Makroekonomija 1 3. vaje

Transcription

1 Makroekonomija 1 3. vaje Temeljne narodnogospodarske identitete Struktura agregatnega povpraševanja: -potrošnja -investicije -vladni izdatki -neto izvoz

2 Temeljne narodnogospodarske identitete a) brez tujine in države BDP = C + I BDP = C + S I = S (tok proizvodov oz. izdatkov) (tok zaslužkov - dohodkov) b) tujina in država BDP = C + I + G + nx (proizvodi oz. izdatki) BDP = C + S + T (dohodki) C + I + G + nx = C + S + T S I + T G = nx ali I + nx = GS + PS saldo proračuna proračunski presežek zasebno varčevanje

3 Temeljne narodnogospodarske identitete (2) b2) Tx= davki; Tr= transferji; BS= varčevanje podjetij RD = razpoložljiv dohodek gospodinjstev PS = zasebno varč. = varč. gospodinjstev (RD-C) + varč. podjetij (BS) GS (vladni presežek) = Tx-Tr-G C + I + nx + G = RD + BS + [Tx Tr ] I + nx = [Tx Tr G] +BS + [RD C] I + nx = GS + PS

4 Agregatno povpraševanje Oznaka Komponenta = domača potrošnja skupaj 101,8 103,5 101,0 2 = končna potrošnja 78,9 76,1 72,6 3 gospodinjstva 58,5 55,7 52,4 4 NPISG 1,3 1,2 1,0 5 = država 19,1 19,1 19,2 6 individualna potrošnja 11,4 11,4 11,3 7 kolektivna potrošnja 7,6 7,7 7,9 8 = od tega: dejanska individualna potrošnja 71,3 68,4 64,7 9 = bruto investicije 22,9 27,5 28,4 10 bruto investicije v osnovna sredstva 20,9 26,2 26,1 11 spremembe zalog in vrednostni predmeti 2,0 1,2 2,2 12 = saldo menjave s tujino -1,8-3,5-1,0 13 = izvoz blaga in storitev 51,2 54,7 67,4 14 blago (fob) 41,0 45,0 55,9 15 storitve 10,2 9,7 11,5 16 = minus: uvoz blaga in storitev 53,0 58,3 68,4 17 blago (fob) 45,7 50,9 59,8 18 storitve 7,3 7,4 8,6 19 = bruto domači proizvod 100,0 100,0 100,0

5 Potrošnja gospodinjstev AD = C + bi + G + nx 1/2 2/3 celotnega AD Sestavina potrošnje Vrednost 1996 (10 9 USD) Odstotek celotne C Trajne dobrine Motorna vozila 253 Gospodinjska oprema 254 Drugo 125 Potrošne (netrajne) dobrine Hrana 772 Obleka 264 Energija 133 Drugo 375 Storitve Stanovanje 779 Delovanje gospodinjstva 310 Transport 205 Medicinska nega 816 Drugo 865 Celotni izdatki za osebno potrošnjo

6 Varčevanje Y = C + S S = Y C I = K

7 Varčevanje (2) mia USD, 1996 % Osebni dohodek Osebni davki in nedavčna plačila 864 = Razpoložljiv osebni dohodek ,6 (100) - Osebni izdatki (potrošnja in obresti) 5314 = Osebni prihranki (varčevanje) 272 4,2 (4,9) Y T = DY = C + S S = DY C

8 Funkcija potrošnje in varčevanja Premica enakosti (45 ) in točka pokritja C = a + c Y 4. C1, p44

9 Mejna nagnjenost k potrošnji MPC (marginal propensity to consume) Dodatni znesek, namenjen potrošnji, zaradi dodatne enote razpoložljivega dohodka C MPC Y Nagib krivulje potrošne funkcije

10 Mejna nagnjenost k varčevanju MPS (marginal propensity to save) Dodatni privarčevani znesek ob povečanju razpoložljivega dohodka za eno enoto MPS MPS MPS S Y ( Y C) Y 1 MPC Nagib krivulje funkcije varčevanja S 1 Y C Y C

11 MPC in MPS

12 Potrošnja in varčevanje Potrošnja vpliv na AD Varčevanje vpliv na investicije Paradoks varčevanja

13 Determinante potrošnje Klasična (statična) teorija C = f (DY) Hipoteza o življenjskem ciklu (F. Modigliani) C = f (TY), težnja k konstantni porabi Hipoteza o permanentnem dohodku (M. Friedman) C = f(yp, ß, YP-1), adaptivna pričakovanja

