Parlameter februar Eurobarometer Evropskega parlamenta (EB Parlameter 74.3)

Transcription

1 Generalni direktorat za komuniciranje Direktorat C Odnosi z državljani Enota za spremljanje javnega mnenja Bruselj, 16. februar 2011 Parlameter februar 2011 Eurobarometer Evropskega parlamenta (EB Parlameter 74.3) ANALITIČNI POVZETEK Vzorec: Populacija: Metodologija: Obdobje zbiranja podatkov: EU 27 ( evropskih državljanov) evropski državljani, stari 15 let in več osebno anketiranje (CAPI) 25. november 17. december 2010, izvajalec podjetje TNS Opinion Uvod...2 I - KAKO VIDIJO EVROPSKI PARLAMENT...8 A. Spremljanje pojavljanja Evropskega parlamenta v medijih in stopnja subjektivne obveščenosti o njem...8 1) Spremljanje pojavljanja EP v medijih...8 2) Raven subjektivne obveščenosti...12 B. Poznavanje delovanja Evropskega parlamenta...16 II PODOBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN KAJ SE OD TE INSTITUCIJE PRIČAKUJE...20 A. Podoba Evropskega parlamenta...20 B. Pričakovana vloga Evropskega parlamenta...28 III EVROPSKI PARLAMENT DANES IN JUTRI: POLITIKE IN VREDNOTE...31 A. Vrednote, ki jih je treba zagovarjati...31 B. Politične prednostne naloge (Uporaba.1)...35

2 Eurobarometri, uporabljeni za oblikovanje trendov:.1 Evropejci in kriza (Ponovna omemba Prednostnih politik ) Obdobje zbiranja podatkov: 26. avgust 16. september 2010, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več EB 71 EB 70 EB 68 Parlameter Obdobje zbiranja podatkov: 29. januar 17. februar 2010, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več Parlameter Obdobje zbiranja podatkov: 16. januar 22. februar 2009, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več Parlameter Obdobje zbiranja podatkov: 6. oktober 6. november 2008, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več Parlameter Obdobje zbiranja podatkov: 22. september 3. november 2007, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več Opomba: Bralce opozarjamo, da so rezultati ankete le približne ocene, njihova natančnost pa je odvisna od velikosti vzorca in izmerjenih deležev ob domnevi, da je vse drugo nespremenjeno. Z vzorci okrog 1000 anketirancev (velikost vzorca, ki se običajno uporablja na ravni države članice) se dejanski delež, da bi lahko rekli, da je bila anketirana celotna populacija, giblje znotraj spodnjih intervalov zaupanja: Izmerjeni deleži Dovoljeno odstopanje 10 % ali 20 % ali 30 % ali 40 % ali % 90 % 80 % 70 % % +/ 1,9 točke +/ 2,5 točke +/ 2,7 točke +/ 3,0 točke +/ 3,1 točke 2

3 UVOD Devet mesecev po zadnjem Parlametru (januar in februar 2010) in pred volitvami 2014 je treba oceniti, kakšno mnenje imajo evropski državljani o Evropskem parlamentu ter katere politike in vrednote mora institucija braniti. Rezultati kažejo stabilizacijo ključnih kazalnikov, z zelo majhnim padcem. Da bi bolje razumeli razloge, je treba upoštevati tudi razvoj evropskih razmer. Splošni okvir Prejšnji Parlameter je bil opravljen v obdobju, ko je bila prepoznavnost Evropskega parlamenta precejšnja: bližale so se evropske volitve, zaslišanje kandidatov za komisarje je bilo v nekaterih državah članicah zelo odmevno in začela je veljati Lizbonska pogodba. Iz političnega zornega kota kaže opozoriti na dejstvo, da so po zadnji anketi, ki je bila opravljena v začetku leta 2010, v 14 državah EU potekale nacionalne volitve (parlamentarne ali predsedniške) oziroma regionalne volitve. Mednarodne gospodarske okoliščine je močno zaznamovala finančna, gospodarska in socialna kriza. Ta je zdaj dobila nove razsežnosti s težavami v evroobmočju in posledičnimi ukrepi, med drugim ustanovitvijo evropskega sklada za finančno stabilnost in evropskega stabilizacijskega mehanizma. V zadnjih devetih mesecih je vprašanje solidarnosti med državami članicami spodbudilo razmišljanje o Evropi, javno mnenje pa se je osredotočilo na naslednje vprašanje: Ali naj bodo države članice solidarne? Če da, v kolikšni meri in v kakšnem kontekstu (evropski semester, reforma pakta za stabilnost, strategija EU 2020 itd.)? Ob tem so se države članice na krizo odzvale z zelo različno hitrostjo, kar jasno kažejo tudi zadnji statistični podatki Eurostata. Pri razlagi rezultatov je treba torej upoštevati politične in gospodarske okoliščine. Te so namreč nedvomno odigrale vlogo pri odgovorih vprašanih. 3

4 Glavni trendi K splošnemu kontekstu, opisanemu zgoraj, bi lahko dodali dejstvo, da Evropejci ne čutijo v zadostni meri, da bi imela zakonodajna dejavnost vpliv na njihovo vsakdanje življenje, čeprav so bila v letu 2010 obravnavana vprašanja, pomembna za vse Evropejce: zaščita podatkov o letalskih potnikih (SWIFT), aditivi za živila, označevanje živil, izčrpnejše informacije o zdravilih, paketni in finančni nadzor, skladi hedge, nova znižanja tarif za gostovanje v mobilnih omrežjih itd. Podobno kot v prejšnjih anketah tudi analiza tokratnih rezultatov kaže, da je treba evropska povprečja pojasniti v luči nacionalnih rezultatov. Povprečja EU so tehtana glede na uradne podatke o evropskem prebivalstvu, ki jih objavljajo Eurostat in državni statistični uradi. Pri spremljanju sprememb povprečja za EU27 med dvema obdobjema je treba upoštevati nedavne dogodke v posamezni državi članici, pa tudi težo, ki jo ima ta država članica v povprečju EU27. Rezultati sedmih držav članic z največjim številom prebivalcev predstavljajo tri četrtine povprečja EU27. Pred analizo posameznih rezultatov si je zanimivo ogledati njihove skupne lastnosti. V splošnem lahko trdimo: - več moških kot žensk je trdilo, da so bolje seznanjeni z zadevami v zvezi z Evropskim parlamentom, - bogatejši družbeni sloji bolje poznajo Evropski parlament in njegove dejavnosti, - najmlajši se štejejo za najslabše obveščene, tisti iz starostne skupine od 40 do 54 let pa se imajo za najbolje obveščene, - vprašani, ki si želijo večjo vlogo Evropskega parlamenta, so tisti, ki se štejejo med najbolje obveščene o njegovih dejavnostih, kljub temu pa je treba opomniti, da so vodilni delavci, čeprav so se imeli za najbolje obveščene, želeli, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo. Manjši padec spremljanja v medijih Šest mesecev po evropskih volitvah je 62 % vprašanih izjavilo, da so v časopisu ali internetu prebrali oziroma po radiu ali televiziji slišali kaj o Evropskem parlamentu. Zdaj se je takšnih prispevkov v medijih spominjalo 59 % vprašanih ( 3 odstotne točke), v nasprotju z 39 % tistih, ki se jih niso spominjali. Razlika med državo, kjer se je prispevkov spominjalo največ vprašanih, in državo na dnu te lestvice znaša 36 odstotnih točk. Povprečje EU je navidez stabilno, vendar se je odstotek tistih, ki se spominjajo omembe v medijih, nekoliko zmanjšal v 19 od 27 držav članic, v 8 pa je ostal enak ali se je povečal. Omeniti kaže precejšnje povečanje na Irskem (+17 odstotnih točk), državi, ki je bila med izvajanjem ankete v hudi finančni krizi. 4

