PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA TUJI TRG

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA TUJI TRG Študentka: Barbara Špiler Študentka:Vanja Ribič Cesta 4.julija 129a, 8279 Krško Dalmatinova 2, 8270 Krško Številka indeksa: 81605350 Številka indeksa: 81591219 Redni študij Redni študij Program: visokošolski strokovni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Študijska smer: podjetništvo Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše Leeuwarden, april 2007

PREDGOVOR Danes pod pojmom gospodarstvo ne razumemo več samo velikih kooperacij, in prav mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) predstavljajo temeljni steber evropske konkurenčnosti in oblikovanja novih delovnih mest. Predstavljajo dinamično in heterogeno skupino, ki se sooča s številnimi izzivi. V Sloveniji in prav tako na Nizozemskem največ podjetij predstavljajo prav MSP. Zato lahko poudarimo, da so prav ta podjetja pomembna pri podobi nacionalnega gospodarstva, v največji meri pa prispevajo k zmanjšanju brezposelnosti. Obe državi, tako Slovenija kot tudi Nizozemska, skušata kot članici Evropske unije (v nadaljevanju EU) ustvariti kar se da ugodno poslovno ozračje za razvoj malega gospodarstva, vendar pa vsaka izvaja specifične instrumente in mehanizme podpore. Posnemanje specifičnega sklopa politik malega gospodarstva posamezne države EU bi bilo popolnoma brez smisla, koristno pa je preučevanje posameznih držav, uporaba pozitivnih izkušenj teh držav in na podlagi tega iskanje rešitev. Obe državi sta spoznali, da je treba podjetniško miselnost podpirati, saj ta predstavlja prihodnost gospodarstva. Podporne institucije so se razvijale skozi prejšnje stoletje in se še vedno razvijajo. Veliko jih je in pomembno je, da se država odloči za tisto podporo, ki jo potrebuje za uspešno poslovanje, ki je uspešna in bo na poslovanje MSP učinkovala pozitivno. Z institucionalno podporo si podjetja pridobivajo pomembne poslovne informacije, do katerih drugače ne bi imela dostopa. Vloga podpornih institucij je eden izmed glavnih dejavnikov, ki lahko ustvarijo podjetjem konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Uspešen vstop podjetja na mednarodne trge pa je odvisen tudi od zmožnosti menedžerjev in primernih metod za reševanje težav, s katerimi se podjetja srečujejo pri vstopu. Diplomska naloga je bila zasnovana kot raziskava, v kateri smo preučevali institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Radi bi se zahvalili staršem, ki so naju spodbujali in podpirali pri najinih odločitvah in nama omogočili študij v tujini ter s tem pripravo najine diplomske naloge. Pri tem bi izpostavili tudi najinega mentorja, izrednega profesorja dr. Milana Juršeta, ki nama je pomagal pri nastajanju diplomskega dela, predvsem pri začetnem oblikovanju teme in dispozicije. Zahvalili bi se tudi profesorju na gostujoči univerzi Noordelijke Hogeschool Leeuwarden, profesorju Hofstri, ki naju je pri tem prav tako usmerjal. 2

KAZALO 1 UVOD... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave... 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode... 6 2 POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE in njihovo vključevanje v mednarodno ekonomijo... 8 2.1 Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij... 9 2.1.1 Vpliv MSP na zaposlovanje... 9 2.1.2 Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva... 10 2.1.3 Prispevek MSP na področju inovacij... 10 2.1.4 MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali držav 10 2.2 Vključevanje MSP na mednarodne trge... 10 2.2.1 Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče... 11 2.2.2 Strategije vstopa podjetij na tuje trge... 11 2.3 Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP... 13 2.4 Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP... 13 2.4.1 Razvoj podporne strukture za podjetništvo... 16 2.4.2 Podjetniki in podporne storitve... 16 3 PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU... 17 3.1 Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji... 17 3.1.1 Ministrstvo za gospodarstvo... 20 3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP... 20 3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost... 21 3.1.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije... 21 3.1.3 Slovenski podjetniški sklad... 23 3.1.4 Gospodarska zbornica Slovenije... 23 3.1.5 Obrtna zbornica Slovenije... 25 3.1.6 Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo... 25 3.1.7 Podjetniški inkubatorji... 26 3.1.8 Slovenska izvozna in razvojna banka... 26 3.1.9 Poslovni angeli... 27 3.1.10 Podjetnost gospodarsko interesno združenje... 27 3.1.11 Slovensko gospodarsko raziskovalno združenje... 27 3.1.12 Agencija RS za regionalni razvoj... 28 3.1.13 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)... 28 3.1.14 Grozdenje kot oblika institucionalne podpore... 28 3.1.15 Euro Info center... 29 3.2 Slovenski programi za pospeševanje podjetništva in MSP... 31 3.3 Nosilci in instrumentarij podpore MSP na Nizozemskem... 33 3.4 Podporni programi Nizozemske pri pospeševanju podjetništva in MSP.. 37 4 EU kot PODPORNI SISTEM SLOVENIJI IN NIZOZEMSKI V OKVIRU MSP 44 4.1 Vstop Slovenije in Nizozemske v EU... 44 4.2 Pomembnost EU za MSP... 44 3

