MAGISTRSKA NALOGA. Romana Turnšek. TURNŠEK Romana MAGISTRSKA NALOGA Celje, 2012

Transcription

1 TURNŠEK Romana MAGISTRSKA NALOGA 2012 A MAGISTRSKA NALOGA Romana Turnšek Celje, 2012

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Magistrski študijski program 2. stopnje Management znanja Magistrska naloga POSEBNOSTI KRIZE V GRADBENIŠTVU IN REŠITVE Romana Turnšek Celje, 2012 Mentor: izr. prof. dr. Drago Dubrovski

3 Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali pri nastajanju naloge. Hvala mentorju dr. Dragu Dubrovskemu, referatu fakultete, dekanu fakultete dr. Srečku Natku, sodelujočemu v intervjuju. Posebna zahvala moji družini zaradi katere sem to, kar sem.

4 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana študentka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Romana Turnšek z vpisno številko , sem avtorica magistrske naloge z naslovom: Posebnosti krize v gradbeništvu in rešitve. S to izjavo zagotavljam, da: - sem avtorica magistrske naloge; - je magistrska naloga izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabila v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z navodili fakultete in navedena v seznamu literature; - je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov; - je elektronska oblika te magistrske naloge identična s tiskano obliko magistrske naloge in soglašam z objavo magistrske naloge na svetovnem spletu; - sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabila v magistrski nalogi, pridobila soglasje avtorja/-ice; - sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost magistrske naloge v skladu s fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 2. stopnji. V, dne Podpis avtorice:

5 POVZETEK Sedanja gospodarska kriza je prva globalna gospodarska kriza v zgodovini, saj je posledica globalizacije produkcije in lokalizacije potrošnje ter izraža dogajanja v realnem in finančnem sektorju. Učinki krize na upočasnitev gospodarske aktivnosti se najbolj odražajo v dejavnosti gradbeništva, predvsem zaradi manjše investicijske aktivnosti države. Pomanjkanje razpoložljivih posojil in kriza zaupanja sta bistveni značilnosti svetovne finančne krize. Država povečuje proračunski primanjkljaj in javni dolg. Banke so v bančni represiji. V nalogi razpravljamo o krizi, izvedli smo primerjalno analizo predstavnikov gradbenih podjetij, ugotavljali vzroke in posledice krize ter razvili predlog ukrepov. Uporabili smo dinamično ekonomsko raziskavo in proučili računovodske izkaze predstavnikov gradbenih podjetij. Prisotnost znakov globoke krize v podjetjih bo podlaga za odločitev o uvedbi poslovnega preobrata ali o postopnem prenehanju delovanja podjetja. Notranje razloge smo nadgradili z zunanjo analizo dejavnosti in napovedali možne rešitve za podjetja, panogo in državo. Proučevali smo tri hipoteze in jih potrdili. Ključne besede: kriza, gradbeništvo, investicije, zadolženost, represija ABSTRACT The current economic crisis is the first global economic crisis in history, as it is a result of globalization of production and localization of consumption and it reflects processes in a real and financial sector. The impact of the crisis on the slowdown in economic activity is most reflected in construction, primarily due to lower investment activities of the state. Lack of available credit and the crisis of confidence are essential features of the global financial crisis. The government is increasing budget deficit and public debt. Banks are in the banking repression. In the thesis we discussed the crisis and carried out a comparative analysis of representatives of construction companies. We established the causes and consequences of the crisis and developed proposed measures. We used a dynamic economic research and examined the financial statements of representatives of construction companies. The presence of signs of deep crisis in the companies will form the basis for the decision to introduce a business turnaround or a gradual dissolution of the company. Internal reasons were upgraded with an external analysis of activity. We predicted possible solutions for businesses, industry and the country. Three hypotheses were studied and confirmed. Keywords: crisis, construction, investments, indebtedness, repression IV

6 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč Namen in cilji magistrske naloge Hipoteze, predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema Raziskovalne metode Prispevek raziskave k stroki in teoriji OPREDELITEV KRIZE S POUDARKI V GRADBENIŠTVU Ekonomske, finančne in gospodarske krize 20. stoletja Veliki borzni zlom Finančna kriza osemdesetih let Finančna kriza devetdesetih let Nepremičninski pok 2005 in nadaljnje nezaželene posledice Poglabljanje gospodarske krize v Evropi Gradbeništvo v Sloveniji Gospodarske razmere v 2008 s poudarki na gradbeništvu Gradbena aktivnost v letu 2009 v Sloveniji Gospodarske razmere v letu Barometer pomembnih pozicij v VZROKI IN MODELI PROUČEVANJA KRIZ Notranji vzroki krize Zunanji vzroki krize Posledice v panogi gradbeništvo Management in način delovanja Modeli za analizo in finančni položaj podjetij Prihodki Odhodki in stroški Likvidnostni položaj podjetij in denarni tok Zaposleni Posledice krize za nadaljnji obstoj podjetij Motivacija za poslovanje v kriznih okoliščinah prednosti krize RAZISKAVE Analiza izkazov izidov in bilanc stanja družb v stečajnih postopkih Analiza izkazov izida družb predstavnikov gradbeništva Predstavitev bilanc stanja družb CMC, NIVO in PRIMORJE Analiza finančnega položaja proučevanih družb Intervju Obdelava rezultatov intervjuja za prvo hipoteko Predstavitev odgovorov intervjuja druge hipoteze Predstavitev intervjuja v povezavi s tretjo hipotezo Banke v poslovanju s podjetji V

7 5 UGOTOVITVE RAZISKAVE Analiza prve hipoteze Analiza druge hipoteze Analiza tretje hipoteze Napovedi in rešitve slovenskega gradbeništva ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE VI

8 SLIKE Slika 2.1: Azijski zlom PREGLEDNICE Preglednica 2.1: Razsežnost krize kriza kot večaspektni pojav... 5 Preglednica 2.2: Zgodovinska primerjava finančnih kriz... 7 Preglednica 2.3: Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji v milijon evrov Preglednica 2.4: Urni strošek dela v Sloveniji in evropskih državah v evrih Preglednica 3.1: Zaporedne faze v vedenju managementa Preglednica 3.2: Primer zaporedja vzrokov, simptomov in posledic krize Preglednica 3.3: Tipično zaporedje dogodkov Preglednica 4.1: Delež bilančne vsote kategorij bilance stanja Preglednica 4.2: Izkazi uspeha za družbe CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.3: Poslovni prihodki v družbah CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.4: Odhodki in stroški v družbah CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.5: Poslovni izid iz poslovanja v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.6: Finančni odhodki v družbah CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.7: Čisti poslovni izid v družbah CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.8: Kratkoročne finančne naložbe v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.9: Bilanca stanja skupaj družbe CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.10: Deleži v bilančni vsoti skupaj CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.11: Kratkoročne poslovne terjatve v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.12: Delež kapitala v CMC, NIVO, PRIMORJE Preglednica 4.13: Zadolženost v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.14: Poslovne obveznosti v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.15: Finančne obveznosti v CMC, NIVO, PRIMORJE v evrih Preglednica 4.16: Altmanov model izračun vrednosti proučevanih družb (Z faktor) Preglednica 4.17: Kraličkova metoda izračun vrednosti proučevanih družb Preglednica 4.18: Tokovi in stanja kreditov v evrih VII