5 Še vedno omejeno poznavanje dejavnosti Evropskega parlamenta Na ravni EU27 stopnja obveščenosti posameznikov ne niha zelo. 28 % vprašanih je menilo, da so dobro obveščeni o dejavnostih Evropskega parlamenta, v primerjavi s 30 % pred devetimi meseci ( 2 odstotni točki). Tudi ti rezultati kažejo na velike razlike med državami članicami, ki znašajo do 26 odstotnih točk. Odgovori po državah članicah se med dvema anketama precej razlikujejo, od +10 točk v Avstriji do 9 točk v Španiji. Več kakor dve tretjini (69 %, +1 točka) Evropejcev še naprej meni, da so slabo obveščeni o dejavnostih Evropskega parlamenta. Ugotovitve iz prejšnje ankete torej veljajo tudi tokrat: ne obstaja neposredna povezava med spremljanjem medijev in poznavanjem dejavnosti. Spremljanje pojavljanja Evropskega parlamenta v medijih ne pomeni nujno boljšega razumevanja dejavnosti te institucije. Boljše razumevanje načina delovanja Evropskega parlamenta V tokratni anketi je 42 % Evropejcev (+9 v primerjavi z EB 68) vedelo, da evropski poslanci v Evropskem parlamentu sedijo glede na politično pripadnost. 38 % ( 6 točk) jih je menilo, da sedijo glede na narodnost. Konec leta 2007 (EB 68) jih je pravilno odgovorilo samo 33 %, 44 % pa je navedlo napačen odgovor. Delež pravilnih odgovorov se po državah članicah zelo razlikuje, razlike pa znašajo do 35 odstotnih točk. Različne podobe Evropskega parlamenta Podoba, ki jo imajo Evropejci o Evropskem parlamentu, se ni dosti spremenila. V posameznih državah članicah je zelo nasprotujoča in med njimi obstajajo precejšnje razlike. Kot smo videli v prejšnji anketi, se je pokazala določena težnja k polarizaciji. Odgovori so bolj izraziti v eni ali drugi smeri. Podoba Evropskega parlamenta je v dveh vidikih pozitivna: - 63 % evropskih državljanov meni, da je Parlament demokratičen, 24 % pa je prepričanih o nasprotnem. Pri vprašanju o demokratičnosti razlike med državami članicami znašajo celo 43 odstotnih točk. 5

6 - 40 % vprašanih meni, da je učinkovit, 38 % ravno nasprotno. Tudi tu so razlike med državami članicami precejšnje in pri tistih, ki menijo, da je učinkovit, znašajo do 42 odstotnih točk. V dveh drugih vidikih je ta podoba precej negativna: - 39 % anketirancev meni, da je Parlament dinamičen, 42 % jih meni nasprotno. Opaziti je velike razlike med državami članicami, ki ga vidijo kot dinamičnega, saj znašajo do 52 odstotnih točk. - Ali Evropski parlament zna prisluhniti evropskim državljanom? 35 % vprašanih se je s tem strinjalo, 50 % pa ne. Ugotovitve so enake: 40 odstotnih točk znaša razlika med državo, kjer je največ vprašanih menilo, da zna prisluhniti evropskim državljanom, in državo, kjer jih je bilo takšnega mnenja najmanj. Evropski parlament ni preveč dobro znan: Za 51 % vprašanih Parlament ni preveč dobro znan, 41 % pa jih je menilo, da je dobro znan, pri čemer razlike med državami članicami znašajo do 41 odstotnih točk. Pomembnejša vloga za Evropski parlament Tokratni rezultati so zelo podobni tistim v anketi izpred devetih mesecev, čeprav je želja po pomembnejši vlogi Evropskega parlamenta med obema anketama nekoliko splahnela (EB73 januar-februar 2010): 52 % vprašanih je naklonjenih večji vlogi Evropskega parlamenta, v primerjavi s 55 % sedem mesecev po evropskih volitvah. Primerjava zadnje ankete s tisto s konca leta 2007 (EB68) pravzaprav pokaže, da postajajo podobno kot pri njegovi podobi mnenja o vlogi Evropskega parlamenta odločna. Zanimiv je razvoj naslednjih mnenj: Pred tremi leti je bilo 48 % vprašanih naklonjenih večji vlogi Evropskega parlamenta (EB 68), pred devetimi mesecih pa je ta delež dosegel vrhunec s 55 % (EB73). Zdaj znaša 52 %, torej je v treh letih zrasel za 4 odstotne točke. Pred tremi leti, ko je bilo to vprašanje prvič zastavljeno, je le 12 % Evropejcev želelo, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo. Danes jih je takega mnenja 22 %, tj. 10 odstotnih točk več. To je edini element, kjer se delež z vsako anketo linearno povečuje. Tudi tu so razlike med državami članicami zelo velike: delež se giblje od 32 % do 79 %, torej razlika znaša 47 odstotnih točk. Tudi razlike med odgovori držav članic v obeh anketah so lahko precejšnje. Gibljejo se od +6 odstotnih točk na Madžarskem in +5 odstotnih točk na Danskem do 11 točk na Irskem in 10 točk v Nemčiji. 6

7 Boj za vrednote: Evropejci dajo vedno prednost varstvu človekovih pravic Hierarhija prednostih nalog ostaja takšna kot v prejšnji anketi. Evropejci želijo, da bi se Evropski parlament prednostno zavzemal za varstvo človekovih pravic (60 %). Podobno kot prej sta s po 36 % (=) na drugem mestu enakost med moškimi in ženskami ter svoboda govora. Edina večja sprememba zadeva solidarnost med državami članicami EU (35 %, +5), ki se je znašla na četrtem mestu. Ali je to posledica krize ali ne? Ali gre za koncept Evropske unije? Na ta vprašanja je težko odgovoriti. Boj proti krizi je v središču prednostnih nalog politike, ki jo mora voditi Evropski parlament Vprašanje o prednostih nalogah je vzeto iz prejšnje ankete EB/EP (.1, Evropejci in kriza). Ker je terensko delo potekalo pred dvema mesecema, je rezultate še vedno mogoče uporabiti v tem poročilu. So namreč pomembni za boljše razumevanje pričakovanj Evropejcev konec leta 2010, ki ga je zaznamovala gospodarska, finančna in socialna kriza. Posledice gospodarske, socialne, finančne in monetarne krize so gotovo vplivale na velik porast podpore boju proti revščini in socialni izključenosti (52 %, +8 odstotnih točk v 7 mesecih). Tako je to politika, ki so ji vprašani daleč najbolj naklonjeni, na drugem mestu ji sledi varstvo potrošnikov s 33 %. Podpora politikam, katerih vsakodnevni vpliv državljani manj občutijo, je v primerjavi s prejšnjo anketo padla: 26 % Evropejcev je omenilo boj proti podnebnim spremembam, kar je 8 točk manj (s 3. je padel na 6. mesto), 23 % pa varnostno in obrambno politiko, ki je izgubila 7 točk. Četrto mesto si s po 27 % delita usklajevanje gospodarske, proračunske in davčne politike (+3 točke) in kmetijska politika, ki je okolju prijazna in prispeva k svetovnemu prehranskemu ravnotežju. *** 7

8 I - KAKO VIDIJO EVROPSKI PARLAMENT A. Spremljanje pojavljanja Evropskega parlamenta v medijih in stopnja subjektivne obveščenosti o njem 1) Spremljanje pojavljanja EP v medijih QA1 Ali ste v zadnjem času brali v časopisu, videli v internetu ali slišali na radiu ali televiziji kaj o Evropskem parlamentu? Še vedno je večina Evropejcev izjavila, da je v medijih zasledila kaj o Evropskem parlamentu (59 %), čeprav se je njihov delež v primerjavi z začetkom leta 2010 (EB/EP 73) nekoliko zmanjšal. Povprečni trend v Evropi: Media recall - EU 27 Have you recently read in the press, seen on the Internet or heard on the radio or television something about the European Parliament? Yes No DK 70% 54% 62% 59% 42% 44% 0% EB 68 September - November 2007 EB70 October - November 2008 EB 71 January - February 2009 January - February 2010 November - December 2010 Volitve v EP junij