4.3 Pomembnost MSP za EU... 45 4.4 Podjetniška politika Evropske unije... 45 4.4.1 Cilji podjetniške politike... 46 4.5 Programi pospeševanja podjetništva... 46 4.5.1 Program spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti... 47 4.5.2 Evropski programi za MSP... 48 5 PRIMERJAVA GROZDENJA KOT PODPORNA OBLIKA SLOVENIJE IN NIZOZEMSKE NA PODROČJU MSP... 51 5.1 Kraljevina Nizozemska... 51 5.1.1 Nizozemska kot privlačna naložbena in poslovna lokacija... 52 5.2 Republika Slovenija... 53 5.2.1 Slovenija geografsko razgibana in nepopolno izkoriščena... 53 5.3 Primerjava obravnavanih držav... 54 5.4 Grozdenje kot institucionalna podpora Sloveniji... 55 5.5 Grozdenje kot institucionalna podporna oblika Nizozemski... 58 5.5.1 Vloga vlade pri pospeševanju grozdenja... 59 6 SKLEP... 63 7 SEZNAM PREDVIDENE LITERATURE IN VIROV... 66 4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave MSP predstavljajo več kot 90 % vseh evropskih podjetij. Kot gonilna sila podjetništva, rasti, inovativnosti, konkurenčnosti in zaposlovanja predstavljajo osrčje evropskega gospodarstva. Prav zaradi tega je potrebno sodelovanje podpornih institucij na državni, lokalni in regionalni ravni. Z obveščanjem, svetovanjem in raznimi oblikami pomoči morajo podpreti podjetja za uspešno nastopanje na domačem in tujem trgu. Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo pripravljena in sposobna konkuriranja na skupnem trgu. Druga bodo imela težave. Slovenija se med drugim srečuje z nekaterimi težavami, ki so posledica njenega poznejšega vstopa na evropski trg. Z intenzivnejšim iskanjem virov, novo vizijo, znanjem in voljo bi državi uspelo izpopolniti usposobljenost kadrov, saj se njihova onesposobljenost kaže kot ena izmed težav. Oblikovati spodbudne razvojne strategije za pravo podporo razvoju novih poslovnih programov, novo gospodarsko rast in zaposlovanje posameznikov, ki bi vodili podjetja ter izvajali nove razvojne programe, bi pomenilo korak bliže nizozemskemu trgu kot tudi evropskemu prostoru. Nizozemski trg bi bil lahko vzgled slovenskim podjetjem, saj je bila Nizozemska med prvimi deželami, ki je začela izvajati sistem benchmarkinga kot sodobno metodo primerjanja z bolj in manj učinkovitimi sistemi. Za vstop v raznoliko mednarodno okolje je bistveno, da podjetje pozna posebnosti tujega okolja, v katerega vstopa, alternativne strategije vstopa na tuje trge, njihove prednosti in pomanjkljivosti, kakor tudi potenciale, ki jih potrebuje za načrtovanje in izvedbo posameznih strategij. Obstaja veliko razlogov, zakaj je nizozemski trg privlačen za slovenska podjetja, bodisi za izvoz ali pa za organiziranje lastnih enot v tujini. Odgovor leži na dlani. Nizozemska ima cvetočo in odprto ekonomijo, ki temelji predvsem na zunanji trgovini. Zanjo so značilni stabilna industrijska razmerja, zmerna inflacija ter pomembno evropsko prometno žarišče. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) Eden izmed namenov diplomske naloge je podrobneje spoznati pomen MSP za države, njihov vpliv na različna področja, kakšna je vloga države pri spodbujanju gospodarskega razvoja, in kako je treba izboljšati okolje za poslovanje MSP. Skušali bomo predstaviti tudi sistem podpornih institucij v Sloveniji in na Nizozemskem in narediti primerjavo, hkrati pa najti skupne točke, ki jih podpira tudi EU. Zaradi razlik v strukturi in razvoju nacionalnih gospodarstev v Evropi ni enotnega modela o tem, kako oblikovati podporo MSP. Modeli podpore se tudi nenehno spreminjajo in prilagajajo spremenljivim razmeram v posamezni državi. To seveda pomeni, da se lahko veliko naučimo iz izkušenj, uspešnih primerov, dobrih praks, ne moremo pa preprosto kopirati podpornih sistemov drugih držav. 5

Tudi ni verjetno, da bi lahko posamezne sestavine podpore, ki so bile učinkovite v posameznih državah, preprosto povezali v konsistentno celoto in pričakovali, da bo v naših razmerah delovala enako učinkovito. Podporni sistem potrebuje določen čas, v katerem se posamezni osebki v podpori razvijajo in oblikujejo v delujoči sistem. Marsikatera podjetja se z danimi možnimi institucionalnimi podporami nekaj naučijo, pridobijo ali izgubijo. Pomembno vlogo pri vstopu podjetja na tuji trg igra način, za katerega se podjetje odloči, in njegova prilagodljivost v novem okolju. Sistemi podpore se med posameznimi državami razlikujejo, prav tako pa te razlike počasi bledijo, saj se meje EU širijo in naloga EU je podpreti vse članice. Za hitrejše približevanje razvitemu svetu in večjo blaginjo v Sloveniji je treba uporabiti vse vire, vizijo, znanje in voljo. Spoznati moramo, da so tovrstne individualne in skupinske odločitve koristne za celotno družbo. Zaradi tega je treba pripraviti primerno infrastrukturo storitev, ukrepov in delovanja okolja, da čim bolje izrabljamo dani potencial. V primerjavi obeh držav, njihovih instrumentov podpore, zgrajenimi mrežami institucij ter kompleksnega ekonomskega, pravnega, znanstveno-raziskovalnega, političnega in drugega okolja lahko razberemo že uspešnejše ukrepe Nizozemske v primerjavi z domačim okoljem. To pa se resnično vidi v že tradicionalni uporabi podporne pomoči v Kraljevini Nizozemski. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Izhajali bomo iz predpostavke, da predstavljajo MSP temelj razvoja uspešnega gospodarstva. S svojo prilagodljivostjo, inovativnostjo in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju posamezne države. Država pa mora spodbujati nastajanje in rast MSP ter ustvariti podjetnikom prijazno okolje, v katerem poslujejo. S kakovostno podporo, ki je vse pomembnejši del gospodarske politike, zmorejo podjetniki dosegati na trgu večje uspehe in tako večjo in hitrejšo rast podjetij. Za glavne omejitve raziskave lahko navedemo pomanjkanje domače in tuje literature s tega področja in na splošno pomanjkanje raziskav, ki se lotevajo opisanega področja s primerjalnega vidika, omejen dostop do podatkov in omejenost našega raziskovanja na dve državi, in sicer Slovenijo in Nizozemsko. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomska naloga bo zasnovana kot raziskava, v kateri bomo preučevali institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Za spodbuditev razvoja MSP v Sloveniji moramo ustvariti primerljivo spodbudno poslovno okolje in nuditi podjetjem podporo na področjih, kjer imajo podjetniki očitno pomanjkljivosti. 6

Treba je izbirati med neposredno podporo MSP, kar je običajna preferenca podjetnikov, ter razvojem poslovne infrastrukture, ki je zelo pomembna za razvoj MSP in njihovo prostorsko umeščenost. Za uspešno podporo je treba razviti na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne, skladnost strategije (in politike), institucij in podjetniških projektov/ programov. Podobna je tudi stopnja sodelovanja na Nizozemskem, kjer je uporaba podpornih storitev že tradicionalna. Slovenska mala in srednje velika podjetja najbolj potrebujejo nasvete in svetovanja na različnih poslovnih področjih, ki se nanašajo na potrebe podjetij, posebne izobraževalne tečaje, finančne storitve in strokovne informacije. Obe državi sta članici EU, zato se srečujeta tudi s podpornimi sistemi, ki jih nudi prav članstvo v EU. Ker pa je Nizozemska ustanovitvena članica Evropske skupnosti, bi jo lahko Slovenija izkoristila in pridobila nasvete za boljše poslovanje MSP. V sklopu deskriptivnega pristopa, pri katerem gre za opisovanje strukture in delovanja preučevanega pojava, bodo uporabljene naslednje metode raziskovanja: Metoda deskripcije: opisovali bomo dejstva, procese in pojave v zvezi z obravnavanim problemom s pomočjo domače in tuje literature in tako iz analize naredili primerjavo institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Poleg tega bomo prikazali, kakšno vlogo ima pri tem EU. Metoda kompilacije: povzemali bomo spoznanja, stališča, opisovanja in sklepe drugih avtorjev s tega področja in jih združevali. Z metodo kompilacije bomo prav tako po avtorjih, ki se ukvarjajo z vključevanjem MSP na tuji trg, in z institucijami, ki podpirajo tovrstna podjetja, oblikovali samostojne sklepe, ki pokrivajo to področje. Komparativna metoda: primerjali bomo enaka ali podobna dejstva, pojave, procese in odnose, s katerimi bomo ugotovili, kakšno vlogo ima država pri podpori MSP, njene podporne institucije in hkrati podporne programe obeh članic v EU. 7

