih kazalnikih. Kar pomeni, da je bila pri 8 od 11 kazalnikih ničelna hipoteza zavrnjena. Ničelne hipoteze pri tej zavarovalnici nismo zavrnili samo pri kazalniku celotnih sredstev in celotnega kapitala ter multiplikatorju čistega dobička. Velik vpliv je kriza imela tudi pri zavarovalnici Admiral (71 %) in Generali (64 %). Ostale zavarovalnice se po številu zavrnjenih ničelnih hipotez gibajo blizu povprečne vrednosti 40 %. Najmanj so krizo občutile Swiss Life, ACE in Euler Hermes. Te zavarovalnice pri 18 % kazalnikov niso zavrnile ničelne hipoteze. Torej je kriza na njih imela vpliv le pri manjšini kazalnikov. Končni sklep regresijske analize, s katero smo ugotavljali v koliko primerih, na katere kazalnike in prisotnost vpliva krize na poslovanje zavarovalnic v obdobju od 2002 do 2012 sploh, je naslednji: nobena izmed zavarovalnic, ki smo jih zajeli v vzorec, vplivom krize ni mogla uiti. Iz vzorca lahko posplošimo, da je kriza na evropski zavarovalniški trg pomembno vplivala, saj je bilo od krize prizadetih v povprečju kar 40 % kazalnikov zavarovalnic. Med prizadetostjo zavarovalnic in prizadetostjo finančnih kazalnikov pa je prihajalo do velikih razlik. Iz tega lahko sklepamo, da so se zavarovalnice s krizo spopadale različno uspešno. V redkih primerih analiziranja kazalnikov je posamezna zavarovalnica v času krize izboljšala svoje rezultate. V splošnem pa so zavarovalnice v obdobju krize svoje rezultate poslabšale, kar smo uspeli dokazati v zgornjih tabelah. 101

110 7.5 Rezultati korelacijske analize po finančnih kazalnikih S korelacijsko analizo, ki smo jo izdelali s pomočjo statističnega programa SPSS, smo želeli ugotoviti, kakšna je medsebojna povezanost (koreliranost) preučevanih zavarovalnic iz vzorca in moč te povezanosti. Medsebojno povezanost oziroma korelacijo smo ugotavljali ločeno po zavarovalnicah. Rezultate korelacijske analize smo predstavili v obliki korelacijske matrike, iz katere je možno razbrati vse kombinacije medsebojnih povezav zavarovalnic. V korelacijski matriki je številsko predstavljena vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Korelacijske pare, ki so statistično značilni, smo označili s sivim polnilom celice. Le statistično značilne korelacije nam namreč dajo odgovor na vprašanje, koliko zavarovalnic je med seboj povezanih in kakšna je moč teh povezav. Na podlagi teh rezultatov bomo lahko sklenili o moči korelacije zavarovalniškega trga v Evropi. V matriki podajamo rezultate v obliki vrednosti Pearsonovega koeficienta korelacije. Vrednost tega koeficienta je lahko med -1 in +1. V naslednjih tabelah vrednosti podajamo brez sprednje ničle v številski vrednosti. Pearsonov koeficient nam pove, kakšna je moč povezanosti statističnega para in smer te povezanosti. Vrednost, ki je bližje nič nam pove, da je korelacija med paroma majhna, ko je vrednost bližje ena pa lahko sklepamo o močni povezanosti. Negativni predznak kaže na povezanost v obratni smeri (Gitman, 2011, str. 323). V zadnji vrstici korelacijske matrike smo sešteli skupno število zavrnitev ničelne hipoteze pri posamezni zavarovalnici, torej skupno število statistično značilnih korelacij. Kazalnike zavarovalnic, pri katerih ni bilo mogoče zbrati dovolj podatkovnih serij za statistično zanesljivo analizo korelacije, smo iz analize izločili. Ker je bilo teh izločitev malo, na končne rezultate niso pomembno vplivale. V spodnje tabele smo vključili tudi Zavarovalnico Triglav, katere rezultate korelacijske analize pojasnjujemo v poglavju 7.7. V poglavju 7.5 tako interpretiramo vse zavarovalnice razen Triglava. 102