9 Sociodemografska analiza EU 27: Skupine prebivalstva, ki so najbolj izpostavljene informacijam o Evropskem parlamentu v medijih, so: Spremljanje pojavljanja EP v medijih Da Ne EU % 39 % Spol Moški 64 % 34 % Ženske 55 % 43 % % 48 % % 40 % Starost % 34 % % 37 % Izobrazba (starost ob zaključku) Zaposlitev Težave s plačevanjem položnic % 46 % % 39 % % 29 % Se še izobražuje 53 % 45 % Samozaposleni 69 % 30 % Vodilni kadri 73 % 26 % Drugi uslužbenci 59 % 40 % Delavci 57 % 41 % Gospodinjci/gospod inje 50 % 49 % Brezposelni 55 % 44 % Upokojenci 61 % 37 % Študentje 53 % 45 % Večinoma 49 % 49 % Občasno 59 % 39 % Skoraj nikoli 62 % 36 % Nizka (1 4) 52 % 46 % Samouvrstitev na socialni lestvici Srednja (5 6) 61 % 37 % Visoka (7 10) 65 % 33 % Obveščenost o dejavnostih Obveščen/-a 84 % 16 % EP Ni obveščen/-a 50 % 48 % Želja glede vloge EP Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Bolj pomembna 65 % 34 % Enaka 54 % 43 % Manj pomembna 61 % 38 % 9

10 Razlike med državami članicami Evolution of media recall by Member State Have you recently read in the press, seen on the Internet or heard on the radio or television something about the European Parliament? Responses "Yes" SI LT FI RO IE MT NL PT EL EE SK LV SE ES LU PL HU BE CY DE BG UE27 AT CZ DK IT UK FR 44% 42% 44% 51% 51% 49% 78% 87% 78% 81% 76% 81% 76% 79% 59% 76% 75% 80% 74% 77% 73% 72% 73% 81% 73% 78% 72% 79% 72% 80% 69% 82% 67% 72% 66% 65% 64% 65% 65% 65% 63% 63% 65% 63% 77% 71% 61% 85% 59% 62% 57% 61% 57% 67% 56% 55% 0% 70% 80% 90% 100% 10

11 Poleg drugih dejavnikov je mogoče upoštevati evropske volitve junija 2009, ki se jih ljudje še spomnijo, čeprav se je spremljanje pojavljanja v medijih zmanjšalo v 19 od 27 držav članic. Povečalo se je na Irskem (+17 točk) in v Združenem kraljestvu (+5 točk), nespremenjeno pa ostaja na Madžarskem in v Italiji. Precejšnje spremembe spremljanja v medijih so bile ugotovljene v naslednjih državah: - V Bolgariji se je spremljanje Evropskega parlamenta v medijih zaradi zaslišanja kandidatke za komisarko Želeve in posledičnega umika njene kandidature 19. januarja 2010 korenito povečalo, in sicer s 35 % v januarju 2009 (EB71) na 85 % v januarju 2010 (EB73). Leto pozneje, novembra in decembra 2010, je ta delež padel na 61 % ( 24 točk). - Na Švedskem se je spremljanje korenito zmanjšalo: za 13 točk, z 82 % (EB73) na 69 % leto pozneje (EB74). Visok odstotek v anketi je bilo gotovo posledica dejstva, da je anketiranje potekalo prav ob izteku švedskega predsedovanja. - Na Irskem so bili vprašani zaradi gospodarskih razmer v državi bolj ozaveščeni o evropskih institucijah, vključno z Evropskim parlamentom. Spremljanje Evropskega parlamenta v medijih se je v enem letu povečalo za 17 točk (z 59 % v januarju 2010 na 76 % v novembru in decembru 2010). Opomba: januarja 2009 (EB71) je znašalo samo 37 %. - Prav nasprotno velja za Grčijo, kjer se je ta delež v enem letu zmanjšal za 8 točk (z 81 % na 73 %). Prva polovica leta 2010 je bila za državo zelo razburljiva, druga pa mirnejša. 11

12 QA2 2) Raven subjektivne obveščenosti Ali menite, da ste v splošnem zelo dobro, dokaj dobro, dokaj slabo ali zelo slabo seznanjeni z dejavnostmi Evropskega parlamenta? (odgovori na lestvici od 1 do 4) Več kakor dve tretjini Evropejcev (69 %) je prepričanih, da so slabo obveščeni o dejavnostih Evropskega parlamenta. Povprečni trend v Evropi: Level of Subjective Infomation - EU 27 In general, do you consider that you are very well, fairly well, fairly badly or very baldy informed about the European Parliament s activities? Well informed Not well informed DK 80% 70% 73% 73% 68% 69% 24% 0% 3% EB 68 Sept. - Nov % EB70 Oct. - Nov Jan. - Feb % 3% Nov. - Dec Dobro obveščen/-a: vključuje odgovora zelo dobro obveščen/-a in dokaj dobro obveščen/-a Slabo obveščen/-a: vključuje odgovora zelo slabo obveščen/-a in dokaj slabo obveščen/-a Po porastu števila ljudi, ki so se šteli za dobro obveščene o evropskih volitvah junija 2009, ni zaznati večjih sprememb v obveščenosti evropskih državljanov. Opomniti je treba, da ni mogoče vzpostaviti neposredne povezave med spremljanjem v medijih in občutkom obveščenosti. Tisti, ki se spominjajo prispevkov o Evropskem parlamentu v medijih, ne razumejo nujno bolje dejavnosti te institucije. 12

13 Sociodemografska analiza Sociodemografske spremenljivke lahko bolje pojasnijo, katere skupine prebivalstva se štejejo za slabo obveščene in komu bi bilo treba nameniti več pozornosti. Obveščenost o dejavnostih Evropskega parlamenta Spol Starost Izobrazba (starost ob zaključku) Skupno število odgovorov dobro obveščen Skupno število odgovorov slabo obveščen EU % 69 % Moški 33 % 65 % Ženske 24 % 73 % % 73 % % 70 % % 68 % % 68 % % 77 % % 69 % % 62 % Se še izobražuje 27 % 70 % Zaposlitev Samozaposleni 36 % 62 % Vodilni kadri 41 % 57 % Drugi uslužbenci 31 % 66 % Delavci 25 % 72 % Gospodinjci/gospo dinje 18 % 77 % Brezposelni 20 % 77 % Upokojenci 29 % 68 % Študentje 27 % 70 % Levica (1 4) 30 % 68 % Pripadniki levice/desnice Sredina (5 6) 29 % 69 % Uporaba interneta Desnica (7-10) 36 % 62 % Vsak dan 33 % 65 % Pogosto/včasih 30 % 68 % Nikoli 21 % 76 % Težave s Večinoma 19 % 78 % plačevanjem Včasih 27 % 70 % položnic Skoraj nikoli 32 % 66 % Bolj pomembna 33 % 65 % Želja glede vloge EP Enaka 25 % 71 % Manj pomembna 29 % 69 % Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu

