DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE RTC KRVAVEC D.D.

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA POSLOVANJA DRUŽBE RTC KRVAVEC D.D. TOMAŽ BEDINA Ljubljana, november 2001

IZJAVA Študent/ka TOMAŽ BEDINA izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom mag. ADRIANA REJC in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 28.11.2001 Podpis: 2

KAZALO UVOD 5 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE 6 2. ANALIZA SREDSTEV DRUŽBE 8 2.1 Analiza stalnih sredstev 10 2.1.1. Odpisanost osnovnih sredstev 11 2.1.2. Tehni na opremljenost dela 12 2.2. Analiza gibljivih sredstev 13 2.2.1. Obra anje obratnih sredstev 15 3. ANALIZA ZAPOSLENIH 16 3.1. Obseg zaposlenih 17 3.2. Struktura zaposlenih 17 3.3. Fluktuacija zaposlenih 18 3.4. Izkoriš enost delovnega asa 19 4. ANALIZA FAZ POSLOVNEGA PROCESA 19 4.1. Analiza nabave 20 4.2. Analiza proizvodnje 20 4.2.1. Stroški proizvodnje 21 4.3. Analiza prodaje 22 4.3.1. Prodajne poti 23 4.3.2. Prodajne cene 24 4.4. Analiza financiranja 25 4.4.1. Obseg in struktura obveznosti do virov sredstev 25 4.4.2. Razmerja med strukturo virov in strukturo sredstev 28 5. ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA IN USPEŠNOSTI 30 5.1. Analiza poslovnega uspeha 31 5.1.1. Analiza prihodkov 33 5.1.2. Analiza odhodkov 34 5.2. Analiza uspešnosti poslovanja 36 5.2.1. Produktivnost dela 36 5.2.2. Ekonomi nost 38 5.2.3. Dobi konosnost 39 6. NEFINAN NI KAZALCI 41 6.1. Stopnja bolniškega staleža 41 6.2. Varstvo pri delu in požarna varnost 41 6.3. Varstvo okolja 42 6.4. Zadovoljstvo kupcev 42 3

6.5. Zadovoljstvo zaposlenih 42 6.6. Problematika nefinan nih kazalcev v družbi RTC Krvavec d.d. 43 7. OCENA PREDNOSTI IN PROBLEMSKIH STANJ V DRUŽBI RTC KRVAVEC D.D. 43 SKLEP 44 LITERATURA 46 VIRI 47 4

UVOD Ekonomska teorija prou uje gospodarjenje, ki je zavestna dejavnost loveka. lovek deluje, da bi v ve ji meri zadovoljil svoje potrebe oziroma pridobil sredstva za njihovo zadovoljevanje (Rozman, 1995, str. 50). Potrebe so relativno vedno ve je kot je sredstev za njihovo zadovoljevanje in lovek je prisiljen, da se obnaša gospodarno. Glede tega velja splošno gospodarsko na elo: z danimi delovnimi sredstvi, predmeti dela in delom dose i im ve ji u inek, rezultat ali cilj oziroma dani u inek dose is im manjšim vložkom delovnih sredstev, predmetov dela in dela. V dejanskem življenju pa lovek ne ravna vedno racionalno. Poleg tega prihaja tudi do spreminjanja okoliš in gospodarjenja, to pa seveda vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. Dejanski rezultati poslovanja podjetja ponavadi odstopajo od vnaprej zamišljenih rezultatov. Potrebno je ugotoviti odstopanja, predvsem pa prou iti vzroke odstopanj. Na podlagi vsega tega lahko sprejmemo ukrepe za im boljše doseganje zastavljenih ciljev v bodo e. To nam omogo a analiza poslovanja. Analiza pomeni proces spoznavanja nekega predmeta, ki ga želimo podrobno prou iti. Analiza poslovanja je torej proces spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja, kot priprava za odlo anje v podjetju ali njegovih organizacijskih enotah o izboljšanju uspešnosti poslovanja s stališ a uporabnika analize (Lipovec, 1983, str. 31). Predmet diplomskega dela je analiza uspeha in uspešnosti poslovanja podjetja RTC Krvavec d.d. v letih 1999 in 2000. Potrebno je omeniti, da se podjetje ukvarja z dejavnostjo, ki je izrazito sezonskega zna aja, tako da je zanjo zna ilna dolo ena specifika. Pri analiziranju sem se osredoto il na analizo prihodkov, odhodkov in poslovnega izida podjetja, spremljal pa sem tudi kazalce uspešnosti poslovanja podjetja - produktivnost, ekonomi nost in donosnost v letih 1999 in 2000. Cilj analize je spoznati, kako uspešno je RTC Krvavec posloval v letih 1999 in 2000, dejavnike, ki so vplivali na njegovo poslovanje, ter ugotoviti probleme, s katerimi se podjetje soo a pri svojem poslovanju. Namen diplomskega dela je s pomo jo analize uspešnosti poslovanja družbe RTC Krvavec dobiti vpogled v dejansko poslovanje in razmisliti, kako bi se dalo le- tega izboljšati. Vodstvu družbe bodo informacije o šibkih to kah družbe omogo ale lažje in pravilne odlo itve. V diplomskem delu bom uporabil slede o metodo dela: najprej bom analiziral uspešnost poslovanja vsake posamezne poslovne funkcije, na koncu pa še poslovno uspešnost družbe kot celote. 5

Poslovanje družbe se kaže s podatki, ki predstavljajo ugotovljena, zabeležena dejstva. Poslovanje družbe lahko tudi neposredno opazujemo, vendar ga najpogosteje spoznavamo s pomo jo podatkov. Vrsta in obseg podatkov sta odvisna predvsem od namena in cilja analize. Prav tako tudi od razpoložljivosti podatkov in od možnosti njihovega prirejanja za potrebe analize (Rozman, 1995, str. 54). Metoda dela, ki jo bom uporabil pri izdelavi diplomskega dela, je pregled tuje in doma e strokovne literature ter obdelava ustreznih podatkov družbe RTC Krvavec d.d. za obdobje med leti 1999 in 2000. Ugotovljena odstopanja bom ponazoril z indeksi 2000/1999. Poslovanje podjetja spoznamo predvsem iz knjigovodskih dokumentov kot so bilanca stanja in izkaz uspeha. Podatke za analizo poslovanja sem pridobil iz bilanc stanja za leta 1999 in 2000 in izkazov uspeha za isto obdobje. Poleg tega pa sem uporabil tudi podatke kadrovske, nabavne in prodajne službe v tem obdobju. Vendar dobljenih podatkov ne smemo med seboj primerjati brez inflacioniranja. Tako bom podatke za leto 1999 pomnožil z ustreznim indeksom cen življenjskih potrebš in. Za podatke, ki prikazujejo poslovanje podjetja v dolo enem trenutku, na dan 31.12, ter so zbrani v bilanci stanja, sem upošteval indeks rasti cen življenjskih potrebš in december 2000 /december 1999. Ta indeks znaša po podatkih Zavoda RS za statistiko 1,089. V izkazu uspeha pa so podatki spremenljivke toka, zato sem te podatke inflacioniral s povpre nim indeksom rasti cen življenjskih potrebš in, ki je znašal v letu 2000 prav tako 1,089. V diplomskem delu bom tako pri posameznih izra unih uporabil le inflacionirane podatke. V prvem poglavju bom predstavil družbo, v nadaljevanju pa bo sledila analiza poslovanja. 1. PREDSTAVITEV DRUŽBE Družba RTC Krvavec je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodiš u v Kranju pod številko sklepa Srg 97/00491 z dne 25.08.1997 kot Rekreacijsko Turisti ni Center Krvavec d.d.. Osnovna dejavnost družbe po standardni klasifikaciji je dejavnost ži nic in vle nic, šifra podrazreda je 60.213., registrirana pa je še za upravljanje drugih dejavnosti, med katerimi so pomembnejše: o o o o Dejavnost smu arskih centrov in smu iš, Trgovina na drobno s športno opremo, Izposojanje športne opreme, Obratovanje športnih objektov, 6