111 7.5.1 Cena delnice Pri korelacijski analizi pri kazalniku cene delnice ugotavljamo, da so zavarovalnice pri tem kazalniku medsebojno povezane v povprečju v 11,28 od 35 (32 %) vseh možnih korelacij. V povprečju smo namreč ničelno hipotezo zavrnili v 11,28 primerih. Pri ostalih 23,72 primerih medsebojne povezave statistično nismo dokazali, ničelne hipoteze nismo zavrnili. Moč korelacije pri teh statistično značilnih povezavah je v poprečju 0,63, kar pomeni, da je linearna povezanost zavarovalnic med seboj srednje močna oziroma zmerna. Relativno velika stopnja korelacije pri tem kazalniku je pričakovana zaradi kotacije delnic analiziranih zavarovalnic na skupnih trgih vrednostnih papirjev (borzah). Številne zavarovalnice namreč kotirajo na več borzah hkrati. Najbolj korelirana med vsemi je zavarovalnica Cattolica, ki ima statistično značilne povezave z več kot polovico zavarovalnicami (51,43 %). Moč korelacije je pri rekorderki povprečna, torej 0,62. Po številu korelacij Cattolici sledijo Axa, Allianz, Euler Hermes in Unipol. Pri vseh omenjenih primerih smo statistično značilno korelacijo izračunali v 17 od 25 možnih primerov. Najmanj korelirani sta zavarovalnici Novae in Vienna. Omenjeni zavarovalnici sta korelirani samo v enem primeru. S tremi korelacijami jima sledita Chubb in Hannover Re. V nobenem primeru pa nismo našli zavarovalnice, ki s svojo konkurentko ni bila povezana vsaj v enem primeru, kar kaže med drugim na to, da je zavarovalniški sektor v Evropi pri tem kazalniku relativno homogen. 103

112 104

113 7.5.2 Čisti dobiček Pri kazalniku čistega dobička je medsebojno statistično značilno povezanih v povprečju 22,27 % ali 8 od 30 zavarovalnic. Moč povezanosti je srednja, kar izraža povprečni korelacijski koeficient z vrednostjo 0,61. Pri tem kazalniku lahko govorimo o relativno veliki heterogenosti zavarovalnic. Nihanje čistega dobička v tem obdobju je bilo med zavarovalnicami precej različno, kar kaže na to, da so zavarovalnice utrpele različne posledice gospodarsko-finančne krize. Z vsako drugo zavarovalnico (50 %; 19 od 19) je pri preučevanem kazalniku statistično značilno povezana Allianz. Povprečna moč povezav s temi zavarovalnicami je 0,72, kar jo uvršča v kategorijo močnih povezav. Če bi se čisti dobiček 19 zavarovalnic, s katerimi je Allianz povezana, dvignil za 1 d. e., bi zavarovalnica sledila z dvigom v povprečni višini 0,72 d. e. Kar lahko trdimo s statističnim tveganjem, manjšim od 5 %. Veliko število korelacij smo izračunali še pri zavarovalnici Chubb (16) in Ace (15). Pri zavarovalnici Chubb je povprečni korelacijski koeficient za statistično značilne korelacije 0,74, pri Ace 0,72. V obeh primerih gre za nadpovprečno moč korelacije. Nekorelirana je le zavarovalnica Novae, ki svojih sprememb čistega dobička nima podobnih nobeni zavarovalnici. Ničelne hipoteze pri Novae pri korelacijski analizi nismo morali zavrniti v nobenem primeru. Zavarovalnice z majhnim številom korelacij so še Unipol in Aviva. Vsaka izmed njiju ima po dve korelaciji. 105

114 106

115 7.5.3 Celotna sredstva Kazalnik celotnih sredstev je koreliran v povprečju pri 26 od 39 primerov (66,53 %). Moč korelacije je v povprečju 0,59, kar pomeni srednje močno koreliranost. Relativno visoko koreliranost zavarovalnic smo pričakovali, saj je predhodna regresijska analiza razkrila, da je skoraj 80 % zavarovalnic v krizi povečalo svoje vrednosti pri tem kazalniku. Največ korelacij s svojo konkurenco imajo zavarovalnice ACE, Vienna, Medioanum, Helvetia, Mapfre in Amlin. Vse naštete so z drugimi zavarovalnicami korelirane v 33 primerih, kar pomeni, da le v 5 primerih niso korelirane. Njihova povprečna moč korelacije je 0,75, kar izraža močno oziroma visoko koreliranost. Samo v 3 od 38 možnih koreliranosti je korelirana zavarovalnica Sampo in Euler Hermes. Kar predstavlja slabih 8 % vseh možnih korelacij. Povprečna moč korelacij pri Sampo znaša 0,65, pri Euler Hermes je korelacija v povprečju negativna, -0,25. Celotna sredstva pri slednji se gibajo v nasprotni smeri od konkurenčnih zavarovalnic. 107