9 KRAJŠAVE AČR aktivne časovne razmejitve AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BDP bruto domači proizvod BS Banka Slovenije CMC CM Celje, d.d. Ceste mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje CPM Cestno podjetje Maribor, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, d.d., v stečaju EBIT Poslovni izid iz poslovanja (angl. earnings before interests) ECB European Central Bank (Evropska centralna banka) ERM Exchange Rate Mechanism (mehanizem deviznih tečajev) EU Evropska unija EU 27 članice Evropske unije EU 31 članice Evropske unije FED ameriška centralna banka GVIN spletni servis poslovnih informacij GZS Gospodarska zbornica Slovenije IASC International Association of Supervisors of the Insurance Sector (Mednarodno združenje nadzornikov zavarovalniškega sektorja) IMF International Monetary Fund (Mednarodni denarni sklad MDS) IOSCO International Organisation of Securities Commissions (Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje) IPI izkaz poslovnega izida MDA multivariantna diskriminančna analiza SCT Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova Ljubljana, d.d., v stečaju SRS Slovenski računovodski standardi SURS Statistični urad Republike Slovenije SWOT Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZPreZP Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ZDA Združene države Amerike VIII

10 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč Svet je v letih pod vplivom globalne gospodarske krize. Nepremičninsko finančna globalna kriza ima vedno večje negativne posledice na gospodarsko aktivnost v realnem sektorju. Negotovost glede globalne gospodarske rasti se povečuje tudi zaradi kriz v Severni Ameriki in Bližnjem Vzhodu ter naravnih nesreč na Japonskem. Skupne lastnosti vseh kriz so neugodno, negotovo in zaskrbljujoče stanje, ki ogroža premoženje in ljudi ter vpliva na stalne poslovne in življenjske tokove. Krize v makroekonomskem okolju posredno ali neposredno vplivajo na posamezno podjetje in panogo. Kriza je multidimenzijski pojav, saj vsebuje ekonomske, socialne, tradicionalne, psihološke, pravne in druge vidike (Dubrovski, 2011, str ). Gospodarska rast v evrskem območju je bila v ,7 %, v ,1 %, v ZDA pa v ,6 % in v ,8 %. V globalni finančni krizi so se znašle vse dejavnosti in podjetja. Negativni učinki kriznih razmer so se najprej začutili v dejavnosti gradbeništva. V slovenskem gradbeništvu je bilo 2008 zaposlenih približno , v letih se nadaljujejo močni upadi zaposlenih. V ospredju so slabosti in hudo stanje v gradbenih podjetjih. Objavljenih je veliko prisilnih poravnav in stečajev. Na probleme in težave, povezane s krizo, se gradbena podjetja različno odzivajo. Obseg kreditiranja v Sloveniji je stagniral, obrestne mere za posojila ostajajo visoke, znižale in upočasnile so se državne in zasebne investicije. Kriza v slovenskem gradbeništvu je posledica zunanjih ter tudi notranjih vzrokov, ki se razlikuje od drugih prej poznanih panožnih kriz, zato je mogoče za preprečitev nadaljnjega poglabljanja krize in njenega obvladovanja razviti primerne ukrepe na ravni posameznih podjetij, panoge in države kot celote. 1.2 Namen in cilji magistrske naloge Namen magistrske naloge je s teoretično razpravo in primerjalno analizo izbranih podjetij spoznati posebnosti slovenske gradbene dejavnosti v obdobju in vzrokov za nastanek panožne krize ter razviti predlog ukrepov. Na podlagi teoretičnega diskurza in raziskovalnega dela želimo opozoriti na razlike znotraj panoge, izpostaviti glavne razloge krize v gradbeništvu, ugotoviti najbolj učinkovite pristope v poslovanju podjetij. Ugotoviti želimo odgovornost države in investitorjev. Zanima nas vloga finančnih institucij v gradbeni dejavnosti, sprememba vloge le teh pri odločitvah o vstopu v podjetja s kreditnimi produkti in ocene kreditnih tveganj. Spoznali bomo primerjave naslednjih družb: CM Celje, d.d., v nadaljevanju CMC, CPM, d.d. Maribor, v nadaljevanju CPM, NIVO, d.d. Celje, v nadaljevanju NIVO, PRIMORJE, d.d. Ajdovščina, v nadaljevanju PRIMORJE, SCT, d.d. Ljubljana, v nadaljevanju SCT in VEGRAD, d.d. Velenje, v nadaljevanju VEGRAD. 1

11 Za to raziskavo smo se odločili, ker se čutijo posledice kaotičnega stanja in je o dejanskem stanju v panogi gradbeništva veliko medijske izpostavljenosti. Kritično želimo raziskati sedanje stanje v panogi, dodati nova spoznanja in predloge, ker ugotavljamo, da so ekstremne situacije, kot so sedanji dogodki, zelo občutljivi in skrb vzbujajoči. Modele za analiziranje finančnega zdravja podjetij smo poglobili s pomočjo intervjuja. Cilji magistrske naloge so: - Prikazati dejanske razmere in usmeriti pozornost v vzročnost delovanja dejanskega stanja. - Na osnovi teoretične razprave in analize primerjalno obdelanih konkretnih primerov opredeliti posebnosti krize v gradbeni dejavnosti. - Ovrednotiti modele za analiziranje in napovedovanje finančnega zdravja podjetij in izpostaviti kazalnike poslovanja izbranih družb. - Proučiti računovodske izkaze predstavnikov gradbenih podjetij v ter s primerjalno analizo ugotoviti odstopanja in vzroke. - Pokazati na vzroke kot dejanske krivce za krizo, na krivce slabih razmer in uničujoče posledice. 1.3 Hipoteze, predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema Predpostavljamo, da je finančna in gospodarska kriza zajela ves svet, omejili smo se na dejavnost gradbeništva v Sloveniji, predpostavljamo, da se bo med pisanjem naloge situacija na gospodarskih trgih še spreminjala, zato ne moremo z gotovostjo trditi o učinkih in posledicah krize. Predpostavljamo, da so povzeti podatki in analize iz virov dovolj zanesljivi, zato jih ne bomo posebej preverjali. Vsak primer gradbenega podjetja je v praksi poseben, zato popolna generalizacija dobljenih rezultatov na vse primere ni mogoča. Predpostavljamo, da smo za pridobitev dovolj zanesljivih rezultatov uporabili javno objavljene podatke in jih obdelali v analizi primerov. Konkretizacijo podatkov iz dostopnih baz podatkov, ki so razpoložljivi v AJPES, Banka Slovenije, GZS, GVIN, SURS, UMAR smo podkrepili z intervjujem, v katerem je sodeloval predstavnik iz gradbenega podjetja. Predpostavljamo, da smo z novo nastalimi rešitvami, kako iz krize, kot predmet našega raziskovanja opravili odlično vodeno raziskovalno delo. Zastavili smo si tri hipoteze: H1: Gradbena podjetja so se na krizo, ki je prizadela celotno gradbeno dejavnost, različno odzvala, kar je vplivalo na njihovo različno uspešnost poslovanja v kriznem obdobju. 2