o o o Druge športne dejavnosti, Zbiranje iš enje in distribucija vode, Vzdrževanje in popravila motornih vozil. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2000 znaša 411.468 tiso SIT in je razdeljen na 205.734 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 SIT. V tabeli 1 je predstavljena lastniška struktura družbe. Tabela 1 : Lastniška struktura družbe na dan 31.12.2000 Delni ar Št. delnic % SKB Banka d.d. Ljubljana 123.293 59,93 Slovenska razvojna družba d.d. 14.760 7,17 Kapitalska družba d.d. 13.943 6,78 Zvon Ena Pid d.d. 13.320 6,47 Slovenska odškodninska družba d.d. 9.087 4,42 GRADIS GP Ljubljana d.d. 4.200 2,04 Iskra Commerce Trgovina d.o.o. 4.177 2,03 Modra Linija 2 d.d. Koper 3.781 1,84 Modra Linija d.d. Koper 2.461 1,20 Modra Linija 3 d.d. Koper 1.184 0,58 Merkur d.d. 2.000 0,97 GBD d.d. 1.633 0,79 Mali delni arji 11.895 5,78 Skupaj 205.734 100,0 Vir: Revizijsko poro ilo družbe RTC Krvavec za leto 2000. V skladu s statutom sestavljata upravo družbe dva lana. Nadzorni svet družbe šteje devet lanov. Šest lanov nadzornega sveta voli skupš ina, trije lani so predstavniki zaposlenih. lani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Družba RTC Krvavec upravlja s smu iš em Krvavec, ki ga lahko štejemo kot eno izmed najbolj zaokroženih in za slovenske razmere posodobljenih gorskih smu arskih središ. Otempri ajo tudi številna priznanja za vzorno vzdrževanje prog in ži niških naprav. Smu iš e Krvavec ima zelo ugodno lego, saj se nahaja v bližini glavnega mesta Ljubljane in ve regionalnih središ (Kranj, Škofja loka, Kamnik). Dostop do vznožja smu iš a je dokaj lahek, problem predstavlja le pomanjkanje parkiriš in do leta 1999 tudi sama gondolska ži nica. Problem parkiranja poskušajo rešiti z organiziranim 7

avtobusnim prevozom, Dostop na samo smu iš e pa je sedaj mnogo hitrejši, saj so v letu 1999 dogradili novo gondolsko ži nico. Do leta 1997 je bilo smu iš e Krvavec popolnoma odvisno od narave, nato so dogradili sistem umetnega zasneževanja in tako ima družba skoraj vse pogoje za normalno obratovanje in lahko nudi obiskovalcem skozi vso sezono ugodne razmere za smu anje. Za etki družbe segajo v leto 1958, ko je Avtobusno podjetje SAP financiralo gradnjo prve dostopne ži nice na Krvavec. Vendar se je razvoj Krvavca nadaljeval šele leta 1960, ko so obnovili opuš eno tovorno ži nico, ki je bila postavljena za gradnjo televizijskega stolpa in novega Doma na Krvavcu, v ži nico za turisti ni prevoz smu arjev. S tem se je za el razvoj smu iš a na Krvavcu. Zgradili so ve ži nic in vle nic in s tem omogo ili normalne pogoje za nudenje smu arskih storitev. Leta 1973 je bil ustanovljen Konzorcij, ki je zbral denar, s katerim so financirali gradnjo nove kabinske ži nice, saj je bila stara dvosedežnica že isto dotrajana in je predstavljala ozko grlo pri obratovanju smu iš a. Nato so postopoma gradili nove ži nice in vle nice ter urejali nove smu arske proge. Leta 1992 je bila zgrajena zadnja dvosedežnica Tiha dolina - Njivice. V letu 2000 ob novi gondolski ži nici s kapaciteto 2.000 oseb na uro družba razpolaga še s 7 sedežnicami s kapaciteto 8.060 oseb na uro in 4 vle nicami s kapaciteto 3.900 oseb na uro. Povpre na starost sedežnic in vle nic znaša 20 let. Družba se soo a v letu 2000 z velikimi problemi pri poslovanju, kar je razvidno iz same analize poslovanja družbe RTC Krvavec d.d., ki sledi v nadaljevanju. 2. ANALIZA SREDSTEV DRUŽBE Poslovna sredstva predstavljajo premoženje podjetja. V Slovenskih ra unovodskih standardih se delijo na stvari, pravice in denar. Stvari se lahko pojavljajo v okviru osnovnih ali obratnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva obsegajo zemljiš a, zgradbe, opremo, ve letne nasade in osnovno redo, opredmetena obratna sredstva pa vklju ujejo material, drobni inventar, nedokon ano proizvodnjo ter proizvode in trgovsko blago. Pravice se pojavljajo v obliki neopredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih obratnih sredstev in finan nih naložb (Slovenski ra unovodski standardi, 1998, str. 9). Osnovna in obratna sredstva se razlikujejo po hitrosti preoblikovanja. Koeficient obra anja je glavna podlaga za razmejitev med osnovnimi in obratnimi sredstvi. Med osnovna sredstva štejemo vsa sredstva, ki imajo koeficient obra anja manjši od 1 in so torej tista, ki se obrnejo kasneje kot v enem letu. Sredstva, ki pa imajo koeficient 8

obra anja ve ji od 1, to pomeni, da se obrnejo prej kot v enem letu, so obratna sredstva (Turk, 1994, str. 90). Sredstva podjetja so razvidna iz bilance stanja. Bilanca stanja prikazuje, kolikšna sredstva so bila vložena v podjetje, kako je podjetje prišlo do teh sredstev in kako jih je naložilo, kakor je to razvidno na dolo en dan (Mramor, 1993, str. 154). V bilanci stanja so podatki prikazani po neodpisani, to je sedanji vrednosti posameznih postavk. Sredstva so v bilanci stanja prikazana kot stalna in gibljiva in takšno terminologijo bom uporabil tudi v diplomskem delu. V tabeli 2 so prikazana vsa poslovna sredstva, s katerimi je razpolagala družba RTC Krvavec v letih 1999 in 2000. Tabela 2 : Poslovna sredstva, s katerimi je razpolagala družba RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Vrsta sredstev 1999 % 2000 % I 00/99 A. STALNA SREDSTVA (1. do 4.) 4.490.674 96,05 4.357.431 97,71 97 1. Neopredmetena dolgoro na sredstva 65 0,000014 861 0,02 1318 2. Opredmetena osnovna sredstva 4.490.371 96,04 4.356.405 97,69 97 3. Dolgoro ne finan ne naložbe 238 0,01 165 0,0005 69 4. Popravek kapitala 0 0 0 0 - B. GIBLJIVA SREDSTVA (1. do 6.) 184.664 3,95 102.211 2,29 55 1. Zaloge 20.393 0,44 19.954 0,45 98 2. Dolgoro ne terjatve iz poslovanja 0 0 0 0-3. Kratkoro ne terjatve iz poslovanja 112.255 2,40 62.641 1,40 56 4. Kratkoro ne finan ne naložbe 23.873 0,51 0 0-5. Denarna sredstva 27.923 0,60 19.502 0,44 70 6. Aktivne asovne razmejitve 220 0,01 114 0,0005 52 SREDSTVA SKUPAJ (A+B) 4.675.338 100,00 4.459.642 100,00 95 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Družba RTC Krvavec d.d. je imela v letu 2000 4.459,6 mio SIT sredstev, katerih obseg se je glede na leto 1999 realno zmanjšal za 5 %. V strukturi sredstev družbe predstavljajo stalna sredstva 98 %, gibljiva sredstva pa 2 %, njihova struktura pa se glede na leto 1999 ni bistveno spremenila. Taka struktura sredstev je zna ilna za podjetja tovrstne dejavnosti, ki morajo razpolagati z ogromno infrastrukturo in delovnimi stroji, da lahko opravljajo svojo osnovno dejavnost - nudenje zimskošportnih 9