116 108

117 7.5.4 Celotni kapital Podobno kot pri kazalniku celotnih sredstev je tudi kazalnik celotnega kapitala med zavarovalnicami močno koreliran. V povprečju je medsebojno koreliranih 29 od 37 zavarovalnic, kar znaša skoraj 78 % vseh možnih korelacij. Te korelacije so po svoji moči visoke oziroma močne. Kazalniki si pri svojih premikih medsebojno sledijo z močjo 0,79. Glede na rezultate regresijske analize, ki je pokazala rast vrednosti celotnega kapitala kot posledico krize v 25 od 38 primerih, je takšna koreliranost v skladu z našimi pričakovanji. Najbolj je z drugimi zavarovalnicami korelirana Chubb (94 %). Pri Chubb je poleg velike pogostosti povezav (35 od 37) ta pogostost močna. Njena vrednost je nad povprečjem, saj znaša vrednost Pearsonovega koeficienta 0,85. Chubbu sledijo CNP, Old Mutual, Helvetia, Uniqa, Euler Hermes, Sampo in Catlin. Vse naštete zavarovalnice so z drugimi zavarovalnicami v vzorcu povezane v 34 od 37 primerov (91,9 %). Zavarovalnica, ki je po rezultatih korelacijske analize nepovezana, se imenuje Ageas. Ageas je edina zavarovalnica, pri kateri statistično nismo mogli dokazati povezave z drugimi zavarovalnicami v vzorcu. Zavarovalnici s podpovprečnim številom korelacij sta še Aegon in Aviva. Obe beležita 9 od 37 možnih korelacij, kar v deležu znaša 24 %. 109

118 110

119 7.5.5 Tržna kapitalizacija Tržna kapitalizacija je medsebojno koreliran in statistično značilen kazalnik v povprečju nekaj manj kot v tretjini primerov (32,06 %). V povprečju je namreč 10 od 31 zavarovalnic pri tem kazalniku medsebojno koreliranih. Pri omenjenih 10 primerih je ta povezava srednje močna, z vrednostjo 0,63. Največ korelacij najdemo pri Allianz in Avivi. Pri obeh je korelacija z drugimi zavarovalnicami 52 % (16 od 31). Moč povezave je pri obeh nadpovprečna, 0,75 in 0,70. Rekorderkama sledijo Generali, Ing in Helvetia. Vse tri zavarovalnice so korelirane v 15 od 31 (48,4 %) možnih primerov. Zavarovalnica Sampo s svojimi konkurenti pri tem kazalniku ni korelirana v nobenem primeru. Njene spremembe kazalnika tržne kapitalizacije se dogajajo neodvisno od sprememb drugih konkurentov. Druga zavarovalnica z najmanjšim številom korelacij je Storebrand, ki ima korelacijo s 5 od 31 (16 %) zavarovalnic v vzorcu. Moč povprečne korelacije s temi zavarovalnicami je zelo blizu povprečja, in sicer 0,

120 112

121 7.5.6 Dobiček na delnico Koreliranost kazalnika, ki izkazuje dobiček na delnico, je relativno nizka. Zavarovalnice so v povprečju medsebojno korelirane v povprečju v 6 od 35 primerov. To pomeni 16% delež vseh možnih korelacij. Moč korelacije je srednja, v vrednosti 0,40. Kar predstavlja relativno nizko moč korelacije v primerjavi z drugim kazalniki, ki smo jih v magistrskem delu analizirali. Posamezna zavarovalnica tako redko in v majhni moči vpliva na svojo konkurenco znotraj zavarovalniškega sektorja. Pri zavarovalnicah Allianz, Storebrand in Chubb je število korelacij 12 od 35, kar predstavlja nadpovprečno vrednost. Prav tako je nadpovprečna tudi moč omenjenih korelacij. V primeru Allianz znaša Pearsonov koeficient v povprečju 0,74, pri Storebrand 0,70 in Chubbu 0,38. V zadnjem primeru je povprečna moč korelacije nekoliko pod povprečjem. Pri zavarovalnicah z nizkim številom korelacij lahko opazimo korelacijski koeficient, ki je manjši od 0. Torej negativni korelacijski koeficient, ki izraža korelacijo v nasprotni smeri od korelacije ostalih zavarovalnic. To so zavarovalnice Jardine Lloyd Thomson, Novae, Euler Hermes, Hannover Re in Old Mutual. Vse imajo s svojimi konkurenti le eno statistično značilno korelacijo. Izraženo v odstotkih so korelirane samo s 3 % zavarovalniškega sektorja v Evropi. 113