14 Razlike med državami članicami QA2 Ali menite, da ste v splošnem zelo dobro, dokaj dobro, dokaj slabo ali zelo slabo obveščeni o dejavnostih Evropskega parlamenta? [Odgovori na lestvici od 1 do 4] Level of Subjective Infomation - EU 27 In general, do you consider that you are very well, fairly well, fairly badly or very baldy informed about the European Parliament s activities? Well informed DK Not well informed SK MT IE LU LT SI AT PL BE HU IT FI EE PT NL EL DK DE BG UK UE27 CY CZ LV SE RO FR ES 42% 25% 25% 24% 21% 19% 54% 55% 56% 59% 62% 59% 65% 66% 64% 69% 68% 68% 70% 70% 70% 68% 68% 71% 69% 74% 73% 75% 76% 74% 75% 79% 0% 70% 80% 90% 100% Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu

15 Nacionalni trendi QA2 Ali menite, da ste v splošnem zelo dobro, dokaj dobro, dokaj slabo ali zelo slabo obveščeni o dejavnostih Evropskega parlamenta? [Odgovori na lestvici od 1 do 4] Skupno število odgovorov dobro obveščen januar februar 2010 november december 2011 Razlika EB 71 Skupno število odgovorov slabo obveščen januar februar 2010 november december 2011 Razlika EB 71 januar februar 2010 Ne vem november december 2011 Razlika EB 71 AT 27 % 37 % % 62 % 10 1 % 1 % = DK 26 % 30 % % 70 % 4 0 % 0 % = SK 42 % 45 % % 52 % 5 1 % 3 % +2 PL 31 % 34 % % 59 % 3 7 % 7 % = UK 25 % 28 % % 71 % 3 1 % 1 % = MT 40 % 43 % % 54 % 3 3 % 3 % = IE 41 % 43 % % 53 % 2 4 % 4 % = IT 32 % 33 % % 64 % 1 3 % 3 % = NL 29 % 30 % % 70 % 1 0 % 0 % = CY 24 % 25 % % 74 % = 2 % 1 % 1 PT 30 % 30 % = 69 % 68 % 1 1 % 2 % 1 BE 34 % 34 % = 65 % 65 % = 1 % 1 % = EU27 UE27 30 % 28 % 2 68 % 69 % +1 2 % 3 % +1 DE 31 % 29 % 2 67 % 68 % +1 2 % 3 % +1 LT 43 % 41 % 2 55 % 56 % +1 2 % 3 % +1 HU 35 % 33 % 2 65 % 66 % +1 0 % 1 % +1 FI 33 % 31 % 2 67 % 69 % +2 0 % 0 % = EE 34 % 31 % 3 66 % 68 % +2 0 % 1 % +1 LV 27 % 24 % 3 73 % 75 % +2 0 % 1 % +1 RO 26 % 23 % 3 71 % 74 % +3 3 % 3 % = CZ 29 % 25 % 4 70 % 73 % +3 1 % 2 % +1 EL 34 % 30 % 4 66 % 70 % +4 0 % 0 % = FR 25 % 21 % 4 70 % 75 % +5 5 % 4 % 1 SE 28 % 23 % 5 72 % 76 % +4 0 % 1 % +1 SI 46 % 40 % 6 54 % 59 % +5 0 % 1 % +1 LU 50 % 42 % 8 47 % 55 % +8 3 % 3 % = BG 37 % 29 % 8 59 % 68 % +9 4 % 3 % 1 ES 28 % 19 % 9 72 % 79 % +7 0 % 2 % +2 Dobro obveščen/-a: vključuje odgovora zelo dobro obveščen/-a in dokaj dobro obveščen/-a Slabo obveščen/-a: vključuje odgovora zelo slabo obveščen/-a in dokaj slabo obveščen/-a Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu

16 B. Poznavanje delovanja Evropskega parlamenta QA4 Ali po vašem mnenju poslanci v Evropskem parlamentu sedijo glede na? Svojo narodnost? Svojo politično pripadnost? Povprečni trend v Evropi: Podobno kot januarja 2010 je večina vprašanih tudi tokrat odgovorila pravilno. Kljub vsemu Evropejci na tem področju niso samozavestni.. 100% Knowledge of how the EP fonctions - EU 27 Average And, in your opinion, do MEPs sit in the European Parliament according to - Their nationality - Their political affinities 90% 80% Their nationality 70% 44% DK 18% Their political affinities 42% 0% EB68 EB 71 EB73 EB74 Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu

17 Sociodemografska analiza Ali po vašem mnenju poslanci v Evropskem parlamentu sedijo glede na? Spol Starost Izobrazba (starost ob zaključku) Zaposlitev Svojo politično pripadnost Svojo narodnost Ne vem EU % 38 % 20 % Moški 45 % 39 % 16 % Ženske 40 % 37 % 23 % % 39 % 22 % % 41 % 17 % % 38 % 17 % % 36 % 23 % % 33 % 28 % % 39 % 19 % % 40 % 12 % Se še izobražuje 38 % 42 % 20 % Samozaposleni 41 % 44 % 15 % Vodilni kadri 48 % 40 % 12 % Drugi uslužbenci 40 % 45 % 15 % Delavci 43 % 37 % 20 % Gospodinjci/gospodinje 38 % 40 % 22 % Brezposelni 44 % 35 % 21 % Upokojenci 43 % 33 % 24 % Študentje 38 % 42 % 20 % Obveščenost o Obveščen/-a 50 % 41 % 9 % dejavnostih EP Ni obveščen/-a 40 % 37 % 23 % Bolj pomembna 46 % 41 % 13 % Želja glede vloge Enaka 35 % 41 % 24 % EP Manj pomembna 46 % 37 % 17 % 17

18 Razlike med državami članicami Knowledge of how the EP fonctions And, in your opinion, do MEPs sit in the European Parliament according to Their political affinities DK Their nationality NL 61% 6% BE 5% SE 59% 8% EE 59% 11% SI 58% FI 56% 12% PT 16% RO 19% CY 26% DK 12% LT 51% LU FR 48% 19% ES 47% MT 46% 26% LV 46% AT 44% HU 42% 9% 49% UE UE27 42% IE 24% PL UK DE SK 56% BG IT EL 14% 54% CZ 26% 64% 0% 70% 80% 90% 100% Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu

19 Ali poslanci v Evropske m parlament u sedijo glede na? Nacionalni trendi Svojo politično pripadnost Svojo narodnost Ne vem januar februar 2010 novembe r decembe r 2011 Razlika EB 71 januar februar 2010 novembe r decembe r 2011 Razlika EB 71 januar februar 2010 novembe r decembe r 2011 Razlika EB 71 PT 41 % 53 % % 31 % % 16 % 2 FR 41 % 48 % % 33 % % 19 % +3 LV 39 % 46 % % 41 % % 13 % +3 LT 46 % 51 % % 27 % 4 23 % 22 % 1 PL 37 % 40 % % 40 % 7 16 % 20 % +4 ES 44 % 47 % % 33 % 6 17 % 20 % +3 RO 51 % 52 % % 29 % % 19 % 2 BE 59 % 60 % % 35 % +2 8 % 5 % 3 EE 59 % 59 % = 30 % 30 % = 11 % 11 % = EU27 43 % 42 % 1 39 % 38 % 1 18 % 20 % +2 MT 48 % 46 % 2 29 % 28 % 1 23 % 26 % +3 NL 63 % 61 % 2 33 % 33 % = 4 % 6 % +2 AT 46 % 44 % 2 42 % 43 % % 13 % +1 IT 34 % 32 % 2 46 % 53 % % 15 % 5 DE 40 % 37 % 3 37 % 34 % 3 23 % 29 % +6 SK 37 % 34 % 3 55 % 56 % +1 8 % 10 % +2 SE 62 % 59 % 3 27 % 33 % % 8 % 3 BG 36 % 33 % 3 28 % 35 % % 32 % 4 UK 42 % 38 % 4 35 % 34 % 1 23 % 28 % +5 CZ 30 % 26 % 4 58 % 64 % % 10 % 2 EL 37 % 32 % 5 52 % 54 % % 14 % +3 DK 58 % 52 % 6 32 % 36 % % 12 % +2 IE 47 % 41 % 6 31 % 35 % % 24 % +2 LU 56 % 50 % 6 37 % 37 % = 7 % 13 % +6 SI 66 % 58 % 8 24 % 27 % % 15 % +5 CY 61 % 52 % 9 16 % 22 % % 26 % +3 HU 51 % 42 % 9 39 % 49 % % 9 % 1 FI 66 % 56 % % 32 % +7 9 % 12 % +3 Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Evropsko povprečje se ni spremenilo, vendar so se v državah članicah pokazale občutne razlike med obema anketama: Upoštevati je treba spremembe vedenja o Evropskem parlamentu, in sicer ne le sprememb deleža pravilnih odgovorov, temveč tudi napačnih odgovorov in odgovorov ne vem. Tokrat je na primer napačno odgovorilo precej manj Portugalcev kot prej ( 10 točk), torej lahko sklepamo, da je njihovo poznavanje precej boljše. V Nemčiji in Luksemburgu rezultati kažejo, da je poznavanje slabše: število pravilnih odgovorov se je zmanjšalo (DE za 3 in LU za 6), število nepravilnih odgovorov pa se je zmanjšalo oziroma ostalo enako (DE za 3 in LU =). V obeh državah pa se je za 6 odstotnih točk povečal delež vprašanih, ki niso znali odgovoriti na vprašanje. 19