12 H2: K visoki zadolženosti gradbenih podjetij so v veliki meri pripomogle tudi finančne institucije, ki so premalo skrbno plasirale kreditno garancijski potencial. H3: Poglabljanje krize spodbuja država in investitorji, ki se prepočasi in preslabo odzivajo za rešitve in omilitev nadaljnjega poslabševanja razmer v gradbeništvu. V raziskavah se osredotočamo na najbolj transparentne omejitve. Omenjamo enostranskost in subjektivnost raziskovalca, omejeni vzorec podjetij v dejavnosti, omejeno razpoložljivost literature in virov, časovno omejitev raziskave in enostranskost meril pogleda v krizo, na katera se osredotočamo v raziskavi. Vsak primer gradbenega podjetja je v praksi poseben, popolna generalizacija dobljenih rezultatov na vse primere ni mogoča. Omejitev je vzorec intervjuvanega, saj so rezultati odvisni od odzivnosti in razumevanja zastavljenih vprašanj. Nekateri vidiki (npr. kadrovski, tehnološki) niso predmet podrobnih analiz. Predvidena omejitev je tudi natančnost in razumljenost dobljenih rezultatov ter njegove interpretacije. Omejevale nas bodo tudi vsakodnevne nove informacije, ki se nanašajo na temo naloge, zato ob koncu pisanja nekateri podatki verjetno ne bodo več aktualni. Upoštevati je potrebno še omejitev, ki izvira iz tistih obstoječih raziskav, ki jih nismo preverjali. 1.4 Raziskovalne metode V raziskavo so umeščeni številni raziskovalni pristopi z namenom, da raziskovanje ne poskuša ohranjati distance in ločenosti od raziskane stvari (Easterby, Thorpe in Lowe, 2007, str ). Poglobljeni intervju je temeljna kvalitativna metoda. Predstavitev kvantitativnih raziskav ima natančno prepoznavnost, od formalnega sloga pisanja do raziskovalčeve objektivnosti. Z metodo klasifikacije smo s pomočjo različne literature proučevali zgodovino kriz, proces nastajanja finančne krize, razvoja, širitve, posledic in ukrepov za reševanje krize. Zanimalo nas je delovanje predstavnikov gradbeništva v Sloveniji v povezavi s finančno krizo ter ukrepi za reševanje krizne situacije. S kvantitativnimi metodami in pozitivističnimi paradigmami smo se osredotočili na pretekle podatke, z analizo vrednosti in obdelavo intervjuja smo kombinirali kvantitativne podatke s kvalitativnimi in iskali komplementarnost (prav tam, str ). Uporabili smo metode deskripcije, komparacije, zgodovinsko metodo ter metodo kompilacije. Z metodo deskripcije smo opisali značilnosti finančne krize, vzroke, potek, uporabili smo jo pri opisovanju dejstev, procesov in pojavov. Z metodo komparacije ter zgodovinsko metodo smo potegnili vzporednice z veliko gospodarsko krizo 1929 ter proučili pretekle gospodarske krize. Del naloge namenjamo raziskovanju vzrokov, poglabljanju, širitvi krize in načinom reševanja panožne krize. Uporabili smo primerjalno in sekundarno raziskovanje ekonomskih in finančnih podatkov, iskali sistematične razlike, vzorce in napovedali možne scenarije. S kvalitativno metodo dedukcije smo prehajali iz splošnega na posamično. 3

13 1.5 Prispevek raziskave k stroki in teoriji Raziskava bo doprinesla k teoriji z raziskovanjem novih vzrokov za kaotično stanje, spoznanju o napakah in prikrivanjih, spremenjenem vedenju udeležencev v podjetjih, stilih vodenja, prestrukturiranju procesov in organizacijske strukture v podjetjih, pomenu zaposlenih, razvojno tehnološkem prestrukturiranju ter o nujnosti radikalne prenove podjetij v gradbeništvu. Izvirni prispevek bodo zbrane drugačnosti in posebnosti panožne krize. Z analizami poslovanj in prognozami v prihodnje bomo doprinesli nova spoznanja na teoretičnih področjih strateškega in kriznega managementa za posebnosti panožne krize. Pri raziskovalnem delu gre za visoko povezanost med osebnimi sposobnostmi in interesi raziskovalca ter predmetom raziskovanja, ki se skozi raziskavo povečuje. 4

14 2 OPREDELITEV KRIZE S POUDARKI V GRADBENIŠTVU Kriza je pogosto uporabljena oznaka za negotove, težavne, nevarne in za prihodnost odločilne položaje, saj se nanaša na široko področje naravnih, družbenih, ekonomskih in duševnih procesov. Kriza prestavlja največkrat negativno konotacijo, ker jo povezujemo z neprijetnostmi, problemi, grožnjami in težavami (Dubrovski, 2010, str. 39). Kriza izhaja iz grške besede krinein odločiti, soditi oziroma krisis presoja, prepir (Sruk, 1980; v Dubrovski, 2011, str. 23), z vidika znanstvenega področja prihaja iz medicine in označuje najvišjo stopnjo bolezni, ki odloča o nadaljnjem življenju in smrti posameznika (Ivanjko, 1997; v Dubrovski, 2011, str. 23). Preglednica 2.1: Razsežnost krize kriza kot večaspektni pojav Vidik krize Vsebina Ekonomski - ogroža premoženje in ljudi ter vpliva na ustaljene poslovne in življenjske tokove, - prerazporeja pozicije tržnih udeležencev, - spreminja načela uspešnosti in povišuje zahtevnostni preg preživetja. Socialni - spreminja vodenje udeležencev krize, - prerazporeja položaje posameznika ali določenih skupin v družbi, - povečuje delež posameznikov pod pragom ekonomske in socialne ogroženosti. Tradicionalni - prinaša prelom z dotedanjo prakso poslovnimi modeli, strukturami, procesi, sistemi, strategijami in kulturo in začetek novega poslovnega življenjskega ciklusa organizacije, - zahteva nove temelje za izgradnjo jedrnih zmožnosti organizacije in dejavnikov konkurenčnosti, - prinaša novo managementsko ideologijo in pristope. Psihološki - pospešuje stanje napetosti in konfliktov med udeleženci organizacije, skrbi, stresa in negotovosti, - doseganje kulminacije težav organizacije, katerih razrešitev je lahko le dvojna propad ali preživetje, kar spreminja»psihološki profil«organizacije in njenih članov, - pogostejše pojavljanje bolezenskih simptomov organizacije in njenih članov. Pravni - zahteva večje upoštevanje dodatnih specializiranih zakonov in izvedenih pravilnikov, predvsem obligacijskega, statusnega in insolventnega prava, - zaostruje odškodninsko in družbeno odgovornost managementa, - približuje delovanje organizacije robu zakonitosti in legitimnosti. Vir: Dubrovski, 2011, str. 23. Kriza predstavlja situacije, v katerih je ogrožen kontinuiran obstoj organizacije zaradi neskladja med delovanjem le te in okoljem ter so potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev prvotne smeri (Hwang in Lichental, 2000; v Dubrovski, 2011, str. 28). Opredeljena je kot vsiljiv dogodek, nesreča, poškodovan izdelek ali škandal, ki privablja pozornost kritične širše javnosti; radikalno moti redno poslovanje podjetja, pretresa kulturo in ugled podjetja, zavira obete za prihodnost in nazadnje uničuje podjetja (Moore in Seymour, 2005, str. 31). 5