122 114

123 7.5.7 Donosnost sredstev (ROA) Donosnost sredstev (ROA) je v preučevanih zavarovalnicah s stopnjo značilnosti, manjšo od 5 %, korelirana v povprečju pri 18 % zavarovalnic. Kar pomeni, da smo ničelno hipotezo zavrnili v 7 od 31 primerov. Pri 31 primerih ničelne hipoteze nismo mogli zavrnili z dovolj nizko stopnjo tveganja. V omenjenih 7 primerih z zavrnjeno ničelno hipotezo je povprečje korelacijskega koeficienta pri 0,55. Slednje pomeni, da je koreliranost zavarovalnic pri tem kazalniku pozitivna in zmerno močna. Zavarovalnice z največjim številom statistično značilnih korelacij so Swiss Life, Zurich in Chubb. Pri teh smo ničelno hipotezo zavrnili v 13 primerih. Slednje pomeni, da so korelirane skoraj z več kot tretjino (34 %) analiziranih zavarovalnic. Moč korelacije je najvišja pri Chubbu, kjer znaša v povprečju 0,75. Chubb v povprečju sledi spremembam kazalnika v 75 %, kar izraža močno povezanost. Novae je zavarovalnica v statističnem vzorcu, ki je s svojimi konkurenti korelirana zgolj v enem primeru. V tem enem primeru je z močjo 0,64 korelirana z Mapfre. Premik kazalnika ROA (donosnosti sredstev) pri eni izmed omenjenih zavarovalnic za 1 d. e. povzroči premik pri drugi v enako smer, vendar za 0,64 d. e. Majhno število korelacij imajo poleg Novae še zavarovalnice Unipol in Beazley. V obeh primerih gre za koreliranost v dveh primerih. Omeniti velja, da je pri Bezley ta korelacija v obeh primerih negativna in v povprečni vrednosti -0,

124 116

125 7.5.8 Donosnost kapitala (ROE) Donosnost kapitala (ROE) je, podobno kot donosnost sredstev, v povprečju in statistično značilna v povprečju pri 7 analiziranih primerih. Od 37 možnih medsebojnih korelacij to predstavlja 18% delež vseh korelacij. Povprečna vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta znaša 0,54. Koreliranost kazalnika je tako srednje močna, smer koreliranosti pa pozitivna. Največkrat koreliranost z drugimi zavarovalnicami opazimo pri zavarovalnicah Chubb (16), Storebrand (15) in Allianz (14). Povprečna moč korelacije pri omenjenih treh rekorderkah je 0,72. Spremembe, ki doletijo zavarovalniški trg pri kazalniku donosnosti kapitala, močno vplivajo na te zavarovalnice. Najmanj statistično značilnih povezav ima zavarovalnica Admiral, in sicer le z zavarovalnico Standard Life. Moč njune korelacije je -0,70. Para se tako ne gibljeta v isti smeri. Zavarovalnice s samo dvema korelacijama sta Novae in Beazley. Novae je v povprečju korelirana z močjo 0,16, Beazley 0,