aktivnosti. Na drugi strani ne potrebujejo toliko gibljivih sredstev, kot podjetja, ki se ukvarjajo z druga no dejavnostjo. 2.1 Analiza stalnih sredstev Stalna sredstva so dolgoro no vezan del premoženja podjetja, ki ostaja nespremenjen daljše obdobje, del svoje vrednosti pa preko amortizacije prenaša na izdelke in storitve. Prav zaradi svoje dolgoro nosti, pa tudi svoje vloge v reprodukcijskem procesu nasploh, so bistvenega pomena za uspešno delovanje podjetja. Navadno zavzemajo najve ji delež med vsemi sredstvi podjetja. Najpomembnejši del stalnih sredstev predstavljajo osnovna sredstva. Poleg njih so potem prisotne še dolgoro ne finan ne naložbe (dana dolgoro na posojila ter delnice in kapitalski deleži drugih podjetij) in popravek kapitala podjetja. Tabela 3 : Stalna sredstva, s katerimi je razpolagala družba RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Vrsta stalnih sredstev 1999 % 2000 % I00/99 1. Neopredmetena dolgoro na sredstva 65 0,01 861 0,02 1318 2. Opredmetena osnovna sredstva 4.490.371 99,99 4.356.405 99,97 97 - Zgradbe 3.960.401 88,20 3.881.214 89,10 98 - Zemljiš a 30.368 0,70 30.740 0,67 101 - Proizvajalna oprema 481.200 10,60 426.974 9,80 89 - Druga oprema 17.923 0,40 17.025 0,40 95 - Investicije v teku 153 0,005 152 0,005 99 - Predujmi za opredmetena OS 326 0,01 300 0,01 92 3. Dolgoro ne finan ne naložbe 238 0,01 165 0,005 69 STALNA SREDSTVA SKUPAJ 4.490.674 100,004.357.431 100,00 97 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Obseg stalnih sredstev v letu 2000 je 4.357,4 mio SIT, kar predstavlja 98 % vseh sredstev. Po obsegu so se glede na leto 1999 realno zmanjšala za 3 %. Najve ji delež (98 %) med vsemi stalnimi sredstvi predstavljajo zgradbe, sledi proizvajalna oprema z 10 %. Družba je v letu 1998 mo no investirala v osnovna sredstva. Najprej so postavili servisno ploš ad ob zgornji postaji kabinske ži nice, ki ustreza vsem ekološkim standardom (zbiranje odpadnih olj, urejena kanalizacija). Nujno je bila potrebna tudi posodobitev kabinske ži nice, poleg tega so nadaljevali s postavitvijo sistema za 10

umetno zasneževanje, ki ga zaradi spreminjajo ih se klimatskih razmer nujno potrebujejo. Ob novi gondolski ži nici s kapaciteto 2000 oseb na uro družba razpolaga še s sedmimi sedežnicami in štirimi vle nicami. Poleg tega sta na novo zgrajeni še zgornja in spodnja postaja kabinske ži nice; v spodnjo postajo so se preselile tudi vse službe, ki so prej delovale v najetih poslovnih prostorih v Kranju. Delež drugih vrst stalnih sredstev je zelo majhen. 2.1.1. Odpisanost osnovnih sredstev Osnovna sredstva postopoma prenašajo svojo vrednost na proizvode in storitve, tej zmanjšani vrednosti pravimo odpisana vrednost in je enaka kumulativi amortizacije. Preostala vrednost osnovnega sredstva je neodpisana vrednost. Zaradi inflacije je potrebno vrednost osnovnega sredstva revalorizirati, e želimo, da so sredstva podjetja v bilanci stanja izkazana realno. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev je razmerje med popravkom vrednosti osnovnih sredstev in nabavno vrednostjo osnovnih sredstev. Na stopnjo odpisanosti lahko vplivamo z metodo amortiziranja, nabavljanjem novih osnovnih sredstev in prodajo starih. Tabela 4 : Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Element 1999 2000 I00/99 1. Nabavna vrednost OS 6.700.465 6.756.410 101 2. Odpisi (popravki vrednosti) 2.210.029 2.399.144 108 3. Sedanja (neodpisana) vrednost OS 4.490.436 4.357.266 97 4. Stopnja odpisanosti (2/1) 0,33 0,35 106 5. Stopnja neodpisanosti (3/1) 0,67 0,65 97 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev znaša v letu 2000 35 %, kar je 2 odstotni to ki ve, kot v letu 1999. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev je relativno nizka, kar je predvsem posledica že prej omenjene investicije. Poleg tega je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je družba v letu 2000 spremenila amortizacijske stopnje pri dolo enih skupinah osnovnih sredstev, kar je predstavljalo za 32 mio SIT nižje stroške amortizacije (Revizijsko poro ilo družbe za leto 2000, str. 13, 18). Amortizacijske stopnjesoprikazanevtabeli5. 11

Tabela 5 : Amortizacijske stopnje družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v % Amortizacijska skupina 1999 2000 Gradbeni objekti 2,0 10,0 2,0 10,0 Transportna sredstva 10,0 15,5 10,0 15,5 Proizvajalna oprema 10,0 33,3 10,0 20,0 Druga oprema 4,0 33,3 4,0 20,0 Ra unalniška oprema 50,0 50,0 Neopredmetena dolgoro na sredstva 33,3 20,0 Vir: Revizijsko poro ilo družbe RTC Krvavec d.d. za leto 2000. Povpre na starost ži nic, sedežnic in vle nic na smu iš u znaša 20 let, kar je veliko. Najnovejši med njimi sta dvosedežnici Tiha dolina-njivice, od katerih je bila prva postavljena leta 1989, druga pa leta 1992. Investicije v nove ži niške opreme bodo torej nujne tudi v bodo e. 2.1.2. Tehni na opremljenost dela Tehni na opremljenost dela je kazalec, ki ga izra unamo tako, da primerjamo osnovna sredstva in opremo s številom zaposlenih v podjetju. Pove nam, kako delovna sredstva vplivajo na poslovanje podjetja. Podjetje je tehni no bolje opremljeno, e uporablja novejša delovna sredstva, to pa pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja. Tehni na opremljenost dela je povezana s produktivnostjo, praviloma sta sorazmerni. št. izdelkov št. izdelkov povp. sredstva Pr oduktivnost dela = = ( ) * ( ) (1) zaposleni povp. sredstva zaposleni Drugi del mere produktivnosti (povpre na sredstva / zaposleni) je tehni na opremljenost dela, ki zahteva, da so zaposleni bolj kvalificirani, kar omogo a ve jo produktivnost, ta pa spet ve ja vlaganja v sredstva (Pu ko, Rozman, 1992, str. 210). Kazalec tehni ne opremljenosti dela nam torej pove, kolikšen del osnovnih sredstev odpade na zaposlenega. Boljši kazalec tehni ne opremljenosti dela je razmerje med nabavno vrednostjo delovnih priprav in številom zaposlenih. Ta kazalec daje analiti no bolj natan ne ocene, saj so ravno delovne priprave tiste, s katerimi bolj neposredno ustvarjamo poslovne u inke (Pu ko, 1997, str. 42). Obstaja pa še tretji kazalec tehni ne opremljenosti dela. Gre za razmerje med nabavno vrednostjo proizvajalne opreme in povpre nim številom proizvodnih delavcev. Proizvajalno opremo uporabljajo samo proizvodni delavci in ne vsi zaposleni. Prva dva kazalca tehni ne 12