2 POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO EKONOMIJO Podjetje je dinamična celica gospodarstva, ki se nenehno spreminja in prilagaja svojemu poslovnemu okolju. S tem, ko zasleduje svojo temeljno poslovno strategijo, raste tako po številu zaposlenih, obsegu poslovanja kot tudi premoženju. To je razlog, da se opredelitve malih in srednje velikih podjetij nenehno spreminjajo in prilagajajo stanju v gospodarstvu. O pomenu MSP danes ni treba več nikogar prepričevati. Teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen MSP še naprej naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z internacionalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so MSP vedno bolj konkurenčna večjim podjetjem. Skladno z naraščanjem pomena MSP pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po njihovi primerjavi med državami (Slovenski podjetniški observatorij 2000, 7). V primerjavi s stanjem v EU so slovenska MSP v povprečju manjša, podkapitalizirana, s starejšo proizvodno tehnologijo, nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega in tako tudi manj konkurenčna (Kezunovič 2003, 151). Tako je za Slovenijo izrednega pomena prevzem evropske politike vzpodbujanja razvoja in rasti malih in srednjih podjetij ter izboljšanje poslovnega okolja, ki omogoča njihov dolgoročni razvoj. V letu 2004 so MSP predstavljala kar 98,16 % vseh delujočih gospodarskih družb in zaposlovala 52,64 % delovne sile, zaposlene v gospodarstvu (Kazalniki poslovanja GZS za leto 2004, 2005). Definicija MSP Uradna definicija MSP je bila prvič sprejeta leta 1948 v ZDA in zapisana v United States Selective Servic Act, dopolnjena pa leta 1953 v Small Business Act (Belak 1998, 200). Najpomembnejše opredelitve omenjene definicije so: podjetje mora biti v neodvisni lasti in mora neodvisno delovati, na svojem področju poslovanja ne sme biti prevladujoče, po potrebi sta lahko uporabljena še dva kvantitativna kriterija: število zaposlenih in obseg poslovanja oz. prodaje. V Sloveniji je MSP opredelil Zakon o gospodarskih družbah leta 1993. Temu zakonu so z razvojem podjetništva logično sledili tudi posamezni popravki. Tako so podjetja v 52. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah razvrščena na male in srednje družbe po naslednjih merilih: povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta. 8

Po omenjenem zakonu je majhna družba tista, ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril: povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presežejo 1.700.000,00 milijonov tolarjev, vrednost aktive ne presega 850.000,00 milijonov tolarjev. Srednja družba je družba, ki ni majhna družba in ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril: povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presežejo 6.800.000,00 milijonov tolarjev, vrednost aktive ne presega 3.400.000,00 milijonov tolarjev (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah 52. člen). Nosilci MSP z večjim razvojnim potencialom so lahko (Tomanič Vidovič 2000): manjša podjetja, ki so se že utrdila na trgu in dosegla zmožnost za rast, zaposlovanje in izboljšanje kakovosti poslovanja, podjetniške skupine iz večjih podjetij, ki bi same ali s sodelovanjem podjetij razvile nove organizacijske oblike, strokovnjaki, ki so sposobni z ustrezno podporo zgraditi in razviti tehnološko zahtevna podjetja na tržnih nišah. MSP predstavljajo pomemben vir delovnih mest, zaradi večje fleksibilnosti pa se hitreje prilagajajo spreminjajočemu se, konkurenčnemu okolju. S svojo prilagodljivostjo, inovativnostjo in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju. Pomembna pa je tudi njihova vloga pri pospeševanju regionalnega razvoja, zlasti v regijah, ki so ekonomsko manj razvite in imajo visoko stopnjo brezposelnosti (Tajnikar 2000, 11). 2.1 Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij MSP imajo povsod po svetu pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju posamezne države in so vzvod za povečanje konkurenčnih prednosti v svetovni trgovini in menjavi. Povečanje števila malih in srednje velikih podjetij zagotavlja konkurenčno strukturo in ustrezno fleksibilnost ter učinkovitost sistema. Omogoča hitrejše prilagajanje ponudbe povpraševanju, zniževanje stroškov, večanje proizvodov in storitev, večjo zaposlenost in proizvodnjo. Prav tako pa tudi povečujejo mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Rast MSP vodi do večje proizvodnje po delavcu, inovacij, tehničnih zmožnosti, organizacijskih oblik, uveljavljanju sposobnejšega menedžmenta, večje produktivnosti dela in učinkovitejše izrabe proizvajalnih sredstev, uvajanja novih inovacij in ustvarjanja nove motivacije (Tajnikar 2000, 11). 2.1.1 Vpliv MSP na zaposlovanje Novoustanovljena in rastoča MSP ustvarjajo veliko novih delovnih mest. Veliko jih žal tudi propade, kljub temu pa je njihov prispevek k zaposlovanju izrazit. Teh podjetij je tako veliko, da so dinamičen del gospodarstva, ki oblikuje nove zaposlitve (Glas 2000, 47). 9