15 2.1 Ekonomske, finančne in gospodarske krize 20. stoletja Pojem kriza je postal aktualen v drugi polovici leta 2008, ko je svet zajela finančna kriza, ki se je spremenila v gospodarsko krizo in prizadela podjetja in panoge (Dubrovski, 2010, str ). Finančno krizo pojmujemo v kopičenju ekonomskih neravnotežij, vključuje napihnjene vrednosti premoženja in nerealni devizni tečaj domače valute skozi vzroke slabosti finančnega sektorja in strukturnih problemov v državi. Krizo običajno sproži izguba zaupanja v domačo valuto in v bančni sistem, pospešijo jo dejavniki, kot prekinjen dostop domačih ekonomskih subjektov do tujih virov financiranja. Finančna kriza vključuje velike padce vrednosti premoženja in propad številnih poslovnih subjektov. Gospodarska kriza pomeni obdobje negativnega dogajanja v gospodarstvu: nihanja outputa, inflacije, obrestnih mer in zaposlenosti. Glede na konjunkturna nihanja, ločimo tri oblike nezaželenih stanj v gospodarstvu: stagnacijo 1, recesijo 2 in depresijo 3 (Samuelson in Nordhaus, 2002, str. 434). V praksi in v analitičnem proučevanju kriz se je uveljavila klasifikacija delitve finančnih kriz glede na izraženost aspekta. Na podlagi tega kriterija krize delimo na tri osnovne tipe: valutno, bančno in dolžniško krizo (Mrak, 2002, str ). Frankel in Rose (2000; v Mrak, 2002, str. 606) sta valutno krizo opredelila kot zlom valute, ko je valuta v enem letu depreciirala za vsaj 10 odstotnih točk v primerjavi s prejšnjim letom. Mrak valutno krizo označi kot krizo, ki zaradi špekulativnega napada na valuto povzroči devalvacijo/depreciacijo. Do bančne krize 4 pride, ko navali na banke in nesposobnost rednega obnavljanja finančnih virov povzročijo ali nezmožnost subjektov za poravnavanje obveznosti ali intervencijo države v obliki finančne pomoči bankam, da se prepreči nelikvidnost in nesolventnost. Dolžniška kriza 5, tudi fiskalna, nastane, ko država ni več sposobna obnavljati starih kreditov in zagotavljati svežih sredstev, zaradi česar je prisiljena v razglasitev moratorija na odplačevanje kreditov v tujini ali reševanje tujih upnikov v obliki prestrukturiranja 1 Stagnacija je obdobje, ko gospodarstvo ne narašča, kar pomeni, da output v gospodarstvu ostaja isti glede na preteklo obdobje. 2 Recesija je obdobje, v katerem BDP upade v vsaj dveh zaporednih kvartalih. 3 Depresija je daljše obdobje, ki ga označuje visoka brezposelnost, nizka raven outputa in naložb, poslabšan poslovni optimizem, padajoče cene in pogosti stečaji. 4 Indikatorji bančne krize so na aktivi bančne bilance, med njimi je pomemben delež slabih kreditov. 5 Med indikatorje dolžniške obremenjenosti države je Svetovna banka v osemdesetih razvila štiri kriterije, na osnovi katerih države razvršča v skupine visoko, srednje in nizko zadolženih držav v razvoju: zunanji dolg kot delež BDP (50 %), zunanji dolg v deležu deviznih prihodkov od izvoza blaga in storitev (27,5 %), letni obseg servisiranja dolga kot delež deviznih prihodkov od izvoza blaga in storitev (30 %) in letni obseg servisiranja obresti kot delež deviznih prihodkov od izvoza blaga in storitev (20 %). V skupino visoko zadolženih držav sodijo vse, ki so v vsaj treh od štirih indikatorjev presegle mejne vrednosti, če so nižje od 60 %, so države uvrščene v skupino malo zadolženih držav. 6

16 obveznosti. V prvem obdobju je dolžniška kriza predvsem bančna kriza, praksa pa je pokazala, da zaradi načina reševanja prerašča v razvojno krizo (prav tam, str ). Preglednica 2.2: Zgodovinska primerjava finančnih kriz KDAJ KAJ, glavna značilnost 2008 Finančna kriza 2007 Širjenje finančnega virusa 2000 Pok tehnološkega mehurčka 1998 Kriza hedge sklada Long-term Capital Management 1987 Padec svetovnih borznih indeksov 1985 Škandal z ameriškimi hranilnicami in posojilnicami 1929 Črni četrtek 1890 Kriza banke Barings 1866 Overend and Gurney Vir: Medja, 2008, str. 20. Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo 2008 Paul Krugman izpostavi želje makroekonomistov za gospodarstvo: pravico določanja denarne politike za obvladovanje inflacije in borbe proti recesijam, stabilne devizne tečaje 6 ter majhno negotovost za podjetja in svobodno mednarodno poslovanje.»za uspeh ekonomije v praksi je bilo nemogoče verjeti, da bi do dolgotrajnejšega gospodarskega nazadovanja lahko prišlo zaradi nezadostnega povpraševanja, znova se postavlja ključno vprašanje, kako ustvariti dovolj povpraševanja za izrabo zmogljivosti gospodarstva, s tem se je vrnila ekonomika depresije«(krugman, 2009, str. 183). Krugman zagovarja povečanje lastniškega kapitala, zagotovitev strožjega vladnega nadzora ter sprostitev kreditov za reševanje finančnega sistema. V letih so bili največji stečaji v ZDA: Lehman Brothers, 700 milijard dolarjev; Washington Mutual, 328 milijard dolarjev; CIT Group, 80 milijard dolarjev; Chysler, 39 milijard dolarjev; Thornburg Mortagage May, 36 milijard dolarjev; MF Global, ocena 41 milijard dolarjev. Zadnja objava stečaja MG Global v novembru 2011 napotuje na veliko izpostavljenost do dolga evropskih držav. 6,3 milijarde dolarjev so vložili v italijanske, španske, belgijske in irske obveznice in na izginotje okoli 700 milijonov dolarjev (Hočevar, 2011, str. 15). Skupna lastnost oblik kriz je, da prek motenega delovanja finančnega sistema negativno vplivajo na ekonomsko aktivnost v državi, za vnovično stabilizacijo finančnega sistema pa 6 Stabilni devizni tečaji prinašajo velike koristi, prednosti neodvisne denarne politike so bile precenjene, saj opozarja na ZDA, ki ji gre zelo dobro z eno samo valuto in da je tudi 300 milijonov Evropejcev uvedlo skupno valuto. Uvedba enotne valute ni primerna za ves svet, ZDA imajo posebne značilnosti, da lahko uporabljajo eno valuto (selitve iz območij depresij v območja razcveta), evropska gospodarstva so si med seboj bolj ali manj podobna. Pri oblikovanju morebitne enotne denarne politike za Japonsko ali Južno Ameriko je potrebna nacionalna in regionalna neodvisnost, zaradi nadzora nad kapitalom, reda, preprečevanja špekulacij, odlik prostega trga, obvladovanja tveganj (Krugman, 2009, str ). 7