opremljenosti dela sta prikazana v tabeli 6, tretjega kazalca pa zaradi nerazpoložljivosti podatkov ni bilo mogo e izra unati. Tabela 6 : Tehni na opremljenost dela družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Element 1999 2000 I00/99 1. Nabavna vrednost osnovnih sredstev (000 SIT) 6.700.465 6.756.410 101 2. Nabavna vrednost proizvajalne opreme (000 SIT) - - - 3. Povpre no število zaposlenih 36 35 97 4. Povpre no število proizvodnih delavcev 19 18 94 5. Število sezonskih delavcev 59 78 132 6. Skupno število delavcev 95 113 119 7. Koli nik tehni ne opremljenosti 1 (mio SIT/zap.) 186,1 193,0 104 (1/3) 8. Koli nik tehni ne opremljenosti 2 (mio SIT/zap.) (1/5) 70,5 59,8 85 Vir: Revizijsko poro ilo družbe RTC Krvavec za leto 2000, Evidenca kadrovskega sektorja družbe RTC Krvavec o stanju in gibanju zaposlenih v družbi RTC Krvavec d.d. v letih 1999 in 2000. Glede na specifi no dejavnost družbe je o tehni ni opremljenosti dela potrebno govoriti na dva na ina. Najprej primerjamo nabavno vrednost osnovnih sredstev s povpre nim številom redno zaposlenih delavcev, kateri število je v letu 2000 znašalo 35. Koli nik tehni ne opremljenosti 1 v letu 2000 znaša 193 mio SIT in je realno 4 % ve ji kot v letu 1999. Razlog pove anja je predvsem zmanjšanje števila redno zaposlenih delavcev za 1. V asu zimske sezone pa družba zaposli ve je število sezonskih delavcev. V letu 2000 je bilo sezonskih delavcev 78, kar je 32 odstotkov ve kot v letu 1999. Pri drugem na inu izra unavanja tehni ne opremljenosti dela tako primerjamo nabavno vrednost osnovnih sredstev s skupnim številom zaposlenih v asu zimske sezone. Tehni na opremljenost dela, ki je v letu 1999 znašala 70,5 mio SIT na zaposlenega, se je v letu 2000 zmanjšala na 59,8 mio SIT. 2.2. Analiza gibljivih sredstev Gibljiva sredstva sestavljajo obratna sredstva in kratkoro ne finan ne naložbe. So kratkoro no premoženje podjetja, zanje pa je zna ilno obra anje. To pomeni, da hitro 13

spreminjajo svojo obliko, saj se že v enem poslovnem procesu pretvorijo v razli ne druge oblike, po kon anem procesu pa se zopet spremenijo v svojo za etno obliko. V toku poslovanja se obrnejo prej kot v enem letu. Kratkoro ne finan ne naložbe zajemajo delnice in kapitalske deleže drugih podjetij, ki jih je podjetje kupilo, da jih bo v kratkem roku spet prodalo in iz porasta cene nekaj zaslužilo. Sem spadajo tudi drugim dana kratkoro na posojila (Pu ko, 1997, str. 76). Tabela 7 : Gibljiva sredstva družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Vrsta gibljivih sredstev 1999 % 2000 % I00/99 1. Zaloge 20.393 11,1 19.954 19,5 98 2. Dolgoro ne terjatve iz poslovanja 0 0,00 0 0,00-3. Kratkoro ne terjatve iz poslovanja 112.255 60,8 62.641 61,4 56 4. Kratkoro ne finan ne naložbe 23.873 12,9 0 0,00-5. Denarna sredstva 27.923 15,1 19.502 19,0 70 6. Aktivne asovne razmejitve 220 0,1 114 0,1 52 GIBLJIVA SREDSTVA SKUPAJ 184.664 100,0 102.211 100,0 55 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Gibljiva sredstva predstavljajo v letu 2000 le 2 % celotnih sredstev družbe. Po obsegu so se glede na leto 1999 realno zmanjšale za 45 %. Najve ji delež med gibljivimi sredstvi predstavljajo kratkoro ne terjatve iz poslovanja. Sledijo zaloge ter denarna sredstva. V strukturi gibljivih sredstev se je glede na leto 1999 bistveno pove al delež zalog (za 8 odstotnih to k) in delež denarnih sredstev (za 4 odstotne to ke). V letu 1999 je imela družba tudi kratkoro ne finan ne naložbe, ki so predstavljale skoraj 13% vseh gibljivih sredstev, v letu 2000 pa jih nima. Tabela 8 : Zaloge družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Vrsta zalog 1999 % 2000 % I00/99 1. Material 20.006 98,1 19.789 99,2 98 2. Trgovsko blago 386 1,9 165 0,8 43 ZALOGE SKUPAJ 20.392 100,0 19.954 100,0 98 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. V letu 2000 so se zaloge realno zmanjšale za 2 %. V veliki ve ini gre za zaloge materiala, ki ga družba potrebuje za vzdrževanje svojih osnovnih sredstev. Delež trgovskega blaga je sicer zanemarljiv (1 %), gre pa za obeske za smu arske vozovnice 14

in ro ne ure znamke Swatch, ki omogo ajo programiranje smu arskih vozovnic v uro po sistemu Ski Data. Tabela 9 : Vrste terjatev družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Vrsta terjatev 1999 % 2000 % I00/99 Dolgoro ne terjatve do kupcev 0 0,00 0 0,00 - Kratkoro ne terjatve do kupcev 48.246 43 36.503 59 75 Druge kratkoro ne terjatve 63.857 57 25.256 40 39 Kratkoro no dane varš ine 152 0,01 882 1 580 TERJATVE SKUPAJ 112.255 100 62.641 100 56 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Po obsegu so se terjatve v letu 2000 realno zmanjšale za 44 %. Najve ji delež med njimi predstavljajo kratkoro ne terjatve do kupcev. Te terjatve izhajajo iz naslova prodanih in še nepla anih smu arskih vozovnic. 2.2.1. Obra anje obratnih sredstev Obratna sredstva se spreminjajo iz ene oblike v drugo in najmanj enkrat v letu zaklju ijo reprodukcijski tok, obi ajno se pa obrnejo nekajkrat v letu. Hitrost obra anja vpliva na uspešnost poslovanja v obdobju. Ve krat,koseposlovnasredstvaobrnejo, ve ji bo uspeh oziroma manjša sredstva so potrebna za enak uspeh. Podjetje si mora prizadevati, da je stanje zalog in terjatev im manjše, vendar mora iskati uskladitev med vplivom zalog na uspeh poslovanja in med tveganjem, da bo zalog zmanjkalo. Hitrost obra anja izra unavamo s trajanjem enega obrata v dnevih ali pa s koeficientom obra anja, ki pove, kolikokrat v enem letu so se obratna sredstva pojavila v dolo eni obliki (Pu ko, Rozman, 1992, str. 69). Koeficient obra anja izra unamo kot razmerje med letnim prometom po lastni ceni in povpre nim stanjem obratnih sredstev. Koeficient obra anja zalog je enak razmerju med porabljenim materialom v letu dni (po nabavnih cenah) in povpre ni zalogi materiala (po nabavnih cenah). Koeficient obra anja terjatev do kupcev pa se izra una kot razmerje med prejemki od kupcev v letu dni in povpre nim stanjem terjatev do kupcev (Slovenski ra unovodski standardi, 1993, str. 153). V tabeli 10 so prikazani koeficienti obra anja in trajanja enega obrata obratnih sredstev, zalog in kratkoro nih terjatev. Povpre no stanje obratnih sredstev in drugih dveh sestavin so izra unani kot povpre je stanj ob koncu leta. 15

