KAZALO Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija... 3 I. POSLOVNO POROČILO... 5 II. IZJAVA UPRAVE... 17 III. RAČUNOVODSKO POROČILO... 18 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011... 18 Poslovni izid za leto, končano 31. decembra 2011... 20 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2011... 21 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2011... 22 Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2010... 23 Izkaz gibanja bilančnega dobička... 24 Izkaz denarnih tokov... 25 IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE... 26 V. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM... 38 VI. POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA... 58 2
Uvodni nagovor: Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija Spoštovani! Poslovno leto 2011 je bilo tako za IBM kot za IBM Slovenija izjemno v mnogih pogledih. V tem letu, natančneje 16. junija 2011, smo namreč obeležili stoletnico delovanja korporacije IBM in več kot 70 let prisotnosti na slovenskem trgu. To sta mejnika, ki si nedvomno zaslužita pozornost. Globalno povezovanje IBM-ovo prvo stoletje so na korporativni ravni kronali izjemni poslovni rezultati rekordni so bili prihodek, dobiček, prosti denarni tok ter dobiček na delnico. IBM je ostal zavezan investicijam v dragulj IBM-a, raziskave in razvoj. Na letni ravni so naložbe znašale kar 6,3 milijard dolarjev, IBM pa je postavil tudi nov rekord v številu patentov, saj je bil že 19. leto zapored prvi na lestvici organizacij z največ odobrenimi patenti v ZDA. Leto 2011 je bilo tudi v znamenju številnih prevzemov, s katerimi je IBM močno povečal svoj obstoječi portfelj tako na področju storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti prevzemi so skladni z IBM-ovo strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo na ključnih področjih kot so poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve za posamezne panoge. Omenjeni rezultati so plod dela več kot 400.000 sodelavcev korporacije IBM po vsem svetu. Ti z najnaprednejšo tehnologijo in poslovnimi rešitvami ustvarjajo dodano vrednost za stranke in družbo. Modrejši Sloveniji naproti IBM Slovenija je v letu 2011 posloval uspešno. Poleg strojne in programske opreme sta k rasti prodaje prispevala tudi oddelka tehnoloških storitev in storitev financiranja. S povezovanjem posameznih oddelkov in kakovostnim nastopom na trgu smo pomembno povečali tržni delež in še bolj utrdili položaj vodilnega ponudnika IT proizvodov in storitev v Sloveniji. 3
Obeležili smo tudi stoletnico korporacije IBM najprej maja 2011 s selitvijo v nove poslovne prostore v Kristalno palačo v poslovnem in trgovskem središču BTC, junija 2011 pa z otvoritvijo regijskega inovacijskega centra IBM Innovation Center Ljubljana. Omenjeni center se je pridružil globalnemu omrežju štiridesetih IBM-ovih inovacijskih središč, namenjen pa je podjetjem, poslovnim partnerjem, univerzam in drugim tako iz Slovenije kot iz držav jugovzhodne Evrope. Je ekosistem, v katerem razvijamo in implementiramo najsodobnejše poslovne informacijske rešitve, ki bodo pomagale domačemu gospodarstvu na poti do uresničitve razvojne strategije 2013 2020. V letu 2011 smo zabeležili rast zaposlovanja, kar je v času gospodarske negotovosti nedvomno pomemben dosežek. Zdaj v IBM Slovenija deluje že skoraj 300 sodelavcev, ki svoje znanje dopolnjujejo v IBM-ovih izobraževalnih središčih po vsem svetu. Ustvarjamo zdravo in varno delovno okolje, ki temelji na načelih družbene odgovornosti. V letu 2011 smo prejeli polni certifikat za Družini prijazno podjetje ter naziv Ugleden delodajalec 2011, s katerim smo bili uvrščeni med 20 najuglednejših delodajalcev v Sloveniji. Vse to so priznanja, ki dokazujejo, da smo na pravi poti. Prihodnost je modra V IBM Slovenija imamo smele načrte. Verjamemo v modro prihodnost. Z visoko strokovnostjo naših sodelavcev in najsodobnejšimi IBM-ovimi tehnologijami bomo še naprej uresničevali vizijo Modrejšega planeta. Misliti drugače. Biti intelektualno radoveden. Imeti pogum za spremembe. Spodbujati drzne ideje in inovacije, ki delujejo od ljudi za ljudi. S to miselnostjo smo IBM-ovci v prvem stoletju svojega delovanja spreminjali tehnologijo, poslovanje in družbo. In tako bomo delovali tudi v prihodnje! Hvala za vaše zaupanje. Roman Koritnik Generalni direktor IBM Slovenija 4
I. POSLOVNO POROČILO Sedež in pravna oblika podjetja Družba IBM Slovenija, podjetje za proizvodnjo, marketing in storitve d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana, Slovenija je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko registrskega vložka 061/11940600. Skrajšan naziv se glasi IBM Slovenija d.o.o. Ostali podatki - matična številka: 5632056 - šifra dejavnosti: 62.020 - identifikacijska številka: SI20841205 - velikost: po Zakonu o gospodarskih družbah ZGD-1 je glede na merila 55. člena družba uvrščena v skupino velikih gospodarskih družb. - USD in EUR transakcijski računi: - USD in EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0000 1866 719 pri UniCredit Banki Slovenija d.d., - EUR transakcijski račun št: SI56 0292 2025 5223 194 pri Novi Ljubljanski banki d.d. - EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0010 1866 735 pri UniCredit Banki Slovenija d.d., - EUR transakcijski račun št. SI56 2900 0020 1866 751 pri UniCredit Banki Slovenija d.d., - poslovno leto: 1. januar 31. december Direktor družbe je Roman Koritnik. IBM Slovenija d.o.o. v Sloveniji in tujini nima podružnic. 5
Dejavnost podjetja Osnovna dejavnost podjetja IBM Slovenija d.o.o., Ljubljana obsega marketing in storitve za IBM programsko in strojno opremo, instalacija in vzdrževanje računalniške opreme ter storitve mrežnega komuniciranja in izobraževanja. Podatki o obvladujočem podjetju Edini družbenik in lastnik družbe je IBM World Trade Corporation, Delaware, ZDA. Letni izkazi podjetja so vključeni v konsolidirane letne izkaze korporacije in so na ogled na internetu www.ibm.com/annualreport Vrednote IBM Zaposleni Podjetje je imelo na dan 31.12.2011 zaposlenih 233 delavcev z naslednjo izobrazbo: Število zaposlenih na dan 31.12.2011 % Povprečno število zaposlenih % Naziv stopnje izobrazbe IV. Kvalifikacija (KV delavec) 6 2,59 6,08 2,67 V. SŠ in dod.prog.izobr. (VKV delavec) 55 23,71 52,42 23,06 VI. VŠ ali I.st. fakultete 31 13,36 26,33 11,58 VII. VS ALI II. st. fakultete 114 49,14 115,33 50,73 VIII. II. st. fakultete in magisterij 23 9,91 24,17 10,63 IX. Doktor znanosti 3 1,29 3 1,32 Skupaj 232 100,00 227,33 100,00 Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo mesecih v letu 2011 je bilo 227,3. 6
Podjetje ima enočlansko poslovodstvo. Podjetje ne izplačuje plač ali drugih prejemkov na podlagi individualnih pogodb o zaposlitvi. Razvoj poslovanja in položaj družbe Leto 2011 je pisalo čudovite zgodbe z navdihujočimi rešitvami in predstavitvami ter povezovanjem znanja z izkušnjami in preteklosti s prihodnostjo. 6. april IBM Forum 2011 Sto let za moder planet Danes, ko je potreba po nenehnem napredku najbolj izrazita do sedaj, štejejo le tiste drzne ideje, ki premikajo meje. IBM Slovenija je z že 15. tradicionalnim IBM Forumom odprl pogled v informacijsko prihodnost. Na dvodnevnem dogodku je 900 udeležencev prisluhnilo mednarodno uveljavljenim strokovnjakom ter primerom dobre prakse iz Slovenije in sveta. Gostili smo številne vrhunske strokovnjake, med njimi Petra J. Korstena, globalnega vodjo IBM-ovega Inštituta za poslovno vrednost, ki sodi med najboljše svetovalce na svetu. 7
16. junij 100 let IBM-a in odprtje IBM Innovation Center Ljubljana Na edinstvenih temeljih inovativnosti IBM že 100 let pomembno vpliva na razvoj družbe in sveta. 16. junija 2011 je IBM po celem svetu tudi uradno obeležil svojo stoletnico. V IBM Slovenija smo na ta dan odprli regijski inovacijski center IBM Innovation Center Ljubljana, ki je pomemben del razvijajočega se slovenskega gospodarstva in stičišče pobud za razvoj nove generacije slovenskih podjetnikov, namenjen pa je tudi ostalim predstavnikom jugovzhodne Evrope. IBM Innovation Center Ljubljana, ki se je pridružil globalnemu omrežju 40-ih IBM-ovih inovacijskih središč v 33 državah, so slavnostno odprli Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija, Luis Rodriguez, globalni vodja IBM-ovih inovacijskih centrov, Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji in prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan. 16. junij Krvodajalska akcija»darujem, kar potrebujem«v duhu stoletnice IBM-a in zavezanosti korporacije k družbeno odgovornem delovanju smo skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani organizirali krvodajalsko akcijo "Darujem, kar potrebujem". V okviru dogodka so kri darovali naši sodelavci, k sodelovanju pa smo povabili tudi naše stranke, poslovne partnerje, prijatelje in družinske člane.