17 je običajno potrebno aktivno delovanje ekonomske politike (Eichengreen in Bordo, 2002, str. 30) Veliki borzni zlom Najpomembnejša ekonomska kriza 20. stoletja je bila veliki borzni zlom (The Great Crash), oktober 1929 je bil dan»zloma«newyorške borze, imenovani Črni četrtek (Black Thursday) 7. Glavni vzroki zloma borze na mikroekonomski ravni so se nanašali na špekulacije in razmišljanja vlagateljev, le vprašanje časa je bilo, kako dolgo bo rast delnic in kdaj se bo špekulativni balon dokončno razpočil. Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila znana po prosperiteti gospodarstva, kar je multipliciralo špekuliranje z vrednostnimi papirji. Analitiki so izpostavili naslednje makroekonomske vzroke: - Nesorazmerna distribucija dohodkov in visok prag revščine. Posledica neravnovesja je bilo nestabilno svetovno gospodarstvo. - Neustrezne organizacijske strukture korporacij. Razmahnili so se investicijski skladi in velike finančne firme. Velike korporacije so bile zelo dojemljive za kriminal in korupcijo, kar je podjetja vodilo v slabšo ekonomsko učinkovitost. - Neustrezen bančni sistem, ki je sledil efektu padanja domin, saj ljudje niso mogli do prihrankov v bankah, ki so bile povezane z nesolventno banko. - Neustrezna trgovinska bilanca ZDA. Zaradi 1. svetovne vojne so evropske države odplačevale dolg z zlatom, evropske valute so izgubljale na vrednosti, ZDA so uvedle razne ukrepe za uvoženo blago, kar je še dodatno povečevalo neravnovesje (Galbraith, 1988, str ). Krugman (2009, str. 15) pravi:»če bi vlada zagotovila denar ogroženim bankam in ne bi branila zlate valute na račun domačega gospodarstva in s tem umirila bančno paniko, bi zlom borze pripeljal do manjše recesije, ki bi bila pozabljena. Ekonomisti in politiki so se iz izkušenj velike depresije v tridesetih letih naučili, da se ne sme ponoviti nasvet Andrewja Mellona, da je treba očistiti sistem vsega slabega« Finančna kriza osemdesetih let V osemdesetih letih so bile značilne dolžniške krize, ki so nastale iz bančnih kriz v Argentini in Čilih v ter obratno 1982 v Mehiki in Kolumbiji, kjer je dolžniška kriza povzročila bančno krizo. Krize so bile posledica slabosti v ekonomskih politikah 7 Večina poslov je bilo opravljenih v jutranjih urah, takoj po odprtju borze, sklenjenih je bilo 12,9 milijona lotov. Ni bilo povpraševanja, strm padec je bil neizogiben. Delnice so v povprečju padle za 10 %. Teden se je končal sorazmerno mirno, katastrofa se je nadaljevala 28. in 29. oktobra, ko so delnice padle še za nadaljnjih 12,8 oziroma za 11,7 odstotka. Najslabše se je godilo investicijskim skladom. Delnice sklada Goldman Sachs Trading Corporation, ki so bile prejšnji dan vredne 60 točk, so končale trgovanje na 35 točkah Blue Ridge, ki je bil 3. septembra vreden 24 točk, 29. oktobra pa je bil vreden le še bore tri točke (Galbraith, 1988, str ). 8

18 držav in zunanjih šokov. Vplivi na domačo proizvodnjo in pojav političnih posledic razlagajo ekonomiko kriz na več načinov in različne determinante (Mrak, 2002, str ). Reševanje krize je postalo razvojni problem v osemdesetih letih, pomenil je padec gospodarske rasti, povečanje nezaposlenosti, socialnih in političnih problemov Finančna kriza devetdesetih let V devetdesetih letih je mednarodne kapitalske trge prizadelo več kriz in pogosteje v manj razvitih delih sveta: , globoka finančna kriza v Mehiki, , azijska kriza zaradi razlogov spremenjenih okoliščin na tujih trgih, slabosti vodenja makroekonomske politike, finančnih sistemov ter visokega obsega kratkoročnih dolgov bank in podjetij. Krize finančno kapitalskih delov plačilnih bilanc 8 so povzročile kolaps evropskega monetarnega sistema. Ruska kriza je zaznamovala 1998, ko je v razmerah visoke inflacije centralna banka omogočila bankam dostop do kreditov po nizki obrestni meri. Neravnotežje v javnih financah je bil resen problem v Braziliji sredi devetdesetih let (Mrak, 2002, str ). Krugman opozarja na akutnost azijske krize in da problemi ekonomske depresije tudi v sodobnem svetu niso izginili.»azijska kriza devetdesetih let je bila generalka za sedanjo svetovno krizo«(krugman, 2009, str. 17). Krizo so reševali s kombinacijo programov ekonomske stabilizacije: povišanje obrestnih mer za zaustavitev nižanja domačih valut, omejevanje fiskalne politike z restriktivno davčno politiko in krčenjem javne porabe, restrukturiranje finančnega sektorja s strožjimi ukrepi za izvajanje mednarodnih standardov finančnega poslovanja. Mednarodna skupnost je sprejem in izvajanje programov ekonomske stabilizacije vodila v IMF in podprla s finančnimi paketi ob izpolnitvi specifičnih pogojev 9 (Mrak, 2002, str ). Japonska je desetletja doživljala recesijo rasti, nato je zaostala, prišla do pojava prikrite depresije 10, povezane z recesijo, nizkimi obrestnimi merami, likvidnostno pastjo. ZDA so se v času zelo nevarne finančne globalizacije znašle v podobnem položaju kot Japonska pred desetletjem (Krugman, 2009, str , 189). 8 Med skupne značilnosti teh kriz navajajo slabosti v finančnem sektorju prizadetih držav, slabo upravljanje z bančnimi tveganji, liberalizacijo finančnih tokov, obsežne pritoke kapitala, vpliv političnih dogodkov v državi, visoki neto pritoki kapitala v obliki obveznic, naraščanje primanjkljaja v tekočem delu plačilnih bilanc, slabosti v bančnem sektorju prizadetih držav, politično nestabilnost ter pomanjkanje informacij. 9 Standardi poslovanja in nadzora so zastavljeni z Baselskim sporazumom, z upoštevanjem minimalnih standardov za trg vrednostnih papirjev (IOSCO), za zavarovalništvo (IAIS), upoštevanjem mednarodnih računovodskih standardov, ki jih je oblikoval IASC, ukrepi nadzorov skladov in bank, vlogo IMF, kot sistemom zagotavljanja celovitejših informacij o fiskalnem področju, makroekonomskem položaju države, finančnem sektorju na podlagi kvalitativnih podatkov, agencije za ocenjevanje bonitet so vir informacij o državah prejemnicah kapitala s kvantitativno oceno (Mrak, 2002, str ). 10 V strahu pred prihodnostjo je japonsko starajoče prebivalstvo ustavilo porabo, znižale so se obrestne mere, manjše je bilo povpraševanje, naložbe so se zmanjšale. Začetek japonske krize je bil 1991, japonska vlada je spodbudila ukrepe z novimi investicijami v infrastrukturo, kar je vodilo v novo likvidnostno past. Okrevanje se je pričelo okoli 2003, ko se je brezposelnost znižala, gospodarstvo pa usmerilo v izvoz. 9