Tabela 10 : Koeficienti obra anja obratnih sredstev in trajanje enega obrata obratnih sredstev, zalog in kratkoro nih terjatev družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Element 1999 2000 I00/99 1. Poslovni odhodki brez amortizacije (v 000 SIT) 386.250 366.552 95 2. Število dni v letu 360 360-3. Povpre na obratna sredstva (v 000 SIT) 117.750 131.501 111 4. Koeficient obra anja obratnih sredstev (1/3) 3,3 2,8 85 5. Trajanje obrata obratnih sredstev v dnevih (2/4) 109,7 129,5 118 6. Povpre na vrednost zalog ( v 000 SIT) 20.282 20.173 99 7. Koeficient obra anja zalog (1/6) 19,0 18,2 95 8. Trajanje obrata zalog v dnevih (2/7) 18,9 19,8 105 9. Povpre no stanje kratkoro nih terjatev (v 000 SIT) 65.373 87.448 134 10. Koeficient obra anja terjatev do kupcev (1/9) 5,9 4,2 71 11. Trajanje obrata terjatev do kupcev v dnevih (2/10) 61,0 85,9 141 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Hitrost obra anja obratnih sredstev se je v letu 2000 zmanjšala za 15 %. Obratna sredstva se v povpre ju obrnejo 2,8 krat letno. K slabšemu obra anju obratnih sredstev je pripomoglo predvsem slabše obra anje terjatev do kupcev oziroma pove anje vezave terjatev do kupcev za 15 dni. Upoštevaje dejavnost podjetja je delež obratnih sredstev majhen in nima bistvenega vpliva na celotno uspešnost poslovanja družbe. 3. ANALIZA ZAPOSLENIH Kadrovska dejavnost je ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju, saj mora zagotoviti nemoten proces proizvodnje. Temeljni elementi kadrovanja so predvsem iskanje novih sodelavcev, izbira med njimi, njihovo izpopolnjevanje, ocenjevanje uspešnosti njihovega dela in na rtovanje njihove kariere. Z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenih po eni strani potrjujemo ustreznost kadrovskih odlo itev in ugotavljamo slabosti in prednosti sodelavcev, po drugi strani pa je osnova nagrajevanju (Rozman, 1993, str. 198). Zaposleni so nepogrešljivo bogastvo podjetja, skupaj s podjetniškim kapitalom pa se medsebojno dopolnjujeta. Vse bolj se uveljavlja intelektualni kapital podjetja. Pomembno je zaposlovanje pravih ljudi in njihovo nadaljnje izobraževanje ter osebno 16

razvijanje, s imer pove ujemo sklad loveškega kapitala 1, s katerim razpolaga podjetje (Olve, Roy, Wetter, 1999, str. 27, 201). Da bi podjetje poslovalo uspešno, mora imeti ustrezen obseg in strukturo zaposlenih, primerno izrabo delovnega asa in dobre proizvodne lastnosti zaposlenih. V analizi poslovanja spremljamo zaposlene kot gospodarski in delavni potencial z namenom odkriti, kako zaposleni in spremembe števila zaposlenih vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. 3.1. Obseg zaposlenih Število zaposlenih lahko ugotavljamo na razli nih to kahvpodjetjuingledenato dobimo tudi razli ne podatke. Najširši podatek dobimo, e ugotavljamo število zaposlenih v kadrovski evidenci, ki zajema vse zaposlene, ki so v delovnem razmerju na dolo en dan v podjetju, ne glede na to, ali so dejansko prisotni ali ne. Vsak podatek o številu zaposlenih nam kaže samo stanje v dolo enem trenutku. Pri analizi poslovanja pa potrebujemo podatke o številu zaposlenih v daljšem asovnem obdobju, zato izra unamo povpre no število zaposlenih. Izra unana povpre na stanja zaposlenega osebja se med seboj razlikujejo, odvisno od tega, katere in koliko podatkov upoštevamo v izra unu (Lipovec, 1983, str. 176). V letu 2000 je bilo v družbi redno zaposlenih v povpre ju 35 delavcev, kar je eden manj oziroma 8 % od povpre nega števila zaposlenih v letu 1999. Dejavnost družbe je sezonska, tako da se v asu sezone pove a potreba po številu zaposlenih delavcev. Zato vsako pred za etkom smu arske sezone zaposlijo ve je število pogodbeno zaposlenih in študentov, ki opravljajo najrazli nejša dela (blagajniški in administrativni posli, redarske službe, reševalci ter seveda ži ni arji). V letu 2000 so tako zaposlili 78 sezonskih delavcev, kar je 19 oziroma 32% ve kot v letu 1999. 3.2. Struktura zaposlenih Strukture zaposlenih opazujemo zaradi lažje ocene vpliva obsega zaposlenih na uspešnost poslovanja podjetja. Zaposlene lahko prikazujemo v razli nih strukturah. V 1 loveški kapital skupaj s strukturnim kapitalom sestavlja intelektualni kapital podjetja. Intelektualni kapital podjetja izvira iz neotipljivih stvaritev loveškega intelekta in vklju uje vrednost tehni nih ekspertiz, sposobnosti za reševanje problemov, ustvarjalnost in poslovodne sposobnosti, skratka znanje in sposobnosti, ki jih imajo zaposleni v podjetju (ki so vtelešene v njih). Intelektualni kapital vklju uje tudi vso v podjetju posedovano znanje, izkušnje, organizacijske in tehnološke rešitve, razvite odnose z odjemalci, strokovne sposobnosti itd. (Pu ko, 1998, str. 56). 17

tabeli 11 je prikazana izobrazbena struktura redno zaposlenih v družbi RTC Krvavec d.d. v letih 1999 in 2000. Tabela 11 : Izobrazbena struktura redno zaposlenih v družbi RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Stopnja izobrazbe 1999 % 2000 % I00/99 1., 2. 6 17 6 17 100 3., 4. 13 36 13 37 100 5. 13 36 13 37 100 6. 0 0 0 0-7. 4 11 3 9 75 8. 0 0 0 0-9. 0 0 0 0 - SKUPAJ 36 100 35 100 97 Vir: Evidenca kadrovskega sektorja za leti 1999 in 2000. Struktura zaposlenih se kljub zmanjšanemu številu ni bistveno spremenila. Najve ji delež imajo zaposleni s tretjo, etrto (13 delavcev) in peto (13 delavcev) stopnjo izobrazbe. Sledijo zaposleni s prvo in drugo stopnjo izobrazbe (6 delavcev). Izobrazbena struktura je zna ilna za družbo s tovrstno dejavnostjo. Vendar mislim, da bi se moralo pove ati število delavcev s kon ano srednjo šolo in višjo izobrazbo, saj mislim, da poslovni svet od vodilnih terja vedno hitrejše prilagajanje ter sprejemanje težjih in trenutnih odlo itev, to pa zmorejo le dovolj izobraženi in izkušeni ljudje. 3.3. Fluktuacija zaposlenih Dinamiko zaposlenih prou ujemo s pomo jo spremljanja števila zaposlenih, ki so v podjetje prišli, in števila zaposlenih, ki so podjetje zapustili, vse to pa imenujemo fluktuacija (Lipovec, 1983, str. 181). Lo imo dva koeficienta fluktuacije Bruto koeficient fluktuacije = ( P + O ) Z Neto koeficient fluktuacije = ( P O ) Z (2) (3) P število delavcev, ki so v opazovanem obdobju prišli v podjetje O število delavcev, ki so v opazovanem obdobju iz podjetja odšli Z povpre no število zaposlenih v opazovanem obdobju 18