V državah, v katerih se je višala stopnja podjetništva, se je občutno zmanjševala tudi stopnja brezposelnosti. Na Nizozemskem je v letih 1994 1998 8 % hitro rastočih podjetij ustvarilo 60 % rasti stopnje zaposlenosti (Green Paper 2003, 6). 2.1.2 Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva Razvoj MSP izboljšuje učinkovitost gospodarstva. Daje ustrezno fleksibilnost in zaokroženost in vodi do nastajanja svetovno konkurenčnih podjetij. Učinkovitost gospodarstva je v veliki meri odvisna o množice podjetij, ki vsak dan nastajajo in vsak dan tudi propadajo. Z nastajanjem in odmiranjem zagotavljajo gospodarstvu ustrezno fleksibilnost in prilagodljivost ponudbe naglim spremembam na strani povpraševanja (Tajnikar 2000, 17). Nove podjetniške iniciative (odpiranje novega podjetja ali preusmeritev dejavnosti že obstoječega) spodbudno delujejo na produktivnost in povečujejo konkurenčnost, saj prisilijo druga podjetja, da izboljšajo svojo učinkovitost in inovativnost (Green Paper 2003, 7). 2.1.3 Prispevek MSP na področju inovacij MSP so zelo inovativna. Marsikje so dinamična, visoko tehnološka MSP ključni nosilec inovacij, zlasti v obrtniški dejavnosti. MSP veliko vlagajo v diferenciacijo proizvodov, inovativne oblike distribucije in prodaje, v prilagajanje proizvodov in storitev povpraševanju. S svojo fleksibilnostjo pospešujejo uporabo raznih novosti. Lahko rečemo, da se hitreje prilagajajo razmeram na trgu in hitreje sledijo trendom (Glas 2000, 48). 2.1.4 MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali držav Prodor MSP na tuje trge je otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, znanja, zmožnosti in izkušenj podjetnikov. Pri tem jim lahko država učinkovito podpre s spodbujanjem skupnega nastopa na tujih trgih, z informacijsko podporo, z organizacijo predstavništev in poslovnih stikov v tujini (Glas 2000, 48). 2.2 Vključevanje MSP na mednarodne trge Odločitev o tem, na kateri novi trg ali tržne segmente naj podjetje vstopi, zagotovo ni enostavno sprejeti celo mednarodno izkušenemu menedžerju oziroma vodji podjetja, ki že posluje na tujih trgih, kaj šele podjetniku, ki se prvič srečuje s takšnim izzivom. Trgov in segmentov na trgih pa je tudi veliko. Z današnjo globalizacijo pa je veliko teh trgov dostopnih tudi MSP. Vendar je uspešen vstop na kateri koli trg zelo odvisen od razumevanja in poznavanja procesov, modelov in postopkov selekcioniranja ali izbora trgov in segmentov. To je še bolj izrazito za MSP, ki prvič vstopajo na tuje tržišče in nimajo izkušenj z delovanjem na tujih trgih. 10

Večina podjetij, velikih ali malih, pa še vedno išče izvozne trge med tistimi, ki so fizično, geografsko, predvsem pa kulturološko najbližji in predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, saj je zbiranje informacij in poznavanje vseh vrst okolij že v izhodišču relativno dobro (Makovec-Brenčič, Hrastelj 2003, 483). 2.2.1 Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja spopadajo s številnimi vprašanji, ki so povezana tako z možnimi tveganji, potrebami odjemalcev na tujem tržišču, konkurenti na bodočem tržišču in še drugimi zadevami, ki pridejo na vrsto v primeru vstopa podjetja na tuje tržišče. Morda podjetju ne bo uspelo ugotoviti tujih pričakovanj in ne bo moglo ponuditi privlačnega izdelka, ki bi lahko tekmoval s konkurenco. Podjetje tudi ne ve, kako je treba uspešno trgovati s tujimi državljani, saj je mogoče, da ne pozna tuje kulture poslovanja. Lahko se zgodi tudi, da si podjetje ustvari nepotrebne stroške. Problem predstavljajo tudi zakoni, politične in pravne nezanesljivosti in tegobe (Kotler 1996, 411). Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124). Veliko vlogo pri odločitvi uporabe enakega oziroma standardiziranega programa trženja na vseh tujih tržiščih predstavljajo stroškovni prihranki. Poleg tega je ena izmed možnosti, da kaže domače tržišče znake stagnacije, na tujem tržišču pa je prisotna konjuktura, ki obeta večjo rast prodaje obstoječih izdelkov podjetja (Jurše 1993, 250). Podjetje ima pri vstopanju na tuje trge različne možnosti, vendar pa mora pri raziskovanju oceniti velikost celotnega trga, njegove rasti in donosnosti (Kotler 1998, 69). Med možnostmi se lahko odloči za agresivno osvajanje tujega tržišča in si zagotovi konkurenčno prednost z vodilno tržno pozicijo na izbranem tujem tržišču, čeprav morda tržišče trenutno ne obeta intenzivne rasti prodaje. 2.2.2 Strategije vstopa podjetij na tuje trge O pomenu strategije za podjetje pri vstopu na tuji trg pravi Jurše (1996, 276):»Izbira ustrezne strategije vstopa na izbrani trg je ključna faza v procesu oblikovanja programa trženja in strategije tržnega delovanja podjetja na izbranem trgu. Podjetja, ki so prisotna na številnih nacionalnih tujih trgih, morajo oblikovati vrsto strategij ali prilagoditi obstoječe strategije, vse v odvisnosti od lastnih ciljev, konkurenčne pozicije ali pogojev na vsakem nacionalnem trgu ali panogi, v kateri podjetje deluje. Podjetje namreč lahko v svoji želji po nenehni rasti uporablja različne strategije, ki temeljijo na kombiniranju (izbiri) izdelkov in uspešnosti spreminjanja, ki jih mora vodstvo marketinga kontinuirano preučevati in vgrajevati v strategije mednarodnega trženja lastnega podjetja. Podjetja vstopajo na tuje trge s strategijo vstopa, ki jo izberejo v nekem trenutku na osnovi presoje okolja in lastnih zmožnosti ter ciljev.«11

Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja poslužujejo različnih metod in pogosto razpolagajo s preverjenimi metodami trženja. Morda prav z enako metodo, s katero so vstopili na domači trg in so z njo tudi uspeli, in zato jo želijo prenesti v nespremenjeni obliki na tuje trge. Preizkušene metode podjetje najbolje obvlada in predstavljajo istočasno najenostavnejši, najmanj tvegani in najcenejši poslovni prijem pri oblikovanju strategije za tuja tržišča (Jurše, 1993, 250). Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124). TABELA 1: ZA VSTOP NA TUJI TRG SE LAHKO POSLUŽUJEMO RAZLIČNIH NAČINOV NAČIN VSTOPA NA TUJE TRŽIŠČE Vstop z izvozom izdelkov Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče STRATEGIJA VSTOPA NA TUJE TRGE Posredni izvoz Neposredni izvoz s posredniki in zastopniki v tujini Izvoz iz lastnih enot v tujino»prodaja«licence Franchising Tehnični sporazumi Pogodbe o storitvah Pogodbeno vodenje Pogodbena proizvodnja Pogodbe o inženiring poslih Kooperacijska pogodba Vstop na tuje tržišče z neposrednimi naložbami Lastni obrati in enote v tujini Joint venture (sonaložbe) Vir: Jurše (1999, 259). 12