13. september Ključ do rešitev Septembra 2011 je IBM Slovenija organiziral tradicionalen dogodek Ključ do rešitev, na katerem so vodilni IBM-ovi strokovnjaki v štirih različnih dogodkih predstavili IBM-ov portfelj IT in poslovnih rešitev s področij programske opreme, globalnih tehničnih storitev in strojne opreme. Dogodek je v štirih dneh postregel z najnovejšimi predstavitvami IBM-ovih informacijskih tehnologij: Modrejše računalništvo, Računalništvo v oblaku, Modrejše trženje ter Poslovna analitika in optimizacija. Privabil je več kot 350 strank in poslovnih partnerjev, 150 ITspecialistov, 130 strokovnjakov s področja marketinga ter številne predstavnike medijev. 8. november IBM-ov Bančni dan 2011 IBM Slovenija je 8. novembra 2011 organiziral 6. IBM-ov Bančni dan z naslovom»modrejše bančništvo: Izzivi za banke ob počasnem okrevanju gospodarstva«, kjer je Srini Giridhar, vodja skupine za strategijo bančništva v IBM-ovem Inštitutu za poslovno vrednost, predstavil ugotovitve nove IBM-ove globalne študije na področju bančništva»from complexity to client centricity with simple smart service«. Ta je med drugim razodela, da skoraj devetdeset odstotkov bančnikov verjame, da je transformacija poslovanja in procesov ključna za profitabilnost, saj vodi v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje operativne kompleksnosti. Cormac Petit, vodja skupine za raziskave v bančništvu v IBM-ovem Centru za uporabne študije, je na primerih bančnih modelov v evropskem prostoru pojasnil, kakšne spremembe prinašata učinkovita transformacija in integriran pristop k tveganju. Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki bank v Sloveniji. 9
10. november Družabno poslovanje Podjetja morajo danes nujno prilagoditi svoj način delovanja digitaliziranim generacijam in novim spletnim orodjem. Oblikuje se nov način poslovanja, ki odpira svet neslutenih priložnosti družabno poslovanje. IBM Slovenija je novembra 2011 organiziral srečanje, kjer smo spregovorili o družabnem poslovanju kot poslovanju prihodnosti. Skupaj s strokovnjaki smo razpravljali, kaj prinaša naraščajoči trg družabnih omrežij in kaj to pomeni za podjetja, kako privzeti tehnologije, ki vnašajo družabno sodelovanje v poslovne procese in kako jih pravilno uporabljati. Dogodek, ki je predstavil miselnost»sodelovanje. Povezovanje. Inovativnost.«, je obiskalo več kot 100 strank in poslovnih partnerjev. 16. november IBM-ov Zavarovalniški dan 2011 IBM Slovenija je 16. novembra 2011 organiziral 4. IBM-ov Bančni dan z naslovom»modrejše zavarovalništvo: Izzivi za zavarovalništvo ob okrevanju gospodarstva«. IBM-ova strokovnjaka Christian Bieck in Dieter Jaepel sta spregovorila o zavarovalništvu prihodnosti in v ospredje postavila vlogo inovativnosti v zavarovalništvu ter kako jo uspešno uravnotežiti v stabilnih in konvencionalnih modelih poslovanja. O izzivih, s katerimi se bo srečevalo zavarovalništvo v prihodnosti, sta spregovorila na podlagi primerov iz regionalnih študij na področju zavarovalništva v evropskem prostoru. Rdeča nit njunih predstavitev so bile dobre prakse in iniciative, ki pomembno prispevajo k transformaciji poslovanja in procesov ter so ključne za profitabilnost, saj vodijo v izboljšanje upravljanja s tveganji in zmanjševanje operativne kompleksnosti. Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki na področju zavarovalništva v Sloveniji. 10
IBM Innovation Center Ljubljana IBM Innovation Center Ljubljana je del globalne mreže IBM-ovih inovacijskih centrov, saj gre že za 40. inovacijski center na svetu. Namenjen je slovenskim podjetjem, univerzam, razvijalcem, IBM-ovim poslovnim partnerjem, ostalim predstavnikom s področja jugovzhodne Evrope in drugim interesentom. Obiskovalci centra skupaj z IBM-ovimi strokovnjaki razvijajo inovativne rešitve na podlagi IBM-ovih tehnologij, se izobražujejo, opravljajo testiranja itd. IBM Innovation Center Ljubljana nudi vodilno strokovno znanje o najnovejši tehnologiji v panogah kot so: Računalništvo v oblaku in panožne rešitve Pridobite veščine dela z naslednjo generacijo podatkovnih centrov in računalništva v oblaku. Tehnično usposabljanje Svoje rešitve lahko z vam prilagojeno tehnično podporo prenesete na platformo računalništva v oblaku. Migriranje, preizkušanje in izboljšanje delovanja Zagotovite si dostop do IBM-ove strojne in vmesne opreme ter tehničnega strokovnega znanja in z njihovo pomočjo izvedite migracijo oziroma preizkusite ter prilagodite delovanje svojih rešitev. Tehnične delavnice Izkoristite prednosti eno- ali dvodnevnih praktičnih delavnic s področja različnih tehnoloških disciplin in si pridobite strokovno znanje s področja, ki je za vas najustreznejše. Tehnična podpora in pomoč za prikaz delovanja tehnologije Pridobite znanje o izvedljivosti rešitve in arhitekture tako, da jo pregledate skupaj z IBM-ovimi strokovnjaki. IBM-ova akademska pobuda IBM-ova akademska pobuda je oblikovana tako, da študente pripravi na zaposlitve prihodnosti ne glede na to, ali gre za študente IT-ja ali drugih ved. 11
Ta pobuda predstavlja inovativen globalni program, ki spodbuja sodelovanje podjetja IBM in predavateljev pri prenosu veščin informacijske tehnologije, potrebnih za konkurenčnost in sledenje spremembam na nenehno spreminjajočih se delovnih mestih. Podprte tehnologije: IBM-ova vmesna oprema, vključno z Information Management, Lotus, Rational, Tivoli & WebSphere, IBM POWER Systems, ki poganja operacijski sistem AIX, IBM System i ali Linux, IBM System Storage ter IBM BladeCenter, ki poganja operacijske sisteme AIX, IBM i, Linux oziroma Windows. Analiza izkaza poslovnega izida IBM Slovenija d.o.o. je v letu 2011 ustvarila 70,4 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je 4,5 % več kot leta 2010. Na raven prihodkov so pomembno vplivali znižanje gospodarske aktivnosti v vsej IT panogi in spremembe v strukturi prihodkov IBM Slovenija d.o.o. Najpomembnejši dejavnik rasti prihodkov je povečan obseg storitev, medtem ko se je obseg prodaje strojne in programske opreme nekoliko zmanjšal. V letu 2010 smo zabeležili rast pri prodaji strojne opreme, ki smo jo v letu 2011 nadgradili z rastjo prihodkov pri prodaji rešitev na področju svetovalnih storitev ter storitev vzdrževanja strojne in programske opreme. Na znižanje prihodkov iz naslova prodaje strojne in programske opreme so v letu 2011 vplivali upad povpraševanja kot posledica gospodarske krize, iztek življenjskega cikla nekaterih vodilnih artiklov ter prenos uporabe IT opreme od lastništva k najemu. Obseg poslovanja iz naslova najema IT opreme ima v zadnjem času pozitiven trend, saj kupcem s temi storitvami omogočamo lažje načrtovanje stroškov IT opreme in bolj prilagodljiv obseg IT opreme, ki jo uporabljajo. IBM Slovenija d.o.o. v okviru korporacije IBM dosega tudi precejšen delež prihodkov iz naslova storitev ponujanja obsežnega strokovnega znanja na mednarodnih projektih in kot podpora ostalim IBM v regiji. Poslovni odhodki so bili glede na predhodno leto v letu 2011 nižji za 3 %. Spremenjena struktura poslovnih odhodkov je, med drugim, posledica znižanja povpraševanja po nakupu strojne opreme na slovenskem trgu. V letu 2011, se je delež prometa s storitvami v primerjavi s prodajo blaga povečal. Zaradi povečanega obsega storitev z višjo dodano vrednostjo in večjim obsegom opravljenih storitev nasploh so se znižali stroški nabavljenega materiala in storitev, medtem ko 12
se stroški dela niso povečevali sorazmerno. Skupni učinek na dobičkonosnost poslovanja je bil v letu 2011 tako pozitiven. Delež prihodkov v celotnih prihodkih 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% mednarodni projekti poslovni najem strojna oprema programska oprema tehnične storitve svetovalne storitve 30% 20% 10% 0% 2010 2011 Zaradi slabše plačilne sposobnosti kupcev smo oblikovali popravke vrednosti terjatev v večjem obsegu kot pretekla leta. Med drugimi poslovnimi odhodki je družba poleg rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter rezervacij za zagotavljanje garancij oblikovala rezervacijo za pričakovane stroške kritja reklamacij. Tako kot je na strukturo prihodkov od prodaje in na strukturo poslovnih odhodkov vplivala spremenjena struktura narave prihodkov, je ta vplivala tudi na višino finančnih prihodkov in odhodkov kot vpliv tečajnih razlik iz naslova dolarskih transakcij nabave strojne opreme držav izven EU. Dobiček podjetja pred obdavčitvijo se je v primerjavi z letom 2010 podvojil in je znašal 2,6 milijonov EUR. Kljub manjšemu porastu skupnih prihodkov in zaostrenim razmeram na trgu nam je uspelo doseči rast dobičkonosnosti. Prevladujoč vpliv na to je imela predvsem spremenjena struktura prihodkov podjetja. 13