Fluktuacija nastaja iz najrazli nejših vzrokov: o normalna zamenjava osebja (upokojitev, opuš anje zaposlitve), o nesre e pri delu in poklicne bolezni, o nezadovoljstvo zaradi višine pla e, odnosov v podjetju, oddaljenosti, delovnega asa, možnosti napredovanja ipd. Tretjo skupino vzrokov fluktuacije obi ajno ne moremo ugotoviti druga e kot z razgovori in anketami. Poleg absentizma je to znak, da je v podjetju nekaj narobe. V letu 2000 se je število redno zaposlenih zmanjšalo za enega delavca, ki je družbo zapustil zaradi osebnih razlogov. Druge fluktuacije v družbi RTC Krvavec d.d. niso beležili. 3.4. Izkoriš enost delovnega asa Izkoriš enost delovnega asa je zelo pomemben dejavnik uspešnosti podjetja. Delovni potencial podjetja je možno pove ati, e sepove a stopnja izrabe delovnega asa, in e se zmanjšajo odbitki od možnega števila delovnih ur v dolo enem obdobju. Stopnja izkoriš enosti delovnega asa se izra una kot razmerje med efektivnim delom in skupnim delovnim asom: Stopnja izkoriš enosti delovnega asa = Efektivno delo Delovne ure (4) Dejavnost družbe RTC Krvavec d.d. je zelo specifi na, tako da ugotavljam, da je v zimskem asu izkoriš enost delovnega asa maksimalna, v poletnem obdobju pa zaposleni koristijo nadure, ki so jih ustvarili v zimskem asu, saj se takrat opravljajo le nujna vzdrževalna dela. To seveda ne velja za zaposlene v ra unovodstvu in v vodstvu podjetja, ki vse leto dela normalno. 4. ANALIZA FAZ POSLOVNEGA PROCESA V tem poglavju bom analiziral posamezne faze poslovnega procesa. Analiziral bom nabavno, proizvodno in prodajno funkcijo ter funkcijo financiranja družbe RTC Krvavec d.d.. S pomo jo te analize bomo spoznali na in dela v družbi RTC Krvavec d.d. in kako posamezna funkcija vpliva na skupno poslovno uspešnost družbe RTC Krvavec d.d.. 19

4.1. Analiza nabave V tej to ki nabavo pojmujem v ožjem pomenu besede. Vsebina nabave je preskrbovanje, pripravljanje in varovanje predmetov dela (Turk, 1994, str. 11). Vendar v primeru družbe RTC Krvavec d.d. nabava igra zelo obrobno vlogo, ker gre za storitveno dejavnost. Nabava obsega predvsem rezervne dele za opremo (teptalci snega, ži nice, snežni topovi, vodovodno omrežje s rpalko), gorivo, oprema za delavce in pisarniški material. Tovrstno opremo kupujejo pri razli nih dobaviteljih, povsem odvisno od trenutnih potreb. Podatki o dobaviteljih so predstavljeni v tabeli 12, vendar samo za leto 2000. Za leto 1999 podatki o dobaviteljih žal niso na voljo. Tabela 12 : Dobavitelji družbe RTC Krvavec d.d. v letu 2000 in njihove dobave v 000 SIT Dobavitelj Vrednost dobav v letu 2000 Elektro Gorenjska 22.632 Športplan d.o.o. 15.879 SKB Banka d.d. 14.409 Eurošped 2001 d.o.o. 13.927 Projektivno podjetje Kranj 6.016 Generali SKB Zavarovalnica Ljubljana 5.854 Petrol d.d. 2.932 Editrade d.o.o. 1.530 Delo ZP 1.418 Zavod za gradbeništvo, Ljubljana 1.370 Drugi 25.290 Skupaj obveznosti do dobaviteljev 111.257 Vir: Revizijsko poro ilo družbe RTC Krvavec d.d. za leto 2000. 4.2. Analiza proizvodnje Naloga proizvodne funkcije je, da v okviru poslovanja podjetja zagotovi teko proizvodni proces, v katerega vstopajo prvine poslovnega procesa in se tekom procesa preobrazijo v proizvod, ki je lahko v materialni obliki (izdelek) ali v nematerialni obliki (storitev) (Avbelj, 1995, str. 155). Kot je že bilo omenjeno, je RTC Krvavec d.d. družba, ki upravlja smu arsko središ e Krvavec. Poleg osnovne dejavnost, to je dejavnost ži nic in vle nic, opravljajo še 20

druge storitve, ki so sicer bolj postranskega zna aja, vendar jih je potrebno omeniti: odvoz smeti z objektov na smu iš u, dobava vode objektom na Krvavcu, prevoz prtljage, gostov in lastnikov objektov, ki se nahajajo na Krvavcu. V sezoni 1999/2000 je deloval na zgornji postaji kabinske ži nice tudi smu arski servis ter trgovina s športno opremo, vendar so to dejavnost v sezoni 2000/2001 opustili in oddali prostore v najem zasebniku. V okviru analize proizvodnje se bom osredoto il predvsem na analiziranje stroškov, kajti le-ti imajo velik vpliv na uspešnost poslovanja celotne družbe. 4.2.1. Stroški proizvodnje Prou evanje poslovanja podjetja z ekonomskega vidika pomeni interes za razvijanje vsega tistega v poslovanju, kar neposredno vpliva na ekonomski rezultat poslovanja podjetja. Stroški predstavljajo kategorijo, ki kaže vrednosti, ki so bile v podjetju porabljene pri opravljanju gospodarske naloge podjetja. Na eloma lahko stroške opredelimo kot z nabavnimi cenami ovrednotene potroške prvin poslovnega procesa. Stroški so cenovno izraženi potroški delovnih sredstev, delovnih predmetov, dela in tujih sprotnih storitev, ki nastajajo pri reprodukcijskem procesu v podjetju (Pu ko, Rozman, 1992, str. 88-93). Obstaja ve razli nih klasifikacij stroškov. Najpogostejša je razdelitev stroškov po naravnih vrstah: o Amortizacija kot strošek delovnih sredstev. Delovna sredstva se v poslovnem procesu ne potrošijo, ampak se le fizi no obrabljajo, zato so v njem prisotna dalj asa in dolgoro no vplivajo na poslovanje. Delovna sredstva fizi no ne prehajajo v proizvode, temve le vrednostno, preko amortizacije. Tako se zbirajo denarna sredstva za nabavo novega delovnega sredstva, ko bo staro iztrošeno (Pu ko, Rozman, 1992, str. 94). o Stroški delovnih predmetov. Gre za vrednostno izražene potroške surovin, osnovnega in pomožnega materiala, energije, goriva, pisarniškega materiala in vseh drugih delovnih predmetov, ki jih podjetje potrebuje za poslovanje. o Stroški dela. Pla ilo dela ni neposredno povezano s potroškom delovne sile, pa pa poskuša biti vezano na rezultat, ki ga podjetje dobi s trošenjem delovne sile. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju stroškov dela, so predvsem v sestavljenosti dela, koli ini opravljenega dela, kakovosti rezultatov dela, dosežene gospodarnosti pri delu in vrednosti enote opravljenega dela (Pu ko, Rozman, 1992, str. 125). o Stroški tujih storitev. Sodelovanje drugih pravnih in fizi nih oseb, ki niso zaposlene v podjetju, je pogosto smotrno ali sploh nujno za normalno odvijanje 21