20 II PODOBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN KAJ SE OD TE INSTITUCIJE PRIČAKUJE A. Podoba Evropskega parlamenta Podoba institucije je bila izmerjena s podrobnim kazalnikom, sestavljenim iz seznama petih besed/stavkov, ki so bili nato podani anketirancem. Anketiranci so odgovarjali, ali besede/stavki dobro opisujejo ali slabo opisujejo podobo EP. Državljani imajo nasprotujočo si podobo o Evropskem parlamentu: pogosto je pri vsaki značilnosti deljena. Treba je omeniti, da se je delež tistih, ki so se opredelili za pozitivne značilnosti, v primerjavi s predhodno anketo, ki je bila opravljena januarja in februarja 2010, ustalil. 1. Pozitivne značilnosti: dinamičnost, demokratičnost in pripravljenost prisluhniti evropskim državljanom Evropsko povprečje Positive statements Please tell me for each of the following words/ expressions whether it describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the European Parliament : "Dynamic".3 - Average"describes well" EU Average"describes well" EU 27 Describes well: Sum of responses "describes very well" and "describes fairly well" for each item "Listening to European citizens" Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu % 64% "Democratic" 20

21 Trendi v Evropi Dinamičen Demokratičen EU 27 Zna prisluhniti evropskim državljanom Razlika EB EB EB EB EB 71 EB 74 Dobro opisuje 45 % 44 % 40 % 39 % 1 Slabo opisuje 35 % 36 % 43 % 42 % 1 Ne vem 20 % 20 % 17 % 19 % +2 Dobro opisuje 69 % 66 % 64 % 63 % 1 Slabo opisuje 16 % 19 % 24 % 24 % = Ne vem 15 % 15 % 12 % 13 % +1 Dobro opisuje 42 % 40 % 38 % 35 % 3 Slabo opisuje 41 % 43 % 49 % 50 % +1 Ne vem 17 % 17 % 13 % 15 % +2 21

22 1) Dinamičen Razlike med državami članicami Dynamic describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of theep. Total 'Describes well' DK Total 'Describes badly' SK 69% 7% 24% HU 62% 11% BG 58% SI 57% 12% IT 56% 14% RO 54% LT EL 5% MT 51% PT CY 19% CZ 49% FI 48% 7% LU 46% 12% 42% PL 26% IE EE BE 7% 48% AT 49% EU27 UE 27 LV 19% 42% ES DK 11% SE FR 18% 49% DE NL 8% 61% UK 17% 25% 58% 0% 70% 80% 90% 100% Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Sociodemografska analiza Ženske pogosteje kot moški niso imele mnenja o tej temi (23 % v primerjavi s 15 %). Mladi so bolj množično menili, da je dinamičen (43 %), tako kot študentje (45 %). Vprašani, ki so prenehali študirati, ko so bili stari najmanj 20 let, v največjem številu menijo, da Evropski parlament ni dinamičen (49 %). Takšno mnenje deli tudi veliko število vodilnih delavcev (51 %) in vprašanih, ki internet uporabljajo vsak dan (48 %). Tako je tudi 62 % tistih, ki so dobro obveščeni o Evropskem parlamentu, menilo, da je dinamičen. 64 % tistih, ki so želeli, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo, je menilo, da ni dinamičen. 22

23 2) Demokratičen Razlike med državami članicami Democratic describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the EP. Total 'Describes well' DK Total 'Describes badly' SK 82% 4% 14% HU 76% 7% 17% LU 74% 9% 17% BG 71% 16% SE 70% 6% 24% DE 70% 9% 21% PL 70% 19% 11% DK 69% 6% 25% CZ 69% 7% 24% IT 69% 9% ES 69% 18% BE 68% 4% RO 68% 21% 11% EE 67% 18% NL 66% 6% LT 66% 19% AT 65% 5% MT 65% 12% EU27 UE 27 IE 63% 61% 24% 16% SI 59% 7% PT 59% 19% FR 57% 16% FI 54% 7% CY 54% 18% LV 51% 21% EL 49% 5% 46% UK 0% 70% 80% 90% 100% Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Sociodemografska analiza Ta izraz sprejema velika večina v vseh državah članicah, razen Združenega kraljestva, in v vseh sociodemografskih kategorijah. Vprašani, ki so želeli, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo, imajo različne poglede na to značilnost: 44 % jih meni, da beseda demokratičen institucijo opisuje slabo, 48 % pa jih je menilo nasprotno. 23

24 3) Zna prisluhniti evropskim državljanom Razlike med državami članicami HU Listening to European citizens describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the EP. Total 'Describes well' DK Total 'Describes badly' 64% 5% SK 63% 5% MT 57% 21% EE 51% 17% LT 19% IT 48% BG 48% PL 46% 25% RO 26% IE 44% LV 18% CY CZ 42% 7% 51% SE 8% DK 7% BE 3% 58% LU 11% 51% FI 6% 57% SI 54% PT 21% ES 16% 49% EU27 AT 8% 61% NL 7% 63% EL 26% 6% 68% FR 25% 14% 61% UK 24% 56% DE 24% 12% 64% 0% 70% 80% 90% 100% Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Sociodemografska analiza Študentje (44 %) in tisti, ki se štejejo med dobro obveščene (51 %), so pogosteje menili, da zna Evropski parlament prisluhniti državljanom. 24

25 2. Negativne značilnosti: ni preveč dobro znan in neučinkovit Evropsko povprečje Image of the European Parliament - Negative statements Please tell me for each of the following words/ expressions whether it describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the European Parliament : Describes badly DK Describes well Not well known Nov. - Dec % 51% Janv. - Feb % 7% 49% Inefficient Nov. - Dec Janv. - Feb % 21% Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Trendi v Evropi Ni preveč dobro znan Razlika EU 27 EB 68 EB 70 EB 71 Slabo opisuje 33 % 37 % 44 % 41 % 3 Dobro opisuje 55 % 51 % 49 % 51 % +2 Ne vem 12 % 12 % 7 % 8 % +1 Slabo opisuje 43 % 43 % 42 % 40 % 2 Dobro opisuje 32 % 34 % 37 % 38 % +1 Ne vem 25 % 23 % 21 % 22 % +1 Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Neučinkovit 25