126 118

127 7.5.9 Koeficient beta (ß) Ničelno hipotezo smo v povprečju zavrnili v 7 od 34 primerov. V 27 primerih ničelne hipoteze z dovolj majhno stopnjo tveganja nismo mogli zavrniti. V povprečju je tako pri kazalniku beta korelirana vsaka peta zavarovalnica (20 %). Povprečna moč korelacije se kaže v korelacijskemu koeficientu z vrednostjo 0,26. Iz tega lahko sklepamo, da so zavarovalnice pri kazalniku beta v povprečju zelo šibko oz. skoraj nepovezane. Največkrat, kar v polovici primerov (17 od 34), je s svojo konkurenco povezana zavarovalnica Cattolica. Moč teh povezav je v povprečju zmerna (0,54) in pozitivna. Zavarovalnica z veliko korelacijami (16 od 34) je še Storebrand. S povprečno, 44% koreliranostjo je na tretjem mestu zavarovalnica Allianz. Popolnoma nepovezani s katero koli izmed ostalih zavarovalnic sta zavarovalnici Jardine Lloyd Thompson in Uniqa. Iz tega lahko sklepamo, da gibanje koeficienta beta konkurenčnih zavarovalnic ne vpliva na gibanje njunih bet. RSA in Munich Re sta s svojimi konkurenti povezani 10 in 11-krat. Vendar pa je pri obeh ta povezanost v obratni smeri, kar ni v skladu z našimi pričakovanji. Njun korelacijski koeficient je namreč negativen. RSA-jeva moč povezanosti je v povprečju - 0,69. Munich Re zavarovalnici smo korelacijski koeficient določili pri vrednosti -0,76. Ko se koeficient beta zavarovalnic v vzorcu v povprečju poveča, se beta v primeru RSA in Munich Re zmanjša in obratno. 119

128 120

129 Število delnic Povprečna zavarovalnica je pri kazalniku števila delnic z drugimi zavarovalnicami povezana v več kot polovici primerjav. Od analiziranih 34 zavarovalnic je v povprečju med seboj povezanih 18 (52 %). Povprečna moč povezanosti je zmerna z velikostjo korelacijskega koeficienta v višini 0,55. Kot odgovor na finančno krizo so torej zavarovalnice število svojih delnic povečevale. S pomočjo regresijske analize smo to dokazali v tabeli številka 22. Najbolj korelirani zavarovalnici sta QBE in Beazley. Obe sta korelirani s 27 zavarovalnicami. Kar predstavlja nekaj manj kot 80 % vseh možnih korelacij pri kazalniku števila delnic. Korelacijski koeficient prve je 0,75, druge pa 0,66. Spremembe pri številu delnic na najbolj korelirani zavarovalnici tako vplivajo z zmerno močjo. Nedaleč za njima, s 26 korelacijami, se nahajajo Old Mutual, XL, Admiral in Catlin. Zavarovalnica Sampo in Swiss Life sta z drugimi zavarovalnicami korelirani samo v enem primeru. Sampo je statistično značilno in z močjo -0,80 korelirana z Vienno, Swiss Life pa s Cattolico z močjo 0,65. Relativno nizko število statistično značilnih korelacij ima še Cattolica (5) in ACE (6). Munich Re, Legal & General in Chubb so zavarovalnice, ki so število svojih delnic zmanjševale, ko jih je večina povečevala. Njihove vrednosti korelacijskega koeficienta so v večini korelacij namreč negativne. 121

130 122

131 Multiplikator čistega dobička (P/E) Za kazalnik multiplikator čistega dobička smo s korelacijsko analizo zaznali relativno nizko število statistično značilnih korelacij med zavarovalnicami. Povprečno smo namreč pri 3 od analiziranih 32 primerov ničelno hipotezo zavrnili. Povprečna moč korelacije, izražena s Pearsonovim korelacijskim koeficientom, znaša 0,07. Korelacijski koeficient je pri tem kazalniku negativen v 15 in pozitiven v 17 primerih. Multiplikator čistega dobička je pri zavarovalnicah koreliran različno intenzivno in v različnih smereh. Največ korelacij ima zavarovalnica Allianz (11), s povprečno močjo korelacije v višini 0,36. Sledita ji Aviva in ING s 7 korelacijami in Chubb ter Hannover Re s 6. Najmanj, oziroma popolnoma nekorelirana je zavarovalniška skupina Munich Re. Korelacija se v enem primeru pojavi pri zavarovalnicah Unipol, Catlin, Mapfre, Sampo, Old Mutual in Cnp. Multiplikator čistega dobička je na zavarovalniškem trgu neenoten. Pri zavarovalnicah se je ta kazalnik v času krize spreminjal samostojno in v večini primerov ni beležil statistično značilnih skupnih premikov. Ker so korelacije redke in v različnih smereh, lahko rečemo, da je koreliranost zavarovalnic pri tem kazalniku zelo majhna, zanemarljiva. Zavarovalnice so se v preučevanem obdobju enajstih let obnašale zelo heterogeno. 123

132 124