poslovnega procesa podjetja. To sodelovanje se kaže v opravljanju raznih storitev podjetju. Za to je potrebno trošenje poslovnih prvin pri dobavitelju storitve, pri podjetju kupcu pa se zato storitve ugotavljajo kot posebna vrsta stroškov (Pu ko, Rozman, 1992, str. 140). Stroški proizvodnje po naravnih vrstah stroškov so prikazani v tabeli 13. Tabela 13 : Stroški proizvodnje po naravnih vrstah stroškov družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Naravne vrste stroškov 1999 % 2000 % I00/99 1. Stroški materiala 78.552 19,6 76.248 19,7 97 2. Stroški dela 169.675 42,5 143.220 36,9 84 3. Amortizacija proiz. opreme 48.417 12,1 50.470 13,1 104 4. Stroški storitev 102.814 25,6 114.962 29,7 112 5. Nabavna vrednost prod. blaga 2.103 0,2 2.262 0,6 107 SKUPAJ 401.561 100,0 387.162 100,0 96 Vir: Izkaz uspeha družbe RTC Krvavec d.d. za leti 1999 in 2000. Stroški proizvodnje so znašali v letu 2000 387,1 mio SIT, kar je realno 4 % manj kot so znašali v letu 1999. Zaradi narave dejavnosti družbe je povsem razumljivo, da predstavljajo najve ji delež stroški dela (skoraj 37 %), ki so se glede na leto 1999 realno zmanjšali za 14 %. Sledijo stroški storitev, ki predstavljajo skoraj 30 % vseh stroškov.tisosepoobsegupove ali realno za 12 %. Najve ji delež med stroški storitev imajo stroški reklame in sejmov ter stroški pla ilnega prometa in ban nih storitev. 4.3. Analiza prodaje Prodajna funkcija omogo a pretvarjanje izdelkov ali storitev v denar, s imer zagotavlja nepretrganost celotnega poslovnega procesa. Uvajanje trženja v poslovanje naših podjetij zahteva delitev prodajne funkcije na dve funkciji in sicer na funkcijo trženja in na funkcijo operativne prodaje (Lipi nik, 1994, str. 38). Trženje vedno bolj pridobiva na pomembnosti in zato ga ne smemo zanemariti. Prodajanje je kratkoro no usmerjeno, trženje pa dolgoro no. Trženjski proces se pri ne, še preden je proizvod izdelan, medtem ko prodaja temelji na že kon ani proizvodnji. Skozi prodajanje podjetje prepri a kupca v nakup proizvoda, ki je že na voljo. Pri trženju pa se z raznimi raziskavami (kaj kupci ho ejo, kateri segmenti obstajajo na trgu, kakšna naj bo 22

distribucija, cena in oglaševanje) najprej ugotavlja potrebe posameznih trgov in šele nato se za ne razvijanje proizvodov ali storitev, da se zadovoljijo te potrebe (Hustle, Varble, Lowry, b.l., str. 8). 4.3.1. Prodajne poti Odlo itve o tržnih poteh sodijo med najpomembnejše odlo itve poslovodstva podjetja. Izbrane poti podjetja vplivajo na vse druge trženjske odlo itve (Kotler,1996, str. 525). Tabela 14 : Na in prodaje družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 v 000 SIT Na in prodaje 1999 % 2000 % I00/99 Neposredna prodaja 426.377 94 426.789 93 100 Posredna prodaja 28.314 6 33.000 7 116 SKUPAJ 454.691 100 459.789 100 101 Vir: Evidenca prodajnega sektorja za leti 1999 in 2000. Družba RTC Krvavec d.d. uporablja dva na ina prodaje. Ve ino prihodkov doseže z neposredno prodajo, kar pomeni, da prodaja smu arske vozovnice v lastni režiji in sicer: o v predprodaji na smu arskih sejmih v Ljubljani in Kranju ter na sedežu podjetja, o v asu smu arske sezone na sedežu podjetja na obeh postajah kabinske ži nice in na postaji sedežnice na Kriški planini. Posredna prodaja, ki predstavlja dobrih 7 % celotne prodaje družbe, se je v smu arski sezoni 1999/2000 vršila preko prodaje v podjetju Avtobusna postaja Ljubljana, Hervis Ljubljana in Kranj ter Nama Ljubljana in Škofja Loka. V sezoni 2000/2001 so prodajo preko podjetja Hervis opustili. Prodajo preko podjetja Hervis so opustili zaradi težav, s katerimi so se v letu 1999 sre evali: Hervis ni imel lastne blagajne za tiskanje smu arskih vozovnic in so se stalno pojavljali problemi z dostavo smu arskih vozovnic v prodajne centre podjetja Hervis. Kljub vsemu se je po obsegu posredna prodaja v letu 2000 realno pove ala za 16 % glede na leto poprej. To je predvsem zasluga podjetja Avtobusna postaja Ljubljana, ki je za elo prodajati smu arske vozovnice na avtobusu, ki vsak dan vozi smu arje iz Ljubljane do spodnje postaje kabinske ži nice pod Krvavcem. V družbi RTC Krvavec ugotavljajo, da se pove uje prodaja smu arskih vozovnic v predprodaji, kar je razumljivo, ker se prodajajo vozovnice s popustom. Poleg tega se 23

potem smu arji direktno odpravijo na smu iš e in jim ni potrebno akati v vrstah pred blagajnami. 4.3.2. Prodajne cene Družba RTC Krvavec d.d. omogo a svojim kupcem oziroma uporabnikom storitev nakup razli nih vrst vozovnic, tako da lahko vsak kupi tako smu arsko vozovnico, ki mu v tistem trenutku najbolj ustreza. Poleg obi ajnih dnevnih vozovnic za odrasle in otroke je možno kupiti še dopoldanske in popoldanske vozovnice, urne vozovnice ter ve dnevne vozovnice (terminske in blok vozovnica, ki velja za 5 dni smu anja) ter letno vozovnico. Dijaki, študenti in seniorji (ženske nad 55 let in moški nad 60 let) imajo pri nakupu še posebni popust. Vse te razli ne vrste vozovnic imajo razli ne cene, tako da je o povpre ni prodajni ceni vozovnice zelo težko govoriti. Povpre no prodajno ceno sem izra unal na podlagi skupne prodaje v dolo enem letu in števila obiskovalcev na smu iš u vtemletu. Tabela 15 : Povpre ne cene smu arskih vozovnic družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 leto 1999 leto 2000 I00/99 1.Prihodki od prodaje smu arskih vozovnic (v 452.014 445.676 98 000 SIT) 2.Število obiskovalcev 134.673 148.278 110 Povpre na cena sm. vozovnice (1/2) v SIT 3.356 3.005 89 Vir: Evidenca prodajnega sektorja za leti 1999 in 2000. Povpre na cena smu arske vozovnice v letu 2000 je znašala 3005 SIT. Realno je bila 11 % nižja kot v letu 1999 in to kljub temu, da se je število obiskovalcev v letu 2000 pove alo za 10 %. Prihodki od prodaje smu arskih vozovnic v letu 2000 so znašali 445,7 mio SIT in so bili realno 2 % nižji kot v letu 1999. Razlog realno nižjih prihodkov od prodaje smu arskih vozovnic je pove evanje prodaje smu arskih vozovnic v predprodaji (v asu zimskošportnih smu arskih sejmov, na sedežu podjetja pred pri etkom smu arske sezone), ki je cenovno bistveno ugodnejša. Poleg tega se je mo no pove alo število športnih dni osnovnih in srednjih šol, ki prav tako dobijo vozovnice s popustom. Pomemben razlog je najverjetneje tudi ta, da smu arska vozovnica velja dve sezoni, tako da je veliko obiskovalcev v letu 2000 smu alo s smu arsko vozovnico, ki so jo kupili že v letu 1999. 24