26 1) Ni preveč dobro znan Razlike med državami članicami Not well known describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the EP. Total 'Describes badly' DK Total 'Describes well' LT EL PT MT SK AT IE CY SI SE PL EE LU CZ BE HU EU27 UE 27 DE BG DK ES IT UK NL FI LV FR RO 71% 14% 70% 2% 66% 14% 63% 18% 19% 62% 2% 59% 3% 58% 58% 26% 16% 55% 5% 3% 49% 5% 46% 48% 3% 49% 2% 57% 3% 56% 8% 51% 5% 55% 47% 4% 57% 6% 57% 9% 54% 1% 64% 4% 64% 58% 9% 25% 0% 70% 80% 90% 100% Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Sociodemografska analiza Vodilni delavci so v večjem številu menili, da Evropski parlament ni dobro znan (57 %), prav tako vprašani, ki so študirali najmanj do 20. leta. V nasprotju s tem je večji delež samozaposlenih menil, da je Evropski parlament dobro znan (46 %). Med tistimi, ki so želeli, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo, jih 55 % meni, da ni dobro znan. 26

27 2) Neučinkovit Razlike med državami članicami Inefficient describes very well, fairly well, fairly badly or very badly your perception of the EP. Total 'Describes badly' DK Total 'Describes well' SK 65% 7% LT 63% 19% 18% HU 58% IT 57% 19% 24% LU 56% 11% BG 55% MT 17% CZ 51% BE 49% 6% EE 48% 21% PL 25% IE SI 44% CY 42% FI 9% EL 9% FR 21% RO EU27 AT 48% LV DK 11% 51% PT ES 25% NL DE 21% 47% SE UK 11% 24% 59% 0% 70% 80% 90% 100% Slabo opisuje: vključuje odgovora dokaj slabo opisuje in zelo slabo opisuje Dobro opisuje: vključuje odgovora zelo dobro opisuje in dokaj dobro opisuje Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Sociodemografska analiza Vprašani, ki so menili, da je Evropski parlament neučinkovit, so večinoma vodilni delavci (45 %), tisti, ki so študirali najmanj do 20. leta (44 %), in 58 % tistih, ki želijo, da bi imel Evropski parlament manj pomembno vlogo. Tisti, ki so menili, da je Evropski parlament učinkovit, so bili v glavnem 15- do 24-letniki (46 %) in študenti (47 %), samozaposleni in uradniki (oboji 45 %), tisti, ki so se šteli za dobro obveščene o Evropskem parlamentu (52 %), in tisti, ki so želeli, da bi imel večjo vlogo (47 %). 27

28 B. Pričakovana vloga Evropskega parlamenta Trend v Evropi QA5 Ali bi vi osebno raje videli, da bi imel Evropski parlament bolj pomembno ali manj pomembno vlogo, kot jo ima trenutno? Več kot eden izmed dveh Evropejcev je želel, da bi imel Evropski parlament večjo vlogo. The expected role of the European Parliament Would you personally like to see the European Parliament play a more important or less important role that it currently does? More important Less important The same (Spontaneous) DK 55% -3 48% 44% 48% 24% 18% 12% 18% 14% 16% 14% 19% 17% 16% % 0% EB 68 September - November 2007 EB70 October - November 2008 EB 71 January - February 2009 January - February 2010 November - December 2010 Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Volitve v EP junij 2009 Večina Evropejcev (52 %) je želela, da bi imel Evropski parlament večjo vlogo kot zdaj, samo 22 % pa bi jih raje videlo, da bi imel manjšo vlogo. 16 % vprašanih je menilo, da nočejo spremembe. Tokrat je nekoliko manj Evropejcev želelo, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo ( 3 odstotne točke). V nasprotju s tem je več vprašanih želelo, da bi imel manj pomembno vlogo (+ 3 odstotne točke). To je edini element, kjer se delež z vsako anketo linearno povečuje. 28

29 Razlike med državami članicami The expected role of the European Parliament Would you personally like to see the European Parliament play a more important or less important role that it currently does? More important The same (Spontaneous) Less important DK CY 79% 8% 3% ES 72% 4% 11% EL 72% 11% 4% SK 66% 16% 14% 4% RO 66% 12% 12% BE 65% 17% 3% MT 63% 7% LU 62% 8% HU 61% 3% FR 61% 11% 16% 12% LT 57% 24% 9% IT 57% 11% PT 55% 17% 14% 14% BG 54% 6% 18% SI 9% 9% UE % PL 21% 14% LV 21% 12% NL 49% 9% 5% EE 47% 26% 17% CZ 18% 7% SE 44% 11% 6% FI 42% 24% 6% DK 19% 6% DE 11% AT 2% IE UK 7% 49% 12% 0% 70% 80% 90% 100% Vir: Eurobarometer o Evropskem parlamentu 74.3 Vprašani, ki so želeli, da bi imel Evropski parlament večjo vlogo, so večinoma 15- do 24- letniki (58 %), študenti (59 %) in tisti, ki so študirali dlje časa (57 %). Med njimi so tudi tisti, ki so se šteli za dobro obveščene o dejavnostih Evropskega parlamenta (60 %). 29

30 Nacionalni trendi Vlog a januar februar 2010 Bolj pomembna Enako (SPONTANO) Manj pomembna Ne vem november december 2011 Raz lika EB 73 EB 71 januar februar 2010 november december 2011 Raz lika EB 73 EB 71 januar februar 2010 november december 2011 Raz lika EB 73 EB 71 januar februar 2010 november december 2011 HU 55 % 61 % % 23 % 1 17 % 13 % 4 4 % 3 % 1 DK 34 % 39 % % 19 % 5 36 % 36 % = 6 % 6 % = RO 63 % 66 % % 12 % 2 12 % 12 % = 11 % 10 % 1 BE 62 % 65 % % 15 % 5 15 % 17 % +2 3 % 3 % = SI 51 % 53 % % 29 % 1 12 % 9 % 3 7 % 9 % +2 FI 41 % 42 % % 24 % % 28 % 5 5 % 6 % +1 LU 61 % 62 % % 15 % 2 17 % 15 % 2 5 % 8 % +3 PL 51 % 52 % % 21 % 1 14 % 14 % = 13 % 13 % = IT 56 % 57 % % 22 % 2 12 % 11 % 1 8 % 10 % +2 AT 37 % 37 % = 33 % 32 % 1 28 % 29 % +1 2 % 2 % = LT 57 % 57 % = 24 % 24 % = 8 % 9 % % 10 % 1 ES 73 % 72 % 1 13 % 13 % = 5 % 4 % 1 9 % 11 % +2 FR 62 % 61 % 1 12 % 11 % 1 12 % 16 % % 12 % 2 MT 65 % 63 % 2 18 % 15 % 3 7 % 7 % = 10 % 15 % +5 EE 49 % 47 % 2 27 % 26 % 1 15 % 17 % +2 9 % 10 % +1 SE 46 % 44 % 2 12 % 11 % 1 34 % 39 % +5 8 % 6 % 2 CY 82 % 79 % 3 9 % 8 % 1 3 % 3 % = 6 % 10 % +4 EU27 55 % 52 % 3 17 % 16 % 1 19 % 22 % +3 9 % 10 % +1 PT 61 % 55 % 6 20 % 17 % 3 8 % 14 % % 14 % +3 NL 55 % 49 % 6 11 % 9 % 2 30 % 37 % +7 4 % 5 % +1 SK 74 % 66 % 8 10 % 16 % % 14 % = 2 % 4 % +2 BG 62 % 54 % 8 20 % 22 % +2 6 % 6 % = 12 % 18 % +6 LV 60 % 52 % 8 14 % 15 % % 21 % +2 7 % 12 % +5 UK 40 % 32 % 8 6 % 7 % % 49 % % 12 % +1 CZ 53 % 45 % 8 18 % 18 % = 22 % 30 % +8 7 % 7 % = EL 80 % 72 % 8 11 % 13 % +2 7 % 11 % +4 2 % 4 % +2 DE 48 % 38 % % 22 % % 29 % % 11 % +1 IE 44 % 33 % % 32 % % 20 % % 15 % +2 Ra zlik a EB 73 EB 74 V 9 izmed 27 držav članic se je število vprašanih, ki so želeli, da bi Evropski parlament imel večjo vlogo, med drugim na Madžarskem (61 %, +6), Danskem (39 %, +5), v Romuniji (66 %, +3) in Belgiji (65 %, +3). V 14 izmed 27 držav članic pa je več vprašanih želelo, da bi Evropski parlament imel manj pomembno vlogo. Izračunali smo povečanje za 8 točk v Češki republiki (30 %) in Irski (20 %), 7 točk v Nemčiji (29 %) in Nizozemski (37 %) ter 6 točk na Portugalskem (14 %) in v Združenem kraljestvu (49 %). 30