Analiza Bilance Stanja Bilančna vsota IBM Slovenija d.o.o. se je v letu 2011 povečala za 27 % v primerjavi z letom 2010. K povečanju sta najbolj prispevali: selitev v nove poslovne prostore (vlaganja v prostore, nabava opreme) ter sprememba v stanju terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Na povečanje terjatev do kupcev so pomembno vplivale transakcije sklenjene ob koncu poslovnega leta. Iz istega naslova je prišlo do povečanja obveznosti do dobaviteljev. Bilančni dobiček v višini 6,3 milijonov EUR ostaja nerazporejen. Analiza izkaza denarnega toka Prebitek prejemkov iz poslovanja v višini 4,7 milijonov EUR pokriva prebitek izdatkov pri naložbenih dejavnosti (nabava osnovnih sredstev) ter izdatke poplačila obresti najetega kredita. Raven zadolževanja v letu 2011 je ostala enaka ravni iz leta 2010. Pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Drugih pomembnih poslovnih dogodkov, ki bi nastopili po koncu leta in ki bi vplivali na poslovne rezultate leta 2011, ni bilo. Pričakovani razvoj družbe IBM je eno največjih in najuglednejših svetovnih podjetij, ki je v lanskem letu obeležilo 100 let delovanja. To je dokaz, da je mogoče uspešno prebroditi mnoga turbulentna obdobja in hkrati svetu dati izjeme rešitve, patente in izume. IBM-ovo bogato dediščino znanja prenašamo iz globalnega v lokalno okolje že več desetletij, saj je IBM na slovenskem trgu prisoten že več kot 70 let. Tako v našem prostoru kot v širši regiji smo vedno veljali za najnaprednejšega IT ponudnika. Ponosni smo na nemalo referenčnih projektov rojenih in prvič implementiranih prav v Sloveniji. Danes v IBM Slovenija deluje več kot 270 strokovno usposobljenih sodelavcev, ki s strankami, poslovnimi partnerji in drugimi soustvarjajo izjemne poslovne zgodbe. V IBM Slovenija delujemo v skladu z usmeritvami korporacije, naše rešitve in ponudbo pa prilagajamo potrebam domačega in regijskega trga. V zadnjih nekaj letih je IBM s prevzemi močno povečal svoj obstoječi portfelj tako na področju storitev kot na področju programske in strojne opreme. Ti prevzemi so skladni z IBM-ovo 14
strategijo Modrejšega planeta in krepijo IBM-ovo vodilno vlogo na ključnih področjih kot so poslovna analitika, računalništvo v oblaku in rešitve po panogah. V IBM Slovenija bomo poskrbeli, da omenjene najnovejše poslovne in IT rešitve dosežejo domači trg, saj gre za IT področja, v katera podjetja zadnje čase največ investirajo. Z bogato, stoletno dediščino znanja bomo tudi v prihodnje ustvarjali modrejše rešitve na številnih področjih kot so energetika, modrejša mesta, telekomunikacije, modrejša javna uprava idr. Svoje delo in poslovanje bomo gradili na temeljih integritete, osebne odgovornosti, zaupanja in razvijanja dolgoročnega partnerskega odnosa tako z obstoječimi kot z bodočimi klienti. Raziskave in razvoj IBM je v letu 2011 postavil nov patentni rekord. Že 19. leto zapored je namreč prvi na lestvici organizacij z največ odobrenimi patenti v Združenih državah Amerike. Investicije v raziskave in razvoj še naprej ostajajo dragulj, v katerega IBM letno investira kar šest milijard dolarjev. Najnaprednejša tehnologija, inovativnost in znanje so temelj IBM-ove uspešnosti, prenos izkušenj in ustvarjanje rešitev z dodano vrednostjo pa poslanstvo našega poslovanja v 170-ih državah sveta, v katerih IBM deluje. Podružnice družbe in aktivnosti podružnic v tujini IBM Slovenija podružnic v tujini nima. Sedež podjetja je v Ljubljani, nekateri sodelavci, ki so odgovorni za sodelovanje s podjetji in ustanovami na področju Republike Slovenje ali za mednarodne projekte v Evropi ali Bližnjem vzhodu pa so prevzeli program dela od doma. Ta jim omogoča, da imajo svoje delovno mesto doma ter v neposredni bližini uporabnikov in projektov, za katere so odgovorni, in tam, kjer običajno tudi preživijo največji del delovnega dne ali delujejo v okviru mednarodnih virtualnih skupin. Tak način dela jim vsak dan omogoča neposreden stik z uporabnikom, podjetju IBM Slovenija pa poslovanje, ki v največji možni meri uporablja prednosti informacijske tehnologije. Upravljanje s finančnimi tveganji Dejavnike tveganja obravnavamo v okviru dveh kategorij: - poslovna tveganja, povezana z negotovostjo bodoče konkurence, razvoja in rasti, - finančna tveganja, povezana z negotovostjo vrednosti posameznih vrst premoženja ter prihodkov in odhodkov, povezanih z njimi: kreditno tveganje, valutno tveganje. 15
Poslovna tveganja so povezana z nevarnostjo zaradi: - gibanja cen, - širjenja konkurence. Izpostavljenost poslovnim tveganjem poskušamo obvarovati z rednimi analizami trga in širokim poznavanjem IT ponudbe na lokalnem trgu,kar posledično vodi k ohranjanja tržnega deleža na želenem nivoju. Ocenjujemo, da so poslovna tveganja zmerna in da jih učinkovito obvladujemo. Na področju obvladovanja finančnih tveganj smo v letu 2011 sledili notranjim finančnim politikam, ki vključujejo izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje s finančnimi tveganji. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj presojamo in ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo na podlagi učinkov na denarne tokove. V luči zaostrene gospodarske situacije smo v letu 2011 še večjo pozornost namenili kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Obvladovali smo jih z naslednjimi sklopi ukrepov: - z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev ter omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in - s sistematičnimi in aktivnimi procesi izterjave terjatev. Ocenjujemo, da je glede na gospodarsko situacijo izpostavljenost kreditnim tveganjem obvladljiva, z navedenimi ukrepi za varovanje pred tveganji pa jo tudi ustrezno omejujemo. Pri upravljanju z valutnimi tveganji na dolarskih trgih smo pozornost usmerili na kontrolo obveznosti do povezanih poslovnih subjektov. Z uravnavanjem prodaje in nabave poskušamo valutna tveganja ustrezno zmanjševati. Tveganje ocenjujemo kot zmerno Osnovna sredstva so v celoti pokrita s kapitalom podjetja IBM. Družba zaloge financira z lastnimi sredstvi. 16
II. IZJAVA UPRAVE Poslovodstvo potrjuje računovodske izkaze za leto, ki se konča z dnem 31. decembra 2011, in sicer kot so prikazani na straneh od 18 do 25, pa tudi uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom, ki so prikazani na straneh od 26 do 57 letnega poročila. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po izteku leta, v katerem je treba odmeriti davek, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Ljubljana, 21.06.2012 Direktor Roman Koritnik 17
III. RAČUNOVODSKO POROČILO Bilanca stanja na dan 31. decembra 2011 (v EUR brez centov) 2010 2011 SREDSTVA 43.329.284 55.366.644 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 13.327.447 17.220.657 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 35.243 503.440 1. Dolgoročne premoženjske pravice 35.243 503.440 II. Opredmetena osnovna sredstva 11.289.556 12.421.395 3. Druge naprave in oprema 11.090.845 12.414.949 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 198.711 6.446 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji iz izdelavi 198.711 6.446 IV. Dolgoročne poslovne terjatve 1.836.246 4.089.563 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 1.836.246 4.089.563 V. Odložene terjatve za davek 166.402 206.259 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 23.663.684 31.868.200 I. Zaloge 5.210 19.124 3. Proizvodi in trgovsko blago 5.210 19.124 III. Kratkoročne poslovne terjatve 17.603.970 28.131.576 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 1.798.670 1.624.807 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 15.707.387 25.901.193 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 531.754 605.576 IV. Denarna sredstva 5.620.668 3.717.500 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.338.154 6.277.787 ZABILANČNA SREDSTVA 7.843.051 9.571.688 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 43.329.284 55.366.644 A KAPITAL 4.987.759 7.011.523 I. Vpoklicani kapital 357.148 357.148 1. Osnovni kapital 357.148 357.148 II. Kapitalske rezerve 292.125 292.125 III. Rezerve iz dobička 35.714 35.714 1. Zakonske rezerve 35.714 35.714 IV. Preneseni čisti poslovni izid 3.272.117 4.302.772 VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.030.655 2.023.764 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.221.109 4.865.646 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 759.912 1.058.836 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.461.197 3.806.810 18
C KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 26.929.584 34.088.121 II. Kratkoročne finančne obveznosti 12.500.000 12.450.000 1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 12.500.000 12.450.000 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 14.429.584 21.638.121 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 9.550.225 7.349.448 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.511.473 10.526.434 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 2.367.886 3.762.239 D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 8.190.832 9.401.354 ZABILANČNE OBVEZNOSTI 7.843.051 9.571.688 19
Poslovni izid za leto, končano 31. decembra 2011 (v EUR brez centov) 2010 2011 1. Čisti prihodki od prodaje 67.395.959 70.448.875 4. Drugi poslovni prihodki 39.876 41.047 5. Stroški blaga, materiala in storitev 44.417.767 43.479.666 a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 15.910.154 12.588.175 b) Stroški storitev 28.507.613 30.891.491 6. Stroški dela 15.478.287 16.978.731 7. Odpisi vrednosti 5.462.940 5.079.686 a) Amortizacija 4.646.325 4.730.984 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 716.631 88.424 c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 99.984 260.278 8. Drugi poslovni odhodki 235.263 2.222.742 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 370.704 196.069 a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 370.704 196.069 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 93.804 174.889 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih do družb v skupini 93.804 174.889 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 812.831 179.098 a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 812.831 179.098 15. Drugi prihodki 9.727 75.723 Bruto dobiček 1.315.375 2.646.902 17. Davek iz dobička 351.671 662.996 18. Odloženi davki 66.951 39.858 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.030.655 2.023.764 20