14 Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2004

15 Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2012 Tabela 1: Porabljena denarna sredstva gospodinjstev, Slovenija, 2012 Povprečno na gospodinjstvo Povprečno na člana gospodinjstva Struktura EUR % Skupaj ,0 Izdatki za življenjske potrebščine (COICOP) ) 87,3 1) Hrana in brezalkoholne pijače ,3 Alkoholne pijače, tobak ,9 Obleka in obutev ,8 Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo ,6 Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve za gospodinjstvo ,7 Zdravje ,3 Transport ,8 Komunikacije ,0 Rekreacija in kultura ,8 Izobraževanje ,9 Hoteli, kavarne in restavracije ,2 Različne dobrine in storitve ,0 Drugi izdatki (izdatki za nakup stanovanja, prenove, velika dela, drugi izdatki) M 977 M 12,7 M M: manj natančna ocena - previdna uporaba Vir:

16 Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2008 Vir: SURS, SL 09

17 Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji Skupina hrana in brezalkoholne pijače 18,0 16,9 14,4 02 alkoholne pijače, tobak in mamila 5,8 5,5 5,0 03 obleka in obutev 6,3 6,2 5,5 04 stanarina, voda, energija 18,8 18,9 18,8 05 pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje 5,8 5,9 5,9 06 zdravstvo 2,2 3,3 3,5 07 promet 17,4 15,9 16,2 08 komunikacije 1,8 2,3 3,7 09 rekreacija in kultura 8,0 9,3 9,9 10 izobraževanje 0,9 0,9 1,2 11 hoteli, kavarne in restavracije 7,1 6,5 6,6 12 raznovrstni proizvodi in storitve 8,0 8,5 9,4 izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo na domačem trgu 100,0 100,0 100,0 trajno blago 13,2 10,7 11,2 poltrajno blago 10,5 10,2 9,1 netrajno blago 38,4 39,6 37,3 storitve 37,9 39,6 42,5 plus: neposredni nakupi rezidenčnih gospodinjstev v tujini 3,7 3,4 2,9 minus: neposredni nakupi nerezidenčnih gospodinjstev na domačem trgu 8,6 8,4 8,4 izdatki rezidenčnih gospodinjstev za končno potrošnjo 95,1 95,0 94,5

18 Dejavniki stopnje varčevanja socialno zavarovanje trgi kapitala lažje sposojanje počasna rast davki, donosi, demografska struktura

19 Primer izpitne naloge (1) S/Y pada davki se znižujejo inflacija pada obrestne mere rastejo Ali gibanje S/Y ustreza teoretičnim pričakovanjem? Kaj je (poleg zgornjih dejavnikov) še lahko vplivalo na stopnjo varčevanja? Kako bi lahko spodbudili varčevanje v Sloveniji?

20 Investicije Dvojna vloga investicij kratkoročni output: AD = C + bi + G + nx potencialni output in AS: oblikovanje kapitala Poslovne stavbe in oprema 70% Zaloge 5% Stanovanjske stavbe 25%

21 Krivulja naložbenega povpraševanja (1) Obrestna mera: nominalna : realna

22 Krivulja naložbenega povpraševanja (2)

23 Determinante naložbenega povpraševanja Prihodki (akcelerator) Stroški Pričakovanja

24 Primer izpitne naloge (2) Vlada napoveduje: - visoko gospodarsko rast, - padanje obrestnih mer, - zmanjšanje davka na dobiček. Ankete kažejo na poslovni optimizem. Kako bo zgoraj navedeno vplivalo na obseg investicijskega povpraševanja?

25 Vladni izdatki AD = C + bi + G + nx Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

26 Vladni izdatki (2) Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

27 Konsolidirana bilanca javnega financiranja Vir: Bilten javnih financ, 2/2017

28 Vloga vlade v gospodarstvu (2) Obdavčenje in vladni izdatki skozi prostor Dejavniki: raven BDP povpraševanje po javnih in meritornih dobrinah ideologija prisotnost družbenih problemov,...

29 Teorija javne izbire Poskus vnosa eksaktnosti in pozitivnosti v analizo vladnih odločitev: področje med ekonomijo in politologijo: delovanje volilnih mehanizmov, delovanje sistemov odločanja,... ekonomska analiza političnega odločanja volilni paradoks, Arrowov teorem nezmožnosti,...