19 Ekonomisti povezujejo podobnosti finančne krize v Aziji v devetdesetih z navali na banke, zaradi katerih se je bančni sistem v senci skrčil in propadal. Kritike so zaradi načina reševanja kriz v Aziji, saj so zahtevali strukturne reforme, ki so presegale denarno in fiskalno politiko, sledila so zapiranja bank, MDS 11 je obdržal kontrolo nad drsenjem valut, ker so se bali hiperdevalvacije (Krugman, 2009, str. 120). Izguba zaupanja Finančne težave za podjetja, banke, gospodinjstva Padec valute, dvig obrestnih mer, gospodarstvo v krizi Slika 2.1: Azijski zlom Vir: Krugman, 2009, str Nepremičninski pok 2005 in nadaljnje nezaželene posledice Jeseni 2005 je v ZDA začel upadati velik nepremičninski razcvet. Krugman bančne propade ponazarja z bančništvom v senci in vrnitvijo ekonomike depresije 12 (Krugman, 2009, str. 154, 164). Celotna»piramidna shema«je slonela na predpostavki, da bodo kupci hiš odplačevali hipotekarna posojila, da se bodo cene nepremičnin še dvigovale, tako da bodo kupci z nakupom hiše pridobili zaradi povečanja vrednosti. Finančne ustanove so ostale na aktivi z nelikvidnimi CDO 13, na pasivi pa so morale izplačevati depozite. Način reševanja posledic krize, ki kažejo na nesolventnost bank in drugih finančnih ustanov, so zasebni prevzemi, nacionalizacija kritičnih finančnih ustanov, podržavljanje stebrov kapitalizma v razvitem svetu. V krizi pogosto prevladajo možnosti pridobitve svežega kapitala, ki prispeva k obnovi bank in normalnemu poslovanju. 10 % BDP predstavlja nacionaliziran bančni sektor ZDA, EU in drugih razvitih držav (Štiblar, 2008, str , 118). 11 MDS Mednarodni denarni sklad, angl. IMF International Monetary Fund 12 Čeprav so centralne banke ZDA, Velike Britanije, Švice in Nemčije vnašale stotine milijard dolarjev in evrov dodatne likvidnosti v sistem, so vseeno propadle banke: Northern Rock, Freddy Mack, Merril Lynch, Lehman Brothers. 13 CDO collateralized debt obligation izvedeni finančni instrumenti. Banke imajo v aktivi slabo prodajne obveznice, na pasivi pa depozite, ki jih v krizi deponenti dvigujejo. Ko je obseg danih posojil in kupljenih obveznic večji od obsega depozitov, se zgodi nelikvidnost. Banke nimajo dovolj kapitala za pokritje razlike, zato jih morajo dokapitalizirati lastniki ali jih kupijo druge finančne ustanove in jih dokapitalizirajo, možnost je tudi, da vstopi država in jih z dokapitaliziranjem nacionalizira. Imetniki so jih začeli prodajati, kar jim je dodatno znižalo ceno, saj nihče ni želel kupovati»mačka v žaklju«. 10

20 Težave z drugorazrednimi posojili so postale očitne, ker so upadale cene nepremičninam in je propadal trg stanovanjskih hiš. Padanje vrednosti premoženja, povečevanje nezaposlenosti, recesija v proizvodnji in kriza bančništva v senci so odraz ameriškega stanja v Ameriški komentatorji se sprašujejo, ali ne gre za propad liberalnega kapitalizma. Lastno krizo soočajo z gospodarsko rastjo države z državnim kapitalizmom na Kitajskem, Indiji in Rusiji. Opozarjajo na zavajanje bonitetnih ocen revizijskih družb, saj so ob preoblikovanju bančnih hipotekarnih posojil v različne vrednostne papirje izdajale najvišje bonitetne ocene in zavajale številne kupce. Vrednostni papirji so okužili ameriške, evropske in druge finančne in kapitalsko pomembne trge 15. Nepremičnine so se dvanajst let nenehno dražile z visokimi pričakovanji naložbenikov po dobičkih in s poplavo vedno novih nepremičnin (Medja, 2008, str. 21). Vrsta zahodnoevropskih bank je razvoj Evrope uresničevala s kreditno ekspanzijo. Prizadete države centralne in vzhodne Evrope so bile prisiljene zunanja neravnovesja blažiti s pomočjo MDS. Ob zaostrovanju likvidnostnega položaja se je potrdilo, da so se tuje banke v nekaterih državah centralne in vzhodne Evrope močno izpostavile tveganjem, ker se njihovi sistemi upravljanja tveganj in uprave niso pravočasno odzvali (Banka Slovenije, 2009, str. 57). 2.3 Poglabljanje gospodarske krize v Evropi Ameriška finančna kriza, ki jo je sprožil problem nepremičninskega trga, se je razširila v Evropo. V analizi držav evro območja in EU 31 je opaziti, da je v državah, ki so imele pred krizo najvišje cene nepremičnin, sledilo najvišje znižanje. V Španiji in na Irskem se je v prejšnjih letih solidna gospodarska rast popolnoma ustavila, Italija ne napreduje, podobno je v Franciji. Za Španijo, ki je v pravi gospodarski krizi velike stopnje, je kolumnist britanskega dnevnika Financial Times Wolfgang Münchau napovedal visoke obrestne mere in zelo prizadet trg nepremičnin. Cene nepremičnin so med krizo v Španiji, nasprotno kot v ZDA ali na Irskem, zelo malo upadle. V državi je okoli milijon praznih stanovanj, zato bo še nekaj let presežna ponudba (Dakić, Kenda, Lipnik in Sovdat, 2011, str. 2 3). 14 Timothy Geithner, predsednik New York Federal Reserve Bank je poudarjal, da padanje vrednosti premoženja negativno učinkuje na premoženjsko bilanco in sili v nadaljnjo prodajo. Tvegani finančni posli vodijo v nove izgube, bančni sistem v senci se je skrčil. Obrestne mere v banki so padale, vendar niso mogle nadomestiti propada bančnega sistema v senci. Centralno banko ZDA je vodil Ben Bernanke, ki tudi pod njegovim vodenjem ni našla oprijema na finančnih trgih in v gospodarstvu (Krugman, 2009, str ). Čeprav so obrestne mere padle več kot štiri odstotke, banke drugorazrednih posojil niso več odobravale. Ameriška vlada je v letu 2008 odobrila dodatna posojila največji ameriški in svetovni zavarovalnici AIG, da bi jo rešila bankrota in postala lastnica, saj je bila prevelika, da bi propadla. Enako se je krepila tudi JP Morgan Chase, ki je kupila Bear Stearns, Washinton Mutual in postala edino preživelo zatočišče v reševanju propadlih bank (»too big to fail«) in zaščitena pred zlomom (Štiblar, 2008, str ). 15 Hipotekarna okužba je posledica prodaje in kupovanja opcij, ustvarjanja novih produktov in ponudb, ki izhajajo iz računalniških monitorjev brez zdravorazumske pameti. 11