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. decembra 2011 (v EUR brez centov 2011 19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.023.764 20. Spremembe presežka iz prevrednotenja iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev 0 21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 22. Dobički in izgube, ki izhajajo iz pretvorbe računovodskih izkazov v tujini (vplivi sprememb deviznih tečajev) 0 23. Druge sestavine vseobsegajočega donosa 0 0 24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 2.023.764 21
Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2011 (v EUR brez centov) I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve V. Preneseni čisti poslovni izid 1. Preneseni čisti dobiček VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1. Čisti dobiček poslovnega leta VII. Skupaj A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki g) Izplačilo dividend B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 2.023.764 2.023.764 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 2.023.764 2.023.764 B.3. Spremembe v kapitalu 1.030.655-1.030.655 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.030.655-1.030.655 0 C. Končno stanje poročevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 4.302.772 2.023.764 7.011.523 22
Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2010 (v EUR brez centov) I. Vpoklicani kapital 1. Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobička 1. Zakonske rezerve V. Preneseni čisti poslovni izid 1. Preneseni čisti dobiček VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1. Čisti dobiček poslovnega leta VII. Skupaj A. Začetno stanje v obdobju 357.148 292.125 35.714 3.228.798 1.443.319 5.357.104 B.1. Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki -1.400.000 0-1.400.000 g) Izplačilo dividend -1.400.000-1.400.000 B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja 1.030.655 1.030.655 a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 1.030.655 1.030.655 B.3. Spremembe v kapitalu 1.443.319-1.443.319 0 a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala 1.443.319-1.443.319 0 C. Končno stanje poročevalskega obdobja 357.148 292.125 35.714 3.272.117 1.030.655 4.987.759. 23
Izkaz gibanja bilančnega dobička (v EUR brez centov) 2011 2010 Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.023.764 1.030.655 + preneseni čisti dobiček 4.302.772 3.272.117 - zmanjšanje rezerv iz dobička 0 0 - povečanje zakonskih rezerv iz dobička 0 0 = Bilančni dobiček 6.326.536 4.302.772 24
Izkaz denarnih tokov Različica II A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU 2011 2010 a) Postavke iz izkaza poslovnega izida 7.237.292 5.735.250 Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz posl. terjatev 70.720.667 67.816.266 Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odhodki iz posl. obv. -62.860.237-61.796.296 Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -623.138-284.720 Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, b) rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja -2.537.174-885.758 Začetne manj končne poslovne terjatve -13.041.201-1.051.659 Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve 494.202-820.909 Začetne manj končne odložene terjatve za davek -39.857-66.951 Začetne manj končne zaloge -13.914 21.276 Končni manj začetni poslovni dolgovi 7.208.537-2.826.940 Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije 2.855.059 3.859.425 Končne manj začetne odložene obveznosti za davek 0 0 c) Prebitek prejemkov pri poslovanju (a + b) 4.700.118 4.849.492 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 421.604 150.282 Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 421.604 150.282 Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 0 0 b) Izdatki pri naložbenju -6.800.001-2.518.281 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.738 Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -6.800.001-2.516.543 c) Prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) -6.378.397-2.367.999 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 22.000.000 27.300.000 Prejemki od vplačanega kapitala 0 0 Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 0 0 Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 22.000.000 27.300.000 b) b) Izdatki pri financiranju -22.224.889-29.093.804 Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -174.889-93.804 Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -22.050.000-27.600.000 Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku 0-1.400.000 c) Prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) -224.889-1.793.804 Č. Končno stanje denarnih sredstev 3.717.500 5.620.668 x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) -1.903.168 687.689 y) Začetno stanje denarnih sredstev 5.620.668 4.932.979 25
IV. RAČUNOVODSKE USMERITVE 1. Temelji za pripravo računovodskih izkazov Računovodski izkazi podjetja IBM Slovenija d.o.o. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov 2006 (v nadaljevanju SRS). Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: poslovni dogodki, časovna neomejenost delovanja ter resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Temeljni namen SRS je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala. Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti. Podjetje za preračun terjatev in obveznosti upošteva Referenčni tečaj ECB Vse terjatve in obveznosti so preračunane po Referenčnem tečaju ECB na dan 31.12.2011. 1.1. Neopredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Za neopredmeteno dolgoročno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna vrednost in posebej nabrani popravek vrednosti, v bilanci stanja pa zgolj neodpisana vrednost. Neodpisana vrednost šteje kot knjigovodska vrednost. Neodpisana vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je neopredmeteno dolgoročno sredstvo na voljo za uporabo. Prevrednotenje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti; kot prevrednotenje ne štejejo dodatne naložbe vanje in v njihovo amortiziranje. Prevrednotenje se opravi na koncu poslovnega leta,praviloma pa se pojavi kot prevrednotenje zaradi oslabitve neopredmetenih dolgoročnih osnovnih sredstev. 26
1.2. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva obsegajo opremo in opremo, dano v poslovni najem. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in nabrane izgube zaradi oslabitev. Dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna vrednost in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. V nabavno vrednost družba ne všteva obresti od posojil v zvezi z nabavljenimi osnovnimi sredstvi. Družba preverja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, danih v poslovni najem, vsako leto ob koncu leta in ugotavlja morebitno oslabitev. Če obstajajo dokazi, da so sredstva oslabljena, se oceni nadomestljiva vrednost sredstev. Nadomestljiva vrednost sredstev je njihova čista prodajna vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali pa vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja. Pri ocenjevanju vrednosti pri uporabi se ocenjene bodoče denarne tokove diskontira na trenutno vrednost z uporabo diskontne stopnje pred obdavčitvijo, ki odraža časovno vrednost denarja in specifična tveganja sredstev. Izguba zaradi slabitve opredmetenega osnovnega sredstva, ki se meri po modelu nabavne vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Prihodki od najemnin sredstev, danih v poslovni najem, razen plačil, prejetih za opravljene storitve kot sta zavarovanje in vzdrževanje, se pripoznavajo časovno enakomerno med trajanjem najema, tudi če se plačila ne prejemajo na tej podlagi, razen če kaka druga podlaga bolj ustreza časovni razporeditvi zmanjševanja koristi, ki izhajajo iz sredstva, danega v najem. Ob odtujitvi ali uničenju opredmetenega osnovnega sredstva se pripoznajo prevrednotovalni poslovni prihodki ali odhodki kot razlika med prodajno vrednostjo in neodpisano knjigovodsko vrednostjo sredstva. 27
Podjetje ima osnovna sredstva (avtomobile) vzeta v poslovni najem. V poslovnem najemu se najemnine pripoznajo kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema. 1.3. Amortizacija Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov amortizljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Za osnovna sredstva, dana v poslovni najem, podjetje upošteva preostalo vrednost. Ob koncu vsakega poslovnega leta se preveri ustreznost določene preostale vrednosti. a) osnovna sredstva v lastni uporabi Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, ki so bila leta 2011 v lastni uporabi, se glede na leto 2010 niso spremenile. Uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2011 so naslednje: Najnižja Najvišja % % Oprema 13,50 20,00 Računalniška oprema 25,00 33,00 Druga opredmetena osn. sred. 20,00 20,00 Vlaganja v tuja osnovna sredstva 10,00 10,00 Od 1.1.2010 dalje se v skladu s SRS 1.14 vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva in so tako prenesena iz skupine neopredmetenih dolgoročnih sredstev na opredmetena osnovna sredstva. b) osnovna sredstva, dana v poslovni najem Amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, danih v poslovni najem v letu 2011, se glede na leto 2010 niso spremenile. Skupina A (prenosni računalniki) 33,33% Skupina B (POS terminali) 17,39 % Skupina C (serverji) 28,57% 28