31 III EVROPSKI PARLAMENT DANES IN JUTRI: POLITIKE IN VREDNOTE A. Vrednote, ki jih je treba zagovarjati QA6 Katere izmed naslednjih vrednot bi moral Evropski parlament po vašem mnenju obravnavati prednostno? [Anketiranci so imeli na voljo največ 3 odgovore] Evropsko povprečje Values to be defended In your opinion, which of the following values should the European parliament defend as matter of prioriry (Max. 3 answers) Nov. - Dec Jan. - Feb The protection of human rights 62% (-2) Freedom of speech (=) Equality between men and women (=) Solidarity between EU Member States (+5) Solidarity between the EU and poor countries in the world 25% (-2) The dialogue between cultures and religions (-1) The protection of minorities 21% (+1) The abolition of the death penalty throughout the world 16% (+1) 0% 70% Vir: Eurobarometer / Evropski parlament 74.3 največ 3 odgovori 24 odstotnih točk je bilo razlike med najpogosteje izbranim odgovorom varstvom človekovih pravic s 60 % in naslednjima dvema: enakostjo moških in žensk ter svobodo izražanja s 36 %. Zaradi gospodarske in socialne krize se je povečala podpora solidarnosti med državami članicami EU (+5), ki je bila od oktobra in novembra 2008 manjkrat izbrana, podpora solidarnosti med EU in revnimi državami po svetu pa je nekoliko upadla ( 2). 31

32 Trendi v Evropi 70% Values to be defended In your opinion, which of the following values should the European parliament defend as matter of prioriry (Max. 3 answers) The protection of human rights Equality between men and women Freedom of speech Solidarity between EU Member States Solidarity between the EU and poor countries in the world The dialogue between cultures and religions The protection of minorities The abolition of the death penalty throughout the world 62% 58% 57% 26% 24% 21% 25% 17% 16% 16% 0% EB 68 September - November 2007 EB70 October - November 2008 EB 71 January - February 2009 January - February 2010 November - December 2010 Vir: Eurobarometer / Evropski parlament 74.3 največ 3 odgovori 32

33 Razlike med državami članicami glede prvih treh vrednot, ki jih je treba spodbujati 1) Varstvo človekovih pravic 90% 80% 70% 81% 85% 73% 74% 64% 73% 68% 72% 73% 69% Differences between Member States for the first value to be defended : The protection of human rights Jan. - Feb Nov. - Dec % 68% 68% 68% 68% 68% 69% 68% 64% 66% 66% 66% 66% 64% 63% 63% 59% 63% 56% 62% 62% 65% 62% 62% 64% 61% 62% 64% 59% 63% 55% 54% 51% 47% 51% 47% 0% CY LT SI HU DE SE FI CZ BG SK EE PL IE LV ES AT NL EL DK UE27 RO FR BE MT UK IT LU PT 70% 2) Svoboda govora Second value to defend in priority : Freedom of speech Jan. - Feb Nov. - Dec % 55% 54% 55% 51% 48% 49% 58% 49% 47% 48% 26% 26% 26% 18% 0% NL UK SE FI DK FR EE BE IE EL SI LT LU UE27 LV CZ CY SK ES PL IT RO AT HU MT PT DE BG 3) Enakost med moškimi in ženskami Third value to defend in priority: Equality between men and women 51% 54% 51% 47% 44% 42% 42% 46% Jan. - Feb Nov. - Dec % 25% 25% 21% 16% 0% FR SE IE BE ES AT LU NL MT SI UE27 CY DK RO FI DE UK PT CZ HU PL IT SK EE LT EL BG LV 33

34 4) Solidarnost med državami članicami EU 80% Fifth value to defend in priority: Solidarity between EU Member States Jan. - Feb Nov. - Dec % 67% 59% 56% 56% 49% 47% 46% 44% 42% 25% 26% 18% 26% 16% 17% 0% BG EL SK CZ CY DE HU RO SI EE BE NL PL LT IT AT UE27 LV LU PT IE FR ES M T FI DK SE UK EB/PE 74 Razlike med državami članicami glede vseh vrednot, ki bi jih moral Evropski parlament obravnavati prednostno Varstvo človekovih pravic (1) Svoboda govora (2) Enakost med moškimi in ženskami Solidarnost med državami članicami EU (4) Solidarnost med EU in revnimi državami sveta (5) Dialog med kulturami in religijami (6) Varstvo manjšin (6') Odprava smrtne kazni po svetu (2') EU % 36 % 36 % 35 % 25 % 22 % 22 % 16 % BE 54 % 40 % 43 % 37 % 25 % 19 % 27 % 17 % BG 68 % 22 % 20 % 59 % 32 % 27 % 16 % 4 % CZ 68 % 36 % 30 % 47 % 25 % 13 % 12 % 8 % DK 61 % 49 % 34 % 28 % 31 % 44 % 18 % 19 % DE 69 % 22 % 33 % 43 % 25 % 28 % 25 % 22 % EE 66 % 43 % 25 % 38 % 21 % 26 % 25 % 5 % IE 63 % 39 % 45 % 31 % 22 % 16 % 33 % 15 % EL 62 % 38 % 21 % 56 % 35 % 15 % 19 % 16 % ES 62 % 33 % 43 % 30 % 27 % 14 % 19 % 14 % FR 55 % 45 % 54 % 30 % 29 % 21 % 21 % 19 % IT 50 % 30 % 27 % 36 % 28 % 23 % 28 % 20 % CY 85 % 35 % 35 % 44 % 42 % 15 % 20 % 12 % LV 63 % 36 % 15 % 35 % 22 % 17 % 17 % 5 % LT 74 % 37 % 23 % 37 % 22 % 13 % 11 % 5 % LU 47 % 36 % 39 % 34 % 33 % 26 % 31 % 16 % HU 72 % 27 % 30 % 43 % 28 % 20 % 22 % 7 % MT 53 % 26 % 37 % 30 % 31 % 21 % 38 % 9 % NL 62 % 55 % 39 % 37 % 18 % 26 % 25 % 12 % AT 62 % 29 % 42 % 35 % 24 % 17 % 24 % 34 % PL 64 % 31 % 29 % 37 % 23 % 17 % 13 % 11 % PT 47 % 22 % 32 % 33 % 38 % 20 % 30 % 19 % RO 59 % 30 % 34 % 42 % 25 % 18 % 22 % 12 % SI 73 % 37 % 37 % 38 % 23 % 22 % 13 % 16 % SK 66 % 34 % 27 % 49 % 26 % 19 % 15 % 12 % FI 68 % 49 % 34 % 29 % 24 % 20 % 30 % 18 % SE 68 % 51 % 47 % 26 % 32 % 27 % 20 % 19 % UK 51 % 54 % 33 % 17 % 17 % 24 % 21 % 9 % Vir: Eurobarometer / Evropski parlament 74.3 največ 3 odgovori (7) 34