21 Visoke cene nafte in hrane so prizadele Evropo. Mnoge države, ki jih pogosto dajejo za zgled Sloveniji, so popustile pod negativnimi učinki krize. V 2009 se je ustavila lokomotiva evropskega gospodarstva Nemčija. V 2010 sta Nemčija in Francija začeli kazati znake gospodarske rasti, nato je močan evro zmanjšal konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovnih trgih, saj so cene izdelkov iz evro območja višje. Irska je reševala banke z nacionalizacijo in dosegla negativno rast, Islandija je bila v stečaju in se je po pomoč morala zateči k Rusiji, Luksemburg je skupaj z Belgijo in Nizozemsko reševal oziroma nacionaliziral propadlo banko Fortis, baltska trojka je v recesiji (Krugman, 2009, str. 111). Ravnovesje nepremičninskega trga je pomemben pogoj za vzdržno ekonomsko okrevanje. Evropske države so imele visoko rast stanovanjskih posojil pred krizo in nadpovprečni delež gradbeništva v strukturi BDP ja, ki se je po zlomu, z izjemo Slovaške, izrazito znižal. Po ocenah je razmerje med ceno stanovanja in dohodkom prebivalstva v mnogih evropskih državah 16 še vedno nad dolgoročnim povprečjem. Z investicijskega vidika se je razmerje med ceno in najemninami P/E 17, ki je naraščalo v več evropskih državah do leta 2006, med krizo znižalo zaradi nižjih cen, najemnine so ostale stabilne (Banka Slovenije, 2011b, str ). V EU 27 je na letni ravni 2009, primerjano z 2008, gradbeništvo upadlo za 8,2 % 18. Največje upade gradbene aktivnosti v EU so zaznale države s predhodnimi visokimi letnimi stopnjami rasti (baltske države, Romunija, Bolgarija, Slovaška). Bolj razvite države članice EU opažajo manjše padce. Pozitivnih trendov v državah EU ni zaznati, izjema je Poljska, kjer poteka izgradnja prometne infrastrukture z velikim deležem financiranja evropskih sredstev (Gržinič, 2010, str ). Grčija in Portugalska brez mednarodne pomoči ne bosta zmogli servisirati javnega dolga. Grčija je prikrivala podatke o javnofinančnem primanjkljaju. Javni dolg je konzervativna vlada iz 160 milijard evrov povečala preko 300 milijard evrov. Grčiji se kljub 110 milijardam evrov pomoči, ki jih je dobila v maju 2010 od EU in MDS, ni uspelo izviti iz globoke krize. Napovedi so, da bodo evrske države nadalje pomagale Grčiji, da obvarujejo evro in pri tem zahtevale zavarovanja, saj ima Grčija okoli 250 milijard evrov državnih deležev v podjetjih (Kenda, 2011a, str. 2 3). Za šesti obrok pomoči EU in MDS zahtevajo dokaze o učinkovitosti sprejetih ukrepov, v 2011 so pričakovanja usmerjena v dodatno osem milijard evrov vredno pomoč. Odziv na reševanje krize je velika zamera Evropejcev do nemške kanclerke Angele Merkel, saj so nemški časopisi že objavili preverjanje različnih scenarijev grškega bankrota (Kenda in Ugovšek, 2011, str. 4 5). Drugi reševalni sveženj za Grčijo bi naj bil 230 milijard evrov iz prispevkov EU, MDS, bank, javnega sektorja, saj ima Grčija okoli 360 milijard evrov javnega dolga (Kenda, 2011b, str. 3). Od 16 Evropske države v razmerju med ceno in dohodki: Španija, Irska, Nizozemska, Francija, Velika Britanija. 17 Kazalnik P/E odraža razmerje med tečajem delnice in zadnjim letnim čistim dobičkom na delnico. 18 Na celotnem evrskem območju je gradbeništvo upadlo za 8 % 12

22 oktobra 2011 je v ospredju Italija z milijard evrov dolga, v BDP meri 121 % dolg (Ugovšek, 2011, str. 5). Razmerje dolga v BDP se v EU povečuje in naj bi 2012 doseglo 83,3 %, kar je za več 20- odstotnih točk višje od Švicarka nacionalna banka se je zavezala, da bo tečaj franka ohranjala pri 1,2 franka za evro, trimesečne obrestne mere pa so se v oktobru 2011 znižale na 1,53 % (Kenda in Ugovšek, 2011, str. 4 5). 2.4 Gradbeništvo v Sloveniji Gradbeništvo je dejavnost, ki obsega pripravljalna dela, gradbena dela na visokih gradnjah in inženirskih gradnjah, montažo gradbenih inštalacij, zaključna dela v gradbeništvu ter dela na novogradnjah, obnovitvena in vzdrževalna dela ter popravila. Za vsako državo je gradbeništvo zelo pomembna dejavnost, saj zagotavlja gradbene objekte in infrastrukturo za življenje in delo ljudi in ima velike multiplikativne učinke na razvoj celotnega narodnega gospodarstva. V gradbeništvu se najprej čutijo negativni učinki kriznih razmer, je pa tudi dejavnost, ki začenja pozitivni ciklus gospodarske rasti. Dejavnost je posledica elementov okolja, na poslovanje vplivajo politični, ekonomski, socio kulturni in tehnološki elementi, odvisna je od sezonskega vpliva. Po Porterju so konkurenčne silnice v panogi odvisne od petih dejavnikov konkurence: nevarnost vstopa novih konkurentov, tekmovalnost podjetij v panogi, možnosti nadomestkov za proizvode ter moči kupcev in dobaviteljev. Freeman kot šesti dejavnik sooblikovanja razmer v posamezni panogi dodaja relativno moč države, sindikata, lokalne skupnosti (Prašnikar in Debeljak, 1998, str. 324). Krize postajajo bolj kompleksne, med sabo povezane in soodvisne, tudi okolje, v katerem delujejo podjetja, je vedno bolj kompleksno in viharno (Boin in Lagadec, 2000, str ). V Sloveniji je bila kriza v gradbeništvu v z zmanjšanjem vseh vrst investicij. V 1994 in 1995 se je intenzivno razvijal avtocestni program, ki je gradbeništvo popeljal iz obdobja krize. Rasle so investicije na objektih javne uprave, šolstva, zdravstva, po letu 2004 se je pričela tudi rast na področju stanovanjske gradnje in poslovnih objektov. Porast aktivnosti v gradbeništvu je spodbudila država z infrastrukturnimi projekti. V teh letih se je znižala brezposelnost. V zadnjih letih je cvetela trgovina za prodajo gradbene opreme in opreme za stanovanja, kar je spremljala tudi visoka rast stanovanjskih posojil.»zadnje obdobje upadanja rasti cen stanovanj kaže, da je obdobje investiranja v stanovanja v 2008 doseglo vrh«(bole, 2007, str. 1). V Sloveniji je gospodarska rast v 2010 z 1,2 % zaostala za povprečjem evrskega območja predvsem zaradi poglabljanja krize v gradbeništvu in negativnih gibanj v finančnem posredništvu. Ob ponovnemu zmanjšanju gradbenih investicij v 2010 se je dodana vrednost v gradbeništvu drugo leto zaporedoma zmanjšala za 15 % (Banka Slovenije, 2011a, str. 14). Gradbeništvo in poslovanje z nepremičninami sta v 13