Izvoz kot oblika vstopa na tuje tržišče je močno prisoten med Slovenijo in Nizozemsko. Leta 2006 so slovenska podjetja izvozila 135,1 milijona USD blaga in uvozila 384,7 milijona USD. Nizozemska podjetja pa so uvozila 373,8 milijarde USD in izvozila 413,8 milijarde USD. Med največjimi slovenskimi izvozniki je čedalje večje povpraševanje s strani MSP, ki jih podpirata tako država kot EU. Poleg MSP pa sodijo med izvoznike naslednja podjetja: Adria mobil d. o. o., Novo mesto, Impol d. d., Slovenska Bistrica, Julon d. d., Ljubljana, Gorenje d. d., Velenje, Krka d. d., Novo mesto, Tomos d. o. o., Koper, Delo-tiskarna d. d., Ljubljana, Cinkarna d. d., Celje, Mura d. d., Murska sobota. 2.3 Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP Razvoj podporne mreže v današnjih gospodarstvih se namreč ne pričenja kot nekaj povsem novega, saj so različne oblike nastajale že v preteklosti, praviloma gre za njihovo organiziranje in koordinacijo. Podjetniki v tržnih gospodarstvih se lahko običajno oprejo na široko podporno mrežo organizacije»samopomoči«, na komercialne ponudnike storitev in na institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Ocenjuje se, da so te mreže zelo pomembne pri nastajanju, razvoju in rasti novih podjetij, zato so jih razvile več ali manj vse razvite države. Čeprav so največkrat za podjetniške odločitve bistvene celo neformalne mreže, povezave v družini, med prijatelji in drugimi podjetniki, je koristna tudi institucionalna mreža, ki vključuje vrsto nosilcev. Vrsta teh institucij ima dolgo tradicijo, zato jih podjetniki tudi dobro poznajo. Novejše so institucije, ki so naravnane na tehnično in inovacijsko podporo za MSP, ki morajo zato učinkovito poskrbeti za svojo predstavitev. Najhitreje se uveljavljajo institucije za»mehke«oblike pomoči, zlasti za informiranje (kar je povezano s hitrim razvojem informacijske tehnologije) in svetovanje, medtem ko so na področju usposabljanja organizacije strukture zelo raznolike (Glas 2000, 235). 2.4 Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP Osrednji element javne politike spodbujanja podjetij in podjetništva je ustvarjanje ugodnega okolja za poslovanje MSP. Politika izboljševanja poslovnega okolja zajema izboljšanje interakcije med vlado in podjetji na področju predpisov, administrativnih postopkov in davkov ter neposredno zagotavljanje različnih oblik podpore (Creating Top- Class Business Support Services 2003, 3). Te so lahko različne: Promocija podjetništva Podjetništvo bi morali promovirati širše, s posebnim poudarkom na manj zastopanih skupinah populacije (ženske, etične manjšine, mladi podjetniki). Obstoječe podporne službe ne odgovarjajo prav dobro njihovim specifičnim potrebam (Green Paper 2003, 14). 13

Zakonodaja in predpisi Ob sprejemanju novih predpisov na nacionalni ravni in ravni unije je treba oceniti njihov vpliv na podjetja in podjetnike in jih poenostaviti, kjer je le mogoče. Povečati je treba konkurenčnost MSP z razbremenitvijo davčnih obveznosti. Stečajne zakone je treba spremeniti tako, da bo manj ovir za ponoven začetek poštenih podjetnikov, kar pa ne bi smelo vplivati na zmanjšanje interesa investitorjev za investicije v nova majhna in srednje velika podjetja (Green Paper 2003, 12). Izobraževanje za podjetništvo Evropa pospešuje podjetništvo in podpira pridobivanje znanja na vseh nivojih šolanja, podpira in promovira podjetniške spodbude MSP in izobraževanje za menedžerje. Svetovalne in izobraževalne ustanove morajo zagotavljati primerno ponudbo, prilagojeno potrebam MSP v posameznih fazah razvoja. Administrativni postopki EU spodbuja poenostavitev postopkov in zniževanje stroškov pri ustanavljanju podjetij in pri njihovem poslovanju. Podpira poenostavitev registracije preko interneta (European Charter for Small Enterprises 2000, 2). Predpisi so običajno enaki za podjetja vseh velikosti, zato bistveno bolj prizadenejo MSP. Javni organi bi morali predpise poenostaviti, MSP pa ponuditi ustrezno administrativno pomoč (Green Paper 2003, 15). Informiranje in»on-line«pristop Javna podjetja morajo izboljšati elektronsko komuniciranje s sektorjem MSP, jim omogočiti hitrejši in cenejši dostop do nasvetov, oddajanja vlog, izpolnjevanja davčnih napovedi ali pridobivanja preprostih informacij prek medmrežja (European Charter for small Enterprises 2000, 3). Davčna politika Sistem obdavčevanja mora nagrajevati uspeh, spodbujati ustanavljanje podjetij, njihovo rast in odpiranje novih delovnih mest. Države članice naj posebno na področju obdavčevanja upoštevajo dobro prakso. V EU je opažen trend zmanjševanja davčnih stopenj za samozaposlene in MSP, uvajajo pa se tudi ukrepi za zmanjšanje davčnih obremenitev potencialno samozaposlenih. V nekaterih državah članicah ostajajo davčne stopnje visoke, kar zmanjšuje možnost podjetnikov. Tudi sistem socialne varnosti bi lahko bil bolj prilagojen potrebam podjetnikov. Da bi se povečal interes zasebnih investitorjev za vlaganja v tvegana podjetja, jim je treba ponuditi različne ugodnosti in spodbude, tudi davčne olajšave (Green Paper 2003, 12). Viri financiranja Podjetniki potrebujejo denar za uresničevanje svojih idej, zato jim je treba omogočiti dostop do finančnih storitev. Dostopnost financ še vedno obstaja največja ovira za nove podjetnike. Težave nastajajo tako pri pridobivanju bančnih posojil kot pri iskanju tveganega kapitala. Banke zahtevajo pozitivno predhodno bilanco in dodatne garancije, ki jih običajno nova podjetja nimajo. V začetku poslovanja se soočajo z resnimi težavami že pri zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje. Poleg bančnih posojil bi morala imeti nova podjetja tudi boljši dostop alternativnih virov financiranja, kot so družinski člani, prijatelji, poslovni angeli, 14