Amortizacija se za vsa osnovna sredstva obračunava posamično. 1.4. Terjatve za odloženi davek Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Terjatve za odloženi davek so bile oblikovane v breme ali v dobro tekočega poslovnega izida. 1.5. Zaloge Zaloge so izkazane po nabavni ali iztržljivi vrednosti glede na to, katera je nižja. Zaloge trgovskega blaga se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Odobreni količinski popusti, tudi če so priznani kasneje, zmanjšujejo nabavno vrednost zalog oziroma stroške porabljenih surovin materiala. Uporablja se FIFO metoda. Popravki zalog se oblikujejo glede na kurantnost izkazanih zalog. Podjetje presoja kurantnost zalog glede na stanje gibajočih se zalog (za negibajoče zaloge nad 180 dni oblikujemo 100 % popravek vrednosti zalog). Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se najmanj pred sestavitvijo računovodskih izkazov. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, se pa prevrednotujejo zaradi oslabitve. Med knjigovodskimi in iztržljivimi vrednostmi zalog ni bistvene razlike. 1.6. Poslovne terjatve Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja ter terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala. Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne, glede 29
na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo pa tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Terjatve so izpostavljene predvsem tečajnemu tveganju. Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane, ali ki niso poravnane v rednem roku, izkažemo kot dvomljive in sporne. Podjetje uporablja naslednje kriterije za oblikovanje popravkov: Zapadle terjatve nad 365 dni 100 %; Za celoten preostali znesek nezapadlih terjatev in vseh ostalih zapadlih terjatev se uporablja faktor, ki je izračunan na osnovi formule: Odpisi terjatev v letu 2011 + (zapadle terjatve nad 365 dni na koncu leta 2010 zapadle terjatve nad 365 dni na začetku leta 2011) Stanje terjatev na začetku leta 2011 + knjižene terjatve v letu 2011 stanje terjatev na koncu leta 2011 Izračuni faktorja temeljijo na podatkih terjatev celotne regije (CEE). Faktor za leto 2011, ki ga je IBM Slovenija uporabil pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je 0,1141 %. Pri oblikovanju popravkov vrednosti terjatev je bil leto 2011 uporabljen faktor celotne regije v višini 0,43 % in 0,58 % za dve različni skupini kupcev iz naslova terjatev iz poslovnega financiranja. Poslovno financiranje je interna delitev kupcev, ki imajo plačilne pogoje, drugačne od standardnih pogojev za IBM kupce. Podjetje je na podlagi ocene trenutnega finančnega položaja kupcev oblikovala tudi 100 % popravke vrednosti za terjatve, za katere obstaja verjetnost, da ne bodo poplačane. 1.7. Denarna sredstva in denarni ustrezniki Denarna sredstva in denarni ustrezniki vsebujejo gotovino v blagajni, na bančnih računih, denar na poti in kratkoročni depozit pri banki. Prevrednotenje denarnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti,opravi pa se ob koncu poslovnega leta in med njim. Pojavi se le v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih 30
valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost. 1.8. Aktivne časovne razmejitve Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, ter takrat tudi še ne vplivajo na poslovni izid. Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane in neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave terjatve in dolgovi. Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov, kot so opisane v točki 1.14. 1.9. Kapital Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, zakonske rezerve, preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v domači valuti. Kapitalske rezerve izhajajo iz prehoda na nove SRS na dan 01.01.2006 in predstavljajo splošni prevrednotovalni popravek kapitala. Zakonske rezerve se oblikujejo do višine, ki jo določata ZGD-1 in statut družbe in se lahko uporabijo zgolj za povečanje osnovnega kapitala ali kritje izgube. Druge rezerve iz dobička so proste rezerve. Uprava družbe jih lahko uporabi za oblikovanje drugih vrst rezerv, povečanje osnovnega kapitala, razporeditev v bilančni dobiček ali pokrivanje izgube. Preneseni čisti poslovni izid izkazuje zadržane dobičke iz preteklih let. Čisti poslovni izid poslovnega leta predstavlja poslovni izid tekočega poslovnega leta. 31
1.10. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se nanašajo na bodoče obveznosti iz naslova zaposlencev. Oblikovane so na osnovi aktuarskega izračuna. Ob koncu vsakega poslovnega leta se glede na starostno in izobrazbeno strukturo preveri znesek bodočih obveznosti do zaposlencev. Glede na izračun se rezervacije ustrezno povečajo ali zmanjšajo. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke. Za dolgoročno odložene prihodke iz naslova zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja ostalih IT storitev, družba praviloma izdela večletni načrt oblikovanja (t.i. periodizacijo) in črpanja. Kratkoročni del odloženih prihodkov se izkazuje med kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. Tako oblikovane razmejitve na račun dolgoročno oblikovanih odloženih prihodkov se prenašajo med poslovne prihodke tistega poslovnega leta, v katerem se pojavljajo stroški oziroma odhodki, za pokrivanje katerih so oblikovane. 1.11. Poslovne obveznosti Poslovne obveznosti so v začetku izkazane z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Kot kratkoročne poslovne obveznosti štejejo kratkoročne obveznosti do družb v skupini, drugih dobaviteljev, države in zaposlenih ter druge kratkoročne obveznosti. 1.12. Finančne obveznosti Kot kratkoročne finančne obveznosti štejejo obveznosti iz naslova dobljenih posojil, katerih rok odplačila je krajši od enega leta. Obresti od kratkoročnih obveznosti so postavka finančnih odhodkov. Dolgoročne obveznosti iz financiranja, izražene v tuji valuti, so na začetku preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan nastanka. Tečajna razlika do datuma bilance stanja je postavka finančnih odhodkov. 32
1.13. Pasivne časovne razmejitve S pasivnimi časovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vračunani stroški in kratkoročno odloženi prihodki na podlagi izvirnih vrednosti. Vnaprej vračunani stroški kasneje pokrivajo dejansko nastale stroške iste vrste. Družba oblikuje kratkoročne odložene prihodke iz naslova zagotavljanja storitev, dobave programske opreme, vzdrževanja ter zagotavljanja ostalih IT storitev, katerih dolgoročni deli se izkazujejo med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami. Družba pripoznava časovne razmejitve v skladu z usmeritvami glede pripoznavanja prihodkov, kot so opisane v točki 1.14. 1.14. Prihodki od prodaje Splošno Družba pripozna prihodke, ko je verjetno, da bodo v prihodnje pritekale gospodarske koristi in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Družba pripozna prihodke, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: družba ima zanesljive dokaze glede sklenitve posla, dobava je bila opravljena, prodajna cena je določena in je zanesljivo, da bodo gospodarske koristi pritekale v družbo. Dobava je izvršena, ko so proizvodi dobavljeni ali storitve opravljene, ko je prenos tveganja pred izgubo prenešen na kupca ali je kupec sprejel tveganje pred izgubo ali kadar obstajajo zanesljivi dokazi, da je prenos tveganja pred izgubo na kupca zagotovljen. Prodajna cena je fiksna ali določjiva tedaj, ko so vse ostale okoliščine glede prodaje določene. Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov, razen finančnih skontov. Prihodki se merijo na podlagi poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil. Družba ima znotraj korporacije oblikovana natančna navodila glede merjenja prihodkov in sicer posebej za vsako vrsto prihodkov. Večpredmetni dogovori V primeru večpredmetnih dogovorov prodajna pogodba hkrati vključuje prodajo storitev, prodajo strojne in prodajo programske opreme. Taka prodajna pogodba vsebuje tudi več ločenih dobav, 33
kot npr dobava strojne opreme v enem časovnem obdobju, dobava programske opreme v drugem, ter opravljene storitve v naslednjem časovnem obdobju. V takih primerih je potrebna presoja pripoznavanja prihodkov kot celotni posel ali kot pripoznavanje prihodkov vsakega posameznega elementa posebej. V primeru pripoznavanja prihodkov celotnega posla, se prihodki ustrezno pripoznavajo preko več časovnih obdobij ali so razmejeni dokler zadnji element iz pogodbe ni dokončno dobavljen oz. storitve opravljene. Storitve Družba v osnovi nudi storitve, ki so opravljene na podlagi dogovorjenih rokov in materialov, s fiksno določeno ceno in za različna časovna obdobja. Prihodki se pripoznavajo skozi celotno pogodbeno obdobje linearno ali po prodajnih cenah dokončanih storitev (znesek prihodkov je pripoznan glede na opravljene storitve v časovnem obdobju). Prihodki od pogodb na osnovi rokov in materialov (time-and-material contracts) se pripoznavajo na podlagi opravljenih delovnih ur s pripadajočimi ostalimi stroški. Prihodki od zagotavljanja podaljšanih garancij in vzdrževanja se pripoznavajo linearno skozi celotno večletno pogodbeno obdobje. Prihodki od pogodb s fiksno ceno o zasnovanju in izgradnji IT storitev (fixed-price design and build contracts), se pripoznavajo s metodo POC-percentage of completion. S POC metodo se prihodki pripoznavajo glede na stopnjo dokončanosti del kot odstotek od celotnega opravljenega dela. Če nastopijo okoliščine, ki spremenijo prvotne ocene prihodkov ali stroškov, se preračuna nova stopnja. Sprememba lahko povzroči povečanje ali zmanjšanje ugotovljenih prihodkov ali stroškov. Družba vseskozi spremlja dobičkonosnost tovrstnih projektov. V kolikor so dejanski rezultati drugačni od ocenjenih, se odstopanja pripoznajo v obdobju, v katerem pride do odstopanj. Pri določenih prodajnih pogodbah, družba izstavi račun stranki neodvisno od pripoznavanja prihodkov od storitev. V teh primerih družba pripozna razmejene prihodke. Pri določenih prodajnih pogodbah družba opravi storitve pred izstavitvijo računa, v tem primeru se pripoznajo nezaračunane bodoče terjatve aktivne časovne razmejitve. Račun za opravljene storitve se običajno izstavi mesec dni po opravljenih storitvah ali v skladu z določbami prodajne pogodbe. Za nezaračunane terjatve se pričakuje, da bodo zaračunane v naslednjih štirih mesecih. 34