23 2006 in 2007 dosegli najvišje povečanje dobička in bile dejavnosti z nadpovprečno rastjo zadolževanja 19. Gradbena podjetja posebej izpostavljamo pri zamudah poravnavanja obveznosti. V večini primerov so se dodatno zadolževala pri bankah za investicije. Zaradi znižanja bonitetnih ocen oziroma likvidacije imajo banke in posledično tudi leasing podjetja višje stroške oslabitev (prav tam, str. 17). Preglednica 2.3: Vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji v milijon evrov Leto Gradbena dela skupaj Stavbe Gradbeni inž. objekti Vir: SURS, 2011, str. 1. Primerjava vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji kaže, da so bile najvišje v 2008, ko je bilo 21 % več opravljenih del kot V primerjavi z 2007 je bila vrednost del na stavbah višja za 22 %, v 2009 pa za 21 % nižja od vrednosti del v Slovenska gradbena podjetja so v 2009 opravila v Sloveniji za 2,87 milijarde evrov gradbenih del, 19 % manj kot Vrednost gradbenih del na stavbah je bila v primerjavi z letom 2008 nižja za 21 % (SURS, 2010b, str. 1). Vrednost opravljenih gradbenih del na stavbah v 2010 je bila 15 % nižja v primerjavi z 2009 zaradi nižje vrednosti gradbenih del, opravljenih na stanovanjskih stavbah za 39 % in na nestanovanjskih stavbah za 3 % 22 (SURS, 2011, str. 1). 19 V letih od 1999 do 2009 je bilo v Sloveniji izdanih letno povprečno več dovoljenj za gradnjo stavb. Samo v 1999, 2000 in 2006 je bilo izdanih več gradbenih dovoljenj. V 2007 je bilo izdanih za 8 % manj kot v 2006, 2008 za 8 % manj kot v za 15 % manj kot v V enajstih letih je bila skupna površina stavb, za katere so bila v Sloveniji med izdana gradbena dovoljenja več kot m². Največ dovoljenj je bilo izdanih za osrednjeslovensko regijo. Med gradbenimi dovoljenji je bilo izdanih za gradnjo enostanovanjskih stavb več s skupno površino skoraj m², za gradnjo nestanovanjskih kmetijskih stavb s skupno površino več m2 je bilo izdanih skoraj gradbenih dovoljenj, za gradnjo dvostanovanjskih stavb s skupno površino m² pa skoraj gradbenih dovoljenj, med leti je bilo 23 gradbenih dovoljenj izdanih za gradnjo kulturnih spomenikov s skupno površino skoraj m², 71 dovoljenj je bilo izdanih za gradnjo muzejev in knjižnic s skupno površino slabih m², 67 gradbenih dovoljenj za gradnjo postaj, terminalov in stavb za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezanih stavb, z površino več m² (SURS, 2010a, str. 1 15). 20 Vrednost del na inženirskih objektih je bilo v 2008 višje za 20 % glede na 2007, najvišje na pristaniščih in plovnih poteh, najnižje na rudarskih objektih (SURS, 2010b, str. 1). 21 Vrednost del na inženirskih objektih se je znižala za 17 %, najbolj na železnicah (SURS, 2010b, str. 1). 22 Vrednost gradbenih del, v 2010 na inženirskih objektih, je bila v primerjavi z 2009 nižja za 18 %. Najbolj sta se spremenila delež vrednosti gradbenih del, opravljenih na drugih kompleksnih objektih, manjši za skoraj 70 % in zmanjšanega deleža za 69,5 % na objektih kemične industrije (SURS, 2011, str. 1). 14

24 2.4.1 Gospodarske razmere v 2008 s poudarki na gradbeništvu Značilnosti razmer so bile: velika gospodarska aktivnost, visoka zaposlenost, plače, javni prihodki in javna poraba. Od začetka 2008 je bilo na osnovi dogajanj v gospodarstvu razbrati, da se obdobje visoke gospodarske rasti končuje, delno kot posledica dogajanj v svetovnem gospodarstvu in z dodatnimi domačimi vzroki. Podjetja so imela največ težav zaradi zmanjševanja domačega in tujega povpraševanja. Zaradi negotovosti na kapitalskih trgih se je obseg prometa gospodinjstev zmanjšal na nepremičninskem in kapitalskem trgu. Podražilo in zaostrilo se je pridobivanje bančnih posojil. Težja dostopnost do bančnih posojil je različno prizadela posamezne dejavnosti. V začetku 2008 je bila napoved, da bo gradbeništvo najmočneje čutilo posledice ohlajanja konjunkture zaradi velikega padca izdanih gradbenih dovoljenj. Stopnja rasti posojil je bila v 2008 med najvišjimi v gradbeništvu in je imela močan padec v zadnjem četrtletju leta 2008 (Banka Slovenije, 2009, str. 228). Ključna obrestna mera FED se z namenom spodbujanja gospodarstva in zagona cikla giba med 0,0 % ter 0,25 %. S tem je spodbujal investiranje in pocenil posojila. Kaže grožnjo, podobno tisti, ki je sledila poku»računalniškega mehurčka«(dot com bubble), kjer je FED zaradi nezaupanja v kapitalski trg začel zniževati ključno obrestno mero. Poceni posojila so se porabila predvsem za nakup nepremičnin, zavarovanih s hipoteko. Lastniki niso bili sposobni odplačevati obrokov, sledil je padec cen nepremičnin, ki je posledično vodil do finančne situacije (Malkiel, 2008, str. 90). Razlika med posojilno obrestno mero ter naraščajočo medletno inflacijsko stopnjo se je zmanjševala in predstavljala pomemben dejavnik povečevanja posojil v Pred 2008 visoko zadolževanje in naraščajoče obrestne mere nista povzročala večje obremenjenosti podjetij z odplačevanjem posojil 24. Zaostritev razmer na mednarodnih finančnih trgih se je odrazila v oteženem dostopanju bank do virov financiranja v tujini, skrajševanju ročnosti novo najetih posojil in povečanju pribitkov nad EURIBOR 25, kar je jeseni 2008 povzročilo povečanje financiranja slovenskih bank prek Evrosistema, ki so s tem nadomestile del kratkoročnih medbančnih virov (AJPES, 2009, str. 1 23) Gradbena aktivnost v letu 2009 v Sloveniji Poslovanje podjetij v 2009 je zaznamoval padec gospodarske aktivnosti ob močno omejenih virih financiranja in poslabševanju likvidnostnega položaja podjetij. Zmanjšale so se vse 23 V 2008 so bile realno negativne obrestne mere. 24 Prvi znaki naraščajočega bremena hitrega zadolževanja so se pokazali v 2007, ko se je dolg podjetij povečal za 11 odstotnih točk BDP na 80,4 %. V tem letu so se kazalniki obremenjenosti z odplačevanjem obresti po večletnem izboljševanju ali vsaj stagnaciji poslabšali. Breme obresti se je v tem letu najbolj povečalo v dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Po analizah bank je delež odplačanih obresti v celotnih prihodkih v letu 2008 narastel za dodatne 0,1 odstotne točke na 0,9 % celotnega prihodka. 25 EURIBOR medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke iz evro območja medsebojno ponujajo depozite. 15