30 Cilji oz. naloge vlade 1. Izboljševanje ekonomske učinkovitosti 2. Pravičnejša prerazdelitev dohodka 3. Stabilizacija gospodarstva 4. Mednarodna ekonomska politika

31 Fiskalni federalizem več ravni vlade centralizacija : decentralizacija ekonomije obsega (de)koncentracija možganov koordinacija spodbude informacije, bližina dogajanja fleksibilnost dekoncentracija moči glasovanje z glasom / stopali

32 Mednarodna trgovina AD = C + bi + G + nx nx = ex im blagovna menjava in trgovinska bilanca devizni tečaj in režim drseči (plavajoči, fleksibilni) fiksni odprtost gospodarstva (nx / BDP)

33 Determinante mednarodne trgovine in neto izvoza Uvoz domači dohodek in output relativne cene (devizni tečaj) M = f (YD, e) Izvoz dohodek/output pri tujih trgovskih partnerjih devizni tečaj X = f (YT, e)

34 Mejna nagnjenost k uvozu MNU: mejna nagnjenost k uvozu, sprememba uvoza zaradi enote spremembe dohodka M MNU, ΔM = MNU ΔY Y Izvoz Uvoz Trgovinska bilanca Vir: SURS,

35 Tekoči račun plačilne bilance

36 Regionalna usmerjenost mednarodne menjave Slovenije IZVOZ % UVOZ % Evropska unija 28 76,3 81,0 Nemčija 20,4 19,1 Italija 10,9 15,5 Avstrija 7,7 11,3 Francija 4,8 3,9 Hrvaška 8,3 6,2 Države nekdanje Jugoslavije (brez HR) 6,8 3,5 Ruska Federacija 3,0 1,0 ZDA 2,1 1,4 Vir: Bilten BS, februar 2017

37 Gospodarska rast pri partnerjih v zunanji trgovini Država / regija (ocena) 2017 (nap.) 2018 (nap.) Svet 3,2 3,5 4,1 3,2 3,1 3,4 3,6 Območje Evra skupaj -0,4-0,2 1,0 2,0 1,7 1,6 1,6 Nemčija 0,9 0,6 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5 Francija 0,2 0,3 0,9 1,3 1,3 1,3 1,5 Italija -2,1-1,0 0,5 0,7 0,9 0,7 0,8 Rusija, Ukr., Belorus. (CIS) 3,6 3,8 4,1-2,8-0,1 1,5 1,8 ZDA 2,3 2,0 3,0 2,6 1,6 2,3 2,5 Vir: IMF World Economic Outlook, January 2017

38 Devizni tečaji Devizni tečaj cena ene valute, izražena v enotah druge valute V skladu z dogovorom je devizni tečaj število enot tuje valute, ki jih lahko kupimo z eno enoto domače valute. npr. (dolarski) tečaj evra 1/0,72 1,38 USD (direktna kotacija, npr. e = x EUR/USD)

39 Sistem deviznega tečaja fiksni (togi) devizni tečaj sistem zlate valute tečajni blok (npr. EMS / ERM) vezana valuta drseči (plavajoči, lebdeči, fleksibilni,...) prosto drseči tečaj nadzorovano drseči tečaj

40 Spreminjanje deviznega tečaja Sistem fiksnih tečajev: Vlada objavi uradni tečaj padec tečaja: devalvacija rast tečaja: revalvacija Sistem drsečih tečajev: Tečaj je določen na deviznem trgu padec tečaja: depreciacija rast tečaja: apreciacija

41 Teorija agregatnega povpraševanja AD = C + I + G + nx padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) učinek realne ponudbe denarja premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje mikro DD : makro AD

42 Vplivi na AD Spremenljivke ekonomske politike denarna politika proračunska politika Zunanje (eksogene) spremenljivke tuji proizvod (output) vrednost sredstev / naložb tehnološki napredek politični dogodki, trgovinski sporazumi

43 Naloga Vlada, ki lahko vpliva le na AD, želi na vsak način zagotoviti stabilnost ravni cen. Kako naj reagira na naslednje dogodke: a) nepričakovano povečanje investicij b) povečanje cen hrane zaradi slabe letine c) zmanjšanje izvoza zaradi razpada Jugoslavije d) padec produktivnost, ki zmanjša potencialni proizvod (output)