Strojna oprema Prihodki od prodaje strojne opreme se pripoznavajo, ko preide tveganje pred izgubo (risk of loss) k stranki in na strani IBM ni več neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, ki bi vplivale na dokončno sprejetje blaga. Stroški zagotavljanja garancij in ostalih pogodbenih obvez, ki lahko nastanejo, so vkalkulirane v istem obdobju kot je pripoznan prihodek. Prihodki od poslovnega najema se pripoznavanjo linearno v času najema strojne opreme. Programska oprema Prihodki od enkratne prodaje programske opreme (one-time charge license software) so pripoznani v obdobju, ko stranka sprejme pogoje licence in ko so izpolnjeni vsi ostali pogoji za pripoznavanje prihodkov. Prihodki od kvartalnega ali letnega obračunavanje (recurring license charge) programske opreme se pripoznavajo skozi celotno obdobje trajanje pogodbe, v katerem je stranka upravičena do uporabe licence. Prihodki od storitev naročnin in podpor (subscription and support), ki vključujejo tudi morebitne nadgradnje, se pripoznavajo linearno skozi celotno obdobje zagotavljanja teh storitev. 1.15. Nabavna vrednost prodanih količin Nabavna vrednost podanega blaga vsebuje neto fakturno vrednost blaga, izdatke za carino in druge uvozne dajatve, ki so zaračunane k dobaviteljevi ceni, prevozne stroške, stroške zavarovanja in druge odvisne nabavne stroške. Nabavna cena je zmanjšana za dobljene popuste in količinske rabate. 1.16. Stroški Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri ustvarjanju prihodkov. Stroški se merijo na podlagi prispelih poslovnih listin in na podlagi ocen pogodbenih določil. Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in druge podlage za obračun plač oziroma upravičenost nadomestila plač in plačam sorodnih postavk. Odpise vrednosti sestavljajo zneski amortizacije osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ter prevrednotovalni poslovni odhodki. 35
1.17. Stroški prodaje in splošnih dejavnosti Stroški prodaje in splošnih dejavnosti predstavljajo stroške in odhodke komercialnih in administrativnih opravil ter stroške, ki so povezani s prodajo poslovnih učinkov. 1.18. Finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti pozitivnega stanja na transakcijskih računih, odprtih pri bankah, in od tečajnih razlik. Finančni odhodki vključujejo odhodke za obresti najetega kredita in tečajne razlike. 1.19. Davki Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Davek od dohodkov pravnih oseb je v letu 2011 obračunan po 20 % stopnji. Terjatve in obveznosti za odložene davke se obvezno obračunajo z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja. Ta metoda se osredotoča na začasne razlike med knjižnimi vrednostmi sredstev ali obveznostmi v bilanci stanja in njihovimi davčnimi vrednostmi. Posledica ugotovljenih začasnih razlik so odloženi davki, ki z računovodskega vidika predstavljajo nespremenjeno obveznost za plačilo davka ne eni strani in na drugi strani obveznost oziroma terjatev za odloženi davek do države ter manjši ali večji čisti dobiček. Pri pripoznavanju terjatev za odloženi davek je potrebno upoštevati, da se terjatev izkaže le v primeru, ko je precej gotovo, da bo družba imela v prihodnjih obdobjih dovolj velike obdavčljive dobičke, v breme katerih bo lahko odpravila to terjatev. 1.20. Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov prikazuje, kako prejemki in izdatki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju. Sestavljen je v obliki stopenjskega izkaza po posredni metodi (različica II). 36
V izkazu denarnih tokov so izkazani denarni tokovi v obdobju, ki so nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni tokovi so v izkazu denarnih tokov prikazani v nepobotanih zneskih. Podatke za postavke (prejemke in izdatke) izkaza denarnih tokov pridobijo: a) z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov iz izkaza poslovnega izida s spremembami obratnih sredstev, časovnih razmejitev, rezervacij in odloženh davkov v obdobju (za denarne tokove pri poslovanju) ter b) iz poslovnih knjig podjetja (za denarne tokove pri naložbenju in financiranju). 1.21. Zabilančna evidenca Med zabilančnimi postavkami izkazuje družba bančne garancije. Izkazujejo se v zneskih, kot izhaja iz izvirnih listin (pogodb). 1.22. Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za prikazano obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala, zajete v bilanco stanja. 37
V. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 1. Neopredmetena sredstva Tabela gibanja neopredmetenih sredstev Nabavna vrednost Neopredmetena sredstva SKUPAJ Stanje 01.01.2011 103.726 103.726 Povečanja 508.050 508.050 Zmanjšanja 42.000 42.000 Stanje 31.12.2011 569.775 569.775 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 68.483 68.483 Amortizacija 61.621 61.621 Zmanjšanja 63.768 63.768 Stanje 31.12.2011 66.335 66.335 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 35.243 35.243 Stanje 31.12.2011 503.440 503.440 Doba koristnosti neopredmetenih sredstev je 10 let. Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo na nabave neopremetenih sredstev, potrebnih pri selitvi v nove poslovne prostore. 38
2. Opredmetena osnovna sredstva Tabela gibanja opredmetenih sredstev oprema dana v Nabavna vrednost oprema poslovni najem OS v pridobivanju SKUPAJ Stanje 01.01.2011 5.111.185 16.734.057 198.747 22.043.989 Povečanja 1.445.925 5.076.564 6.446 6.528.935 Zmanjšanja 1.433.178-3.479.917-198.747-2.245.486 Stanje 31.12.2011 5.123.932 18.330.704 6.446 23.461.082 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 4.017.306 6.737.128 0 10.754.434 Amortizacija 501.244 4.168.120 0 4.669.364 Zmanjšanja 1.404.781-2.979.330 0-1.574.549 Stanje 31.12.2011 3.113.769 7.925.918 0 11.039.687 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 1.093.879 9.996.929 198.747 11.289.555 Stanje 31.12.2011 2.010.163 10.404.786 6.446 12.421.395 Povečanja v okviru osnovnih sredstev se nanašajo predvsem na nabave nove računalniške opreme (strežniki in računalniki), ki je bila dana v poslovni najem za obdobje od 3 do 5 let. Zmanjšanja v višini na 5,1 milijonov EUR se nanašajo na odtujitve oz. odprodaje skoraj v celoti odpisane računalniške opreme in izločitev osnovnih sredstev, katera pogodba o poslovnem najemu se je iztekla ali je bila predčasno prekinjena. Pri tem doseženi dobički oz. izgube so pripoznani med prevrednotovalnimi prihodki/odhodki, le ti so prikazani v poglavju VI v točki 5.17. V letu 2011 je inventurna komisija zaradi zastarelosti odpisala računalniško opremo v višini nabavne vrednosti, katerih sedanja vrednost je bila enaka 2.686,00 EUR. Osnovna sredstva niso zastavljena. Družba nima sredstev, ki bi bila dana ali vzeta v/na finančnem najemu 39
V letu 2011 je imelo podjetje 4.488.215 EUR prihodkov iz naslova poslovnega najema. Pričakovani prihodnji najmanjši prihodki iz naslova najemnin: (v EUR brez centov) 2011 V enem letu 4.128.698 V obdobju enega do petih let 5.052.596 Več kot pet let 0 Stanje 31.12.2011 9.181.294 Splošen opis najemodajalčevih pogodb Kosi opreme in njihovi deli v času veljavnosti pogodbe ostanejo IBM-ova last in ne bodo postali sredstvo stranke ali katerekoli tretje osebe. Stranka mora vsak kos opreme vzdrževati in z njim ravnati v skladu z ustreznimi proizvajalčevimi specifikacijami ter poskrbeti za dobre pogoje popravila in obratovanja. IBM na svoje stroške zagotavlja zavarovanje, ki pokriva škodo na kosih opreme, njihovo izgubo ali s policijskim poročilom potrjeno krajo kosov opreme v obdobju trajanja najema, razen v primeru, ko je škoda posledica enega izmed naslednjih razlogov: - naklepna kršitev pravil ali velika malomarnost stranke, - predelave, spremembe itd., - vojna, potresi in nuklearna reakcija, - uporaba opreme za druge potrebe kot je obdelava podatkov, - kraja mobilno uporabnih predmetov opreme. Na dan 31.12.2011 ima podjetje vsa osnovna sredstva v letni IBM skupinski polici zavarovana do 31. marca 2012 pri ameriški zavarovalnici. Skupna premija zavarovanja znaša 14.105,04 USD. 40
Predvideni odhodki za sklenjeno najemno pogodbo poslovnih prostorov: (v EUR brez centov) 2011 V enem letu 1.016.205 V obdobju enega do petih let 4.844.456 Več kot pet let 4.043.647 Stanje 31.12.2011 9.904.278 3. Dolgoročne poslovne terjatve Dolgoročne poslovne terjatve leta 2011 v višini 4.089.563 EUR so terjatve do kupcev, katere zapadejo v plačilo kasneje kot v letu dni, v letu 2010 pa je podjetje te terjatve izkazovalo v višini 1.836.246 EUR. Terjatve se nanašajo na sklenjene pogodbe za zagotavljanje strojne in programske opreme s plačilom na obroke. Dolgoročne poslovne terjatve niso zavarovane. Razčlenitev terjatev po rokih zapadlosti: (v EUR brez centov) 2013 2014 2015 Skupaj Dolgoročne poslovne terjatve 2.423.687 1.659.897 5.979 4.089.563 Družba je v letu 2011 oblikovala popravke vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev v skladu z usmeritvijo, opisano v točki 1.6. Na dan izdelave bilance ni bilo kazalnikov, ki bi izkazovali možnosti nepoplačila terjatev. 4. Odložene terjatve za davek (v EUR brez centov) 2011 2010 Odložene terjatve za davek iz naslova: - rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine 81.372 76.917 - oblikovanih rezervacij za dane garancije 38.267 21.961 - oblikovanih rezervacij za razgradnjo elektronskih naprav 6.395 0 - oblikovanih popravkov vrednosti terjatev 80.225 67.524 Stanje 31.12.2011 206.259 166.402 41