Porazdelitev tveganja med banke, investitorje iz zasebnega sektorja in javne finančne institucije, specializirane za MSP, ali prek vzajemnih garancijskih družb je učinkovit način izravnavanja majhnega obsega javnih sredstev in se je izkazala kot učinkovit način pridobivanja večjega obsega sredstev za podjetja v nastajanju (Green Paper 2003, 11). Država mora pospeševati nastajanje podjetij in spodbujati rast MSP, s posebnimi ukrepi pa mora ustvarjati prijazno okolje, v katerem poslujejo. Z državno pomočjo poskušajo države zagotoviti učinkovit gospodarski razvoj in utrditi svoje mednarodne konkurenčne prednosti. Na razvoj MSP lahko država vpliva z (Glas 2000, 50): makroekonomsko politiko, predvsem s stabilnim gospodarskim okoljem, zakonodajo, ki ustvarja ugodne razmere za MSP oblikami podpore, ki so naravnane na probleme MSP promocijo podjetij in podjetništva ter razvojne podjetniške kulture Državna politika lahko oblikuje zdravo okolje za razvoj MSP s spodbujanjem (Glas 2000, 50): kulture v družbi, ki podpira podjetništvo v izobraževanju, poslovnem okolju, zakonodaji itd., nastajanje MSP, ki naj presega število ukinitev, močne rasti MSP na temelju prizadevanja podjetnikov in programov prestrukturiranja in internacionalizacije Ker so MSP pri svojem poslovanju občutljiva, za razvoj gospodarstva pa zelo pomembna, potrebujejo poseben pristop. Podjetnik je v malem gospodarstvu pri svojem poslovanju soočen z vrsto posebnih povezav s kupci, distributerji, dobavitelji, zaposlenimi, s svojo družino, z regulativnimi organi, bankami, konkurenti in drugimi v razmerah konkurence, negotovosti, pri čemer se srečuje z omejenimi viri in določenimi omejitvami v dostopu do novih virov. Zato so zanj vse oblike pomoči zelo dobrodošle, v kolikor mu olajšajo poslovanje in v kolikor mu zmanjšajo negotovost pri temeljnem cilju, da zadovolji potrebe kupcev in da uspešno posluje. V ta namen imajo države posebne institucije, ki MSP nudijo izobraževanje, svetovanje in tehnično pomoč. Država je bolj podjetniška, če ima razvitejšo infrastrukturo, ugodnejše demografske pogoje, razvitejši sistem izobraževanja, ugodnejšo podjetniško kulturo, več podjetniških priložnosti, ljudje pa več podjetniških lastnosti in sposobnosti (Glas 2000, 48). Država naj bi v vseh primerih nudila sredstva po načelih, ki so konkurenčna drugim investitorjem. Najpogosteje pa ustvarja določene institucije, ki so del ugodnega okolja za razvoj MSP. Tako ustanavlja s svojim denarjem tehnološke parke in centre, obrtne in podjetniške cone, podjetniške inkubatorje, najrazličnejše državne in lokalne finančne sklade in nudi informacijski sistem ter sistem usposabljanja, ki po eni strani spodbuja vstop prebivalstva v svet podjetništva, po drugi strani pa mu tudi daje znanje za učinkovito podjetništvo, ki se kaže tudi v številu rastočih podjetij (Glas 2000, 347). Državno delovanje mora temeljiti na treh sestavinah: opredeljeni strategiji in politiki razvoja MSP, razvoju institucij, ki prevzemajo uresničevanje strategije in njenih 15

izvedbenih načrtov, ter programnih spodbud oziroma podpornih storitev za MSP (Glas 2000, 62). 2.4.1 Razvoj podporne strukture za podjetništvo V izbiri med neposredno podporo posameznim MSP in razvojem poslovne infrastrukture, ki nudi tem podjetjih»mehke«poslovne storitve, mora država najti določeno ravnovesje. Podjetniki so pogosto bolj naklonjeni prvim oblikam, ker vidijo probleme v pomanjkanju ustreznih finančnih sredstev ali v veliki obremenitvi poslovanja s stroški javnih služb. Na drugi strani svetovalci ugotavljajo, da podjetniki pogosto precenjujejo probleme in ne razumejo, da so le posledica njihovih slabosti pri poslovnih znanjih in izkušnjah, zato je dejanska rešitev razvoj teh znanj in svetovalna pomoč podjetnikom. V zadnjih desetletjih so postale v svetu ekonomske razvojne pobude, ki skušajo okrepiti podjetniško rast, bistvena sestavina razvojnih naporov držav in lokalnih skupnosti (Glas 2000, 232). 2.4.2 Podjetniki in podporne storitve Izkušnje kažejo, da so oblike pomoči, ki jih potrebujejo podjetniki, zelo različne, odvisne so predvsem od (Glas 2000, 232): stopnje in vrste izobrazbe in poslovnih izkušenj podjetnika, osebnostnih lastnosti in zmožnosti podjetnika, vrste poslovne organiziranosti MSP, narave dejavnosti, faze v razvojnem ciklusu podjetja, ki kaže na vrsto problemov in zbrane izkušnje, strukturnih značilnosti podjetja (tehnološka raven, struktura dobaviteljev in trgov), razpoložljive podjetniške infrastrukture v okolju itd. V začetni fazi so za podjetnike ključne poslovne informacije, možnosti pridobitve primerne lokacije za podjetje, razvoja finančnih projekcij poslovanja ter pomoči pri iskanju finančnih virov. Iz izkušenj držav, ki so danes uspešne v okoliščinah globalne konkurence, izhaja, da je visoka gospodarska rast splet treh dejavnikov, in sicer (Antončič 2002, 41): pripravljenosti posameznika in podjetij za tvegano vlaganje v inovativne projekte, pripravljenosti podjetij za preoblikovanje, s ciljem povečanja učinkovitosti z zmanjšanjem stroškov ter povečanjem proizvodnje in zaposlitvene fleksibilnosti, nastajanjem institucij, ki skrbijo za prenos znanj z univerz in raziskovalnih inštitutov v proizvodnjo. Eden glavnih ciljev sodobne podjetniške politike je izboljšanje dostopnosti do najboljše podpore za MSP. Predvsem ta podjetja potrebujejo podjetništvu prijazno okolje, informacije in druge podporne storitve, ki so lahko dostopne, razumljive in ustrezajo njihovim specifičnim potrebam. Le tako lahko postanejo konkurenčna in prispevajo h gospodarski rasti in k višanju stopnje zaposlenosti. 16