35 B. Politične prednostne naloge (Uporaba.1 1 ) Evropsko povprečje QA7 Evropski parlament spodbuja razvoj določenih politik na ravni Evropske unije. Katerim od naslednjih politik bi po vašem mnenju morali biti dati prednost? [Vprašani so lahko izbrali največ 4 odgovore] Policy priorities at the UE 27 level The European Parliament promotes the development of certain policies at a European Union level. In your opinion, which of the following policies should be given priority? (Max. 4 answers)) Tackling poverty and social exclusion Aug - Sept Jan. - Feb % (+8) Improving consumer and public health protection (-2) Combating terrorism while respecting individual freedoms Coordinating economic, budget and tax policies An agricultural policy that is environmentally friendly and contributes to the global food balance Combating climate change 24% 26% (-6) (+3) (-1) (-8) A security and defence policy that enables the EU to face up to international crisis (-7) An immigration policy implemented in consultation with countries of origin A common energy policy intended to ensure the EU s energy independence 24% (=) (-4) A foreign policy that enables the EU to speak with one voice on the international stage 17% 21% (-4) A research and development (R&D) policy that ensures competitiveness and innovation The assertion of a European social model 14% 11% (+1) (+2) Opomba: Vir: Eurobarometer / Evropski parlament 74.1 največ 4 odgovori 0% 1.1 Obdobje zbiranja podatkov: 26. avgust 16. september 2010, izvedlo podjetje TNS opinion Vzorec: oseb, osebno anketiranje Populacija: evropski državljani, stari 15 let in več 35

36 Razlike med državami članicami glede prvih treh političnih prednostnih nalog 1) Boj proti revščini in socialni izključenosti 1st policy priorities at the UE 27 level Tackling poverty and social exclusion Jan. - Feb Aug - Sept % 70% 68% 64% 56% 62% 61% 46% 57% 56% 44% 56% 56% 48% 55% 54% 54% 44% 51% 51% 49% 48% 49% 48% 48% 48% 47% 42% 44% 0% EL PT LT ES BE FI FR BG DE HU PL CY LV SI EU27 CZ IE AT RO SE LU EE NL SK DK UK IT MT 2) Izboljšanje varstva potrošnikov in javnega zdravja 2nd policy priorities at the UE 27 level Improving consumer and public health protection Jan. - Feb Aug - Sept % 74% 70% 62% 49% 48% 48% 47% 49% 42% 25% 21% 21% 0% CY EL BG MT IE PL RO SK LT SI FR FI CZ AT NL BE HU EU27 EE IT LV PT DE DK ES LU UK SE 3) Boj proti terorizmu ob hkratnem upoštevanju individualnih svoboščin 3rd policy priorities at the UE 27 level Combating terrorism while respecting individual freedoms Jan. - Feb Aug - Sept % 42% 44% 46% 42% 25% 26% 21% 17% 21% 14% 14% 19% 14% 17% 0% NL DK CY SK UK SE BE DE FR BG CZ ES EU27 IE LU EL PL AT HU FI M T IT PT RO LT SI EE LV 36

37 Razlike med državami članicami glede vseh politik, ki jih spodbuja Evropski parlament v Evropski uniji Boj proti revščini in socialni izključenost i (1) Izboljšanje varstva potrošnikov in javnega zdravja (2) Boj proti terorizmu ob hkratnem upoštevanju individualnih svoboščin (3) Kmetijska politika, ki je okolju prijazna in ki prispeva k svetovnemu ravnovesju v preskrbi s hrano (4) Usklajevanje gospodarske, proračunske in davčne politike (4') Boj proti podnebnim spremembam (5) Varnostna in obrambna politika, ki EU omogoča soočanje z mednarodnimi krizami (6) Skupna energetska politika, katere namen je zagotoviti energijsko neodvisnost EU (7) Politika priseljevanja, ki se izvaja ob posvetovanju z državami izvora (7') Zunanja politika, ki EU omogoča, da nastopa enotno na mednarodnem prizorišču Raziskovalna in razvojna politika, ki zagotavlja konkurenčnost in inovacije (9) EU % 33 % 28 % 27 % 27 % 26 % 23 % 20 % 20 % 17 % 14 % 13 % BE 60 % 34 % 31 % 26 % 27 % 34 % 17 % 21 % 33 % 16 % 17 % 16 % BG 56 % 48 % 29 % 38 % 22 % 19 % 23 % 29 % 6 % 22 % 10 % 15 % CZ 51 % 35 % 29 % 33 % 34 % 16 % 30 % 23 % 16 % 16 % 16 % 13 % DK 45 % 30 % 42 % 37 % 7 % 47 % 28 % 27 % 31 % 21 % 25 % 9 % DE 56 % 30 % 31 % 22 % 35 % 36 % 23 % 27 % 26 % 20 % 13 % 18 % EE 48 % 33 % 14 % 38 % 39 % 7 % 27 % 21 % 9 % 17 % 14 % 13 % IE 51 % 43 % 27 % 24 % 28 % 24 % 23 % 27 % 12 % 33 % 19 % 8 % EL 68 % 48 % 23 % 32 % 28 % 28 % 21 % 21 % 15 % 19 % 21 % 15 % ES 61 % 27 % 29 % 16 % 22 % 19 % 16 % 8 % 21 % 10 % 16 % 13 % FR 57 % 36 % 30 % 40 % 31 % 25 % 23 % 13 % 23 % 21 % 16 % 16 % IT 40 % 33 % 20 % 19 % 24 % 18 % 26 % 20 % 23 % 20 % 18 % 12 % CY 54 % 74 % 41 % 33 % 16 % 36 % 43 % 14 % 21 % 26 % 5 % 5 % LV 54 % 32 % 13 % 42 % 41 % 6 % 19 % 17 % 8 % 10 % 15 % 10 % LT 62 % 37 % 14 % 18 % 48 % 12 % 15 % 30 % 7 % 8 % 14 % 10 % LU 49 % 23 % 26 % 30 % 15 % 30 % 26 % 16 % 15 % 26 % 10 % 12 % HU 56 % 33 % 22 % 32 % 43 % 27 % 30 % 38 % 6 % 11 % 16 % 19 % MT 37 % 47 % 20 % 14 % 12 % 30 % 25 % 23 % 17 % 19 % 16 % 4 % NL 48 % 35 % 43 % 33 % 29 % 37 % 22 % 27 % 29 % 18 % 14 % 10 % AT 50 % 35 % 22 % 33 % 24 % 44 % 24 % 32 % 35 % 19 % 21 % 22 % PL 55 % 41 % 22 % 26 % 24 % 16 % 19 % 22 % 7 % 12 % 13 % 11 % PT 64 % 31 % 17 % 21 % 20 % 18 % 15 % 14 % 9 % 10 % 10 % 19 % RO 50 % 41 % 15 % 32 % 28 % 17 % 38 % 17 % 4 % 24 % 13 % 7 % SI 53 % 37 % 14 % 34 % 36 % 42 % 14 % 24 % 7 % 17 % 20 % 24 % SK 47 % 39 % 33 % 36 % 38 % 26 % 28 % 25 % 10 % 19 % 15 % 19 % FI 60 % 35 % 21 % 41 % 27 % 40 % 27 % 22 % 11 % 15 % 15 % 14 % SE 50 % 21 % 32 % 41 % 12 % 69 % 34 % 27 % 19 % 23 % 15 % 5 % UK 43 % 22 % 33 % 24 % 19 % 24 % 19 % 15 % 25 % 10 % 7 % 3 % Vir: Eurobarometer / Evropski parlament 74.1 največ 4 odgovori Uveljavitev evropskega socialnega modela (10)

38 Oddelek za spremljanje javnega mnenja Jacques Nancy ( ) Jonas Trifot ( ) Elise Defourny ( ) Saïd Hallaouy ( ) Christelle Etienne ( ) Nathalie Lefèvre ( )