5. Zaloge (v EUR brez centov) 2011 2010 Zaloge: Proizvodi in trgovsko blago 19.124 5.210 Stanje 31.12.2011 19.124 26.486 Zaloge niso zastavljene kot jamstvo. Na koncu poslovnega leta družba opravlja popis trgovskega blaga, na podlagi katerega v letu 2011 ni bilo ugotovljenih popisnih razlik. Družba na dan 31.12.2011 nima nekurantnih zalog, zaradi česar slabitve niso bile potrebne in tako družba ni oblikovala popravkov vrednosti. 6. Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij 1.624.807 1.798.670 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 26.411.268 16.045.002 Druge kratkoročne poslovne terjatve 605.576 531.754 Popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -510.075-337.621 Stanje 31.12.2011 28.131.576 18.037.805 Podjetje terjatev nima zavarovanih. Družba na dan 31.12.2011 ne izkazuje kratkoročnih poslovnih terjatev v tuji valuti. 42
Podjetje na dan 31.12.2011 ne izkazuje terjatev in predujmov do članov uprave (direktorja družbe). Starostna struktura terjatev na dan 31.12.2011 a) Kratkoročne poslovne terjatve do povezanih podjetij so v celotnem znesku nezapadle. b) Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR brez centov). Kratkoročne poslovne terjatve Nezapadle - do povezanih podjetij 1.624.807 - do ostalih podjetij 22.235.086 Zapadle do 30 dni 3.546.951 Zapadle od 31 do 90 dni 292.764 Zapadle od 91 do 365 dni 311.825 Zapadle nad 365 24.642 Skupaj 28.036.075 c) Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 605.576 EUR so v celoti nezapadle. Poštene vrednosti in udenarljive vrednosti terjatev se ne razlikujejo od knjigovodskih. 7. Denarna sredstva (v EUR brez centov) 2011 2010 Depozit pri banki 0 2.500.946 Dobroimetje pri bankah 3.717.500 3.119.722 Stanje 31.12.2011 3.717.500 5.620.668 Podjetje ima na dan 31.12.2011 dovoljen limit pri UniCredit banki v višini 100.000 EUR in 837.668,16 EUR. 43
8. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročno odloženi stroški 30.267 91.375 Kratkoročno nezaračunani prihodki 6.247.520 6.246.778 Stanje 31.12.2011 6.277.787 6.338.153 Tabela gibanja aktivnih časovnih razmejitev (v EUR brez centov) 2011 Začetno stanje na dan 01.01.2011 6.338.153 Črpanje v letu 2011-6.338.153 Oblikovanje v letu 2011 6.277.787 Stanje 31.12.2011 6.277.787 Kratkoročno odloženi stroški predstavljajo odložene stroške v zvezi s tekočim poslovanjem. Med kratkoročno nezaračunanimi prihodki predstavljajo večji delež nezaračunani prihodki iz naslova provizije, do katere je IBM Slovenija upravičen za doseženo prodajo v tekočem letu, ter nezaračunani prihodki po posameznih projektih in pa vrednost še nezaračunanih rezervnih delov, ki jih je podjetje uporabilo pri garancijskih popravilih. Največji delež med kratkoročno nezaračunanimi prihodki predstavlja znesek že poravnanih računov dobaviteljem, ki se nanaša na dolgoročne financirane pogodbe do kupcev. V prihodnjih letih bodo kupci poravnavali obveznosti mesečno. Načrtovano oblikovanje in črpanje ter uresničeno oblikovanje in črpanje v poslovnem letu se dejansko ne razlikujeta, kajti podjetje oblikuje aktivne časovne razmejitve na osnovi obstoječih knjigovodskih listin. 44
9. Kapital Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja. Osnovni kapital podjetja IBM Slovenija d.o.o. je opredeljen v statutu podjetja in registriran na sodišču, temu ustrezno pa so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 357.148 EUR in je enak registriranemu. Podjetje izkazuje kapitalske rezerve v višini 292.125 EUR iz naslove odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Nerazporejeni čisti dobiček tekočega leta je dobiček, ustvarjen v tekočem letu, zmanjšan za obračunani davek od dobička. Uprava predlaga, da ostane dobiček za leto 2011 nerazporejen. Podjetje je v letu 2004 oblikovalo zakonske rezerve in doseglo 35.714 EUR zakonskih rezerv oziroma 10 % vrednosti osnovnega kapitala. V prihodnjih letih tako podjetje ni več oblikovalo dodatnih zakonskih rezerv. Bilančni dobiček na dan 31.12.2011 znaša 6.325.536 EUR. Sestavljajo ga preneseni čisti poslovni izid iz prejšnjih let in čisti poslovni izid poslovnega leta. 10. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve (v EUR brez centov) 2011 2010 Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi 612.212 495.899 Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav 63.955 44.411 Rezervacije iz naslova zagotavljanj garancij 382.669 219.602 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.806.810 2.461.197 Stanje 31.12.2011 4.865.646 3.221.109 45
Rezervacije za jubilejne nagrade in pokojnine ob upokojitvi, ki so izračunane na podlagi aktuarskega izračuna, izkazujejo potencialne obveznosti iz teh naslovov do zaposlenih na dan 31.12.2011. Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav so izračunane na podlagi najboljših možnih ocen stroškov razgradnje teh naprav v prihodnosti. Rezervacije iz naslova zagotavljanje garancij so oblikovane na podlagi najboljših možnih približkov bodočih stroškov iz naslova danih garancij. Tabela gibanj rezervacij (v EUR brez centov) Rezervacije za jubilejne nagrade Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi Rezervacije za prihodnjo razgradnjo elektronskih naprav Rezervacije iz naslova zagotavljanja garancij Skupaj Stanje 01.01.2011 72.307 423.591 44.412 219.602 759.912 0 Poraba rezervacij v letu 2011 6.900 99.263 0 219.602 325.765 Oblikovanje v letu 2011 7.319 215.158 19.543 382.669 624.689 Odprava rezervacij v letu 20111 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2011 72.726 539.486 63.955 382.669 1.058.836 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 3.806.810 EUR predstavljajo odložene prihodke iz naslova storitev vzdrževanja na podlagi pogodb o vzdrževanju strojne in programske opreme. Družba dolgoročne dele celotnih pasivnih časovnih razmejitev, ki zapadejo v roku daljšem od enega leta, prikaže med dolgoročne pasivne časovne razmejitve. Podjetje ocenjuje, da ni izpostavljeno tveganjem. 46
11. Kratkoročne finančne obveznosti Podjetje ima kratkoročno posojilo pri finančni instituciji Treasury Center TC Dublin v višini 12,45 milijonov EUR z 1,20271 % obrestno mero. Podjetje odplačuje glavnico in mesečne obresti glede na razpoložljiva sredstva. Podjetje nima kratkoročnih dolgov do članov uprave (direktorja družbe), članov nadzornega sveta in notranjih lastnikov. Posojilo ni zavarovano, izpostavljenosti obrestnemu tveganju ni. 12. Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročne poslovne obveznosti do povezanih podjetij 7.349.448 9.550.225 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 9.172.355 2.511.473 Kratkoročne poslovne obveznosti do države 3.061.538 1.497.047 Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 695.524 865.938 Kratkoročne poslovne obveznosti za predujme in obresti 1.359.256 4.901 Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti 21.638.122 14.429.584 13. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (v EUR brez centov) 2011 2010 Kratkoročno odloženi prihodki 5.625.235 4.336.872 Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 3.776.119 3.853.960 Stanje 31.12.2011 9.401.354 8.190.832 47
Tabela gibanja pasivnih časovnih razmejitev (v EUR brez centov) Kratkoročno odloženi prihodki Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki SKUPAJ Začetno stanje 01.01.2011 4.336.872 3.853.960 8.190.832 Črpanje v letu 2011-4.336.872-3.853.960-8.190.832 Oblikovanje v letu 2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354 Skupaj 31.12.2011 5.625.235 3.776.119 9.401.354 Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na zaračunano vzdrževanje, ki bo potekalo v letu 2011, prihodke iz poslovnega najema, zaračunane projekte, katerih določene faze bodo končane v letu 2011, ter prihodke iz obresti. Vnaprej vračunani stroški in odhodki se zaradi pravilne obremenitve poslovnega izida oblikujejo običajno na koncu poslovnega leta. Njihova višina se določi glede na izkušnje iz preteklih let ali na podlagi že znanih podatkov o višini nastalih stroškov, nanašajo pa se na opravljene storitve, storitve zaposlenih in ostale stroške povezane z letom 2011, ki so bili zaračunani v letu 2011. Razlike v zneskih med ocenjenimi stroški in dejanskimi so nepomembne. Vnaprej vračunani stroški in odhodki se nanašajo na leto 2011, dejansko pa so računi dobaviteljev izdani v letu 2012. Za neizkoriščene dopuste leta 2011 je podjetje vračunalo strošek v znesku 331.821 EUR in v letu 2010 stroške v višini 377.311 EUR. 14. Zabilančna evidenca Podjetju je Unicredit banka izdala garancije, ki na dan 31.12.2011 v skupni višini znašajo 9.571.688 EUR. Upravičenci iz naslova garancij so: Davčna uprava Republike Slovenije, Nova Ljubljanska banka, Ministrstvo za javno upravo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, HSE d.o.o., Ljubljana, Iskratel Kranj, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Carinska uprava Ljubljana. 48