3 PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU Programi podpore MSP bodo temeljili na razvoju standardnih programov izobraževanja in usposabljanja, finančni podpori podjetnikom z mikroposojili, garancijskimi skladi, na finančnih programih za posebne ciljne skupine, nadaljnjem razvoju inkubatorjev, vzpodbujanju inovacij, na razvoju in uvajanju sistemov kakovosti v MSP, razvijanju sodelovanja in povezovanja teh podjetij med seboj, na dostopu do vseh informacij in na možnosti predstavitve ter nastopa na tujih trgih. 3.1 Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji Slovenija je aprila 2002 kot ena izmed 13 držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) podpisala deklaracijo o sprejemu Evropske listine za mala podjetja, ki jo je 19. in 20. junija 2000 v Feiri pri Lizboni potrdil Evropski svet. Slovenija je s svojim podpisom poudarila pomembnost načel, ki jih Evropska listina za MSP navaja kot smernice držav EU pri usmerjanju njihove politike za podporo malih in srednje velikih podjetij. Glavne usmeritve tega programa, ki izražajo tudi načela omenjene Evropske listine, so usposabljanje in izobraževanje za podjetništvo, omogočanje MSP dostop do finančnih sredstev, spodbujanje in sofinanciranje razvoja MSP in izboljšanje storitev ter upravnih in zaposlitvenih pogojev (Delovni zvezek Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 2004, 21). Podjetje gre v svojem življenjskem ciklusu skozi različne razvojne faze, npr. v petstopenjskem modelu: 1. obstoj, 2. preživetje, 3. uspeh, 4. vzlet, 5. zrelost virov ter žetev (Rebernik 1997, 56). Ločevanje posameznih razvojnih stopenj je za snovanje podpornih sistemov pomembno, saj so potrebe različnih podjetij v različnih etapah razvijanja zelo raznovrstne pa tudi eno samo podjetje razvija pričakovanja. Podporne ukrepe zato institucije (in države) prirejajo namensko takšnim skupinam oblikovanih podjetij (Regionalna organiziranost učinkovitega podpornega okolja 1999, 23). Slovenija je razvila vrsto programov in institucij za razvoj podjetništva in MSP. Te podporne storitve zagotavljajo vladne službe ali agencije z različnimi stopnjami neodvisnosti, vse bolj pa jih nudijo tudi zasebniki. V zadnjem času so se zelo razširile. Nudijo jih na regionalni, državni in lokalni ravni. Pri nas imamo več institucij, ki delujejo v podjetništvu in mejnih področjih in so v zasnovi organizirane v vseh regijah Slovenije (Poslovna poročila o delovanju PMMG 2002, 11). Prav tako se s podporo MSP ukvarja cela vrsta institucij, ki so načeloma pod okriljem dejavnosti Ministrstva za gospodarstvo v partnerskih odnosih, razvijajo skupne programe, pogosto pa se njihove dejavnosti tudi prekrivajo in lahko rečemo, da se skromni potencial primernih kadrov in sredstev precej izgublja. 17

Podjetja običajno posežejo po podpornih storitvah v kritičnih trenutkih svojega razvoja (ko se podjetje ustanavlja, ko se pojavi možnost rasti, ko nastopijo težave, ko se prvič razmišlja o izvozu, ko se podjetje pripravlja na prodajo ). Takrat je pomoč podpornih služb odločilnega pomena. SLIKA 1: ORGANIZACIJE, KI IMAJO DOLOČENE OBLIKE POMOČI OZ. PROGRAME STORITEV ZA MSP Državne razvojne agencije (nacionalne, regionalne, lokalne) Organizacije za izobraževanje in usposabljanje Svetovalne organizacije Podjetniški klubi Nacionalna vlada in lokalne uprave MALA PODJETJA Gospodarska zbornica Inkubatorji, tehnološki centri in centri za prenos tehnologije Obrtne in druge področne zbornice Vir: Glas 2000, 235. Specializirane finančne institucije (skladi) Poslovne banke in finančne institucije (borza) Poslovna združenja v posameznih sektorjih 18

Jedro podpore je v skupnem delovanju vseh partnerjev, ki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni prispevajo k razvoju MSP. Številne institucije imajo dolgo tradicijo (gospodarske zbornice, obrtne zbornice, ), mnoge pa nastajajo na novo. Potrebna je njihova koordinacija in organizacija. V tržnem gospodarstvu se pojavljajo institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Vsaka izmed teh organizacij ima tudi določene oblike pomoči oziroma programov storitev za MSP. Ciljne skupine vseh oblik pomoči so predvsem naslednje (Glas 2000, 235): podpora za poslovne začetnike, podpora za obstoječa podjetja v fazi rasti in razvoja, zlasti v posebnih situacijah (novi proizvodi, novi trgi, inovacije, izvoz, prenos tehnologije, kooperacije), podpora za obstoječa podjetja, ki zaidejo v težave. Kakšna je najbolj primerna struktura oblik pomoči MSP v določeni državi, je odvisno od vrste značilnosti te države, zato tudi preprosto kopiranje podpornih sistemov ni smiselno. Koristen pa je prenos najboljših izkušenj, z običajno prilagoditvijo na drugačne okoliščine. Izkušnje so bile tudi v Sloveniji podlaga za oblikovanje proaktivne gospodarske politike, ki vsebuje programe, namenjene pospeševanju sposobnosti podjetij ne glede na velikost, lastništvo in dejavnost. Del programov je namenjenih za promocijo podjetništva in razvoj podpornega okolja ter v spodbujanje razvoja MSP. Malo gospodarstvo postaja vse pomembnejši gospodarski subjekt v Sloveniji in ima vedno večjo vlogo pri konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vrata podjetništvu v Sloveniji so se odprla leta 1988, ko je bilo zakonsko omogočeno ustanavljanje zasebnih podjetij, začela pa se je tudi privatizacija obstoječih podjetij. Prav zaradi spoznanja, da podjetništvo daje pulz gospodarstvu države in predstavlja enega ključnih dejavnikov razvoja, so države na različnih koncih sveta začele ustanavljati podporne institucije z namenom izboljšanja okolja za ustanovitev, poslovanje in rast malih in srednje velikih podjetij. Pri nas je večina podpornih institucij nastala v obdobju med letoma 1992 in 1994. Pri postavljanju podpornega sistema se Slovenija zgleduje po preizkušenih sistemih iz razvitih držav, ki so primerljive z našo državo, in po smernicah, ki jih določa EU. V nadaljevanju so predstavljene glavne institucije in subjekti na tem pomembnem področju. 19