4.4. Analiza financiranja Financiranje je ena izmed faz poslovnega procesa, vendar se razlikuje od ostalih. Razlika je v tem, da gre pri financiranju za proces, ki je prisoten v vseh fazah poslovnega procesa. V finan ni funkciji postanejo medsebojno primerljivi vložki in rezultati dela, kažejo pa se v sredstvih in njihovih virih. Sredstva in njihovi viri so medsebojno uravnoteženi, knjigovodsko pa se kažejo v bilanci stanja, ki prikazuje finan ni položaj podjetja v dolo enem trenutku. Financiranje je nabavljanje finan nihsredstevizrazli nih virov (aktivno) in vlaganje nabavljenih sredstev v razli ne dele reprodukcijskega procesa (pasivno) (Lipovec, 1983, str. 242-257). Proces financiranja v širšem pomenu se pri ne s priskrbovanjem sredstev, praviloma v obliki denarja. Nadaljuje se s preoblikovanjem denarja v delovna sredstva, predmete dela in kasneje proizvode (ali storitve), dokler se kon no ne pojavijo spet sredstva v denarni obliki, s imer je omogo eno ponavljanje celotnega procesa. V okvir financiranja sodi tudi vra anje sredstev, ki je povezano zlasti z vra anjem dolgov (Turk, 1993, str. 21). V okviru analize financiranja bom obravnaval analizo obsega in strukture obveznosti do virov sredstev ter analizo razmerij med strukturo virov in strukturo sredstev. 4.4.1. Obseg in struktura obveznosti do virov sredstev Z viri sredstev razumemo vsako pridobivanje sredstev. Gre za pravne in fizi ne osebe, ki vlagajo, posojajo ali kako druga e prispevajo k sredstvom podjetja. Do teh virov ima podjetje dolo ene obveznosti. e je obveznost le v dobrem gospodarjenju, ne pa vra anju sredstev, govorimo o lastnih (stalnih ali trajnih) virih sredstev. Tako kot podjetje lahko svoja sredstva vloži v drugo podjetje, lahko tudi druga podjetja ali posamezniki vložijo svoj kapital v naše podjetje. Za vložen kapital mora podjetje pla evati dividende, oziroma vra ati dobljena posojila in pla ati obresti. Obstaja še ena možnost kreditiranja in sicer s strani dobaviteljev materiala. Ti kreditirajo podjetje z odlogom pla ila. Njim mora podjetje pla ati dobavljeni material. Podjetje mora skoraj vedno najemati posojila, s katerimi si zagotovi manjkajo a sredstva in omogo i normalno poslovanje. Z dolgoro nimi posojili pride podjetje do osnovnih sredstev in tistega dela obratnih sredstev, ki ga trajno potrebuje pri poslovanju. Kratkoro na posojila pa so namenjena dopolnjevanju obratnih sredstev in premostitvi za asnih težav (Turk, 1994, str. 112). Sredstva in viri se morajo v celoti ujemati, so prikazani v bilanci stanja, ugotavljamo jih v dolo enem trenutku, se pa nenehno spreminjajo (Rozman, 1991, str. 60-61). 25

Vire financiranja analiziramo predvsem zato, da ugotovimo, s katerimi viri podjetje pridobiva sredstva za poslovanje, ugotavljamo pa tudi, kakšna so razmerja med viri financiranja in kako ustrezna so ta razmerja. Lo imo lastne ali nevra ljive vire sredstev, kamor sodi predvsem kapital, in tuje ali vra ljive vire sredstev, kamor sodijo krediti in druge obveznosti. Tabela 16 : Struktura virov financiranja družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Element 1999 % 2000 % I 00/99 A. KAPITAL (1. DO 6.) 1.383.491 29,6 1.283.062 28,8 93 1. Osnovni kapital 448.089 9,6 411.468 9,2 92 2. Vpla ani presežek kapitala 231.886 5,0 212.935 4,8 92 3. Rezerve 178.892 3,8 164.272 3,7 92 4. Prenesen isti dobi ek iz prejšnjih let 154.603 3,3 19.289 0,4 12 5. Revalorizacijski popravek kapitala 503.618 10,7 575.527 13,0 114 6. Nerazdeljen isti dobi ek poslovnega leta 0 0,00 0 0,00-7. Izguba poslovnega leta (133.597) (100.429) 75 B. DOLGORO NE REZERVACIJE 143.736 3,1 0 0 - C. DOLG. OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 2.411.821 51,6 2.156.005 48,3 89 D. DOLG. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 41.403 0,9 83.527 1,9 202 E. KRATK. OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 0 0,00 438.904 9,8 - F. KRATK. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 694.887 14,8 498.144 11,2 71 G. PASIVNE ASOVNE RAZMEJITVE 0 0,00 0 0,00 - OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SKUPAJ (A+B+C+D+E+F+G) 4.675.338 100.0 4.459.642 100.0 95 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Iz tabele 16 je razvidno, da do bistvenih sprememb v strukturi virov financiranja v letu 2000 v primerjavi z letom 1999 ni prišlo. Kapital v letu 2000 predstavlja 29 % vseh virov financiranja, kar je skoraj 7 odstotne to ke manj kot v letu 1999. Zmanjšanje je predvsem posledica odprave dolgoro nih rezervacij v letu 2000. Delež dolgoro nih obveznosti iz financiranja se je v letu 2000 zmanjšal za 3,3 odstotne to ke, po obsegu pa realno za 11 %. V veliki ve ini (71 %) gre za dolgoro no dobljena posojila pri SKB Banki, ve inskemu lastniku družbe, katerih namen je bil financiranje investicije. Ostala dolgoro na posojila se nanašajo na posojilo prejeto od družbe GIRAK Korneuburg (posojilo odobreno za rekonstrukcijo kabinske ži nice), Posojilnice Borovlje ter na državno dolgoro no posojilo, ki je bilo odobreno za rekonstrukcijo kabinske ži nice, 26

rpališ a in cevovoda Kokra ter za opremo in urejanje smu iš. Do najve je spremembe je prišlo pri dolgoro nih obveznostih iz poslovanja, ki so se v letu 2000 realno podvojile, eprav je njihov delež med vsemi viri financiranja zelo majhen (1,9 %). Gre za obveznosti iz finan nega najema (za teptalni stroj) in za prevzeto obveznost od družbe SCT d.d., ki jo je imela do družbe CA-SKB Leasing d.o.o. V letu 2000 predstavljajo kratkoro ne obveznosti iz financiranja skoraj 10 %, medtem ko jih v strukturi virov financiranja v letu 1999 ni bilo. Kar 90 % kratkoro nih obveznosti iz financiranja predstavlja kratkoro en del dolgoro nih obveznosti družbe. Tisti del dolgoro nih obveznosti, ki zapade v pla ilo v letu, ki sledi datumu zaklju nega ra una, se v skladu s Slovenskimi ra unovodskimi standardi izkazuje kot kratkoro na obveznost iz financiranja. Kratkoro ne obveznosti iz poslovanja so se po obsegu v letu 2000 realno zmanjšale za 29 %, njihov delež v strukturi virov financiranja pa za 3,6 odstotne to ke in znaša dobrih 11 %. Najve ji delež (52 %) med kratkoro nimi obveznostmi iz poslovanja predstavljajo prejeti predujmi iz naslova predprodaje smu arskih kart v letu 2000 (v obdobju od avgusta do novembra) ter prejeto kupnino za prodan objekt na Kriški planini od SKB d.d. v povezavi z Mariborskim študentskim servisom. Ostale kratkoro ne obveznosti iz poslovanja se nanašajo na obveznosti do dobaviteljev, za obresti ter druge kratkoro ne obveznosti. Strukturo virov financiranja ocenjujemo z dvema kazalcema: s stopnjo kapitalizacije in s stopnjo zadolženosti. Stopnja kapitalizacije se izra una kot razmerje med lastnimi in vsemi viri, stopnja zadolženosti pa kot razmerje med tujimi in vsemi viri. Izra un je prikazan v tabeli 17. Tabela 17 : Stopnja kapitalizacije in stopnja zadolženosti družbe RTC Krvavec v letih 1999 in 2000 Element 1999 2000 I00/99 1. Lastni viri 1.527.227 1.283.062 84 2. Tuji viri 3.148.111 3.173.580 101 3. Vsi viri 4.675.338 4.459.642 95 4. Stopnja kapitalizacije v % (1/3) 33 29 88 5. Stopnja zadolženosti v % (2/3) 67 71 105 Vir: Bilanca stanja družbe RTC Krvavec d.d. na dan 31.12. za leti 1999 in 2000. Velja pravilo, da naj bi bila deleža lastnih in tujih sredstev približno 50 %. Razloga zato sta dva. Lastni kapital naj bi pokrival vsaj vse tuje vire, ker je s tem tuja naložba varnejša. Prevelik delež tujih virov, zlasti e imajo možnost soupravljanja, pa bi lahko okrnila samostojnost podjetja ali pa bi pahnila podjetje v likvidnostne in druge težave 27