Garancije so izdane na osnovi pogodbe med IBM Slovenija in UniCredit banko o maksimalnem stanju obveznosti, ki je zavarovana s patronatskim pismom IBM World Trade Corporation New York. 15. Prihodki od prodaje Izkaz poslovnega izida je sestavljen po I. različici. (v EUR brez centov) 2011 2010 Čisti prihodki od prodaje proizv. in stor., razen najem na dom. trgu 29.821.665 27.604.596 Čisti prihodki od najemnin na domačem trgu 4.488.215 4.159.736 Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu 20.973.512 22.339.282 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu EU kupcem v skupini 11.668.201 6.493.608 Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu kupcem v skupini 3.497.282 6.798.737 Skupaj 70.448.875 67.395.959 Čisti prihodki od prodaje proizvodov, storitev, blaga in materiala na domačem trgu se nanašajo na prodajo strojne in programske opreme ter rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev ter storitev vzdrževanja strojne in programske opreme končnim strankam. V letu 2011 je podjetje doseglo 4,5 % rast prihodkov od prodaje glede ne leto 2010. Rast je bila zabeležena predvsem pri prodaji rešitev na področju tehničnih in svetovalnih storitev, manj pa pri prodaji strojne opreme. Prihodki od najemnim na domačem trgu se nanašajo na prihodke od najemnin osnovnih sredstev, danih v poslovni najem. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev kupcev v skupini se našajo na prihodke, prejete od povezanih podjetij v tujini iz naslova pogodb o zagotavljanju storitev naših strokovnjakov na IT in ostalih strokovnih področjih. 49
16. Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki v višini 41.047 EUR predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev. 17. Analiza stroškov Stroški Stroški splošnih (v EUR brez centov) prodajanja dejavnosti Skupaj Nabavna vrednost prod. blaga / proiz. Stroški 629.409 11.958.766 11.984.436 Stroški materiala 1.544.575 29.346.916 603.740 Stroški storitev 848.937 16.129.794 30.891.491 Stroški dela 848.937 16.129.794 16.978.731 Stroški plač 713.743 13.561.111 14.274.854 Stroški socialnega zavarovanja 50.654 962.435 1.013.090 Stroški pokojninskega zavarovanja 61.833 1.174.825 1.236.657 Ostali stroški dela 22.706 431.423 454.130 Amortizacija 236.549 4.494.435 4.730.984 Prevrednotovalni odhodki pri opredmetenih osnovnih sredstvih in obratnih sredstvih 17.435 331.267 348.702 Ostali stroški 111.137 2.111.605 2.222.742 Skupaj stroški 4.236.979 80.502.577 67.760.826 Podjetje na dan 31.12.2011 nima programov drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev zunaj odpravnin in jubilejnih nagrad. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje nasprotuje in oblikovanih rezervacij na dan 31.12.2011 ni. Znesek porabljen za revidiranje letnega poročila revizorja Pricewaterhousecoopers d.o.o., Ljubljana v letu 2011 znaša 32.500 EUR. 50
18. Finančni prihodki (v EUR brez centov) 2011 2010 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 183.203 347.498 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 12.866 23.206 Skupaj 196.069 370.704 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini predstavljajo pozitivne tečajne razlike pri poslovanju s tujino. 19. Finančni odhodki (v EUR brez centov) 2011 2010 Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 174.889 93.804 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 179.098 812.831 Skupaj 353.987 906.635 Finančne odhodke iz poslovnih terjatev do družb v skupini predstavljajo negativne tečajne razlike pri poslovanju s tujino. 20. Davki Davek od dohodka je obračunan v višini 20 % od ugotovljene davčne osnove. Zaradi nekaterih davčno nepriznanih odhodkov in uveljavljanju nekaterih olajšav je bila davčna osnova nižja od poslovnega dobička. V letu 2011 je bila uporabljena 25,05 % efektivna davčna stopnja. 51
Podrobnejše razkritje davčnega obračuna (v EUR brez centov) 2011 2010 Odmerjeni davek 662.996 351.671 Prihodek/Odhodek za odložene davke 39.858 66.951 Odhodek za davek 623.138 284.720 Številčna uskladitev odhodka za davek in teoretičnega odhodka za davek Poslovni izid pred davki 2.646.902 1.315.375 Teoretično odmerjeni davek ( 20 %) 529.380 263.075 Neobdavčeni prihodki -43.192-1.790 Davčno nepriznani odhodki 183.366 72.012 Davčne olajšave -46.415-48.577 Odhodek za davek 623.139 284.720 21. Odloženi davki (v EUR brez centov) 2011 2010 Odloženi davki 39.858 66.951 Skupaj 39.858 66.951 22. Čisti poslovni izid v obdobju Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin (2,00 %) bi znašal čisti poslovni izid 1.928.997 EUR. 23. Dogodki po bilanci stanja Do dneva sestavitve letnega poročila ni poslovnih dogodkov, ki bi bistveno vplivali na premoženjski, finančni in uspešnostni položaj družbe na dan 31.12.2011 in bi zahtevali popravek računovodskih izkazov za leto 2011 ali bi zahtevali dodatna razkritja k njim. 52
24. Kazalniki Skupina temeljnih kazalnikov Izračun kazalnikov 2011 2010 I. Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja) 1. Stopnja lastniškosti financiranja kapital/obveznosti do virov sredstev 0,1266 0,1151 2. Stopnja dolgoročnosti financiranja II. Temeljni kazalniki stanja investiranja (naložbenja) 1. Stopnja osnovnosti investiranja vsota kapitala in dolg. dolgov, skupaj z rezerv/obveznosti do virov sredstev 0,2145 0,1895 osnovna sredstva (po neodpisani vred.)/sredstva 0,2243 0,2614 2. Stopnja dolgoročnosti investiranja vsota OS, dolg. fin naložb in dolg. posl. terjatev/sredstva 0,2982 0,3076 III. Temeljni kazalniki vodoravnega financnega ustroja 1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 2. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) kapital/osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 0,5645 0,4404 likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti 0,1096 0,2089 3. Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 4. Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/kratkoročne obveznosti 0,9349 0,8787 kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti 0,9349 0,8787 IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti 1. Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,0397 1,0198 V. Temeljni kazalniki dobičkonosnosti 1. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala čisti dobiček v poslovnem letu/povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) 0,3373 0,2213 2. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala vsota dividend za poslovno leto / povprečni osnovni kapital -- 0,3006 53
25. Posli s povezanimi strankami Podjetje posluje s povezanimi strankami pod običajnimi tržnimi pogoji. a) Prodaja povezanim strankam (v EUR brez centov) 2011 2010 IBM Avstralija 1.210 - IBM Avstrija 189.660 246.691 IBM Belgija 370 - IBM Bolgarija 61.803 53.920 IBM Češka 5.522.323 158.696 IBM Dubaj 1.216.237 2.385.395 IBM Egipt 23.945 54.961 IBM Estonija -- 7.677 IBM Francija 610.703 277.241 IBM Hrvaška 188.983 77.652 IBM Irska 2.359.985 1.379.419 IBM Južna Afrika 12.615 7.163 IBM Latvija 1.151 9.602 IBM Litva -- 7.677 IBM Madžarska 26.747 1.177 IBM Nemčija 121.668 309.759 IBM Nizozemska 2.733.253 3.730.637 IBM Pakistan 4.131 17.772 IBM Poljska 24.212 17.447 IBM Portugalska 1.170 -- IBM Romunija 16.609 49.547 IBM Savdska Arabija 20.671 -- IBM Singapur 667.323 485.918 IBM Slovaška -1.455 239.079 IBM Srbija 150.839 39.983 IBM Švedska -- 2.597 IBM Turčija 39.052 11.240 IBM Velika Britanija -- 2.442 IBM WTC 656.976 3.277.564 IBM ZDA 515.024 441.088 IBM Tajvan 275 -- Skupaj 15.165.483 13.292.344 54
b) Nabava pri povezanih strankah (v EUR brez centov) 2011 2010 IBM Avstrija 249.790 191.343 IBM Južna Afrika - 3.788 IBM Belgija 91.317 58.152 IBM Danska 24.127 69.865 IBM Dubaj 1.423 1.072.522 IBM Francija 237.374 767.873 IBM Hrvaška 340.023 178.259 IBM Irska 5.584.433 3.294.712 IBM Italija 8.723 59.353 IBM Južna Afrika 3.286 - IBM Kanada 1.567 2.980 IBM Madžarska 167.742 56.932 IBM Malezija - -40.493 IBM Nemčija 386.529 394.213 IBM Nizozemska 3.573.215 3.760.957 IBM Poljska 122.732 20.441 IBM Portugalska 7.966 - IBM Romunija 26.865 - IBM Singapur 8.499.263 12.139.603 IBM Slovaška 1.142.837 1.306.441 IBM Srbija 8059,85 - IBM Španija 7.517 25.002 IBM Češka 2.705.442 233.403 IBM Švica 451.109 116.479 IBM Švedska - 10.408 IBM Izrael - 6.149 IBM Velika Britanija 228.250 272.005 IBM WTC 55.474 3.134.152 IBM ZDA 1.864.136 2.209.436 Skupaj 25.789.196 29.343.975 55
c) Poslovne terjatve do povezanih strank (v EUR brez centov) 31.12.2011 31.12.2010 IBM Avstrija - 208.193 IBM Bolgarija 19.873 4.451 IBM Češka 236.342 - IBM Dubaj - 323.498 IBM Egipt 434 15.801 IBM Estonija - 473 IBM Francija 28.086 12.130 IBM Hrvaška 33.649 3.826 IMPL BV, Nizozemska 592.828 18.804 IBM Irska - 14.959 PDL Irska 290.321 287.995 IS&S BV, Nizozemska 21.246 334.895 IBM Latvija - 473 IBM Litva - 473 IBM Madžarska 7.152 1.718 IBM Nemčija 14.669 13.783 IBM Romunija 3.643 - IBM Portugalska 1.170 - IBM Pakistan 434 2.789 IBM Poljska 1.393 5.098 IBM Singapur 131.404 45.722 IBM Slovaška 5.805 35.362 IBM Srbija 84.807 3.259 IBM Turčija 6.072 2.411 IBM WTC 76.204 361.792 IBM ZDA 69.276 100.767 Skupaj 1.624.807 1.798.670 56
d) Poslovne obveznosti do povezanih strank (v EUR brez centov) 31.12.2011 31.12.2010 IBM Avstrija 33.420 - IBM Belgija 8.785 2.724 IBM Kanada 1.573 - IBM Češka 403.077 200.509 IBM Danska 4.855 1.978 IBM Dubaj 140.435 2.246 IBM EISC 192.834 4.590 IBM Francija 65.265 591.478 IBM Hrvaška 41.382 28.764 IMPL BV, Nizozemska 129.098 130.362 IBM Irska 1.915.448 1.101.153 IBM Italija -23 4.679 IBM Izrael - 463 IS&S BV, Nizozemska - 217.142 IBM Madžarska 26173,54 7.865 IBM Nemčija 66.063 46.378 IBM Nizozemska - 611 IBM Poljska 42.891 1.246 IBM Singapur 2.928.101 5.297.305 IBM Slovaška 238.146 154.825 IBM Španija 1.017 606 IBM Švedska - 4.387 IBM Srbija 1.366 IBM Švica 4.479 13.399 IBM Velika Britanija 30.578 33.504 IBM WTC 51.461 1.351.149 IBM ZDA 246.403 352.861 Skupaj 6.572.828 9.550.225 57
58
59
60