3.1.1 Ministrstvo za gospodarstvo Na nacionalnem nivoju države Slovenije ima poglavitno vlogo pri spodbujanju malih in srednje velikih podjetij prav gotovo Ministrstvo za gospodarstvo (MG) skupaj z ostalimi ministrstvi in podpornimi institucijami. Vpliva na spodbujanje razvoja MSP posredno prek oblikovanja strategije, kjer oblikujejo načine, programe in ukrepe za povečanje konkurenčne sposobnosti celotnega slovenskega gospodarstva, objavlja razvojne programe za obdobja, najpomembnejša vloga pa bi morala biti pri koordinaciji vseh odločitev države za celovito podporo podjetništva, zmanjšanje ovir in racionalno rabo sredstev z največjimi učinki. V okviru Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost, skrbijo za izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo, kakor tudi za zagotavljanje ustreznih spodbud in finančnih instrumentov za podjetja, posebej še za mala in srednje velika podjetja. Precej razpisov oz. programov izvajata izvajalski instituciji Ministrstva za gospodarstvo - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Slovenski podjetniški sklad (SPS). Razvijajo instrumente, ki promovirajo podjetništvo in podjetniško kulturo prek Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter prek podpornih institucij na lokalni ravni (lokalni podjetniški centri, vstopne točke VEM), prenos znanja z univerz v gospodarstvo, spodbujajo subjekte inovativnega okolja (tehnološki parki, inkubatorji, univerzitetni inkubatorji) in dodeljujejo finančne spodbude (www.gov.si ). Pod njunim okriljem delujeta: sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP, sektor za tehnološki razvoj in inovativnost 3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP Program je usmerjen v odpravljanje ključnih težav in ovir za razvoj podjetništva, v nastajanje in rast MSP. S tem programom se želi povečati raven podjetniške kulture v Sloveniji in izboljšati dinamičnemu podjetništvu naklonjeno okolje ter s spodbujanjem inovativnosti doseči večjo rast inovativnih MSP. Sektor skrbi za izvajanje naslednjih podprogramov: promocija podjetništva in razvoj podpornega okolja, spodbujanje nastajanja in razvoja MSP Glavne naloge tega programa so na eni strani usmerjene k odpravljanju ovir, ki zavirajo hitrejši razvoj podjetništva v Sloveniji, in k zagotavljanju takšnih pogojev v okolju, ki omogočajo rast, kakovost, spodbujajo inovativnost in povezovanje, na drugi strani pa k zagotavljanju posebnih razvojnih spodbud za MSP, ki predstavljajo najbolj ranljiv segment gospodarstva. 20

Ukrepi so usmerjeni v: odpravljanje administrativnih ovir za nastajanje in razvoj MSP, izboljšanje dostopa do informacij in znanja, izboljšanje dostopa in kakovosti storitev za podjetnike in MSP, spodbujanje usposabljanja za podjetništvo na vseh nivojih. Ministrstvo zagotavlja tudi neposredno podporo podjetnikom in MSP s: subvencioniranjem svetovanja podjetnikom in podjetjem po sistemu napotnic (vavčerski sistem svetovanja) prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, subvencioniranjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja mladih v okviru kombiniranega izobraževanja za obrtne poklice (dualni sistem izobraževanja) prek Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, sofinanciranjem dodiplomskega študija podjetnikom prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Implementacijska agencija za izvajanje programov promocije podjetništva in razvoj podpornega okolja za podjetništvo je Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Neposredne in posredne finančne spodbude za MSP se dodeljujejo prek javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva. 3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost Ukrepi, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo na tem področju: spodbujanje izvajanja razvojno raziskovalnih aktivnosti v podjetjih, spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja med razvojno raziskovalno sfero in gospodarstvom, krepitev podpornih subjektov, kot so tehnološki parki, podjetniški in univerzitetni inkubatorji, poslovno-industrijske cone, ustanovitev Slovenskega inovacijskega centra, z namenom večje učinkovitosti teh subjektov. Pomemben poudarek v programu je na spodbujanju vključevanja slovenske industrije v mednarodne razvojno raziskovalne in tehnološke programe ter zagotavljanje stalnega spremljanja razvoja na področju R&R-dejavnosti in tehnologije v primerjalnih državah. Ukrepe tega področja bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo prek izvajalske agencije JAPTI (www.gov.si). 3.1.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Osnovno poslanstvo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je dvig podjetniške kulture v okolju in vzpostavljanje učinkovitega podpornega sistema za dostop do informacij in storitev za podjetnike s ciljem pospeševanja nastajanja novih MSP ter uspešnejše delovanje že obstoječih. 21

Cilj je tudi povečanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji in s tem prispevanje k odpiranju novih delovnih mest ter povečevanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v mednarodni menjavi in zmanjševanje stroškov in tveganja pri vstopih na tuje trge. Program dela JAPTI za leto 2006 je bil zastavljen tako, da bi pripomogel k povečanju zaposlovanja v MSP ter prispeval k izboljšanju konkurenčne sposobnosti podjetij in s tem k zmanjšanju zaostanka produktivnosti v primerjavi s povprečjem v EU. JAPTI koordinira in izvaja naloge pospeševanja podjetništva v partnerstvu z najpomembnejšimi nacionalnimi partnerji (MG, MDDSZ/ZRSZ, MKGP, MŠŠ). Delo v JAPTI je organizirano v okviru dveh področij: področje za podjetništvo in področje tujih investicij in internacionalizacije (razdeljeno je na dva sektorja: sektor tujih neposrednih investicij in sektor internacionalizacije). Kot podpora omenjenima področjema služijo skupne službe ter kontrola in analiza učinkov, ki jo bo treba še organizirati. Dejavnosti JAPTI izhajajo iz predpostavke, da podjetniki za uspešen razvoj potrebujejo pomoč pri: dostopu do informacij in svetovalnih storitev; dostopu do trga; dostopu do kakovostnih sodelavcev; dostopu do različnih oblik financiranja; dostopu do prostora; skrajšanju upravnih in drugih postopkov pri ustanavljanju podjetij in širitvi poslovanja. V skladu s tem so poglavitne naloge in aktivnosti JAPTI naslednje: koordinacija in krepitev kvalitete storitev pospeševalne mreže na lokalni ravni; koordinacija in razvoj storitev mreže EIC; koordinacija in strokovna pomoč delovanju sekcij in klubov (Sekcija podjetniških svetovalcev Slovenije - SPSS, Sekcija slovenskega tveganega kapitala SLEVCA, Klub poslovnih angelov...); zbiranje podatkov in informacij, oblikovanje in redna distribucija paketov informacij različnim ciljnim skupinam uporabnikov; raziskave in razvoj v podporo programom razvoja podpornega okolja podjetništva in promocije podjetniške kulture; izvajanje vladnih in medresorskih programov spodbujanja razvoja podjetništva; mednarodno sodelovanje z namenom prenosa informacij, dobrih praks in vzpostavljanja možnosti za izboljševanje informacij v podporo internacionalizacije MSP in PMMG; publiciranje, vzdrževanje spletnih strani, promocija mreže in programov in vzdrževanje stikov z javnostmi (www.pcmg.si). Poleg naštetega se JAPTI zavzema, da bi imela Slovenija gospodarsko predstavništvo po Evropi in ustanovila gospodarske atašeje v tistih državah, v katere Slovenija največ izvaža. To so med drugimi Nemčija, Italija, Rusija. 22